SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 46 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 18 de noviembre - 18. novembra 2010 DOM SKUPNO BO OGNJlSČE Kampanja se je začela JANEZ JELENC ma D^^š^^fa Sli^^'^nskia P^^s^^^a) Slovenska Pristava, s srcem zgrajena bo trdna in trajna, če nam bo dom. Človeško bitje je že po svoji naravi navezano na druge ljudi. Normalno se ljudje združujejo zato, ker upajo na ta način s skupnimi močmi lažje doseči določeni cilj. So pa tudi izjeme, ko ta ali oni, iz nam neznanih razlogov, pretrga skoraj vsakršni stik z družbo, ki ga obkroža in, da tako rečemo, se popolnoma zapre sam vase. Toda, hvala Bogu, takšni primeri so redki. Na družbo nalagamo danes odgovornost za večino pomanjkljivosti in vsakovrstnih dnevnih težav, ali zanje smo čestokrat tudi sami odgovorni in krivi, bodisi že, da kot poedinci ali pa kot udje in člani družine, naroda, države ali različnih organizacij. Vsak posameznik bi se moral prizadevati za pravično družbeno ureditev. Kdaj? Vedno. Kje? Pri sebi. S tega mesta moramo začeti, ne zahtevajmo od drugih tega, česar sami nismo voljni storiti. Kako? Upoštevajmo in dajajmo prednost na vseh področjih vrednotam, ki so jih nam naši dragi starši in vzgojitelji vcepili v naša srca že od ranih let: poštenost, požrtvovalnost, resnico, vsaki laži in prevari navkljub, vero, upanje in ljubezen do vsega, kar je lepega in dobrega . S trdnim in pridnim delom ter z veselim razpoloženjem, pred vsem pa z veliko vnemo in nesebično ljubeznijo, so zgradili ta naš skupni dom, ki ga današnji rod s prav tako ljubeznijo ohranja, obnavlja, veča in lepša. Zelo prijetno, domače in verodostojno je geslo za današnje praznovanje te nove, triinštiridesete obletnice: ,,Slovenska Pristava, s srcem zgrajena, bo trdna in trajna, če nam bo Dom." Avtor tega verza je sodobni in nadvse rodoljubni pesnik Tone Kuntner. Ko človek pogleda na prehojeno pot, se mu obudijo lepi in dragi spomini in od teh bom kar nekatere naštel: osnovnošolski pouk kar na prostem, pod milim nebom, ker za kar več razredov skupaj ni bilo prostora pod eno samo streho. A nepozabna učiteljica Mija Markež je poskrbela, da je za vse malčke pouk potekal v najlepšem redu; tam drugje pa gibčni in mišičasti telovadci z veletoči na drogu ali pa z zapletenimi obrati na bradlji in (da ne bo pomote) na neživem konju. Takrat smo vedeli, za kaj gre. In še mladih fantalinov in tudi punčk polno v vejah košatega ombuja. In kar živo se nam prikažejo pred očmi spomina tudi množične igre, s katerimi nam je pokojni Miha Gaser načrtno, od leta do leta, predstavljal obdobja in zgodbe iz slovenske zgodovine in obenem uvajal številne mlade igralce v nepoznane zgodovinske okoliščine in jim obenem avtomatično pilil tudi njihovo domačo govorico. Razumeli boste, da v nekaj minutnem nagovoru ni možno omenjati vseh tistih zaslužnih Pristavčanov, ki so danes že pokojni; in, seveda, tudi ne članov, ki so danes v polnem zagonu za skupno dobro, ali pa živih in nekdaj zelo zaslužnih članov, ki preživljajo jesenske dneve svojega življenja. Vseh teh in onih, zahvale, tolažbe in pomoči potrebnih, pristavska Družina ne bo pozabila. Slovenska Pristava, z velikodušnim srcem, dobro voljo in s pridnimi rokami zgrajena, bo trdna in trajna, če nam bo dom. Potrudimo se vsi, da: Dom skupno bo ognjišče nam in skupno delališče. On skupen bo nam božji hram in skupno bo branišče! Tako, kot je zapisal Simon Gregorčič v pesmi Naš narodni dom. Ohranimo in krepimo zdrave vezi med seboj, bodimo