Kdinl slovenski dnevnik * Zfcdiijenih državah. 3xhaja vsak dan Izvzemfi nedelj 2n praznikov. GLAS NARODA o List slovenskih delavcev v Ameriki. in the Unitec£Staie§v H Issued every* day* ess^i Sundays and Hofl&r^, TELEFOH PISARNE: 46S7 CORTLANDT, Entered u Second-Ola« Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, IT. Y., onder the Act of Congress if Merck S, 1879, TXLEFOM PISARNE: «87 CORTLAICDT* ■ _ NO. 89. — ŠTEV. 89. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 16, 1910. — SOBOTA 16. MAL. TRAVNA, 1910. VOLUME mm _ LETNH XVUK. 3 Postanite državljani Zjedinjenih držav! Vsakdo, kedor namerava ostati stalno ali nestalno v Zjedinjenih državah, naj skrbi sa to, da postane čim preje državljan naše republike. ClM VEČ NAS JE DRŽAVLJANOV, TEM VEČJI JE NAŠ VPLIV. Kedor ima državljanske listine, se zamore vsaki čas in brez vsake ne-prilike vrniti v države. — Tudi "prvi papir" je velike koristi. -o- Tekoru novejše dobe ni miuolo leto, da bi v Glasu Naroda ne pozivali naše rojake, naj skrbe za to, da po- ' stanejo čim preje mogoče,' oziroma takoj, ko poteče rok, ki je določen za bivanje inozemcev v republiki, dr-iavljaui naše republike. Državljanstvo zamore le njim koristiti, kajtij le kot državljane se jib uvažuje pri; vseh naših oblastih. — Kakor smo se | prepričali, so mnogi naši rojaki naše i nasvete u vaze vali in tako se je število slovenskih državljanov Zjedinjenih držav izredno pomnožilo. kar; nam svedočijo v prvi vrsti izidi volitev v nekterih večjih slovenskih kolonijah, kjer so si izvolili svoje za-j stopnike. Kakor znano, se bode zvezini kongres pri letošnjem zimskem zaseda-! njn bavil z raznimi protinaselniškimi predlogi, kterih namen ni nič drtue-ga, nego po možnosti omejiti naseljevanje. Za enkrat se je sicer znani Liberty Immigration Society sicer posrečilo preprečiti sprejetje onih zakonskih predlogov, vendar se pa j prav laL&o zgodi, da bode končnoJ vpliv nativistov postal tolik, da bode kal tozadevni predlog, oziroma nje- < govi odlomki, postal zakon. — Ako se po sprejetju teh predlogov kedo izmed naših rojakov napoti začasno j na Slovensko z namenom, da se po- j tem zopet vrne nazaj, mu bode skraj-' no težavno priti zopet v dosedaj še! gostoljubno republiko, ako nima ta-kozvanih državljanskih listin. Vsled tega je svetovati, da si vsakdo, kedor le more, nabavi potrebne državljanske listine, in siccr ako že ne takozvani "drugi papir", pa vsaj "prvega", kajti onim, ki so potom "prvega papirja" izjavili, da nameravajo postati naši državljani, povra-tek v republiko ne bode zabranjen. Poleg tega se bližajo tudi jesenske volitve, za ktere se že sedaj vrše priprave po vseh državah. Ako bode-1 mo Slovenci pri volitvah nastopili i mnogoštevilno, bodemo s tem obla-! stim in političnim strankam dokazali, i da vemo ceniti državljanstvo svobod-1 ne republike in da se zavedamo svojih državljanskih dolžnosti in posle- j dica temu bode, da se nas bode uva-j zevalo kot dobrodošle naseljence ali j inozemee, kteri se takoj ob svojem! prihodu v deželo zavedajo, kake dolžnosti jih vežejo napram oni de- i želi. koja jih je sprejela v svoje gostoljubno okrilje. Državljanske listine tudi ne morejo škodovati nikomur, kteri se vrne v staro domovino, kajti na podlagi teh listin uživa tamkaj kot državljan naše republike tudi varstvo naših zastopstev v Avstriji, in ako neče več priti nazaj, zamore zopet vsaki čas1 postati "podanik" Avstrije. Potovanje nazaj v Ameriko brez državljan-j fckih listin bode pa, ako se ne vara- i mo. zelo te> jvno in vsled tega poživljamo sedaj, ko je še čas. da si vsakdo nabavi one listine, na podlagi kte-1 rib {»ostane član našega velikega . ljudstva. — Kedor želi postati držav- ' Ijan, naj nam o tem pismeno sporoči, j a UltedJKštvo našega lista mu brez-! plačnS, ^oziroma le proti povračilu j poštnine, pošlje navodila, po kterih se je ravnati onim rojakom, ki bi radi postali naSi državljani. —-o- Zmafa preaofarjev v Clearfieldu. Clearfield, Pa., 16. aprila. Organizacija lastnikov prettogovih rovov v county ju Allegheny je odobrila novo plačilno lestvico za premogarj?, kar pomen j a zmago t a mošnjah premo-gerjev.gj Vsled tega bodo Strajkarji v • ... • •, ' Iz delavskih krogov. Konec štrajka v Phila. j Štrajk vslužbencev philadclphijskih j uličnih železnic sedaj definitivno j končan; podlaga sporazuma so pri- j poročila mayorpa Reyburna. PREMOGARJEM SE OBETA OBI-; LO DELA. Vsa enamenja kažejo na to, da se j bode v vseh premogovih rovih dela- j lo vse poletje. -o- Philadelphia, Pa., 15. aprila. Štrajk I vslužbencev -tukajšnjih uličnih želez- 1 nic, ki se je pričel zvečer dne 19. febr. j je bil včeraj definitivno poravnan in sicer potom poravnave. Kaki so posamezni pogoji, na podlagi kteiih sa je posrečilo štrajk končati, še ni znano, vsekako se pa ti pogoji nanašajo na predloge, ki je je stavil mayor j Rcvburn že dne 20. marca. Tekom Štrajka so skabje povoizili in |( na ulicah usmrtili 27 ljudi, dočim ja j1 bilo nad 250 osob ranjenih. "\Yilkes-Barre, Pa.. 15. aprila. De- i laware & Hudson Coal Co. je nazna- i ^ nila tisočerim in tisočerim svojim pre- K mogarjem, da se bode v njenih pre-j( mogovih rovih delalo vse poletje traj- I, no in vedno in sicer ima družba toliko I naročil, da jih do septembra ne bode V zamogla izvršiti. Premogove družbe običajno v polet j-u delajo le z "polo- ' vičnim časom", oziroma le po dnevu. ^ Ravno taka so naznanila druzih premogovih družb, tako, da se premogar-jem obeta veliko zaslužka in trajjio ' delo. i --o- ■ Ogromno naseljevanje, t 35.000 prihodnji teden. ; —o— ' Tekom prihodnjega tedna pride v našo lnko petindvajset pamikov z i 35.000 naseljenci. S tem se nad- j' krili število v tem tednu došlih naseljencev. ' IZ EVROPE VSE BEŽI V ZJEDI-NJENE DRŽAVE. Na Ellis Islandu delajo na vse prete-ge, toda na dan ne morejo vknjižiti in izprašati več, kakor pet tisoč naseljencev. -o- Tekorrj prihodnjega tedna.pride v j New York brodovje transoceanskih ! pamikov, ki bode ta-ko veliko, da se j-z tolikimi oceanskimi potniškimi par- ' ni'ki ne more ni jedna druga luka na ! svetu ponašati. V luko pride nam- i reč petindvajset parnikov in sicer nnj- i večjih, kar jih plove po Atlantiku. Vsak pojedini parnik je do zadnjega prostora svojega meklkrovja napolnjen z naseljenci, kteri vsi so ostavili i Evropo, da si tukaj z delom svojih rok nekoliko opomorejo, kajti v Ev- ■ ropi jim ni mogoče živeti, ker se tam kljub težkemu delu ničesar ne zaslu* ži. in ker se mora poleg tega še stradati. Z omenjenimi parniki pride v našo luko 35.000 naseljencev, kterLir ' je pa treba prišteti še na stotine na- j seljeneev, ki potujejo v kajitah dru- I zega razreda. j Uradniki na Ellis Island*; že dolgo j časa "niso imeli toliko dela, kakor ta J teden, toda prihodnji teden bodo mo- i rali svoje moči še bolj napeti. Kljub temu, da bodo delali na vse pretege, pa ne bodo za mogli vsaki dan odpre-miti, oziroma zaslišati in .vknjižiti več kakor po 5000 naseljencev, kajti vsak novodošlec izimši otrok mora odgovoriti na najmanj 20 vprašanj. V inkvizicijskem oddelku delajo vsi uradniki vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne neprestano in to velja tudi o deportacijskem oddelku, [ kteri je tudi poln onih nesrečnikov, koji bodo morali potovati nazaj v Evropo. Največ naseljm^v pride z parni-kom (President Grant, kajti v med-jkrovju' tega parnika je 2295 naseljencev. Na parniktr Amerika je 1800 naseljencev in tudi drugi parniki do-vedo v luko vsaki po 1000 naseljencev. Na otoku je bilo včeraj še 670 naseljencev, ktere niso znmogli zaslišali. Nove nerednosti Rafaelove družbe. • Rafaelova družba vabi potom ljubljanskega "Slovenca" ljudi v A-meriko, kar je protizakonito. — Naznanila glede dela v naših državah. — Škodoželjnost onim, kise nameravajo izseliti. —o— DRUŽBI SO AMERIŠKE RAZMERE NEPOZNANE. Rojaki v stari domovini naj trikrat premislijo, predno sedejo imenovani družbi na limanice, da se izognejo neprilikam. j Ze večkrat smo se v našem listu bavili s takozvano Rafaelovo dražbo,' ktero so v starem kraju ustanovili v I s vrh o organizovanega izkoriščanja nevednih izseljencev, da jih zamorejo tako tudi potem, ko ostavijo svojo! rlomovino. da si v tujini zaslužijo nekoliko denarja, izkoriščati na znani podlagi zavijanja oči in zlorabe vere. Naše ljudstvo, kakor tudi vlada in pristojne oblasti so deloma že podu-:ene o pravem namenu te in jednakih družb, ktere niso nič druzega. kakor, navadne agent ure kake politične stranke, ali pa kake vlade, koja želi, la bi ljudje, ki prihajajo v Ameriko, ne postali Američani, temveč da bi tudi tukaj tavali po onih temnih po-tih, na kterih' se jih oustran Atlantika že stoletja vzdržuje. Vsled le-?a se je tekom minolega leta na pristojnem mestu ukrenilo vse potrebno. 3a se takim iz&oriščevalnim dru-šbam porežejo peroti in tako so morali razni -takozvani "naselniski misijonarji", med kterimi je bil tudi ;< misijonar" Rafaelove družbe, oziroma znani frater, za vedno ostaviti naselniški otok ter se posloviti od izkoriščanja naseljencev, koje jim je nosilo lepe novce. Ker je pa imenovana zloglasna družba na ta način prišla ob oficijel-ui značaj svoje "dobrodelnosti".; oziroma svoje krinke, pričela je poleni zasebnim potom poskušati, kako > bi prišla do dolarjev naših rojakov! in tako je poslala na potovanje svojega posebnega agenta in sicer v o-sobi onega istega fratra, kojega so oblasti pi-epodile iz Ellis Islanda. j Toda tudi to potovanje se ni obrestovalo, kajti naši ljudje v Ameriki dobro vedo, kako jim je nastopiti napram evropskim agentom raznih iz-koriščevalnih družb. Pri rojakih se ni nabralo niti toliko dolarjev, da bi; se pokrili fratrovi potni stroški, kajti pri ljudeh, ki so že nekaj časa v j Ameriki, se z Rafaelom ničesar ne da | opraviti. Vsled tega so si Rafaelovci izini- j slili nov način, po kterem najbrže upajo priti do denarja. Pričeli so; zlorabiti slovensko časopisje na Slo-j venskem in v kolikor nam je znano.' jim je šel na njihove limanice le Bo-naventurov ljubljanski "Slovenec"., V tem listu sedaj poročajo skoraj j v?aki teden o — delavskih razmerah v Ameriki ter navajajo imena onih krajev, v kterih je dobiti delo. Med temi poročili je tudi čitati. kolike so plače delavcev v tem ali onem kraju in kako je tam življenje. Med vrsticami je pa čitati jednostavno vabilo, vsled kterega naj se oni ljudje v sta-! ri domovini, ki se nameravajo izseliti; v Ameriko, naselijo v dotičnem kraju, kamor bode potem imenovana po- i neumne val na družba poslala svojega j agenta (on potuje baje tudi iz lastne j inicijative). da obere novodoŠlece za j njihove zadnje cente. Tako postopanje in taka reklama: je pa po ameriškem zakonu nedopustna in celo kaznjiva. kajti vabiti ljudi v deželo je protizakonito. Ljudje, ki pridejo v Ameriko ter naznanijo oblastim. da so v zvezi z Rafaelovo družbo, koja jim tukaj, ka'kor zgoraj razvidno, ]>onuja delo, se ne bodo j smeli izkrcati in večino teh naseljen-! cev oblasti pošljejo nazaj v Evropo, o čemur se je že marsikak Slovenec I na svoj lastni račun in v svojo lastno jezo prepričal. Nekteri naseljenci se doma zadolže. da si nabavijo potrebni denar za potovanje, nakar se slepo izroče imenovani ,družbi in ko pridejo v Ameriko z družbenim '' hlago- Poslovanje kongresa. 0 sladkornem Mu. Demokrat Rainey iz Hlinoi?a je v za stopniški zbornici napadal predsed nika Tafta, generalnega pravnika Wickershama in predsednikovega brata. POSVETOVANJE 0 ŽELZNIŠKEM PREDLOGU. j Predsednik potuje v juniju v Michi- I gan k odkritju spomenika generala ! Custerja iz Monroe, Mich. — Pro- 1 slava rojstva republikanske stranke. -o- "Washington, D. C.. 15. marea. V zastopniški zbornici je včeraj zastopnik Raiuev iz Illinoi-a (dem.) v daljšem govoru napadal sladkorni trust in poleg teffa tuli pred-ednika Tafta. generalnega pravnika Wickershama ter predsndnikovesra biaia Henry W. Tafta. Med drugim je dejal, da je American Su^ar Rafining Co.. oziroma sladkorni tru=t. najbolj koruicpi-rana korporacna. kar -e jih je i;-ia-tiovilo v obrambi varnostne carine, rjovornik se jc pri tem oziral tudi na prrdseduikovo poslanico, v kteri predsednik prella^a. da se potom zakono-iaje preiskuje poslovanje imenovanega ti-usta. Ako se bode pričelo tako , preiskovanje, p^tnm mnogo ljudi ci so krivi taken"u poslovanju, r.e bode zamoglo kaznovati, ker jih čuva imuniteta. Nadalje jc tudi povedal, la je bil generalni pravnik Wicker-;ham; ki bi moral skrbeti za to. da se člani trusta kaznujejo« preje sam -!an one odvetniške tvrdlc. ktera je ?astopala sla ikorni t ni-t. Po pretl->ednikovi rnaugnraeiji je "Wic-kei-sha-m 1 -»stavil imenovano tvrilko in postal L-lan Taftovega kabineta in na njego-i"0 je iiriŠel predsednikov brat llemy W. Ta ft. Vse to je postavilo j iašo administracijo v ravno tako >la-bo luč. kakoršna je ona. v kteri ods^ va imfiioviini trust, ki je prevaril vla-:lo za neštete milijone dolarjev. Olmstead iz Pennsvlvanije. je izro-ril zbornici poročilo o prodaji redovnikih katoliSkih zemljišč, o kterih se je triilo, da s? pri kasnejši ra/.])rodaji ni jjostopalo pravilno, oziroma. e nanašajo — za sedaj — na srečo ribičev. Tako sta imela dva s;aten-islandska ribiča včeraj izredno srečo, Jasiravno nista oba ribarila v vodi. Cbark-- Or-teinvayer iz Pleasant Plain-. je }>odal včeraj zjutraj na Princes Bav, kjer se je kratkočastil riba len jem. Vjel je več rib. in kakor je navada naših ribičev, je tudi ■ on vsako vjeto ribo takoj odprl in o->uažil. ua tako prihrani svoji ženi delo. Ko je tako rezal ribje trebuhe, je zadel pri neki ribici z nožem v nek trd predmet, ki pa seveda ni bila ribja k o-1. Ko je jHitein pre Imet dobil ua svetlo, se je prepričal, da je v ribi ua-< 1 velik biser. Z ribarenjem je ta- . ioj prenehal, ponesel doirov vjete ribe. jili izročil sv< ji ž >ni. in >c je potem 7. biserjem napotil v Xc.v York, kjer .4o nrn v Tiffanvjevi prodajalni i zlatnine in diamantov cenili biser na ' 2C'i dolarjev. Tu li Fred Tartar iz South Beacha na -Staten Islandu jt- včeraj ribaril in sicer z mrežami. Med malimi ribi- ' eatni je našel potem, ko je dvignil rr.reže. velikansko ribo. ki je tihtala 2.")0 futov. Trije njegovi tcvariši se irurili. predno so spravili vj^tesa morskesra velikana na varno. 