delavni in s svojimi talenti prisotni pri izvedbi skupnih nalog in načrtov, pa dobrohotni in v medsebojnih odnosih vselej iskreni; kakršnakoli kritika o delovanju naše Družine pa le dobronamerna in, če se le da, stvarna. Skratka, bodimo dobri ljudje in dobri kristjani ... in Bog in njegov blagoslov bosta z nami! Začela se je uradna kampanja pred referendumom o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki bo 12. decembra. Organizatorji kampanje imajo za nagovarjanje volivcev mesec dni časa, do 17. decembra pa se morajo za sodelovanje v kampanji tudi prijaviti. Aktivno sodelovanje v kampanji, a z minimalnimi stroški, so napovedali v večini parlamentarnih strank. Volilna kampanja se namreč v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji lahko začne 30 dni pred referendumom, zaključiti pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja, torej 10. decembra opolnoči. Za sodelovanje v predreferendumski kampanji se je treba tudi uradno prijaviti kot organizator kampanje, in sicer je to treba storiti do 17. novembra. Kot organizatorji se lahko prijavijo predlagatelji referenduma, pa tudi drugi subjekti, ki so zainteresirani za izid referenduma. Pri tem bodo morali odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo zbirali sredstva za financiranje kampanje. Proti zakonu o RTVS bodo v kampanji nastopili v Slovenski demokratski stranki (Janša), kjer so referendum o zakonu o RTVS tudi zahtevali. V kampanjo bodo vstopili samostojno, postopek za odpira^nje posebnega transakcij-skega računa pa so že začeli. Čeprav so med podpisniki zahteve za referendum tudi poslanci Slovenske nacionalne stranke, pa v tej stranki v kampanji ne nameravajo aktivno sodelovati. Po drugi strani pa se bo v kampanjo podala stranka SLS, ki sicer referendumske zahteve ni sopodpisala. Prav tzko aktivno posega v debato izvenparlamentarna Nova Slovenija, ki je tudi proti zakonu. Za aktivno sodelovanje v kampanji pa so se odločili v koalicijskih strankah, kjer zakon podpirajo. Vsaka izmed strank bo sicer kampanjo prijavila posebej, a bodo pri njeni izvedbi sodelovale, tako bodo denimo volivce nagovarjali na skupni spletni strani. Za kampanjo bodo organizatorji lahko porabili po največ 0,25 evra na volilnega upravičenca oz. največ 350.000 evrov. A se bodo, sodeč po napovedih, v to kampanjo podali z bolj skromnimi oziroma minimalnimi sredstvi. TUDI V NEMČIJI PIŠEJO Seveda so v Brežicah in okoliških vaseh vedeli za zločin. Poboja več tisoč ljudi in odstranitve njihovih trupel tudi v totalitarni državi ni mogoče tako lahko prikriti, piše Karl-Peter Schwarz v prispevku o odkritju množičnega grobišča na Brežiškem polju v nemškem časniku Frankfurter Allgemeine Zeitung. Poleg tega komunistični partizani v Sloveniji leta 1945 skorajda niso imeli razloga, da bi se skrivali - nasilje namreč deluje šele, ko postane javno. Vladna komisija za prikrita grobišča, ki se ukvarja z odkrivanjem žrtev nasilja komunističnih partizanov, je doslej evidentirala več kot 600 množičnih grobov, in vsako leto jih je več. Na ,,poljih smrti" jugoslovanskega komunističnega voditelja Tita v Sloveniji je bilo takoj po vojni ustreljenih, z motikami in lopatami pobitih, v gozdovih zakopanih ali v kraške jame in rudniške jaške vrženih okoli Ljudje so vedeli 100.000 ljudi. Med njimi naj bi bilo tudi do 20.000 nemških vojakov. Schwarz, ki v svojem prispevku omenja tudi vodjo službe za vojna grobišča Marka Strovsa, še piše, da so bile Brežice že dlje časa označene na zemljevidu komisije za prikrita grobišča. Že pred dvema letoma so skušali ugotoviti natančno lokacijo množičnega grobišča, najti pa so ga uspeli šele pred nekaj tedni. V njem so po Strovsovih besedah našli okostja, žico, zobovje in nekaj vojaških škornjev. Po ocenah predsedujočega komisije za prikrita grobišča Jožeta Dežmana naj bi v jarku pri Brežicah ležalo od dva do tri tisoč okostij. To pa je še ,,konser-vativna ocena". Delo komisije za prikrita grobišča kot tudi zgodovinarjev, ki raziskujejo komunistične zločine, je postalo težje po tem, ko se je v Sloveniji leta 2008 na oblast povzpela nekdanja komu- nistična levica, piše FAZ. Dežmana so odstavili s položaja direktorja Muzeja za novejšo zgodovino v Ljubljani. Ministrstvo za kulturo, kot pravi Dežman, je ostro nasprotovalo načrtu, da bi 200 večjih množičnih grobišč označili s križem in spominsko ploščo, v nemškem časniku piše Schwarz. Potem ko je konservativna vlada Janeza Janše izgubila volitve in pa s prihodom Danila Türka na položaj predsednika republike, se slovenski komunizem ideološko znova rehabilitira. Schwarz pri tem omenja odlikovanje „zadnjega komunističnega vodje tajne službe" Tomaža Ertla, in pa, da je levo usmerjena mestna uprava v Ljubljani ponovno poimenovala ulico po Josipu Brozu Titu. ,,Manjka politične volje, da bi se ukvarjali s tem poglavjem slovenske zgodovine," Dežmanove besede povzema Schwarz. Letos poteka 90 let rapalske pogodbe, po kateri je bil velik del slovenskega ozemlja priključen Italiji. Po priključitvi Julijske krajine Italiji leta 1921 so italijanske oblasti tam ukinile narodne svete in odbore, ki so nastali v času razpada Habsburške monarhije, in začeli razširjati italijansko upravo in zakonodajo. Leta 1923 so Julijsko krajino po zgledu upravne ureditve v Italiji razdelili na pokrajine (pro-vincie), v katerih so bili Slovenci v manjšini. Pod Italijo je tako prišlo okoli 300.000 Slovencev ali dobra tretjina slovenskega prebivalstva. Raba slovenščine je bila kmalu odpravljena na sodiščih in v uradih ter sploh v javnosti, s šolsko reformo iz leta 1923, ki nosi ime po takratnem ministru Giovanniju Gentileju, pa je postopoma izginila tudi iz šol. Leta 1927 so bila ukinjena še vsa slovenska in hrvaška društva in organizacije, z izjemo zasebne Cirilmetodove šole v Trstu, ki so jo ukinili leta 1930. Slovenščina se je ohranila le v cerkvi. Prebivalstvo na ozemljih, ki so prišla pod Italijo, je bilo izpostavljeno močnemu italijanskemu nacionalizmu ter političnemu in kulturnemu zatiranju. S krepitvijo fašizma in stopnjevan- Da ne pozabimo jem nasilja je prišlo do velikega izseljevanja slovenskega prebivalstva bodisi v Kraljevino Jugoslavijo oziroma v tujino. Kot izraz upora proti taki politiki Italije je bila leta 1924 ustanovljena podtalna organizacija Tigr (Trst, Istra, Gorica in Reka) oziroma njena veja Borba, ki se je borila proti fašizmu in za priključitev Primorske, Istre in Reke k Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji. V okviru protislovenske gonje na Primorskem je prišlo do vrste napadov na slovenska in hrvaška društva in organizacije, od katerih je bil najpomembnejši požig Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Kraljevina SHS, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, se je z mirovno pogodbo v zameno za priznanje države odrekla precejšnjemu delu ozemlja. Italiji so pripadle Goriška, del Notranjske, Trst, Istra, otoki Cres in Lošinj, Lastovo, Palagruža in mesto Zadar. Reka je sprva dobila status svobodnega mesta, a