'Peter Crillv. je jh> poklica vrtnar in biva v Tomkinsvillc na imenovanem otoku. Včeraj je delal na vrtu ! in pri tem odkopal anirleški penny i* ta 1769. Peter je prepričan. fUi jp nni penny izgubil admiral Lord Howe ko je prišel na Staten Island dne It sept. 11743, da se je tamkaj sešel z Pil- , lop House v Tottenville z — IVenja- J minom Franklinom. John Adam so m j in Edward Rutledgejom. -o- ODSLOVTTVE DELAVCEV V NEMČIJI. ; Nemški stavbeni podjetniki so odslovili skoraj 400.000 delavcev. — D. rolin. IG. aprila. Z včerajšnjim dnevom so pričeli nemški stavbeniki , svoe delavce odslavlati in sicer vsled tega. ker delojajJUci niso ho- j teli privoliti v ono plačo, ktero so de- | lavei zahtevali, ko so zborovali v. Draždanih. Odslovi jenih je začasno kakih 400.000 stavbinskih delavcev, kteri vsi so onranizovani. Delavci i-majo v blagajnah svojih organizacij 11 milijonov mark na razpolago. Te- j k<-m prvih dveh tednov delavci ne bo- i lo dobivali podpor?. Zveza deloda- i jalcev, ktera je odslovila delavce, šteje 22.000 članov. Štrajk maš in isto v v Rochester ju. Rochester. N. Y.. 16. aprila. Ker «e tukajšnjim 1100 mašinistom. kteri so organizovanij, ni dovolilo povišanje plače, za 25 centov na dan. so včeraj prijeli s štrajkom. Dosedaj so dobivali po $2.50 do $2.75 na dan, tako, da so njihove zahteve v resnici skromne. Nekteri mali delodajalci so že privolili v povišanj? plače, dočim se večja podjetja branijo skleniti mir s svojimi delavci. Som požrl mornarja. Vallejo. Cal.. 16. aprila. Pisma, ki so prišla danes iz Cristobala, Panama, javljajo, da je dne 31. marca padel v vodo mornar križarke Taco-ma. Sam. Barnes, in da ga je takoj ua to velikanski som prijel ter potegnil seboj v globočino. Trupla nesrečnega mornazja .potem niso za-mogli nikjer, najti in iz tega je sklepati, da ga je velikanska riba požrla. Potresna katastrofa v republiki Casta Rica. Potres v Costa Rici je zahteval tudi obilo človeških žrtev, dočim je škoda ogromna. Dosedaj je še ni bilo i mogoče ceniti. Vsa vas se je po-greznila. BRZOJAVNI PROMET JE POPOLNOMA USTAVLJEN. 1 Trgovina in obrt počivata; nihče se ne npa v hiše. Na tisoče ljudi je pribežalo iz okolice v mesto S an Jose. -o- San Jose. Co>ta Rica, 15. aprila. Tekom včerajšnjega dneva se je pri-l>eti!o po vsej repubiliki Co>ta Rica več jakih potresnih sunkov, kteri sol inapravili velikansko školo. kojo -doer še niso natančno cenili, ki pa v s kako preseza milijon dolarjev. Y kolikor je dosedaj znano, pri tem ni bil nihče ubit. toda med prebivalstvom ra?.nia mest vlada nepopisna trroza in v-e je bežalo iz hiš na prosto, v ok< iico. Vs-ga skupaj se jo pripetilo kakih rrideset jakih potresnih sunkov in -i-cer največ včeraj po noči. V San Jo-sc* je potres razdejal več poslopij in raznih naprav za skupno svoto več sto tisoč dolarjev. Škoda bode brezdvom-no še nara>la. kajti potrt-o še ni pojenjal. Vlada je včeraj odredila, da se mori z vsem poslovanjem prenehati še ti -liko časa. do bode zopet varno. Banke in vsi javni zavodi so zaprti in trgovina ter promet popolnoma počiva. Prvi sunki bili 1 * lahki, toda kma-lo so pričeli postajati krepkejši, tako, da so se pričela podirati tudi najmočnejša poslopja. Mui»go ljudi je bilo ranjenih. Prorr * poroča. da je potres v republiki Costa Rica trajal skoraj 24 ur in da je zahteval veliko število človeških žrtev. doL-im seza materijalna j^kola v rr.ili-jone dolarjev. Škodo, ktero so cenili v aro raj imenovanih mestih na dva milijona dolarjev, naravno niso mogli ceniti natančno in tako je lahko n-.o-jroče. da je Še mnotro večja. \ vsej republiki promet poginoma počiva in vse ti^ovine so prenehale z poslova-njem. I Iz San Jose je poslala vlada rešilna možtva v notranje pokrajine, kajti j tamkaj je moralo vsled potresa veliko ( število ljudi umreti. Severozapadno od San Jose se je odprla zemlja in neka večja vas se je pogreznila baje z , vsemi prebivalci. V Puerto Limon škola ni tako velika. kakor v Cartago in Sati Jose, kjer skoraj ni poslopja, da bi ne bilo po- i ! škodovano. Vsi poskusi, dobiti natančnejša , poročila o ljudeh ki so morali vsled potresa umreti, so se izjalovili, kajti j vsako uro prihaja poročilo o novih žrtvah. Brzojavna zve-za med Cost a-riškimi mesti je popolnoma razdejana in ljudje zamorejo medsebojno, o žiro- , ma med mesti občevati le potom posebnih selov. V San Jose je prišlo na ; tisoče begunov iz notranjih kraj v ne-; srečne dežele. Njihova poročila so dokaj protislovna. Potresni sunki so .se predvčerajšnjim ponavljali ves dan in so bili najjačji proti poludnevu. -o- Nove socijalistične zmage. Berlin. 111.. 36. aprila. Tukaj so soeijalisti pri volitvah izvolili dva šolska ravnatelja. Izvoljena sta bila Groce Lawrence in Dave Baker. Dosedaj so bile šolske oblasti v popolni kontroli demokratov. Cena vožnja. Parnik od Austro-Americana proge alice odpluje dne 20. aprila.. LAURA odpluje dne 27. aprila, iz New Torka v Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta ali Reke......S5.00. Do Ljubljane ......$35.69. Do Zagreb« .......|36.20. Iz Avstro-Q&rske. Teddy na Dunaju, Bivši predsednik Zjedinjenih držav, Theodore Roosevelt je dospel na Dunaj, kjer ga je cesar Fran Josip sprejel v avdijencL Ne bode več kandidiral za predsednika. ZASEDANJE AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Parlament je dovolil vladi z večino glasov najetje državnega posojila v znesku stoinosemdeset milijonov krcn. -o- Dunaj, 16. aprila. Bivši predsednik Zjedinjenih držav. Tueodore R..os>>-ve!t je dospel < svojim sinom Kerani-to:n včeraj zjutraj >en:kaj. Xa kolo-Ivoru ca je v inu-n t via . ■ -nrcjel in pozdravil vest razširil, ne bode več spr jed. Tekom dopoludneva je Roosevelt obiskal avstrij-ke-jra mini>ira i •>-• ranili del Aerenthala. ktori -a je proti večeru tudi obiskal v nj vrm hotelu. Ob 2. uri popoln l e s<- je peljal Roosevelt na c-nrvv dvor, kjer ira je Fran .7oe je p Ijal v kapuk<* cerkev, kjer so pokopani llabshur/ani. Ko je ix'tem oddal svojo pos^tuico pri avstrijskem prestolonaslf-lnika Frart Fenlinandu. j«> oub^lal p->lk huzar-jev. Z polkovnikom pnlka je _ro-voril francoski o svojih divjili jezd"-eih in krotenju konj. I*rj tr-m mu je omenjeni T-asinik dejal: "T ■ je no-niosote." Takoj na tt> je ]>a j-sišeL , nek tolmač, kteri je ob> ii a r / j.žil. da govorita If -la'io fram-o-čino. Roosevelta je obi-ka!.. t.i-II V:akili 40 tukajšnjih ča^niških por"»'eval«*ev. za ktere je pa ime! le par Ik-sc.I. Vsak bi sieer z Rooseveltom rad govoril, to- i t da le malo jih j • zam<>-lo g vonti z - njim. Tekom dneva je Roosevelta v lio:elu; j f»l>i-ikal tudi Fran Josip in potem ja odšel k banketu, ktereira mu je ]>rire-dilo ministerstvo inostranih d 1. Dunaj. 10. aprila. Avstrijski parla-. ment je dovolil vladi rajeti ]>ox'iilo v znesku ISO milijonov kron. Proti I predlogu so glasovali pn-lat i slovanske unije in socijalni dcmokratjef, i toda kljub temu je imela vlada 40. ■j. laso v večine. ) -o- Razstrelba dinamita. Predvčerajšnjim poj»oluuiie >e je v RosevilK X. J., pripetila v<-l;.;a nesreča. Tam qraili Lackawanna /t lez-inica tunel in pri tem se je dir.amit Is kterirn so raz-tre!jevali -k;,ovje, ; prezgodaj razletel. P t delavcev, po narodnosti Slovaki in Poljaki, je bilo na mestu ubitih. Nesrečneže ,ie deloma razkosalo. Dva sta bila nevarno j ranjena in so ju po-lali v bolnico V. Paterson, X. J. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.35 ............. 50 kron, za 20.50 ............. 100 kron, za 41.00 ............. 200 kron, za 102.50 ............. 500 kron, i za 204.50 ............. 1000 kron za 1020.00 ............ 5000 kroiL Poštarina je všteta pri teh svotak. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačajo c. kr. poštni hranilni nrad v 1L do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilft* neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pisma, večjo zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, H. Y. 6101 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. f»j "GL(S NJffiOBr (Slovonlc Dally.; Owned and published by the 'Aovenlo Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President, VICTOK VALJAYEC, Secretary. U)UIS BENEDIK, Treasurer. Plaice o! Business of the corporation and ■ddre^ea of above officers : 82 Cortland! •treet, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ~ ^^mmmm-mm-mmmmmmmmm 8ft celo leto velja list za Ameriko in Canado......... $3.00 : * pol leta.........1.50 . * leto za mesto New York . . . 4.00 ; M pol ieta za mealo New York . . 2.00 ' Evropo za v^e leto . . . . 4.50 " " pol lota. .... 2.50 f" 44 " četrt leta .... 1.75 ..•I II II i II w im« n i—— ^SLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «OLAS NARODA" , ("Voice of the People") Bioed evory day, except Sundays and , Holidays. Subscription yearly $3.00. AdViirttkoments on agreement« Dopisi brez podpiaa in oaobnosti ee ne fiflti-snejo. ' . * lletia« *e blagovoli pošiljati po — tttoncy Order, Pri spremembi kraja naročnikov Soeimo, da se nam tudi prejšnje Ivaiišče naznani, da hitreje najd®-ao naslovnika. Dopisom in potiljatvam naredite ta na-iov : "GLAS NARODA" 31 Cortland t S t, New York City; Telefon 4C87 Cortlandt. Koncem tedna. Z veseljem pozdravljamo poročil \y. Clevelanda. Ohio, ktero javlja, d, so fo stranke tamošnjik naših roja kov poravnale in da v tamošnji ko Ioni ji sedaj ni nit i il klerikalcev", ni ti "libcralcev'*. temveč le Slovenci kteri vsi bodo skrbeli le za napre dek našega tamošnjega naroda: gra dili bodo novo Solo, in...... — I vseh ostalih kolonij se vsled te ve .sele pojave čuje odmev: Čestitamo! * u. * * Y ostalem smo pa že davno vedeli da bode tamkaj končno vendarle za vladal mir. — To smo slutili že te daj. ko so nam elevelandski rojak z veseljem naznanili, da jih. je končno, po dolgih mukah, težavah in'"ža lusti" os t a vil — Kazi-mir... * * * Ker pa skušnja uči vse ljudi, na sedaj, ko je v Clevelandu zavladal; sloga in mir, svetujemo rojakom pi družili kolonijah, naj bodo skrajni previdni, ako pride med nje oni, k je svojedubno v Clevelandu na tak< žalosten način skazil mir... * * * Skrajno interesantna - so ljudstv: v Južni Ameriki: republiki Peru it Ecuador sta se sprli radi meje, na kar sta spor izročili španskemu kra lju v poravnavo. — Medtem se p: po domače koljejo in streljajo... * * * Tudi kožuhovina iz kože morskil psov postaja vedno dražja, tako, d: je življenje na svetu v resnici vedri« težavnejše... * * * Poročali smo. da je te dni na Eas Riverju v New Yorku utonilo 40( volov in ovac. To je zopet dovoljn razlog za podražitev mesa, :kar liion mesarski trust vsekako uvaževati.., * j. * * Hurrah for Jersey! V Montclairi so meščani sklenili, da bodo svojin otrokom dali na glasovanje, naj 1: dne 4. julija streljajo ali ne. — T< je ravno taka ideja, ako bi se nan odraščenim dalo na glasovanje, na; se li na praznik neodvisnosti ali kat drugi dan veselimo ali ne... * * * ------ Št irje hribolazci srečno prišli na goro MeKinlev v Ala&ki, ne da bi tam_ našli kake sledove dr. Cooka kteri je bil baje že pred leti na ime-no^pai 4tajvečji gori v Severni Ameriki. — To je verjetno. — toda kedc nhj nam- jamči, da bodo oni ljudje, ki bodo'tprisli na goro, recimo pri-^htfdttjfc k*to, našli tamkaj znake, i? kterih boflfe razvidno, da so bili ome-hribolazci na vrhu imenovane gore?... * ♦ * V New Yorku se je pripetit pikanten prizor. Neko damo je namreč obiskal njen eestilec in ta je bil tako srečen, da je pri njej v omari našel svojega konkurenta. — Oni dami se sedaj Iabko dogodi, da dobi — tretjega cest ilea... fc» • * * * ' Tz Wasbingtona se javlja, da bode zvezina vlada nastopila sodno pot (proti trusstn imehkega premoga. "Chestnuts"! — Po slovenski: "ke- do verjame?"___ # * * O sladkornem trustu ne more nihče trditi, da je "delaveein naklonjen". Jedva, da je sklenil s svojimi delavci, ki so štrajkaji, mir, že je odslovil onih 600 delavcev, kteri so pri trošhi delati med £ skrbi za to, da bi se Kitajci prenehali medsebojno streljati. Vse-kako bi bilo boljše, da bi policiji bila nepristransika in da bi dopustila da bi se Hip Sing Tongi in Ou Leon« Tongi medsebojno postreljali, kajt: potem bi v " Chinatownu" zavlada popolni mir... • * * I * I Radovedni smo, je li članu Tafto-t vega kabinefa, Ballingerju, ta tedei v levem ušesu zvonilo, ko sta s( Roosevelt in Ballingerjev "prija-) telj" Pinchot razgovarjala o wash j ingtonSki politiki — v Porto Mauri \ zio, Italija... : * * * ; Francoska sufragetka, Madame » Durandova, je tako patrijotična, d; • zahteva, naj se v Franciji uvede obli-( gatorična vojaška služba tudi za žen ske. ktere naj služijo — kot bolniške ^ postrežnice. — To je prava ravno-praraost,.. * * * Polesr 1 ega je to smatrati tudi kot patrijotično požrtvovalnost, »k t era s hode gotovo dosegla svoj pravi namen: vplivala bode kar najugodnejše na množitev prebivalstva v Fran-' | ciji... i' _ _ h zgodovine kvartašt va. Razmere, ki so vladale za časa kralja Ljudevita XIV. na francoskem dvoru, so na jako slabem glasu. Nemoralnost takrat sicer še ni i bila pogoj družabne veljave, toda kredit morale je bil zelo majhen. Nemoralnost je bila pač še samo to-lerirana, a zmagovala je že tako. da so zagovorniki morale veljali za an-tikv irane ljudi s predpotopnimi nazori. Med najbolj udomačene nemoralne | navade na kraljevskem dvoru je spa-| dalo kvartanje za visoke svote. Ysc je bilo ndano kvartanju in ta strast je požrla ogromne svote. Tudi kralj Ljudevit XIV. je bil strasten kvar-tač, njegova metresa Montespan pa ga je še daleč nadkriljevala. Zgodile se je večkrat, da je kraljeva metresa v eni sami noči zaigrala do stotisoč tolarjev in še več. Da, nekoč je zaigrala celo sedemstotisoč tolarjev. To je sicer kralja večkrat tako razljuti-lo, da so se med njim in njegovo pii-ležnieo primerili prav burni prizori, toda naposled se je kralj vendar vselej udal. Izgled kraljevskega dvora je pro-vzroČil. da se je kvartanje razširilo tudi v drugih krogih, zlasti v Parizu je takorekoe vse kvartalo. Mnogo jc bilo damskib salonov, kjer so se shajali ljudje ne na konverzacijo, nego samo na kvartanje. Zgodilo se je seveda kaj kmalo. kar ne je v takih razmerah moralo zgoditi. Mnogo premožnih ljudi je prišlo na beraško palico, mnogo sleparjev je obogatelo, oderuštvo je cvetelo in legije pustolovcev so se znamenito množile. Leta 1761 je kralj Ljudevit moral poslati v pregnanstvo enega izmed prvih dvornih dostojanstvenikov, j marki j a de Cessaea, ker je bil zasajen. da je pri kvartanju goljufal. jCessae je bil z zaznamenovanimi kvartarni priigral blizu petsto