je bila kasneje z Rimskim sporazumom (27. januarja 1924) dodeljena Italiji. V skladu z rapalsko pogodbo je meja med državama potekala po črti Peč - Triglav - Blegoš -Hotedrščica - Planina - Snežnik -Kvarner. Ozemlje s slovenskim prebivalstvom, ki je pripadlo Italiji, so Italijani imenovali Venezia Giulia, Slovenci pa Julijska Benečija in Julijska krajina. Ozemlje je ostalo pod italijanskim nadzorom vse do konca druge svetovne vojne leta 1945. Odločitev o rapalski meji so Slovenci ob izgubi koroškega plebiscita (10. oktobra 1920) doživljali kot pravo narodno katastrofo, v svoji knjigi Od Pohlinove slovnice do samostojne države ugotavlja zgodovinar Peter Vodopivec. Slovensko prebivalstvo je bilo po določitvi meja leta 1920 razdeljeno med štiri države. V takratni jugoslovanski Sloveniji je leta 1921 živel slab milijon Slovencev, več kot 400.000 pa jih je prebivalo v sosednjih državah, in sicer več kot 300.000 v Italiji, okoli 80.000 v Avstriji in od 7000 do 8000 na Madžarskem. Z rapalsko mejo proti Italiji je jugoslovanski del slovenskega ozemlja izgubil dotedanjo povezavo z obalo in morjem. Stran 2 18. novembra 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA vtisi izpod triglava iz zivl]en]a v argentini Prvi sadovi spravne maše TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Po spravni maši in molitvah, ki so jih 29. oktobra 2010 opravili v Veliki Britaniji slovenski in angleški cerkveni predstavniki in o kateri smo v našem tedniku poročali pred dvema tednoma, je iz verskega oziroma duhovnega koraka kmalu bil narejen korak na poti k zgodovinski spravi. Med udeleženci - bili so prisotni mnogi vidni politiki, zgodovinarji, duhovniki in predstavniki Slovencev na otoku ter Angležev, kot so grof Tolstoj, John Corsellis in časnikar Marcus Ferrar — se je ideja, da bi vso problematiko vračanja domobrancev iz angleških v komunistične roke preučila skupna zgodovinska komisija, hitro razvila v projekt. Tako so prisotni sestavili naslednji tekst in ga podpisali: ,,Zbrani na spominski slovesnosti z mašo v Great Missendenu, Velika Britanija, 29. oktobra 2010, v spomin na žrtve kot posledice britanske vrnitve Slovencev iz Taborišča Vetrinj po drugi svetovni vojni maja 1945, predlagamo britanskim in slovenskim oblastem ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije, ki bo zbrala in ovrednotila vse dokumente in pričevanja ter pripravila skupno poročilo." Pobuda je pod okriljem Študijskega centra za narodno spravo, ki je povabil vso slovensko javnost, da se pridruži predlagani ustanovitvi. Pobudo je možno podpisati na sedežu Študijskega centra za narodno spravo (Tivolska 42, 1000 Ljubljana, Slovenija), lahko pa ga pošljete po klasični pošti na omenjeni naslov, ali pa po elektronski pošti, kjer samo napišete, da podpirate omenjeno pobudo ter navedete svoje ime, priimek in funkcijo/institucijo, ki jo zastopate ali pri njej sodelujete. Če vstopite na spletno stran centra (www.scnr.si), boste na dnu strani kliknili na tekst, ki vabi k podpisu, pa se vam odpre obrazec in samo vpišete svoje podatke ter jih pošljete. Prvi paket zbranih podpisov bodo posredovali obema vladama že 10. decembra 2010 ob svetovnem dnevu človekovih pravic. Mag. Andreja Valič, direktorica centra, zaključuje vabilo: ,,S skupnimi močmi lahko naredimo nov korak k razjasnitvi naše polpretekle zgodovine in k reševanju travm, ki še vedno ležijo nad slovenskim narodom." GB Obžalovanje" v slovenski tragediji ne zadostuje (1) ff CHARLES CRAWFORD V tem tednu je sir