tisoč tolarjev; dokler je pošteno igral, je imel vedno , smolo in je v nekterih mesecih izgubil vsef svoje, več milijonov znašajoče premoženje. To blazno kvartanje in zapravljanje je imelo pač v madami Sevigne vstrajno nasprotnico, a madama je bila v tem oziru skrajno osamljena. Proglasila je končno «elo vse kvar-tače za tatove in ker je bil kralj sam velik 'kvartač, je s tem takorekoe izigrala svojo zadnjo kvarto, pomagalo pa ni nie. "Tatovi" so madami o-hranili vse svoje spoštovanje in — igrali dalje. Neštevilni bankeroti znamenitih plemičev in meščanov so kralja in njegove ministre napotili, da so marsikaj poskusili, kar naj bi zatrlo igranje. Izdane so bile silno stroge wlieijske odredbe, vsi igralni saloni \n .fp!oh VSa količkaj sumljiva shajališča so prišla pod policijsko nadzorstvo, a vse skupaj ni nič zaleglo. V Parizu je bilo mnogo ljudi, ki so imeli od kvarta&ke strasti vseh krogov lep dobiček, in ti ljudje so že poskrbeli za lokale, kjer so se mogli kvartači nemoteno shajati. Tajne igralnice so zlasti pod firmo modnih salonov vspevate in ves napor policija jih ni mogel zatreti, dokler ni buknil vihar velike revolucije. Najnovejši francoski zgodovinarji so mnenja, da je kvartaška strast uničila mnogo milijonov francoskega nacijonalnega imetja in v veliki meri pripomogla, da je nastala revolucija. Da. Čuje se eelo mnenje, da bi revolucija najbrž ne bila dosegla zmage, da ni bila aristokracija materijelnb v najslabših razmerah. »«j—________ SLOVENCI IN SLOVELE, KA-KOCAJTE NAEO- DA", NAJVEČJI m PTAJČENEJ- Čl SLOVENSKI DNE^TflKI lin m ril If liiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitt firh-jim vi t 11 rif iir ■ ' i ■ . -.u. - • . • t Zgodovinske črtice. (Konec.) Ob takih, za glagolico ugodnejših • razmerah se je širil tudi slovenski obredni jezik in se je udomačil, zlasti i preko krške škofije, tudi po mnogih delih Istre. Pa tudi bolj severno ležeče dežele, tudi slovenske pokrajine • so poznale hrvatske glagolaše in ne: samo kot začasne goste ali begune. Po tistih krajih Istre in Dalmaciji pa, nad kterimi so zavladali Bene-! čani, se je glagolici seveda slabo in j čim dalje slabše godilo, dasi so se n. pr. prve glagolske knjige .tiskale baš v Benetkah. Zlasti izza sredine IG. I stoletja, ko se je začelo raznarodovanje slovanskega prebivalstva sko-ro sistematično vršiti, so začeli be-nečanski gospodje bolj preganjati tudi slovansko knjigo v posvetnem in; j cerkvenem življenju. Saj je znano, j j da se je jela glagoliea rabiti po ne- ^ I kterih občinat-i hrvatskih celo kot ' sredstvo občinskega in pravnesra živ-' ljenja. V tem boju se je seveda čim 1 dalje bolj uveljevala tudi medsebojna : narodna antipatija, ki se kaže, vsaj od rimsko-italijanske strani tudi danes v vsej svoji vehemenci: Tip takega fanatičnega latinizatorja je zna-; ' ni Škof Flapp. Ta boj med latinsko-katoliškim in : slovansko-katoliškim svetom se je bil vsaj začasno in deloma ustavil za vlade papeža Leona XIII., ki je gojil podobne velike načrte napram slovanskemu svetu, kakor tisti izmed prejšnjih papežev, ki so bili naklonjeni slovanskemu obredu. Da je izbruhnil boj s podvojeno silo in na vsej črti baš za vlade takega papeža, ki mu že prej niso mogli očitati simpatij za Slovane, to je več kot naključje, zlasti če se spomnimo, kako je obnašanje tega cerkvenega vladarja, 'naproti ofieijelni Italiji. ' In papež I*ij X. je Benečan, ali vsaj Benečan po svoji službi. Da baš I papež, ki je prišel po zaslugi avstrijskega veta do te najvišje cerkvene časti, tako postopa proti velikemu delu avstrijskih podanikov, to bi bi-i lo v stanu res vzbuditi sum, da li narekuje te nam tako zoperne prepovedi cerkvena potreba, zahteva cerkvene discipline. Ker je namreč i vprašanje čisto formalnega značaja, pač ne gre, da bi sodili take ukrepe kot izreke — ex cathedra. Res pa moramo pritrditi mnenju znanega, j j škofu Naglu prav blizu stoječega ; slovenskega lista, ki se posmehuje ; izjavi istrskega političnega društva, j češ, da je slovanski obredni jezik naravnost izraz božjega razodetja. Gotovo ni to pravo mnenje. Ali prav zato moremo in moramo braniti svoje pravice glede na slovanski obred- i ni jezik tudi nasproti cerkveni oblasti, ker vsaka pravica ima svojo for- j malno stran. Tisti, ki je pravico, ali #udi predpravieo enkrat priznal, tisti jo ne sme enostransko uničiti; tu sta dva činitelja, ki prideta v poštev.; oba morata govoriti, če velja kaj i spremeniti. Sicer pa ni stvar samo idealnega, marveč v nekem smislu tudi socijalno-materijalnega značaja. Spomniti se je treba, da so baš na mnogih krajih, kjer je ohranjen slo-j vanski bogoslužni jezik, ohranjene 'tudi stare, v krščanski cerkvi sprva sploh veljavne navade in pravice, da carkvena občina sama imenuje ali voli svoje pastirje, včasih celo višje pastirje. Ljudski glas — božji glas. pravimo! Zakaj bi to tu ne veljalo? Slovansko stališče je tako, da je st var, ki je za vernike spojena tudi I z gmotnimi žrtvami, soodločati tudi od tistega, ki bode pravzaprav nosil! gospodarsko breme. Zanimivo je, da je sam (bivši tržaški) škof Nagel nasproti Riemanj-cem priznal to stališče ter jim dal pravico, da si sami izvolijo župnika. Te niso uspeli tudi v drugi formalno-cerkveni zahtevi, namreč zahtevi po slovenskem jeziku, t0 je pač njihova krivda, deloma pa utemeljeno v tem, ker se je šlo za — nove pravice, ki bi se bile dale s primei*nim postopanjem tudi doseči. To samo pa spet govori v prilog stališču, ki ga za-vzemljemo bralnici slovenskega obrednega jezika. Sicer pa škof, zdaj že nadškof, Nagi tudi v drugem oziru podpira moje mnenje, češ, da je obred ni jezik formalno-cerkvena zade-1 va. On ga namreč primerja s kolkom na pobotnicah (glej str. 5 pastirskega pisma!). Res, kolek se mora rabiti tak in tak, kakor je predpisan. Lahko se mu da sicer tudi drugo podobo, obliko, barvo in tisk. Toda vprašam: ali sme oblast in celo sam finančni minister odrediti, da se spremeni kolku tudi — kakovost, kvaliteta? To se pravi: ali sme oblast kar sama po sebi odločiti, da se ima od danes naprej rabiti ta znesek, ki se je doslej kolekoval z 10 kronami, kolek za 15 ali 20 kron? Vsak ve. da ne, kajti s item bi se kolku spremenila vrednost kakovosti, za ktero je on seveda le znamenje, simbol. Tako pit ima" tudi slovenski službeni jezik poteg" zgolj formalnega tudi notranji, psihtologično-etičen in kulturen pomen. In bas zato ta tisočletje trajajoči boj. Niti najbolj zaostalemu kmelu v Čicariji se ne bode dalo zlepa dopovedati, da bi bil zanj — nota be-'"■e! — slovanski jezik isro, kar latinski. Enega vendar razume in ljubi. ker ga je slišal od najdražjih bitij na svetu govoriti — od svojih sta riše v, drugi mu je — mrtev. tuj. In ta naš človek, tudi najpvinrosiej-ši, je ponosen na dejstvo, da se glasi njegov jezik tudi v hramu l*j/.jem. In revež se bode vse drugače boril za svojo pičlo last. če mu jo je kdo jemlje ali krati, kakor bogatin, ki mu dnaša tat le majhen del premoženja. Ta njegov boj — jet ni zgolj versko, ampak spet politično-narodno stališče, ki ga mi Slovenci ne moremo odobravati, pa to nasprotuje tudi — "zdravi veri"! Ne politični agitatorji, ampak neobjektivna politika rimske kurije sili Slovane iz rimsko-ekskluzivne cerkve. Mislim torn j, da ni umestno goniti koga v razkol, in malo krščanske ljubezni izdaja, če cerkveni pastir izjavlja v tako kritičnih časih, da cerkev sicer obžaluje odpad, da pa sama vsled teira ne mine (str. 3). Ni-kakega odpada ni treba tu. pač pa nekaj več pravilnosti, prisrčnosti in ljubezni. Število pravoslavnih spreobrnjencev pa, ki so na Iiusg miru in ljubezni Toda Slovan ni bil nikoli dvorezen meč: tak v besedi, drugačen v dejanju. Zato se je branil vere, ki mu je prinašala sužnost in narodno .-.mrt. To je tista elementarna pravica. ob kteri živi vse življenje. Tega. kar mi uničuje telesne ali dušev-' :;e sile. kar mi toraj jemlje zmožnost za življenje — tega ne more zdrav razum sprejeti kot dolžnost, zakon, i voljo božjo. To pa je narodno-ek.-i-stenčna važnost našega jezika za vse straui našega življenja: Ni samo nepravilno. da s temi rečmi nima na--rodno vprašanje nič opraviti, ampak je res. da ima tudi cerkveno življenje. kot zunanji izraz religijoznc-ra čustvovanja, velikanski pomen za harmonično razvijanje narodovih moči. Slovan brani toraj s svojim odporom proti nakanam rimske ku-i-ije — svojo narodno eksistenco, kar je seveda čin političnega značaja. — Xa drugi strani pa je spet čudno, da se je š>kof začudil, ko je izvedel, da se je polastilo razburjenje vernikov, ko so slišali o prepovedi slovanskega jezika pri službi božji, da "se je žalost polastila" njegovega srca. Seveda. on (škof Nag!) je tujec iti ne ve, kako čuti Slovan; vedeti pa bi moral, kako bode drugače prav vodil izročeno mu Čredo; zato ne vem. kako sme s svetopisemskimi besedami odklanjati odgovornost Istra nov (<:r. •'<>. AH se ni spomnil da so ncdaloč , od Trsta Rif-manje. kjer bi se bil . Ial;-ko marsičesa naučil.' Dalmatinski in hrvatski Školi — domačini — pa poznajo slovansko dušo in niso proglasili nepravičnih ukazov, ker so ji!: | smatrali za škodljive narodu in cerkvi. To so pač pastirji, ki poznajo svojo čredo, ne pa najemniki; oni so bratje ninskega Dobreta. zato so o-stali zvesti branitelji tisočletnih narodnih pravic. Sicer pa je še nekaj, kar se mora ta omeniti. Zvedelo se je — in zvedeli bodemo pač še marsikaj —. da je bivši tržaški šikof Nagi že zdavnaj znal. ko niti njegov bodoči šef. ' kardinal Gruseha. ni vedel, da pride on na Dunaj za pomožnega škofa. Javnosti se tedaj niti sanjalo ni o tem, saj je bil ta čin naše diploma-J i cije tako čuden. Bi!o je pa to že toil a j. ko so bili Jugoslovani Še raz-npiti kot nezanesl jiv, izdajski živel j. No. tedaj se je sklenilo, da se ima izvršiti to. česar so se menda vendar bali. — Škof Nagi je imel nenadoma udariti, ovce bodo zaječale. potem pa hode mir — božji mir. Saj je bil ravnokar za skledico leče dobil za-se trmaste Iiiemanjee, ki so bili vendar neznanski junaki. O J; j tega cerkve-no-politič-nega čina seveda je bil pripravljen vzeti seboj na cesarski l>u-naj. ker bi mu ne bil kaj posebno motil spanja, naslednik pa naj bi bi! dobi! — čisto mizo. llačuni pa se nazadnje le niso vjeraali; !e temu sc „e moral začudili modri računar. zato -e j,' morda žalost polotila njegovega -n-a. In politike pri tem ni niti kaplje seveda! Toda naj se vse pozabi. En trn pa le ostane: tujec pri našifi ljudeh: ne bode opravil več nič: t 1 ,;e pač- tudi siten križ Čez germani/.a-torične vladne načrte. Sicer pa smu v 20. stoletju, toraj nikakega križarskega razpoloženja! Le mirno obde-Injmo peščeno in kameni;o njivo naše narodne kulture, pa nam gotove zašije jo časi. ko se bodo nehali taki — kulturni boji. Y to nam pomaga jta sv. Ciril in Metod! Dr. Sava. POZOR ROJAKI! Želim priti z 20. majem t. I. k slovenski družini na stanovanje in hrano. Najraje v Greenpointu, Brooklyn Borough, ali v Manhattan Borough v New Yorku na iztočni 10. ali 23. ulici. Naslov: Oroslav Fugina, c o Frank Budav, '211 Greenpoint Ave.. Brooklyn. N. Y. (3x 16—23—30 — 4) Hamburg-American Line, i KI A k j- vf\f » " r ~ • " - Ekspresni in redni promet z parniki * na dva vijaka med i KEW-Y0RK0M iN HAMBURGOM. - Velik; komodni parniki, opremljeni z vsemi modernim: napravami, ka- ( kor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparatit kar znači kombinacijo ; VARNOSTI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. . POSEBNA SKRP. IN POD- VORBA ZA SLOVENCE. > MOLTKE — odj.!nje 10. aprila. BATA VTA — odpluje ">. maja. * HAMBURG — odpluje 10. maja. " Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri - Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. - Kje je moj prijatelj MAI1TIN PE- TKU LIN? Pred 2 mcsecema je bil v Clairmont. Ohio. Prosim, ec kdo ve. da mi naznani njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. — Anthony Rupan. 210 Greenbash St.. Milwaukee, Wis. (14-1G—1[ slovensko katoliško poiip. društvo sveteBarbap J Z& Zjedinjene države Severne Amer&& , Sedež: Forest City, Pa. jakorjortranu doe 31. ]an«arfa 1902 v driavj Peansj^oi^ , ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAYERL, P. O. Box GS3, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREZAN. Box 51, Mineral, Kans. I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 707. Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR. 3134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MLT11Č. Box 537. Forest City, Pa. -0- , : \ NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN. predsednik. Box GS3. Forest City. Pa. KAROL ZALAR. 1. nadzornik, P. O. Bos 517, Forest City, Pa. JO^. BL'CENELI, starejii, II. nadzornik, Bx oL»l. Forest City, i'a. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, CO Mill Sirec t Luzerne, Pa. -o-- FOROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL O BREG AR. predsednik porotnega odbora. Weir, Kans. JOS PET ERNE L, 1. porotnik. P. O. Box 95, Willock, I'a. IVAN TORNiČ, II. porotnik, 1'. O. Box 5S2, Forest City, i'a. -o- Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IYAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa. Društveno clasilo je "GLAS NARODA." t GAS MAINS SHOW'__g OUR CITY'S ^gE^^ 6V 12" 20" 30" 36"r 40"' SO" 1823 1Q40 reso 1676 J83G ISO© I3IO ■ ^ POI> površjem ulic in cest mestnih delov Manhattan in Broni nahaja se 1435 milj glavnih in skoraj lOOO milj postranskih "dobavnih cevi", siednjeimenovane so one cevi, po kterih prihaja plin v vaša stanovanja In delavnice. Plinova družba ne kontrolira cevi v Vaših poslopjih in tudi ne Vaših plinovih naprav. Kakor je raslo mesto, tako so rasle tudi glavne cevi, dokler ni dosegel del sistema premerje GO palcev — kar je največja plinova cev na svetu. Glavne in dobavne cevi je primerjati s žilami in kitami človeškega trnpta. Po teh železnih žilah teče materijai, kteri nam daje razsvetljavo, kurjavo in gonilno moč. Te milje kovine so vredne na milijone dolarjev glede dobave in delavne moči in vzdrževanje teh cevi velja v.-ako leto na stotisoče dolarjev. V vsakem ozira se bodemo zavzemali za Vase koristi in v vsakem družbenem urada se Vam dajo drage volje vse potrebne informacijo glede najnovejših naprav z ozirom na razsvetljavo, kurjavo in kalian je ter gonilno moč. Consolidated Gas Company of New York | OEO. Bi COaTELYOU, President | ggmmmothwi. i mm .ml...............— Prekanjen. I z zapiskov Ion d on ste policije. Ravnatelj londonske dijamantne družbe Dirks je bil obupan. Najboljšega in najzanesljivejšega transporterja teh a" m' Uirar'i- Delali so v lVait«vil!e v rudokopdh." S a to ^ PreceJ daleč od tod." j ' Da, stanujeau tukaj pri neki toti, | pri kateri se učim gospodinjstva. Danes zjutraj sem dobila poročilo." In zopet se je udri potok solza po njenem liecu. "Ubogo devče", je dejal ravnatelj mehko. Čez nekolrko časa pa je zo-| pet vprašal: I "Pa imaš vendar še mater, ki te lahko tolaži?" '•'Ne, nimam je več. Sem čisto sama. In tako tudi moji bratci in sestrice, katerih je še sedem. Ti vsi so v Whiteville pri znancih. Jaz pa moram kaj zaslužiti. Pa so me dali k teti." Ravnatelj je bil ginjen od tolike bolesti in ni znal besed, s Katerimi bi lajšal to neizmerno gorje. Molčal je in opazoval nekaj časa deklico, ki je še vedno plakala. Ko je v tem inalo prenehala, je vzela zavojček, katerega je odprla. Nekoliko časa je nekaj iskala. Naenkrat je prenehala in je prestrašena sklenila roke. Ravnatelj Dirks jo je s strahom opazoval in pričakoval nove tožb?. Toda bilo je čisto prozaično, četudi naivno, kar je sedaj č-ul. "Ah," je zdihovala, "svoj kruh sem pozabila doma. In danes nisem še skoro ničesar jedla v tej naglici in razburjenosti. Kaj naj storim? Pot je še tako dolga!" "Ce ni nič drugega," se je smejal Dirks dobrodušno, "že lahko pomagam." Iti vzel je iz svoje starinske torbe nekaj kosov kruha, ki so bili namazani z najfinejšim surovim maslom, in katerih kakovost je bila v kričečem nasprotju z zamazano torbo in z nje-im tafeo slabo oblečenim nosilcem, j ""Tako," je dejal, "proti lakoti bi bila preskrbljena. Ali pijače nimam nobene pri sebi!" "To imam sama, teta mi je dala nekoliko jabolčnega soka. In tega sem vz°la, kruh sem pa pozabila." "No, zdaj je že dobro. Tu vzemi!" In Dirks je dal deklici vse kruhe, le enega si je pridrtžal in pričel jesti. "Zato morate pa z menoj piti," je dejala mala nedolžno. In odvila je pokrovček raz steklenice in ga rabila kot kozarec. Dirks bi ne bil kot ravnatelj te ponudbe nikdar sprejel. Raz-žaljivo pa bi bilo. če bi zdaj kot tat navaden popotnik, kakoršen je bil, odklonil ponudbo. In pil je. In pil je še enkrat, ko mu je dekle ponudilo drugič. Ravnatelj Dirks se je bil peljal skozi celo noč. Kaj čuda torej, če je bil zdaj truden in se naslonil v kot! S polža prt imi očmi je gledal deklico, kako je ostali del njegovega dani povžila. Nato je zaspal, kljub terrHr, da je Oklenil, čuti in paziti na svoj zaklad. Ko se je zopet zbudil, je bila prva njegova misel: torba in dijamanti, ki so bili v njej. Naglo jo je liotel zagrabiti, pa ni je bilo več. Dijamanti so izginili in deklica seveda Itudi. In naj si je ravnatelj besnel, vpil, preklinjal: bil in ostal je oropan. Bil je žrtev rafinirane tatice. Transporter Spencer je pa moral dati bogato kosilo. t Misel. S kof j a vas, kjer so krepki možje, .junaški fantje, lepa dekleta, dobro vino ... V obcestni krčmi ga toči bleda Mimika, belega ali črnega, kakor ti poželi srce. In ko te postreže, (sede k svojim citram. Strune zadnh-I tijo, bojdee in otožno, žirijo se v pol-; ne in razumljive glasove, potapljajo j se v bolestne skrivnosti mlade tvoje duše in tebi se zdi, da te je zagrlila in objela ljubeča deklica: Oj ljub-: ček moj . . . In tedaj se zaljubiš . . . Kaj te bri-1 ^a, k'lo in kje je tvoje dekle? Nema-: ra so skriva za belim oblačkom, ki strmi v zahajajoče solnce. Večerna zarja je obsijala njen obraz, zadnjega solnčnega žarka jx>ljub trepet- na njenem čelu. Z belo ročico te pozdravlja iz nebeških daljin in kakor go-lobček plove z oblakom zmirom dalje in dalje, dokler ne zazvoni pri Devici Mariji nad Vojnikom Ave Marija . . Kaj te briga, kdo je tvoje dekle! j Mlad si in zdrav, bodi (pameten in dekleta v oblakih. Zemlja je trda m mučna, daj ji svoje moči, oblakom daj svoj? sanje! Ali ni blizu smrt? Tistim blodečim oblakom . . . In *k-omaj si se zavel prvih čarov, j so že izginili; minila te je bolest, le veselje je ostalo v tvojem srcu; noga ti poskakuje pod mizo, jezik s? ti pregiblje in radosti in vina pijan zapoješ našo najlepšo pesem: Po jezeru bliz' Triglava . . . Ej, Škofja vas . . . Zvečerilo se je tam okoli, povsod se j? zvečerilo. Strune so utihnile, pesem; umolknila. Mimika zadremala. Ivan je povesil glavo, Janko se zanimal za svojo cigareto in delal čudolepe kolobarje; j jaz pa sem zlagal na tihem pesem o Jeremiji. Čas je umrl za nas, bmečih urinih udarcev čuli nismo. Končali smo iičenjaški prepir o Umetnosti | sploh, o naši posebej ; ta4:o je zahteval Janko. Nobeden ni bil taiko sre-jeen, da bi bil premagal drugega in i bitka je ostala neodločilna. Zaprli j smo se v svoje trdnjave in si na ti- hem strahom^ očitali pomanjkanje j volje in odločnosti. — Tam le bi gaj bil laihko prijel, si' je mislil Ivan, vi- ' hal si svoj drobni brk in izpod klobu- j ka s kritičnim očesom, motril silnega Jaiika, ki je bil na las podoben Zoli; j j tako rejen, materijalističen in komo- j I den. — Tvoji razlogi ne stojijo na i j trdnih nogah, mu je odgovarjal s' pogledom Janko in se kes a I, da ni izpodbil Ivanovih razlogov. Za mene se nista veliko zmenila, zakaj jaz sem tedaj zlagal pesmi o Jeremiji. i — In vendar nimaš prav, je zakli-1 cal Ivan, nekako opravičeno, ker je ,bil pogled nasprotnika zaničevalen. — Imam prav, se je togotil silni Janko in udaril s pestjo ob mizo. Reeita, kar hočeta, jaz ostanem pri tem, da je vsa vaša modema umetnost le odsev velikih luči, ki se svetijo pri naših sosedih, le odsev, ki je razrezal našo temo in zdramil nekaj umetniških instinktov med nami. In četudi j? narodno sebična kritika vso to našo umetnost prikazala kot izvirno in samoniklo, si vendar upam trditi, da je ... da ni, no kako bi rekel, da ne najdem nobenih misli, niti ene misli, ki bi me oživela, o-svežila in odprla pobled v nove svetove duševnega življenja . . . Trivloma je fznesel to svojo misel in s?- je veselil, da je z malo besed označil preporno jedro dolgotrajnega razgovora. Ivan je bil uničen in si je zopet vihal brk; pogled mu je pla-j šno begal od Janika na mlene in zo-jpet nazaj, dokler se ni ustavil na 1 stropu, kjer se je leno plazilo dvoje troje muh, edinih potomk črnega krdela izza vročih in veselih poletnih časov. Tišina je pomenila, da je prišlo med nas nekaj močnega in nenavadnega; kakor da je prišel neznanec in moralist in nam vrgel psovko v obraz, tako nam je bilo. Naenkrat smo zopet čuli tiktakanj?: ure, videli smo Mimiko, sklonjeno nad ei-trami v sladkem dremežn. Janko je natočil kozarce in je samozavestno ukazal: Pijmo! Ubogala ga nisva, kozarcev popri-jela nisva. Ivan se je ozrl name, da {mu pribitim na pomoč. Jaz sem bil raz j predel Jankovo "misel" v najgloblje globočine. jo hipoma raztegnil in posplošil il, kajti čutil sem v svoji duši svo težo in moč njene opravičenosti. Da pa zadobi naš daljni razgovor jasnejšo in lažjo obliko, sem ju prosil, da se poslužimo te-le prilike: — Saj vesta, kako gre tista pravljica .. . Bili so trije bratje. Dolgi, ši- , roki in bistrooki. Šli so po svetu in iskali prstan neke kraljičine . . . Bistrooki je splezal na ramena doleina in je čez najvišje gore gledal v daljavo, kjer je valovalo neskončno zeleno morje . . . Na dnu mbrja je videl ribico in v ribici demanten prstan. Ši-rolki je nato popil vesoljno morje, dolgin pa je ponesel bistrookrga na suho morsko dno, kjer je trepetala zlata, ribica. Tako so našli dragoceni prstan . . . Janko je nagubančil čelo in se raz-; budil. ! — Kaj hočeš s tem? Poznam tisto pravljico, nisi je povedal natančno. Široki se je razipočil . . . Pa vraga, kaj nas to briga? Ne najdem nobene zveze med tvojo trditvijo in tvojim blebetanjem; ne -zameri, ampak . . . — Takoj, takoj! Ti si rekel, da ne najdeš pri nas niti ene velike in izvirne misli, ki . . . kako si ž? rekel? Tako splošno trditev je težko dokazati, še težje ji nasprotovati. V zadregi si ti, v zadregi sva midva oba. Zatorej predlagam., da si razdelimo uloge pravljičnih bratov z vsemi njihovimi lastnostmi in da poišeimo misel . . . — Dobro, izvrstno, se je smejal Ivan. — Ti, Janiko, bodi široki in popij vso neumnost in vse male in velike tuje misli, ki so se razlile po naši domovini. Popij predvsem vso neumnost. in vse malenkostne predsodke naših ljudi. In ko si jih popil, naj spleza bistrooki — Ivan na mene — idolgina in naj se ozre po našem, svetal. Ali sta sporazumna? Janiko se je spočetka upiral, misleč, da je vendarle malo nevarno popiti toliko neumnosti, češ da bi se utegnil še sam oikužiti . . Slednjič se je1 itd a I in se odpravil na delo. Kmalu sva z Ivanom opazila, kako se širi in debeli. Njegov obraz je izražal idiotske poteze, njegove oči so zrle motno in tako topo-vdano, kakor gleda pes na svojega gospodarja, ki ga draži z vabljivo »klobasieo .... Polagoma so se spreminjale črte lica, vsi tipi naših družabnih slojev so se vstili zaporedoma, različni v svojih stanovskih posebnostih ali vendar vsi neskončno glupi; le oči so ostale ist?v topovdane, pasjeponižne . . . Naposled je zrla v naju' pusta maska, tako smešna, da bi se človek večno smejal, tako žalostna, da bi jokal . . . — Oh, jaz sem gotov, je vzdihnil Janko. Prišla je vrsta na naju. Ivan je splezal na moja r^mema. Bil sem višji od najvišjih gora in pred -mojimi nogami je ležala domovina ... V so In č nem dnevu sem jo gledal pod seboj in bila je kakor vrt pomladinega jutra. Visoke gore z golimi in beli- mi vrhovi, -z gozdovi'poraščeni hribi j in Okrogli griči so strašili tihe in pro- u strane ravni, podolgovate doline, ka- n i mor se je ujelo na zeleno gladino ri rek solnčnih žarkov drhteice zlato, i h j Mesta in vasi so se videla kakor ume- I; 11 no nasajene gredice cvetlic, ki str-j z ; mijo druga v drugo in občudujejo be- s lo krasoto. Tam doli na jugu pa se j.e e vzpenjalo zeleno morje v daljavo, ka- j kor livada pod vrtom, koder se pase- i jo pisani metulji — ploveČe ladije. z i Taka je bila Slovenija & visokega, j jlepa, ker nisem videl ljudi, srečna, | ker je bil Jankov obraz smešna mas- ( ka, da bi se človek smejal do solz ... j — Vidiš li 'kaj? vprašam bistroo-kega. i — Vidim veliko! — t — Namreč, če vidiš "misel"? \ — Nikjer! j i — Poglej v naše dežele, pre išči vse £ j natanko, eno samo misel boš vendar i i našel! t j — Ne boj se, ničesar ne uide ,mojim j 1 očem; vse vidim, toda misli ne naj- t dem .... I C — Poglej v palate imenitnikov; t v škofove rezidence! \ — Nič! Vse je popil Janko! \ — Znabiti literate, umetnike, filo- j zofe ? i — Jih ni doma, šs hodijo zmirom j drugam v šolo . . . — Kaj pa v delavskih predmestjih, ] i v gorskih samotnih vaseh? ( — Tam se nekaj sveti, ali nejasno ] • I in nerazločno; misel to ni! | | — Torej nikjer nič? '! — Nikjer nič. — . ■ j Bistrooki Ivan je žalostno zlezel i j z mojih ramen. Janko je izpustil ne- : ■ umnost nazaj v slovenski svet in nje- , ■ gov obraz je bil zopet vsakdanji, le ; ■ nekoliko žalosten in otožen. Vsi tri-' je smo bili zopet navadni ljudje, tihi in drobni nezadovoljneži pri čaši , - rujnega vina . . . — Torej je bila moja trditev ven-! dar opravičena, se je pikro nasmeii- > nil Janiko. J — Žalibog, je kimnil Ivan in pove-! . sil glavo. J. i Mimika se je prebudila in nas je r pognala domu. Zunaj je bila krasna > noč. — Mesec je bil okrogel in vesel, . [kakor da bi mu zvezde pripovedovale | -tmičen dogodek izpred nsbeškib vrat. - kamor da je prišla lepa grešnica, in r pokazala dobrotljivemu vratarju dra- . žestno, drobno noiico .... Da je . sivi vratar zarudel in potem povzdig- j nil v sveti jezi svojo roko . . . Tako jj se je smejal mesec, a zvezde so se raz- j j posajeno hihitale . . . Lepa je bila | tista noč in bela je bila cesta prad na-[ mi. Obakraj nje so spale s,pokoj ene hiše, za njimi rosne livade, za liva-( dami prostrana polja in na poljih nešteti kupi v stag? zloženih bmeljskih prekelj. podobni turškim šotorom . . . Tajintsvene smrtne obsodbe. 0 , h Večkrat so se že izvršile surirtne j ' obsodbe pod jako tajinstvenimi okol-J- ■ nostimi, popolnoma dokazana sta pa T 1 sledeča dva slučaja. 1 Neko noč leta 1743 je bil poklican 1 iz postelje v Rimu bivajoči zdravnik ' • Ogilvie, ki je stanoval na Piazza di Spagna. Pred njegovo hišo je stal za- | ' prt voz, in ko je šel Ogil-vie proti vratom. sta tam čakala na njega dva za-' krinka na moža, ki sta ga prosila, naj ^ jima takoj sledi in naj ne pozabi vze- ' ti seboj svojega zdravniškega or o- ! 1 dja. Ptrivolil je, nič hudega sluteč, in f stopil je v voz. Komaj se je pa to zgo-1 dilo, sta mu z a krink an ca izjavila, da si mora pustiti zavezati oči. Bolnik, 1 h kateremu ga morata privesti, jc visokega stanu, in njegovo ime mora o- ^ stati tajno. Zdravnik tudi proti temni ni imel nič, ker je mislil, da se \ gre za kak skriven dvoboj. Ko so se nekaj časa peljali križem po raznih I ulicah, da bi zdravnika premotili v 1 smeri in legi hiše, je voz končno postal. Njegova spremljevalca sta izste- ] pila, ga prijela za roko in ga peljala po ozkih stopnicaih v neko sobo. Šele tu sta m«' razkrila oči. in mu naznanila, zakaj sta ga prišla iskat. Izvršiti bi moral nad neko deklico, ; ki je onečastila rodbino, smrtno obsodbo s tem, da bi ji odprl žile. Zato bi bil ibogato plačan. Ogilvie se je umevno branil. Ker so mu pa s smrtjo grozili, če ne izvrši maščevalnega dela, je končno privolil, ko je videl da vse nič ne pomaga. Prosil ju je in rotil, a onadva sta ga zavrač-ala deloma jezno, d?lomn za- ( smehljivo. Na zapoved svojih odve-diteljev se je podal z njima v stransko sobo, kjer jih jc čakala na stol privezana deklica, jako lepe postave. V obraz ji ni mogel pogledati, ker je , imela na njem krinko. Prišla je služ- > kinja in prinesla v posodi gorko voda. . katero je postavila pred deklico, ki ! jih je dala v njo. Pri tem je zagotavljala z mehkim, ! mladinskim glasom Ogilvieju, d!a se ■ je sprijaznila s svojo usodo. Zaslužila i ni boljega, in radi tega hoče voljno prenesti zasluženo kazen. Odpuščanja ■ od onih, ki so jo obsodili, tako ne bi i za dobila. Naj koliko^ mogoče hitro ■ crpravi. .I- - .. ■ -A-. . - ■■rijL, *. n . . . 