John Sawers, direktor britanske obveščevalne službe, v Londonu predstavil pomemben govor o delu svoje agencije, MI6. To je bil prvi govor še dejavnega direktorja v zgodovini omenjene službe, vseboval pa je pomembno trditev: „Britanska obveščevalna služba je služba, ki odseva našo državo. Poštenje je prva in najpomembnejša vrednota naše službe." Britanska obveščevalna služba in druge javne službe v Veliki Britaniji se ponašajo s poštenjem. Poštenje ni nekaj, kar bi imeli za samoumevno. Zakoni in predpisi, tečaji za usposabljanje in profesionalni etični kodeksi, merila delovanja in številni drugi postopki so potrebni, da pomagajo ohranjati poštenje tudi v praksi. Ta v dno srca segajoči britanski ponos do visokih etičnih meril pa v nenavadno luč postavlja — Britanci sami imajo težave z njihovim razumevanjem — tista poglavja iz narodove zgodovine, ki brez dvoma dokazujejo, da so ljudje, ki so predstavljali britansko krono, ravnali na barbarsko nemoralen način. 29. oktobra letos so v značilni angleški vasici Great Missenden v grofiji Buckinghamshire v tamkajšnji katoliški cerkvici obhajali spravno ekumensko bogoslužje za popravo krivic v spomin na eno izmed tovrstnih zgodovinskih epizod in njenih tisočerih in tisočerih žrtev. Slovesno sveto mašo je vodil katoliški škof iz Northamptona Peter Doyle ob somaševanju ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita mons. dr. Antona Stresa ter anglikanskega škofa iz Buckinghama Alana Wilsona. Med številnimi navzočimi sta bila tudi slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji Iztok Jarc in nekdanji predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Dogodka se ni udeležil noben član britanske vlade. General sir Richard Dannatt, nekdanji šef vladnega kabineta, in general lord Guthrie, nekdanji predsednik obrambnega kabineta, sta svojo podporo izrazila s poslanimi sporočili. „NEIZMERNA ZLOBA" Ta maša je bila darovana v spomin na uničujoči trenutek v britanski vojaški zgodovini sredi leta 1945: britanska vojska je v domovino prisilno vrnila okoli dvanajst tisoč Slovencev, ki so jih po vrnitvi v kratkem času pobili Titovi komunisti. Keith Miles, predsednik Britansko-slo-venskega društva, si je dolgo prizadeval, da bi na to katastrofo opozoril širšo javnost in s tem nudil podporo vsem tistim v Sloveniji, ki še vedno poskušajo odkriti vsa dejstva o teh in številnih drugih pobojih iz tistega obdobja. Pridiga župnika Timothyja Russa je bila neomajna. Poboje je opisal kot „neizmeren prekršek, neizmerno zlobo, neizmerno žalost". Ta primer marksistične brutalnosti je umestil v širši evropski okvir banalne filozofske misli, ki je zanikala vsakršen krščanski ali naravni moralni red in namesto tega vztrajala, da ljudje pravzaprav nimajo nikakršne resnične vrednosti. Rezultat te misli je bilo množično izničenje ljudi, ki so drugače razmišljali, ali pa so bili preprosto ,,napoti". Po maši sem spoznal Ivana Lav-riča in Valentina Moharja, dva starejša možaka, ki sta se sama komajda izognila vrnitvi v Slovenijo. Lavrič mi je povedal, da je v pobojih izgubil osem bratrancev. Zgodovinar Jože Dežman je predsednik vladne komisije za prikrita grobišča v Sloveniji. Povedal mi je, da je bilo v različnih predelih Slovenije iz tistega obdobja odkritih okoli šeststo množičnih grobišč. Komunisti so imeli številne možnosti, da so se znebili tolikšnega števila trupel. Metali so jih v kraška brezna, jih zakopavali v starih rudniških jaških in protitankovskih rovih, ali pa so v gozdovih izkopavali globoke jame. Eno izmed prav posebej grozljivih prizorišč pobojev je rov sv. Barbare pri Hudi Jami, kjer se je izreden trud storilcev, da bi prikrili svoje zločine, obrestoval kar šestdeset let in več. Kruti ostanki na stotine žrtev so bili odkriti šele leta 2008. POTREBNO JE VEČ KOT LE „OBŽALOVANJE" Nikolaj Tolstoj je obširno pisal o zgodovini iz tega obdobja in o vlogi ključnega britanskega vojaškega osebja v tej in drugih vrnitvah, ki so pripeljale do pobojev deset tisočev ljudi s strani različnih komunističnih režimov. Dobro znana je njegova tožba za klevetanje, ki jo je leta 1989 vložil Toby Aldington, takrat vodilni konservativni politik, ki je bil leta 1945 kot visok oficir britanske vojske tesno povezan z odločitvami o repatriaciji. Tolstoj mi je povedal, da so njegove kasnejše raziskave v sovjetskih arhivih v Moskvi temeljito potrdile njegove sume o nizkotnem vedenju tako Aldingtona kot tudi Harolda Macmillana, ki je pozneje seveda postal predsednik britanske vlade. Vendar se mu tudi takrat ni niti približno dozdevalo, zakaj so leta 1945 ravnali, kakor so. Keith Miles je novo britansko vlado zaprosil, naj še enkrat temeljito preuči te dogodke. Britanski minister za Evropo David Lidington mu je 30. septembra letos odgovoril takole: ,,Ne moremo se postaviti v čevlje tistih, ki so takrat sprejemali odločitve. Oni takrat niso imeli prednosti vpogleda v preteklost, kakršnega premoremo danes ... Podatki, povezani s temi dogodki, so zdaj na voljo javnosti in po mojem mnenju vlada danes k temu nima ničesar več dodati." Ali to zadostuje? Če o vsem dobro premislimo, ne. Britanski arhivi razkrivajo memorandum ministrstva za zunanje zadeve, ki ga je avgusta leta 1945 zapisal J. M. Addis: ,,Predaja Slovencev, itd., s strani Osme armade v Avstriji, da bi izučili njihove oborožene sile, je bila grozovita napaka ... Teden dni ob koncu maja so britanske sile te nesrečne može izročale preko meje, tam pa jih je pobila Titova armada ... To je bil brez dvoma množičen in nekritičen pokol." V tem je težko ne videti enega izmed najtemnejših trenutkov britanske armade, ki si zasluži precej več kot le nenavadno omleden zapis Davida Lidingtona, v katerem izraža „obžalovanje ob izgubi življenj, do katere je prišlo". Tovrstno izrazoslovje je primerno ob hujši prometni nesreči, ne pa ob sistematičnem izničenju tisočev in tisočev Evropejcev, h kateremu so pripomogle tudi britanske sile. SVETLA LUČ RESNICE Kar je še pomembneje, sodobne Evrope ne moremo zgraditi na živem pesku namernih zgodovinskih laži. Slovenija sama se ne zmore dokončno soočiti z dogodki iz svoje polpretekle zgodovine. Ker so bili ti poboji tako množični, lahko skorajda brez pretiravanja rečemo, da je malodane vsak živ Slovenec danes na neki način povezan, bodisi prek znancev ali pa sorodnikov, z žrtvami omenjenih pobojev ali pa z njihovimi naročniki in izvajalci. Kako težko psihološko breme, ki ga mora nositi celoten narod! (nadaljuje prihodnjič) Predvideni problemi so se že začeli. Čeprav vlada skuša ustvarjati vtis, da je vse v redu in razvoj dogodkov teče normalno, je asno, da se stvari premikajo, čeprav še ni jasno, kam gredo in kje se bodo ustavile. Prvi poraz gospe predsednice v parlamentu je bil preveč jasen, da bi ga mogli zanikati. Ista nepopustljivost. Kot predvideva ustava, je vlada poslala v obravnavo parlamenta besedilo zakonskega osnutka o državnem proračunu. Ta že vrsto let doživlja hude kritike s strani opozicije, ker ne odgovarja stvarnosti in polaga v vladne roke ogromna