14' ', ' T -al ' t - Si: ■ Po liudem-notrojijem bojuj-in ko ja i videl, da deklice ne more na nikak lačrn rešiti, je prijel Ogilvie -za zdrav-liški uož in odprl je deklici kolikor: litro mogoče vse glavne žile. Konča- j a je tiitro in brez bolečin. Ko sta se j lakrinkanca prepričala, tla je mrtva, »ta ponudila Ogilvi-ju mošnjo s zlat- | liki. Ogilvie pa ni hotel ničesar sprejeti in je prosil, naj ga hitro spravijo j z tega strašnega kraja. Zopet sta m-u ; ja krink an a moža zavezala oči, ter ga I peljala po stopnicah k rozn. Ker eo pa bile stopnice ozke Ln temne, se je 3gilvieju posrečilo, da je pritisnil svoje okrvavljene prste na eid. Ko so prišli do njegovega stano-ranja. sta šla moža z njimi v sobo in j mn še enkrat zagrozila s smrtjo, če bo komu kaj naznanil, kaj se je v tej no- i n zgodilo. Nato sta se odpeljala. 0-?ilvie je sklenil, da kljub grožnji po- j Lzvednje po zakrinkancih. da na bi po- ! »tal sokrirec takega zločina. Zločina : pa vendar ni mogel kar tako nazna- ' uiti. ker ni vedel za kraj, kamor sta j ga zakrinkanca pripeljala, kakor ta«li oe za ime ali stan umorjenega dekleta. A to ga ni prestrašilo. Šel je k i tajniku apostolske kamore in nazNa-nil jc vse okolsosti zločina s pripon-bo. da si upa Bajti hišo i» izretiti zločinca pravici, če ga vlada ščiti- Komaj je izvedel takratni pape/ Benedikt XW. zločin, je takoj poslal Ogilvieju večje število stražnikov, da bi z njimi iskal hišo. Ogilvi« je sklepal iz raznih okolnosti, da se je moral zvršiti umor v kakem letovišču v bližini Rima. Končno je imelo njegove naporno iskanje uspeh. V letovišču Giulio je našel sledove svojih krvavih prstov, in tudi sobo, v kateri je deklic> H-»r-til, je spoznal. Palača ja bila la^t vojvode Bracciano, in oa ter ajeg*v brat sta usmrtitev zapovedalfi. Unorjcna je bila njuna sestra. Kakor 'hitro sta videla, da sla spoznana. sta brata zbežala v Neapoli. kjer sta se lahko odtegnila reki pravice. Nad kaminom v sobi, kjer se je izvršil umor, so pozneje udelali bakreno ploščo, na kateri je bil cia vrezan. To ploščo so kazali tuje«* še koncem prejšnjega stoletja. Enak slučaj se je prigodi leta 1726. Strasfcurški krvnik je izvrševal sv«j žalostni poklic še dol»o časa po zavzetju mesta po Litdoviku XIV. +udi na drugi strani Rene, teraj na Baden-skem, Švabskem in Breis»au. Tako je (bilo do sredi osemnajstega stoletja. V letu 1726 je prišlo poti oči k njemu več oseb, najbrže hlapcev, k* so zahtevali od krvnika, naj jih takoj spremi v Kehl, kjer mora obgla-viii nekega zločinca. Zato bi dobil bt-gato nagrado. Posebno so mu zabieerali, naj vzame seboj velik dvorezni meZ-, katerega je navadno rabil pri usmrtitvah. Peljali so se čez reaiski most v Kehl. Tukaj so mu naznanili, da s® nora pripraviti na dolgo potovanje, ne pa cilj potovanja, ker j? oseba, katero mora nsrrirtiti, visokega stanu. Zavezali so mu, kakor v slučaju Ogilvie, oč:, in ga odpeljali z vozom. "Končno sr, prišli do velikega, z vodo obdanega gradu. Ko so spustili most, so se odpeljali na dvorišče. Krvnik je moral neka j časa čakati pri vratarju, nato ^o ga peljali v veliko dvorano, v kateri je bil postavljen krvniški oder i« ua njeni stol. Kmalu sta pripeljali »Ive osebi v dvorano neko gospo, popolianaa črne o/blečeno in zastrto. Ko se je v^edla, so ji povezali roke La nog p. Ni se o-glasila, ni tožila in se tudi nI branila ljudij, ki So jo povezovali. Ko je bile vse gotovo, je prijel strasburški krvnik gospo za lase ter ji odsekal glavo. Le nekaj minut so ga še pustili v gradu, nato so ga odpeljali in ga izpustili na kehlškem mostu. Svoj dogodek je naznanil mestnemu svetu, in jc tudi zapisan v mestni zgodoviai. Kde je bila umorjena gospa, se ni nikdar izvedelo. KRETANJE PAŠNIKOV. KAISER WILHELM DER G ROS SE odpluje 19. aprila ▼ Bremen. ROTTERDAM odpluje 19. aprila ▼ Rotterdam. ALICE odpluje 20. aprila ▼ Trat. OCEANIC odpluje 20. aprila v Southampton. LA TOURAINE odpluje 21. aprila ▼ Havre. PRINZ K1UKDRICH WILHELM j odpluje 21. aprila t Bremen. j CELTIC odpluje dne 23. aprila v Liverpool. | NEW YORK odpluje 23. aprila ▼ Southampton, j LAPLAND odpluje 23. aprila v Antwerpen. PRESIDENT LINCOLN odpluje 23. aprila v Hamburg. KRONPRINZESSIN CECTI.IE odpluje 26. aprila v Bremen. RYNDAM odpluje 26, aprila ▼ Rotterdam. LAURA odpluje 27. aprila v Trst. MAJESTIC odpluje 27. aprila ▼ Southampton. LA BRETAGNE odpluje 28. aprila v Havre, ' Slovenska prodajalnica 5313 BUTLER ST., PITTSBURG, PA. Priporočava cenjenim rojakom najtopleje na$o zalogo razne pi> ) ulna potrebščine, anoIitreKike in dru|e slovenske knjige, razglednice, podobe in ekvirje. f Pooblaščene zastopništvo I FRANK SAKSER CO. v New Yorku. I Sprejemava naročnino za "Glas Naroda", Koledar in vse v to stroko spsuiajoče tiskovine, k Posrednjera za pošiljanje denarjev v staro domovino. Za obila naročila in poset se priporočata JAKOB ZABUKOVEC in IGNAG PODVASNIK, ' 5312 BUTLER ST., PITTSBURG, PA » Veletrgovina z vinom in žganjem na drobno io debelo. ' OEO. TRAVNI KAR 6102 N. E. St. Clair Ave., Cleveland, O., U. S. A. I Kdor rojakov po širni Ameriki želi dobro vino in žganje, naj se obr- ne na gori imenovanega rojaka in vsakdo bode zadovoljen z naročenim blagom. Vino in žganje Be pošilja v vsaki množini in v veaki kraj. i Velika zaltga pristnih vin In najtolj&ga žganja. Priporoča se rojakom tudi v obilen poset svoje dobro urejene gostilne, , kjer se toči vedno sveže In priznano dobro Laiay-evo pivo, izvrstno do-I mače vino in prodajajo tudi CIR1L-METODOVE amodke. OEO.TRAVNIKAR. , S EF Velika zaloga vina ln žganja. ^B i ilfc MaHja Cirili j f Prodaja bel® t!a» po..............7Dc plin j • Črno vino po.............50c. j 7 jBQ^^^HV^ Drolnik 4 galone sa....................911,00 « ' Brinjevec 13 steklenic sa...............$1100 ] 1 JH^HHf ali 4 gal. (sodček) sa..................«14.09 J | Za obilno naročbo se priporoma t TT MARIJA GRILL, i S308 St. Clair AvoM IM, E., Cleve and, O j CINCINNATI odpluje 28. aprila v Hamburg. ZIETEN odpluje 28. aprila v Bremen. COLUMBIA odpluje 30. aprila v Glasgow. ST. PAUL odpluje 30. aprila v Southampton, j KROOXLAXD odpluje 30. aprila v Antwerpen. CEDRIC odpluje 30. aprila r Liverpool. AMERIKA odpluje 30. aprila v Hamburg. POTSDAM odpluje 3. maja v Rotterdam. KRONPRINZ WILHELM odpluje 3. maja v Bremen. PRESIDENT GRANT •dplajs 4. maja v Hamburg. OCEANIA odpluje 4. maja v Trst. ADRIATIC odpluje 4. aja v Southampton. LA LORRAINE odplaj« 5. maja v Havre. GEORGE WASHINGTON odpluje 5. maja v Hamburg. PKLADMLPKLA edplajs 7. maja v Southampton. FINLAND odpluje 7. maja v Antwerpe». KAISER WILHELM IL odpluje 10. maja v Bremea. NLEUW AJMSTERD.A.M i odpluje 10- maja v Rotterdam. TEUTONIC •dpluje 11. maja v Soutbampto«. NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati caroc-ftimo za "Glas Naroda" in knjige kaksr tudi za tss drugs v naao stroko spadajočs posls. Sa« Fraasiseo, Cal.: Iva« Starika. Za Denver, Colo, ta okolice: Joku Debevc, 4723 Vine St. i Pueblo, Colo.: Petar Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-stan. Depue, HI.: Dan. Badovina«. La Salle, 111: Mat. Komp, Frani Ckerae, 924—1st St. La Salle, 111. Za Chicago, 111. Frank Jurjorec, 181 - 202nd. St. Za Chicago, 111. Alois Lcskovar. South Chicago, 111.: Josip Kom-j pare. j Waukegau, 111.: Frank Petkoviek. I Gary, Ind.: Jovan Milii. j Calumet, Mick. i« okolica: Ivaa j Šutej. Iroa Mountain, Mich, ia okolica: 1 Marko Badovinac. South Range, Mich.: John Bahorii. ! Chisholm, Mian.: K. Zgo^e. Ely, Minn.: Ivan Gouž*. i Mauistique, Mich, i« okolica: Jehu B. Kotziaa. Ely, Minn, ia okolica: J. Skerjaac. ; Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. j Eveleth, Minn, in okolica: Nick I Miletie. i I Hibbing, Minn.: Ivan PovSe. Nashwauk, Miun: Geo HanriiL^H Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan KovniiS^i is Ivan Hahsja. St. Louis, Mo. in okolieo: Frank Skok. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Za Buite, Mont. I. Knezevich. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceiarek. Little Falls, N. Y.: Frank <3re-?orka. Bridgeport, 0., in okolica: Andrej Hočevar. Cleveland O.: Frank Sakser Co., William Sitar in Josip Kozen. C. E. Proskowetz, Mingo Junction, Ohio, in osrednji Coke Region, Oregon City, Or«.: M. J«*tia. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bulger, Pa.: Geo. M. Schnlta. Za Burdine, Pa. in okolic«: Frank Pet rovie. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. j Claridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. Heilwood, Pa. in okolico: Alojzij .Takos. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Pitfcshmrg, Pa.: Igaas PWvasaik ia Jakob Zabakerec. Za Pittsburg, Pa. in elseliee: Ma-. tija Skender. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Sutersville, Pa.: Louis Idrkar. Willock, Pa.: Fran Seme. Za Bijkgham Canyon, Utah. Milan Parkorici. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Benwood, W. Ya.: R. Hoffman. , Thomas, W. Ya.: Josip R»». Milwaukee, Wis.: Josip Trntail. Rock Springs, Wy.: A. Justin. Reck Spring, Wye.: Jfal. fit ali eh. * • * Ysi naši zastopniki no s nanri že dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom najtopleje priporočamo. j THE LACKAWANNA. NajpripravneiSa železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlant»k& parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vozi vsaki dan v vsake) smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagora in zapadotn vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisons in jugozapadoss, dnevni promet; Med lekalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede vol-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., te dobe pri lokalnih agentih ali pa pri ■ glavni potnUk! agent 90 West Street, - ---- New York. - gQKHHHBnBBBI^BBIMHr W Za kratek čas. Pri žonitvoranjskem pirovanju Ženin: "No, dosedaj se mi zakon še jako dopade .... " > Hladnokrvnost. Gostilničar (ko izbruhne požar): "Gospoda, le ne prcnairlite se. Vsak ima se toliko časa, da poravna svoj rač-un!'' Smola. Mladenič: ''Taka smela! Pisal sem svoji ljubici, da pridem ob sedmih na sestanek, in če bi me zadrževalo deset ! tisoč hudičev; s«ekaj bode pa takoj sodem, ir> moj krojač, kteremu sem dolžan obleko, stoji pred vrat mi." Na mali železnici. Potnifc: "Ali >o na vaši železnici zo kiUtrikrat .vlaki kolidirali?" S-prev»t*ii}ik* ''Pri nas je to popolnoma izključeno!" Potnik: "No, no!" Sprevodnik; "Gotovo! — Ker imamo samo eden stroj!" .Vendar nekaj. — "Zdi se rr;i, da pije te v gostilni br^z prenehanja." — "O ne. zraven tudi njuham." Mala opomba. Zona: " Sost dnr-atov srajc imaš sedaj, ko sva se poročila, si imel samo eno!" Mož: "A ta je bila cela!" Izvajanje. Postopač: "Kakor sem bral v easo- ' pi>ih, je sedaj policija jako tiposlena vsled dveh umorov, ki so se pripetili zadnji teden . . . potemtakem je se- < cTaj uajugotkiejši čas za kak majhen ; uloro!" Ut ' . Navada. Nekdo j ■ dokazoval znancu vse u- | jrodnosti zažiranja nurličev. Končno j je odgovoril nagovorjeni: "Mogoče- i-mate prav, a jaz se vendar ne bode m j pu-til sežgati; sem preveč na to navajen, se dati pokopati." Lepo povedano. — "Trgovca z vinami, X.. so ka-j znovali na tri mesece ječe, ker jej vino ponarejali" — "Da. in vedno se je delal, ka- ' tor bi ne mogel skaliti vode!" Izgovor. Sodnik: "Toraj res niste vedeli, j da ?o Lila jajca ukradena. Ivaj ste si pa vendar mislili, ko ste jih doibili j tako po ceni I *' Obtoženec: "Mislil sem si, da so .bila gnila." Glavna stvar. — "Milostiva gospa si hočete kupiti avtomobil? xVLi ga že imate T** — "Še ne; a prav zastavnega šoferja imam že." Tožba. Skopuh (pri štetju denarja, katerega je imel v raztrgani nogavici): "Če bi imel saj dc^nar, da bi si nove nogavice kupi 1!" Tudi vspeh. Tovarnar: "Zastopnika mojih izdelkov v Ameriki še nimam, a trije blat*ajničarji so mi že tja pobrisali!" Premišljevanje. Lahkožive«: "Vilo, konje, avtomobil, vse mogoče sem imel, a od' vsega sern samo jaz ostal!" MOLlTViiNIKL i DUŠNA PAŠA v i latno vezano 75*. j \ broširana 00^. JEZUS IN M AKT J V, veza do v slono- i kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 50*. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, zlata obreza 90*. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50*. OTROŠKA POBOŽNOST 40* POBOŽNI KRISTJAN 60* RAJSKI GLASOVI, 40*. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SKRBI ZA DUŠO v usnje vez.$1.20. ' SV. ROŽNI VENEC, ve«. $1.00. ; -.-sfe. > ■.-«. •» " - . ■. SVETA MAŠA, v usnje vezano, 75c. Sv. URA v usnje vezano $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno 70*, slonokost imit. $1.50. UČNE KNJIGE. A UNO V NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. EVANGELIJI, 50c. ČETRTO BERILO, 40*. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 50*. KATEKIZEM, mali 15c, veliki 40c. HITRI RAČUNAR, 40c. NAVODILO KAKO SE POSTANE Cenik knjig, katere se dobe v zalogi SLOVENIG PUBLISHING COMPANY, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N.Y Revež. — *' Tukaj mi manjka gumib, tam zopet eden, svežega ovratnika nimam, telovnik je poln madežev, kaj naj vendar izačnem?" — *'Oženite se!" — "Ah kaj, saj sem oženjen." Naši mladi. \ — "Zakaj pa plakat, mali?" — "Cigareto sem---" — "Alia kadil, in sedaj ti je slabo?" — "Ne, ampak užigalie nimam." Praktično. Gost: "Ali bode pa pijani gozd'a.r tudi našvl sedaj v temi pot domov?" Gostilničar: "Mislim da; privezal sem njegovemu ipsu gorečo svetilko r.a rep!'' .Res je. Odvetnik: "Vaši vzroki ne zadostujejo za ločitev zakona." — 1' Tako! Ko senu se pa poročil, n:c ni nikuo za vzroke vprašal." Zanesljivi vslužbc\nci. Nek pariški bankar je dal druge-°?mu v pričujočnosti dveh vsiužben-cov petdesettisoč frankov hranit. •Shrani mi denar, dokler se ne vrnem, toraj za dva meseca." "Bodi brez skrbi!" Cez dva meseca je bankar prišel po svojih petdesettisoč frankov. "Kakšnih petdesettisoč frankov?" je vprašal drugi. "No. one, katere sem ti dal hranit pred odpotovali jem." "Motiš se. Jaz ne vem o tem ničesar." "Kaj pa vendar misliš. Tvoja vsluž benca sta priči." " Dobro, poklicem jih, če zahteva?." Bankar je r?s poklical svoja vslužhenca in ju vprašal: "Ali je vama kaj znanega o tem, da bi mi dal ta srospod v shrambo petdesettisoč frankov ?'' Drn » za driurirn sta zanikala. Bankar ju je zopet odslovil, na to Modemi mučenik. A: "Ali je res, da je vaš sosed tako pobožen?" B: "Da. pa še kako! Zadnji ga je povozil nek avtomobil, in denar, kater-ga je lobil kot odškodnino za bolečine, je daroval cerkvi!" On se veseli. Soproga: "Zdravnik mi je zapove-dal. da smem samo skozi nos dihati!" Soprog: "Jako pametno! To se za-more pa samo zgoditi, če imaš zaprta usta!" Ob slevesn. On: "Z Bogom, ljubica! Upam, da ni ostaneš zvesta!" Ona: (nlakaje) "Upam . . . . da!" To In ono. Slovenci in Italijani V francoskem listu "La Revne*' objavlja italijanski pisaitelj Tullio iGiusti članek o avstrijskih Italijanih ter o razmerju med Italijani in Slovani. V omenjenem elanku pravi g. : Tullio Giusti, da vlada .protežira Slovence v Trstu. Nas Slovence opisuje kot nekako poldivje ljudstvo, ki ;je brez vsake kulture, govori surov j jezik, pomešan s hrvaščino, italijanščino in nemščino. Treba bi bilo vse-kako. da se oglasi kak naš ugledni i človek in odgovori na gori omenjeno nesramnost Giustija, ker nam pač ne | sme biti vseeno, kako sodi svet o nas. Madjarski hoteli v Bosni. Te dni je došlo v Sarajevo mnogo agentov nekega madjarskega društva, ki hoče po Bosni in Hercegovini usta-izvijati moderno urejene hotele. — Najbolj karakteristična za kurs v ; Posni je pri tem okoluost, da so se li agent je. kterih društvo razpolaga z 20milijonskim kapitalom, vozili brezplačno — v prvem razredu. Eogastvo Francije. Naeiionalni ekonom Edmond Therv jpnroča, kako je Francija leta 1900 ! izredno gospodarski napredovala. Vrednost imetja Francozov je poskočila leta 1009 za 1 in pol milijardo, ker so poskočile francoske vrednosti. Razun tega je v Franciji za '18 milijard ihozemskih vrednosti, ki so se iistotako okoristile vsled povišanja: j tako labko smatramo, da so te vrednosti poskočile za približno 4 po sto. To daja novo večjo vrednost za 1 in pol milijarde, ki jo je prejšnji s voli i prišteti. Znano je, da od 4294 milijonov novih vrednostnih papirjev, ki so prišli leia 1909 na francoske denarne trge. se nahaja približno 3200 milijonov v rokah Francozov. V listnici Francije nahaja se toraj okoli G milijard poviška. Po odbitku izvršenih amortizacij ostaja še vedno 5 milijard prirastka. Tlierv opaža, da bogastvo Francije ni še v nobenem razdobju njene zgodovine doseglo tolikega poviška, kolikor v minolem letu 1909. Kako je braniti vino v steklenicah? "Blamaža" se imenuje, če postaviš svojemu gostu, kterega bi rad postregel s čim izvanrednim mesto steklenico žlahtne kapljice, steklenico vinske kislice. Da se ne bodeš bla-| miral, ne hrani v svoji kleti stekleni-, ee, ki so napolnjene z vinom, pokonč-; no, ampak položi jih na hrbet. Ce i steklenice ležijo, ne more zrak nikdar j do vina, pač pa prihaja prav lahko k vinu v stoječih steklenicah. Posebno. če rabiš navadne zamaške, ne i bode dolgo trajalo in v steklenici naj-j ueŠ ocet mesto vina. Zapomni si: A" ležeči in dobro zaeepljeui stekle-I nk-i se vino skoraj nikdar ne po-i kvari! -----— NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Braddocku, Pa., in okolici naznanjamo, da je naš rojak JOHN A. GERM, 54-1 Braddock, Avenue, kupil prodajalno, kjer prodaja tudi razne slovenske knjige in objednem je pooblaščen pobirati tudi naročnino za list "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Nareka* . NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FRANK SKOKA, 2838 Lyon St., St. Louis, Mo., kteri je pooblaščen pobirati naročni-; no za Glas Naroda, knjige in oglase. Upravništvo "Glasa Naroda". Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno n« upravništvo n« uredništvo V - ' ' -:p - ' " ' DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, bi. STXVOBILO ZA " SPISOVANJE RAZNIH PISEM, 75c. E'ODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30*. ?RVA NEMŠKA VADNICA, 35*. SOČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI J anežie-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. VrOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NpVE ZAVEZE, 50*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30c. zabavne sar kazimu druge KNJIGE. 4.NDREJ HOFER, 20i. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90*, nevez. 70*. avstrijska ekspedioja, 20*. >ARON TRENK, 20*. tiELGRAJSKI BISER. ^eneškiv vedeževalka, 20e. 3ucek v strahu, 25*. 3urška vojska, 30*. 30jtek v drevo VPREŽEN Vt- TEZ, 10*. :AR IN TESAR, 20*. ''rni jurij, 82 zvezkov $5.50. :erkvica na skali, 15*. :esar fran josip, 20*. ?esarica elizabeta. 15*. l1 ig ano v a os veta, 20*. svetina borograjska, 40*. :vetke, 20*. 3EVICA ORLEANSKA, 30c. ^AS JE ZLATO, 20«. )ARINliA, MALA ČRNOGORKA, ' i 20*. >VE ČUDAPOT.NI PRAVLJICI, 20c )ETELLICA ŽIVLJENJA TRE11 KRANJSKIH BRATOV, 20c. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNETPU, 50*. >A5IA S KAMELI JAMI, fino vezana, $1.20. DVE POVESTI 20* ELIZABETA, 30*. £NO LETO MED INDIJANCI, 20c. 3NO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. ;razem predjamski, 15*. SVSTAHIJA, 15* iPABlOLA, 60*. IENERAL LAUDON, 25*. >EORGE STEPHENSON, o?, železnic, 40*. j OZDOVN1K, 2 zvezka skupaj 70*. j O ČE V SKI KATEIHZEM, 20*. >RIZELDA. 10* 3ROFICA BERAČICA 100 zv. f6.50. jROF R^IDECKI, 20* jROF MONTE CHRISTO, 2 knjige fino vezane $4.50. jUY DE MAUPASSANT, Novele, $1.20. HILDEGARDA, 20c. [1IRLANDA, 20* tTOEALD PRIPOVEDKE 20* •VAN RESNICOLJUB, 20* LZANAMI, mala Japonka, 20i IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* JAROMIL, 20* IURČIČEVI SPISI, U zvezkov, u- metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KRVAVA NOČ V LJUBLJANI 40e. KRVNA OSVETA, 15* KRALJICA DRAGA 20* LAŽNIVI KLUKEC, 20* LEBAN, 100 beril, 20c. MAKSIMILJAN L, cesar mehikan-eki. 20rf MARRYAT, morski razbojnik, $1.00. MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ, 3 zvezki ukupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOVA, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENHvI, A. Aškerc, elegantne vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCTH, 25* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zve- zki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, 3 *vez ki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* i NA3ELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM 3 zveski vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA 15* ' NEDOLŽNOST PREGANJANA I* POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORI. 70* ODKRITJE AMERIKE, vezano $1.0< PAVLEHA, 20c. A. K O P°šilias ^ denarje v staro domovino, obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti Hitro in pošteno postreže Frank Sakser Co. 82 Cortlaxidt St., NEW YORK, IC! O v staro domovino, kupi \ parobrodsil listek ^ Pn i Frank Sakser Co. | 82 Cortland t St., NEW YORK. AX^ želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti , _v to deželo, kapi i ^^ parobrodni in železniški listek prf i i Frank Sakser Co. j 82 Cortlandt StM NEW YORK. j A T/^ /^V želiš svoje trdo prislnžene novce sigurno in obrestonosno ! ^ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, j od dne vloge do dne dviga, obrni se na j Frank Sakser Co. j 82 Cortlandt St., NEW YORK. 1 A K O Pa poslnsaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda j - Frank Sakser Co. A i • * •- -■:■ a- ■e ;. • '' • PESMARICA "Glasbene Matiee", $1.50. POEZIJE FRANCETA PREŠIR-NA, $1.00 POTOVANJE V LILIPUT, 20* POSLEDNJI MOH1KANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20* REVČEK ANDRE JČEK, narodna igra, 50c. RIBIČEV SIN 15* RTNALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, broširan, 60*. RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROK OVNA Čl, narodna igra 40* SANJSKA KNJIGA, velika 30*. SEN ILIA, 15* SIMON GREGORIČ, življenjepis 50* SITA, "tnala Hindostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki po 20* SPILLMANNOVK POVESTI 18 zv. 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 15<: 2. „ Maron krščanski derek 15* 3. „ Marijina otroka 15* 4. „ Praški judek 15č j 5. „ Ujetnik morskegi roparja 15*! 6. „ Arumngan sin indijanske- ga kneza 15* 7. ,. Sultanovi sužnji 25* 8. „ Tri indijanske povesti 25* 9 „ Kraljičin nečak 25* 10. „ Zvesti sin 15* 11. „ Rdeča in bela vrtnica 15* 12. „ Korejska brata 25* 13. „ Bog in zmaga 25* 14. „ Prisega huronskega gla- varja 25* 15. „ Angelj sužnjev 15* 10. „ Zlatokopi 25* 17. ,, Prvič med Indijanci 20* j 18. „ Preganjanje indijanskih misijonarjev 15* SPISJE, 15* S PRESTOLA NA MORlSČE, 20*. STANLEY V AFRIKI, STEZOSLEDEC, 20* STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. NOTBURGA, 20*. SREČOLOVEC, 20* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po ! Šaljivi SLOVENEC, 75* STOLETNA PRATIKA, 70*. TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* T LUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov $6.50. TRIJE MUŠKETIRJI, ■vetovna 1 knjižica broširana $2.30, fiao vezana $3.00. V DELU JE REŠITEV, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80* V ZARJI MLADOSTI, 20* ; WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. i ZLATA VAS, 25* I ZLATOROG, $1.25. ' ZMAJ IZ BOSNE, 60* ! Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. i ŽENINO V A SKRIVNOST, 20* j ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50* ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE, I veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mati 10* ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DRŽAV. 25* RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, nevr-yorske in raznih mest Amerike, t cvetlicami, in humoristicne kakor tudi velikonočne po 3^, ducat 30 Ct. Rasne svete podobe, komad 5*, dwat ] 33*. ' Album mesta New York b krasnim! ' slikami mesta, 35*. OPOMBA. Naročilom j® prilofiti ieuarno vrednost, bodisi v gotovini, »oštni nakaznici ali poitnih cnam-,;ab. Poštnina je pri vseh teh *T"V ie všteta. -"ttf —tpr-zLga - ■ • & ^ ^—O*— (Du^cJo'tfc^'A ■cX'frcJbWcJto*'^'J^'fr^^cJto'tl^ RED STAR LINE. PJovitba med New York o m in A ntwerpom. Redna tedenska ^veza potom poštnih paroikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A t KROONLAND 18,694 ton 12,185 ton . FINLAND VADERLAND 12,185 ton — ^ - 12,018 ton Ivratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Odrsko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Autwerpoui in imenovanimi deželam i je dvojna direktna železniška zveza. ' Posebno se še skrbi za udobnost potnikov mc lkrovja. Trejti razred obstoji iz malih kabin za 2, 4, 'J in S potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožns li.-tke obrniti >e je na RED STAR LJINE. No. 9 Broadway, 130S "F* Street, N. W., 205 McDermot A*e., new york. Washington, d. c. Winnipeg, man • 84 Stati Street, 219 St Cherlc-. Street. 3 19 Geary Street. boston. mass. new orleans. la. san francisco. cal 709 2nd Ave.. 9C-9g D«a»born Street. 121 So. 3rd Street. SEATTLE. WASH. chicago. ILL. MINNEAPOLIS. MINN. 1319 Walnut Street, SCO Locust Street, 31 Hospital Street. PHILADELPHIA PA. st. LOUIS. MO. MONTREAL, QUE. g »g g ^gg 0-1> " •• ''La Gascogns"............................... e.uOO 0.000 " ** G I a v a 3 a g e u c i j a: !9 STATE ST., NEW YORK ccrcsr Feari Street, Chesebreach Z-jiičisg. & Parniki odplojejo od seJaj napraj veJno cl> čelrlid" c* w. uri dopolacice h pristanišča štev. 42 ?;oii!i River, cfc M«rcoa Sr., N. Y.: "LA TOUKAIXE 21. aprila, 1910. *LA PROVENCE 19. maja 191«. LA BRETAGXE 23. aprila, 1910. *LA TOURAINE 20. maja 1910. *LA LORRAINE 5. maja 1910. * LA LORRAINE 2. junija 1910. •LA SAVOIE 12.rui"ja 1910. t POSEBNA PLOYITEA. ! Y HAVRE: 1 LA GOSCOGNE odpluje dne 10. aprila. 1910. ob tretji nri popoludne. Lepi parnik "CHICAGO" odpluje dne 2, majn/1-* ob 3. uri popoludne. i Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Jugoslovanska ^^ Katol. Jednota. r ______ —- Mcorporirana dne 24. januarja 1901 v Jržavi Minnesota. _ . Sedež v ELY, MINNESOTA. £ \: 1 URADNIKI: Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave.. So. Chicago, III. Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely,' Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming. ° ' Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn. D J NADZORNIKI: ALOJZIJ VIR ANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 9Stli St Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIIIAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet. Michigan. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 13S, Burdine, Pa. IVAN MBRHAR. dragi porotnik. Bx 95, Elv. Minn. STEFAN PAVLlSlČ, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. -o- Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St Joliet, 111. ■-o-- Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. f J. if - . , kranjske novice. Aretovana je bila 13 letna M. K.. iz litijskega otraja. Dekletce je zapuščena sirota. Služila je pri kanti-nerju v domobranski vojašnici v Ljubljani in mu ukradla zlato žensko uro ill pozlačeno jubilejsko krono. Ko je gospodar tatvino opazil in ji odvzel svojo last nazaj, ji je bilo iz usmiljenja odpustil. To pa dekletca ni iz-pametovalo. Kmalu nato je ixn:ak-la hranilnik, v katerem je bilo 14 K denarja in pobegnila, na kar jo j^ policija izsledila in aretovala. V Gruberjevem kanalu ponesrečil. Dne 1. aprila je v Gruberjevem kanalu Franc Stišio pripenjal odpenjal vozove za izvažanje gramoza. Iz nasprotne strani je pripeljal strojevod-, ja Ivan Sch\var,hz, nakar je 8u:ie 4 odpete vozove porinil proti prihajajočemu stroju. Stroj je zadel v voze s tako silo, da je eden skočil iz tira; Sušic pa je prišel med vozove, ki so ga prijeti za obe Ive nogi pod kolenom in pa težko telesno poškodovali. Su-šiea so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Od nabora v Novem mestu. Nedavno je bil v Novem mestu zaključni nabor. Trajal je tri dni. Izmed 325 fantov je bilo k vojakom potrjenih 99. In sicer iz občin Brusnice in Šmihel-Stopiče 25, iz občin Št. Peter, , Prečina, Mirna peč in Orehoviea 45. vz občin Novo mesto, Toplice, Črmoš-njice in Poljane 29. Izmed 8 dijakov sta potrjena dva. Več kakor polovica fant ov se ni udeležila nabora, ker si služijo v tujini borni »kruli. Poskusen vlom v vinsko klet. V , noti na 31. sušea so na Stavi poti v | Ljubljani poskušali neznani tatovi vlomiti v vinsko klet gostilničarke1 Marije Trilcrjeve. Tatovi so prelomili ključavnico, potem pa z delom \ prenehali. , PRIMORSKE NOVICE. Nesreča na Istrski železnici. Pišejo iz Trsta o nesreči na železnici, o kteri smo pred 2 tedni objavili v "Gl. N." brzojavno poročilo: Ves Trst in bližnja Istra jc pod utisom železniške nesreče pri Miljah. Vsa javnost je mnenja, da je nesreče krivo prometno vodstvo državne železnice, I 'ki je — ako tudi dobro ve. da je ta najnemarnejša zidana železnica le igrača silne burje, ki je že enkrat prevrnila vozcuve — pri vsem tem vendar le dopustilo, da je vkk odšel iz postaje. Krivda vse te nesreče zadene torej edino le želpzniško vrpra- ■ vo. katero bo po zakonu iz leta 18G9 j (drž. iza-k. št. 27) tudi prisiljena plačati odškodnino vsem prizadetim. Vlak je odšel iz postaje državnega kolodvora v Trstu ob 3. uri IP minut popoldne, ravno v*času, ko je burja dosegla 125 km moči. — K vlaku, v katerem je bilo 180 potni- j kov, je bil privezan voz. naložen 5 gramozom in kamenjem, da je ostale vozove s strojem vred bolj tiščal k tiru. Do Kavelj je šlo še gladko. a ko je vlak pasiral most, kakih 100 m pred indijsko postajo, je prišel vrtinec in vzdignil vlak s strojem in gramozom vred in ga prevrnil v jarek. Ako bi se bili vozovi še enkrat prevrnili, Ibi bil ves vlak padel v morje. Med potniki je nastala grozna i panika, krik prestrašenih in stok rn- i njenih • na grozo vseh, so ostali trije sopotniki na mestn mrtvi — Iz Milj jo prih i tel takoj zdravnik dr. Dihrca, ki je dal spraviti ranjence v bližnje hišo, a mrtvece je dala policija odnesti v miljsko mrtvašnico. K ranjencem sta prihitela tudi miljski župnik, kaJcor tudi oni iz Laizareta ter sta jih tolažila. Na kraj nesreče je bila iz Kopra in Trsta takoj odposlana prva pc-moč. ki se je odpravila tja s posebnim vlakom m z avtomobili. — Ranjenci so bili večinoma odpravljeni v kopersko b< Inišnico, par njih so pir tili v Mnljah, a par teško ranjenih so z avtomobilom odpe^'nli v ti/.aško bolnico. Mrtvi so 321etni sodnik v Kopru Jos. dr. Sinvčič. ki jo bil na nravi- ' nein opravku v Dolini in jo vstopil v vlak Še le na postajališču Monte ('astiglione. — Vozil se je četrt ure in že je bil — mrtev. — Pokojnik je bil mirna, hlrga in nadvse dobro- ■ srčna duša, ljubljenec vseh, ki so ga ' xiznali. — V Trstu je njegova ne-T sadna in tragična smrt vse prijate- ' je in -znance napolnila z žalostjo. — 5a velikonočne praznike se je še ve- ^ >?lil med svojimi prijatelji, a danes j1 je mrtev — mladi mož! Pokojnik je 1 >il goriški rojak iz Ivozane v Brdib, jA kjer pušča revno vdovo mater, brez !' isake podpore. — Pokojnik je bil ze- r lo priden mladenič. Prestradal je 5 vsa študentovska leta in z velikim ^ iru'dor- prispel do stopnje sodnika. ' Ali sedaj, ko bi imel vsaj deloma uživati sad svojega, truda, sedaj ga je zalotila tako tragična smrt. Mrtvi so dalje: 401etni Ivan ( Pinka, trgovec iz Buj, katerega so- ] pro^ra se nahaja med ranjenimi, in '] Jlletni Sigfricd Psenner, uradnik ; društva "Ragusea" v Trstu, a stanu- | joč v Miljah, ki zapušča vdovo z dve- ( tea otrokama. { Teško ranjeni so: nadzornik po- | lieijskih straž Anton Zomada, ki je ravno hotel na pogreb nekega sorod- ■ nika v Koper; gospa Antonija Pin- j ka iz Buj in Antonija Krevatin. 19- ;, letno dekle iz Škofij, kateri trije sej. nahajajo v bolnišnici v Kopni in je ( njih stanje nevarno. — Nadalje Ivan , Kolone, ki je bil pripeljan v tržaško ( bolnišnico, katerega stanje je tudi obupno. j j Več ali manj ranjeni so in se večinoma nahajajo v bolnišnici: Iv. i (Jra-bar iz Trsta, Terezija Toskan iz . Dekan, Kervatni Ana iz Loparja, ( Vladimir Valeritie iz Kopra, Evfe-mij Grohar iz Reke, Marija vdova : Caharija iz Milj, Onorato Gorlatto , iz Milj, Ivan Millofh iz Milj. Ivan ( Burin iz Kopra in Karel Bolaffio iz Gorica, stanujoč v Ljubljani. Železniški promet je do nadalj-ne odredibe v Poreč suspendiran. — Grozovita burja je precej ponehala. Na kraju nesreče se nahaja večji oddelek policije. Zvišana kazen laškega rogovileža. Ker sta ob priliki demonstracij za slov. šole v Trsta dne 5. dec. na Slovence streljala, sta bila obsojena n az-inijapra Magrini na 10 in Cosmini-•n 2 L.-escca težke ječe. Na pritožbo !iž. pravdnika je višje dež. sodišče v rrstti zvišalo Magrini ju kazen na 16 mesecev. Poskus samomora. Nedavno je . teka kakih 20 let stara deklica v gostilni "Alia Gloria" v Roeolu pri Trstu naročila. četrt vina — Kmalu nato je omahnila na tla in se | v groznih bolečinah zvijala. Poleg nje je pa ležala mala steklenica, iz katere je še prihaja duh karbolne kisline. — Ker so navzoči ta'koj opazili, da se gTe tu za samomor, so poklicali zdravnika, ki je izpral mladenki želode« rti jo dal prepeljati v bolnišnico. — Ker mladenka ni mog- la izgovoriti svojega imena in ni j imela pri sebi nobenega dokumenta. ' se njene indentitete ni moglo konšta- | tirati. Z možnarji streljajo pri procesijah. Pri takem streljanja se pripete rad-^ nesreče. V Dornbergu je zadel strel 18Ietnega Nikalaja Laha v celo ter ga nevarno poškodoval. Nahaja se v goriški bolnici. Streljal je z neko posebno puško, ■ > katero je naredil baje neki Josip 1 Bensa, kmetovalec Franc Sušič v Gorici. Poškodoval se je pri tonu močno na očeh. — Zdravi se v bolnišnici. Služkinja Jo«ipina Čargo z Banjšič . je našla denarnico z 8 bankovci po 10 K, katera je poslala drugi dan na nekega Ivana Hnmarja. Denarnica je bila last nekega H. Rajnana. Ko so iskali denarnico, so našli pra7.no v kovčetru Jos. Čargo. Klicana pred sodnijo je bila na mesre dni j težke ječe z jednrm postom- obsojena. ŠTAJERSKE NOVICE. Radi cigarete — morilec. Blizu Lip-nioe je v tamošnji predilnici dne 2S. marca popoldne neki 19 letni mladenič prereza! svojemu 10 let staremu tovarišu žilo na vratu. Predno je bila mogoča zdravniška pomoč, je ranjenec izkrvavel. Povod prepira ie bila — eigareta. j: Ustrelil se je pri Laškem znani tr- 1 govec z živino Šclter, po domače Go- i vec. Vzrok samoumora ni znan. Iz ljubosumnosti je ustrelil svojo 1 ženo dne 29. marca branjevec Kovne j v i Zagrebu. Ku-nej je bil rodom iz Šla-jerske. < Ustrelil se je v Re-ici, občina Sv. Krištof pri Laškem treu. znani živin- ] ski prekupee in attšetar Žoltnr. p. d. !j Govec. Vzrok jc neznan. — V Grad- i cu se je vstrelil pešec bram.b. polka št. ' 3 Franc Kukovce iz strahu pred kaznijo. V jesen bi bil dorslužil vojake. Nemški sodni' cenilci. So-taviti -kandidatov. V II. razredu .kljub največjemu nnpom niso mo^-i prodreti s svojimi kandidati, da si 'o napenjali vse sile. Na vsi črti je ! rmagala hrvatsko-srbska koalicija, [varlovci so bili preje trdnjava srbskih radikalcev. 11 BALKANSKE NOVICE. Iz Srbije. Nekateri listi pišejo, da i ! r ?elotni vtis petrograjskega potovanja' •:ralja Petra ni tako naroden, kakor bi J" }ilo lahko pričakovati. Glavni vzrok je avstrijsko-rusko zbližanje; pa so udi drugi momenti zraven. Pravijo. 1 la je bil sprejem kralja Petra lila- r len in da ni bilo nič slovanskega du- i la -v njem. j ^ Skupni poset kralia Petra in kralja Ferdinanda na Cet-inju. Kralj Peter,' :n kralj Ferdinand se tekom tekočega J meseca še enkrat sesianeta. Kakor ' zatrjujejo, se bosta na tem sestanku dogovarjala glede skupnega pose t a na Tetin ju, da čestitata knezu Nikoli ob 501etnici njegovega vladanja. Jubilej črnogorskega kneza Nikolaja. Letos slavi knez Nikola črnogorski petdesetletnico svojega vladanja. Za proslavo teira jubileja se je osnoval poseben odbor, na čigar čelu stoji ; Črnogorski .mietrnpollt Mitrofan Ba-n. j Slavnosti se prično meseca avgusta ! in bodo trajale več dni. Vsi črnoiror-*ki vojaki dobe tiste dni dvojno pla- i Po. Politični kaznjenci bodo tiste dni j puščeni iz ječe, da se bodo lahko1 , svobodno gibali po dvoriščih zaporov. J pomiloščeni pa ne bodo. j < Iščem prijatelja JOSIPA ZORINC. doma iz fare Sv. Jedert. pošta Laški trg, Štajersko. Pred enim letom je bival nekje v Diamondu. Colo. Imam mu poročati nekaj važnega iz stare domovine. Kdor izmed cenjenih rojakov ve, 'kje se nahaja, naj mi naznani. Najljubše mi je pa. ako se mi dotični sam J javi. — Aloysius Wesowischek. 1 Box 60, R. R. No. 2. Mulberry, Kansas. (16-19—4} 1 - Podružnice -1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 1 - Podružnice - ■ - ■ ' §j » i . - Spi),t, Calowc, Trst • j ^tV^Z "l^lL^l ^ °|o f - Spije', Celote, Trst . in SarajBVO. I Kupuje in prodaja vse vrstp vrednostnih papirjev po dnevnem kurza. R ill Saral9T0, ■ Delnlika glavnica - I N&i zastopnik za Zjediqjehe države je tvrdka H » Rezervni fond - > IČ 4,000.000, ^ I PRANK SAKSER CO., S3 ^ortlamdt Street, New York. i * ^ 300 000. ——— ■ JM^—————i————xjl >111 M milil M Ml M ........j _____ _____„, 11 dolgo Življenje. I (j ________] s - ——— - ""i"? Naravna želja vsakega oloveske^a bitja je podaljšati življenje l;olik«»r itiOgcče. Nar;i- ^^^ voznaa*!i vseh vekov po nn vso moč skušali iznajti krtj-čllo življertj;?. Ki-r rt* -oinr.o misliti, da "bomo vedno živeli, aživljenje jia labko podalj&ano— j« nt=nic:i. V .si ;:ilr; v ^[ff niki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih .-;nih vsakega živo p a bitja. To ^f^ je v otl'h prostorih telesa v katerih sa hrana jiretvarju. Kakor hitro je i.aieii teli pre bavuili organov v nereda, trpi celo telo. Ako ta bulr.i oipan J.itio « ; a\in o ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih, i,, ' organov, in to jc dobroznano ______ JOSEPH TUINEIl'a e o Trmer) e vo zdravilno grenko vino. *tOUTCBEI> To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rrdeiVga vina ln importiranih grenkih želiič. Ne vsebuje škodljivih tvorili, za to je absolntno varno za vsak, še tako nežen želodec. Šc zdravim gaje priporočati, eao čašico ali dve o priliki, da se prebavni orgaui ohranijo v dobrem stanju. i * A - . ■ ■ ■] To je čudežno zdravilo JJ?'^ ojstri okus, krep>ča živce, čisti kri, čedi obrazno barvo, - pomnoži pezum, odstrani neprebavnost, fa's donese mirno spacj JJ? daljša življenje. ^ Ea je lahko cela dru ina. od najstarejoga do otroka v zibelki. To fe no more trditi ^ o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zdrnž. držav. — Ser. No. 34G. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega leka. jjij.^ Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v materinem jeziku. I JOS. TRINE R U 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. SR Ne pozabite poskusiti TrfDcrieve Hrvaške In-jortinipe HiTCvIee in JT^ Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka. t NAZNANILO. Cenjenim rojakom širora Amerike naznanjam, (la je tukaj umrl rojak ANTON KAMIN dne 13. aprila ob 8. uri zjutraj. — Ranjki je bil doma iz vasi Glinek. fara Mirna, Dolenjsko. Star je bi! 25 let in ni bi! pri nobenem društvu. Prosim pa njegovega brata Franja Kamin, naj se mi javi, da mu podrobnejše poročam. Frank Jelene. 203 Howland Ave., Racine, Wis. Kje je FRAN ZAJČNIK? Doma je iz Luč na Čtajer.skem. Bival jc v Cievelandu približno 6 let. Tukaj ima svoje posestvo, ktero bode prodano, če sc ne oglasi. Rojaki so naprošeni. da mi naznanijo n.jo-gov naslov, za kar jim bodem zelo hvaležen. — Vinko Jezernik, Luče pii Celju. Štajersko. Austria. (16-19—i) SVARILO. Iz Clevelauda, O., smo dobili od rojaka naznanilo, da je tam več posredovalnic za službe. Kdor se pa obrne na tako posredovalnico, mora naj preje plačati nekaj dolarjev, ko-nečno pa izve, da dela ni mogoče dobiti. Takih goljufivih zavodov naj se fojaki varujejo in nikar se naj ne pu-;te opehariti za težko prisložcne nov-?o. 4'Posredovalniča*', ki zahteva. '-e predno je kaj storila, po več dolarjev. ne more biti pošteno podje-tje. Rojatki naj se toraj ravnajo po :eru. V NAJEM 'e da LEP PROSTOR ZA GROCE-LllJO ali kako drugo trgovino na d<>-.»rcm prostoru. Prvo leto je jaiko lizka cena. Za podrobnosti vprašaj-e pri: Mrs. P. J. Murphy, t\*. German St., Little Falls, N. T. (14-20—1) Ne pozabite, da edino jax žgem iRINJBVEO iz importiranega bri- ija. ERINJEVEC zaboj od 12 stekle-lic (5 steklenic 1 galona) $13.00. klanj kakor en zaboj ne razpnli-jam. DEOŽNIK, galona $2-75. Razpo^i-jam v sodih od 4V2 do 10 ali 50 ralon. TROPIN JE VEC, galona $2.50. — iazpošiljam v sodih kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VINO, galo-la 50£; v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VINO, ga-ona 75<*; v sodih po 50 gal. Priložite naročilu tudi denar. JOHN KRACKER, EUCLID. OHIO. POZOR ROJAKI! Po dolpem česu sc j^Wflft^Ufc. mi ie posrečilo iz- gBs^yjfeiresSjq. najti pravo Alpen tinkturo in Pcmao cenik katerejra pošljem zastoju. JAKOB VAHČIČ, P. O. Box 169. CLEVELAND, O. POZOB oE^Kdi* kupa j* V^iS-l-^'^y aro druitt tUtsbo. a • ) pii« po lepo Ml cmnt slov ob-ki cenik:. Cene ma wh nizk». oziri<« w i« M«pj. Mi pc^iljamo boSična in nc7oletna nari-a direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem PSita dana* po cenik. DERGANCE WIDETICH & CO, «22ArapthosSu Denver, Colored« 050,000 knjižicf ZASTONJ MOŽEM. Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človeku! Ako trpite na kterikoli tajni m. š' te na domu ten>«J Ijito zdravi sifilis ali zastrupijenje krvi, životna -l&bri?t. zatilja spolne kreposti, revmri ti/.em ali kostobrl, or-rnr-ke bolezni, že.'oiž.iva............................jI PRODA SE 180 akrov visoke ravnine; 70 akrov hi Jo je polje pred 1.3 le: i in sedaj je j splošni travnik. 40 akrov finejra jro-z■■!,— i a ■ ■ i ^vatfll 2dra'v|u5. j 3S^primern8i=a pijača je | PSVO^ j j ktero je varjeno iz najbcij5c«ia Imp-jr'.irane;-^ ilc' Ve^3 hfr,:U. i ±.t (C;. H I naj nikdo ne zamudi poskusit: ja v sv; jo la'.ro kor:.t. ki^ir - * > || j svoje družine, svojih pi^a'sljev .n Cru^.h pivo js ci;bolj viljuHj'-rw »»i -.- --».• f| • ^ostiln^h. Vse pedrobnesti ?vcrie pr: . .a-zl!p St .»•»'• -i I } krc.-i Vati era^- volje pojusui. j S iw-irt^. i ti« Sit »JS iViii #fi- j CLEVELAND. O. mm i jim----■ "1 — I V»ta»vlieo» doe 14. avfnsta 1904. ^ Inktorporlrann 31 aprila I009 v drievt Perns. I • sedežem v Conemaugh, Pa. lijS ^ GLAVNI URADNIKI; ! "j- Predsednik: MITT A EL KOVANSEK, R. F. D. No 1, Coneraangh, Pa. Er Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnsto\m, Pa. I Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. I; Pomoini tajnik: ANDY VTDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugb, Pa. Pomoini blagajnik: IVAN BREZO VEC, P. 0. Box 6, Conemaugb, Pa. NADZORNIKI: | J JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugb, Pa. FRANK PEiRKOt nadzornik, L. Box 101. Conemaugb, Pa. 1 ANTON STRAŽIČAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugb, Pa. f. f , , | ' ^ < i 7 » POROTNIKI: - ALOJZTJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEfc JCRIYEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugb, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: f B. A E. BRALLIER, Greev« St., Conemaugb, Pa. t o--.....— Cenjena društva, oziroma njib uradniki so uljudno prošeni pošiljati I tfccnar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa JU glavnega tajnika. V sltif-aju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake poaaanjklivosti; naj se ; to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. DrnttT*B* fiacil« }« "GLAiS HABODA.'* 1 -_____ i ; EKSELENCA POLICIJSKI NAČELNIK. k Ruski spisal NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ IVANOV k Zm "G. N." priredil Bert P. Lakner. kel Andreju, ki je zopet zavzel svoje rc-Mo pii n izi. ".-te mi obljubili, da ne bo d m imel uikakih sitnosti, če dobite v oblast Giedeov Lubinirske-ga-" "Dal som ti besedo in držal jo bodem,'' je odgovoril Andrej, "bodi!] brez skrbi. G odrov Lirbmirski je to- i' raj njegovo ime? Dobro. In kaj veš o stvari?" ' 1 "Poznam ga že dolgo,'' je zavrnil,-Petrov. "To se pravi le (površno — (Dalje.) »In sedaj na j i.-.da te<>a poosobljene-n*ga hudiča* In vendar, kaj mu je drugega preostajalo? -Audivj jt vstal in odšel z S»melo-v^v v teman kot. kjer *;ta se šepeta je razgovr.rjala, ne da bi izgubila gostil-nMarja za trenutek izpred oči. Ta je prišel do zaključkn. Zakaj bi se j. drugimi žrtvoval, ko je vendar lahfco prost, medtem ko izgine stari zločinec crenda za vedno? Ne, to bi -bilo bla-zno!" "Milostivi gospod komisar," je ro- nifcdar niseoa imel z iriim nič- opra- viii." _ | "Bolje bi bilo, če svojega priznanja i ne bi takoj z lažjo začel," se je oglasil stari pristav. "Drugače moram dvomiti nad tvojo verodostojnostjo!" "Resnico govorim, batjuško," jej govoril Petrov. "Zakaj bi la.i*al, ko mi je gospod komisar vendar obljubil, da se mi nič ne zgodi. Gedeov je večkrat prišel v mojo gostilno — to je j ■bilo vse. Izvedel sem pa oil dragih, i da je že star zločinec —" "Kako," je zaklical Andrej, "ali J je bil že kaznovan?" "Da." je odgovoril Petrov, ki je, menil da je najboljše, če zločinca ko- ! Iikor mogoče očrni. " zadnjikrat je moral odsedeti deset let ječe." ' * Le j. loj. vrednega tovariša si si izbral," se je roga! Semelov, ter iož-ljal z verižicami v žepu. kakor bi ho- , tel skrivarja takoj ukloniti. Mogoče bi ga Še z večjim veseljem, če ibi vedel, kaj mu Petrov v toni i trenutku želi. A ta se je premagal in odgovoril? "Gedeov Lubmirski ni bil nikdar moj ' PRIZNANJA TISOČ IN TISOČIH aQO ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajqo dokaze zaslug svetovnoznanega In , All w slavnega ravnatelja od B j \UV 1 **" | THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE | K ** kateri se žrtvuje, in je ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov.Vsaki bolnik, kateri E?! NAVODILO | ^uV^^gjo-0 5 tfrt^^ seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, za dobil popolno K | r^e^^ -rt ^ ■ e zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele. E ZDRAVJU \ t^^^j Nima bolezni na sveta, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih I . vri^čtvV^S ¥ zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali |§: I ^W&^X ai otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda za m o rej o po v olj ne "" ~ j ^S^^^^^^^teS^Aoot1®" uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazati v katerih se ozdravljeni If; by I bolniki z najprisrčnejimi besedamizahva^ujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje. Ittprrnnmc | .t DRUGI ZDRAVNIKI KATEDRI OGLAŠUJEJO IN GOVbRE VELIKO O |HLLi,wmiii).| ^gjy^gSS^ ^ SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JEDRNEGA POVOLJNEGA | ' j P^^bpf^^^0 DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA. g I £5 Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, ^ ist®^ ^^^ ^ e&T temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode najl S ^ ^c^oto^ ox^go, * večjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje. f Pridite osebno aH pa pišite na UM The Collins N. Y. Medical Institute ^^ |Š^SSpM1 140 V. 34th Street, New York City. | Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. |r[ j Uradne nre so: Vsaki dan od 9 nre dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah In praznikih "™l 1 ; on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer. aim vnmmwinw lll.^V'iVi^WWW^M II i II Mlini nil iiii ■MM ■IIIIIIIMn—IWll—miMBi—............... I ■ —1 lini 11 ■ i n ii i i mi iwibi Mini 11 mi m whim«! tovariš, batjuško pristav. Hotel je' j postati oni večer, ko ga je videl go-, i spod komisar pri meni. Prišel je k j m?ni in mi ponudil provizijo, če mu, najdem kupca za. nakit, katerega je ' dobil, kakor mi je rekel, od nekega jlahkomižljenega plemenitaša, da ga za njega prodal. 'Moj ljubi Bogr, kakor bi imel ubog hudič, kakorien sem jaz, j j znance, ki bi bili v stanu tako drago- ! | cen nakit kupiti." • Pristav je sumljivo zakašljal, An- ; ;dre> pa je \-prašaJ nakratko: "In kaj si poltem storil?" "Xagnal sem ga. Stvar se mi je ; zdela zelo sntttfjiva. Saj sem vendar j vedel, da je star zločinec, ki bode go- i tovo v Sibiriji končal." "Ti tudi!" si je mislil Boris Seme- j lov, a rekel ni nič. "Ali ne veš, kaj se je potem zgo-' dilo z nakitom?" je vprašal Andrej, i "Ne. gospod komisar," je zagotavljal gostilničar. "Vzel ga je zopet in odšel." Andrej je potegnil iz žepa najdbo v zločinčevem stanovanju in jo dal Petro vn. "Ali poznaš to?" je vprašal. Gostilničar je kos pa-zno ogledoval j in odgovoril: "Zdi se oni, da jo del škatnlje, vi kteri mi je pokazal Lubmirski nakit." j "Tako je," je ipotTdil Andrej. "Ali smem vprašati, gospod komi-j -ar, kje ste to našli ?" je vprašal skri- | var, ko je dal pokrov zopet nazaj. "V Gedeovem. stanovanju,** je od-! govoril Andrej. "Saj veš, kje je?" j "Xe! Res ne!" je zatrjeval Pe- | trov. "Nikdo ne ve za njega. O, vedno je bil zelo previden." "In vendar si rrkel, da nam pomagaš, da ga dobijo v oiblast." je za-smehljivo dejal komisar. "E, prija-j tel j Petro-v, "kako se pa to strinja sj tvojo iz^jan-o, če še ne poznaš njegovega skrivališča?" 1 Gostilničarja se je polastila zaire- , ja. Mesto da bi odgovoril na An-Trejevo vprašanje, je pokazal s pr- j i stom na pokrov in rekel: "Toda, gospod komisar, saj vendar : veslte za njega." "Res je, da sem stanovanje našel.! a ga je že zapustil," je odgovoril Andrej Glinka in nadaljeval grozeče: j "Ti pa zatrjuješ, da ga nisi poznal, i kljub temu, da si bil vedno z lopovom ! v zvezi. Slušaj, dečko, tvoja zavija- j oja se mi ne dopadejo. Ne imej me [ za tako neumoega, da bi verjel tvojemu pripovedovanju, da nisi nikdar preje imel z Gedeov Lubmirskem o-! praviti. Tat je in ti si njegov poema- ! 1 ?ač — to si, bogve, kako dolgo že." Petrov je hotel nekaj odgovoriti, a komisar ura ni pustil priti do besede. "Ne trudi se, da bi mi tto izgovoril," je rekel, "in sedaj moja zadnja beseda! Kaj si doseklaj delal me ne , briga. Če imi pomagaš, da dobim tekom štiriindvajsetih ur Gedeov Lrnb-mirskega, odideš brez kazni, kakor: sem ti že oMjuibil. Če pa tega nočeš, j ali ne moreš storiti — tem slable zate! Lopova bodemo dobili brez tvoje ' pomoči in ti greš z nama iz sobe samo kot najin jetnik!--No? Ne glej na tla, ampak odgovori — slišiš!" Skrivar se je strahu potil. O, vedel je prav dobro, kako bi mogel Lub-mirskega spraviti v past, a ravnokar je -zatrjeval tem prokletinr policijskim lopovom, da pozna zločinca samo površno — da ni imel nikdar nič z njim opraviti — in sedaj bi se moral sam izdati, moral bi priznati, da sta vedno v trajni zveri no da se je mogel z njim- snili, kada:r je hotel. , .To je bilo bnd^^jposebno pa priznanje pristavil, ki mu itak ni bil nikdar gaklonj°n. Severova Zdravila so dobroznana psvsodi zaradi svoje izdatnosti. 1 ' _< < ^ April in majnik Jg^ I sta najboljša meseca za čiSčenje krvi. Vsled bivanja v zaduhli hiši in iz < drugih vzrokov postane kri pozimi nečista. Posledice so utrujenost, nervoz- < nost, slabe obisti, izguba teka, spomladanski tvori, opahki ali resnejša obolenja. SEVEROV KR1Č1STILEC obnavlja življensko tekočino, ozdravlja tc neprilike ter vrača celemu telesu popolno zdravje. Zavoljo svojega zdravja ga začnite uživati danes. Cena f i.oo. Našo knjižico "Krvne bolezni in njihovo zdravljenje" pošljemo zastonj na prošnjo. VhS lekarnik ram rad postreže. Ampak povedati mu morate da želite "SeTerovih Zdravil" in glejte, da dobite, po čemur vprašate. Ne vzemite drugih. Zdrava navada. Kakor tat ponoči .'vi' . . Za slab žalodec, opešano prebavo, one- tako prihajajo razne bolezni obisti, jeter mdfeii ustroj in neredna jetra uživajte in mehurj?. Bolj ali manj mučne so, toda vedno zelo resne v posledicah- SEVEROV SEVEROVO Želodčni grencec Zdravilo za obisti in ietra Edina prava zaupanja vredna tonika in __• x , . , je namenjeno in priporočano za oslabele bodrilo teka. Zdrava navada je popitek ^ in 4- . 1 y * m neredne obisti, nerednosti jeter m za tega grer.Leca pred jedjo. mnoge bolezni mehurje in vodoodvoda. Cena 9i.oo. r- . * Cena 50c. in I1.00 Zanesljiv zdravniški svet zastonj. VTvJgia B^JiKi^ffJPy-^p^^^^iP^'WBBBHiTrBTtyinjM m A J^x' j v I ■ ; ,f|| ^t^^ jB^^MMMM^^^a A:r stK*o - Amerikanska črta [preje bratje Cosultoh] Najprfpravnejša In najcentjša parobrodna črta la Slovence In Hnafe. . ■■ Novi pamik na dva vijaka ''Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka Cene voznih listov k New Yorka za HL razred m 4k Val spodaj nave4eni nori parobro- TBSTA............................................ts5 Ot dt na dj» v*)aka imajo brat- LJUBICAM............................................................................3» 60 iiSni brsojav: BEKH....................................................35 no JLLIOH, LAURA, .................. ' ZAGBEBA..................................................................................3® 20 MABTHHA WAfiHCBTGTOT _ _ T KABLOVCA............................................................................3025 ABGSzrrnrA. OCEANIA. d® TB8TA allBBKH......................$50,00, S5.00 1 ?HŠK*Bm;TZ0 , ten. A?ent*, 2 Washington St, New York - '-ŽiliVlii I tfcliifgf 1 *ii M .rTllU-r 'Sik,'] m ■JlMiiaBl'tti ' i'mV " , n ,) aT ..... Sa.-.-Jtj^-: . ^■■,■■. n-as 31» ait. < •". . . S- " Toda, kaj pomagal? Moral se je predati na milost in nemilost. "Da, tla, gospod komisar/' je rekel vdano, ''privede! bo dem GeJeov Lub-mirske^a semkaj!" "''In kako hočeš to napraviti?7' je vprašaj Andrej. 4 *' Poslal mu bodem poročilo — takoj jutri zjutraj," je odgovoril Petrov. "Poročilo? Ivam?" "Jirtri ■zvečer bode cb tej uri tukaj." je odgovoril gostilničar. Vidim, da nočeš odkrito govoriti, prijatelj Petrov," je rekel Andrej. "Dobro! Tudi o t-em se ne bodesiro dalje pregovarjali. A skrbi za to, da pride! Ce to storiš, me drugo nič ne briga, a varuj se, če me hočeš varati. Povem ti, da bodemo srtrogo nate pazili." "Za to bodem že jaz skrbel," je segel pristav svojemu tovarišu v besedo, ter se razkoračil pred gostilničarjem. "Poznaš -me, lopov," je rekel, "star, prekanjen lisjak sem ki dobro drži, kar ima enkrat v pesteh. Od danes naprej pa do trenotka. ko imamo "Lub-mirskega, bodem tvoji bcznici posvetil svojo poseibno (pozornost, in laliko si prepričan, da nas ne potegneš za nos!" Fedor Petrov je vedel dovolj. Tudi zadnja iskrica upanja, da se bode še na kak način rešil, je ugasnila in udal se je v svojo osodo, da mora izročiti svojega tovariši roki praviee. Ko je prišel do tega sklepa, je šel z nekako veselo gorečnostjo na delo, in napravil je z uradnikom načrt, po katerem bi drugi večer dobili prebrisanega zločinca. Z Z-'Z z z z z z z z Medtem pa, ko sta Andrej Glinka in njegov prijatelj Semelov delala načrte v korist efcselence Grigorij Alek- jsejeviča, je bil policijski načelnik v trojem krasnem stanovanju jako slabe volje. To je pa bila Andrejeva krivdo, ki j:1 bil tako nesramen, da se i že tri dni ni pokazal in tu li ni poslal nikak?ga poročila, ka se je zgodilo ali č-e se je sploh kaj zgodilo. : In ker ekselenca ni bil dober pozna-I valeč ljudij in ni znal značaj kakega ; človeka presoditi, so mu je to traj-j no molčanje kriminalnega komisarja I sumljivo dozdevalo. 1 Če bi ga hotel prevaliti? Če se i m.n ni samo radi tega ponudil, da mu 1 pomaga — da bi minul od carja dolo-I čeni rok, ne da bi se kaj za njegovo obrano storilo? i Pokazal je Andreju Glinki vrata in ! i-azžalil ga j«, ko se je predrznil. nje-: trovo hčer ljubiti — kaj, če bi -se hotel na ta način nad njim maščevati? Grigorij Aleksejevie drugače ni rad ; premišljeval. Ker j.? pa imel zadnje j dni j dovolj prostega časa, se je vedno j bolj zairrizol v misel, ua namerava j Andrej kako lopovščino, dokler ni bil tako gotrn- svoje stvari, da jo je moral komu naznaniti. Med svojimi podložniki ni imel ni-kake izbire in tako toraj "ta nekdo ni j mogel biti nikdo drugi kakor njegova ! Sonja. Seveda se mu ie za malo zdelo, da se mora z njo pogovarjati o človeku, ki je njegovo zaupanje tako grdo zlorabil in ki je napravil razdor med njim in hčerjo — toda želja, da bode mogel zopet temeljito zabavljati, je bila tako močna, da je premagala • vse pomisleke. In tako je priSlo. da je mlada go-spica izvedela skrivnost o dvojičniku od svojega očeta isti večer, ko se je Andrej že močno približal cilju. Da ji je skrivnost pa že Andrej razkril. policijski načelnik seveda ni mogel vedeti. Samoobsebi je umevno, da je Ijivbez-njiva hčerka pri tem razkritju Minila največje začudenje in pokazala je tTi-di veliko veselje, da je oče ravno Andreju Glinki zaupal tako zamotan slučaj. Že iz tega je razvidno, da je zboren in zanesljiv uradnik. Xa to pohvalo je Grigorij Alekse-jevič menda čakal. Začel je tako zabavljati in psovati in komisarja preklinjati. da je bila Sonja vsa presenečen a . Seveda samo nekaj minut. Ker ko i i je očetovo psovanje predolgo trajalo, in ko je začel pripovedovati, da je Andrej navaden goljnf in lopov, ni več U'ho poslušala. In če je gospol policijski načelnik mislil, da je vsled njegove energije, ko je poznal mladega moža, "smešna ljubezen", kakor jo je imenoval, že končana, je moral priti do drugega zaključka, ko je pogledal malo gwpieo, ki je stala pred njim z jeznimi in bliš-'"•ečimi očmi. Začela je s tako goreenostjo zagovarjali hudo osumljenega mladega moža, da je Grigorij Aleksejevič takoj videl, pri čem da je in kako je z razmerjem. med' obema. Sicer je bil vsegamočni šef mestne policije znan, da ne trpi ugovora, in da se doseže pri njenra kaj samo na ta način, če se mu zna povedati, da je tako njegovo mnenje — a njegovi hčeri ni imponovala ta 'močna stran* njenega očeta. Govorila je tako goreče in tako dobro zagovarjala svojega ljubimca, da se je Grigorij Aleksejevie jako kesal, da je imenoval Sonji Andrejevo ime. (Dalje prihodnjič.)