sredstva, nad katerimi parlament potem nima nobene kontrole. Seveda, letos je prvič od vse dobe kirch-nerizma, da vlada nima lastne večine. Zato se je besedilo zataknilo v poslanski zbornici. Pravzaprav je, kot po navadi, opozicija predlagala spremembe polemičnih točk in okoli njih so se razvila pogajanja. Pa je (tudi kot po navadi) iz vlade prišel ukaz, da naj se ne spremeni ,,niti vejica". Tega smo bili navajeni iz dobe pokojnega predsednika, ki naj bi v vladi poosebljal skrajno nestrpnost. Očividno sta bila zakonca vedno istih misli, ker sedaj vdova nadaljuje po isti poti. Namen opozicije je bila, da se ne predstavi in s tem blokira debato in glasovanje. A položaji niso enotni in vlada je dosegla zaželeni quorum. Potem so prišli še ostali in začela se je obravnava. To pot pa je zmagala opozicija, ki je izglasovala, da mora besedilo nazaj v proračunsko komisijo, ki naj uvede zahtevane spremembe. Istočasno pa je prišlo do škandala. Dve poslanki iz vrst opozicije sta izjavili, da sta bili žrtev pritiska, naj spremenita svoj glas. Obenem je brez stvarne razlage bilo odsotnih še dvanajst drugih poslancev. Kljub temu je pri glasovanju zmagala opozicija. Istočasno pa je ustavodajna komisija začela raziskovati, kaj je bilo s tistimi pritiski, kdo naj bi jih izvajal in če je prišlo do podkupovanja ali ne. Baje je bilo kar 15 poslancev, ki so doživeli en ali drug način pritiska. Vse je še megleno in je tudi malo verjetno, da bi sonce resnice kdaj posijalo na te dogodke. Kakšen proračun. Kaj bistveno opozicija očita vladi. Glavni kamen spotike je proračunska napoved gospodarske rasti in s tem povezana davčna nabirka. Vsa ta leta že vlada načrtuje nizko rast, ki potem kar podvoji prvotne račune. Z ogromnimi vsotami denarja, ki so sad te razlike, vlada razpolaga po mili volji tudi v sklopu izrednih pooblastil, ki se vlečejo od dobe krize naprej. Ta denar vlada deli po pernostičnem pravilu: ,,za prijatelje vse, za sovražnike niti pravice". To je bil tudi bič, s katerim je vlada krotila uporne guvernerje, poslance, senatorje in celo župane. Kaj pa sedaj? Vlada je sklicala novo zasedanje poslanske zbornice v zadevi proračuna za to sredo 17. Opozicija je že napovedala, da se ne bo predstavila, čeprav ni jasno, kaj bodo naredile nekatere skupine, kot Ma-crijev PRO. V posebnem nagovoru narodu je nato gospa predsednica v ponedeljek 15. zvečer med drugim napovedala, da če ne bo parlament potrdil proračuna, se bo vlada urejala s proračunom lanskega leta in z dekreti, ki so orodje predsednika za nujne primere. Je pa tudi omenila, da če bo opozicija izglasovala proračun, ki vladi ne bi bil po godu, bo ona vložila veto na dvomljive člene zakona. V tem se pa res ni nič spremenilo. Nove smeri. Če v vladi položaj ni jasen po smrti Nestorja Kirchnerja, so se stvari spremenile tudi v opoziciji. Tu imamo pred očmi zlasti uporni peroni-zem, ki ne more najti prave smeri. Nekateri se nagiblje-jo k povratku, drugi poudarjajo potrebo lastne identitete. Med enimi in drugimi pa se je nenadoma pojavil senator Reutemann, ki je napovedal, da izstopa iz vodstva federalnega pero-nizma. Se vrača k vladnim koritom? Nikakor ne. Igra svojo igro in bo stal na svoji nevtralni točki, dokler ga ne bo tok dogodkov prepričal, kam naj se nagne. Vsekakor, ima dovolj lastnih skrbi, če hoče provinco Santa Fe, ki je trenutno v rokah socialistov, ponovno osvojiti za peronizem. In za to potrebuje, vsaj doma, da je peronizem enoten. Težka naloga. Tudi sicer v ostalem je opozicija vedno bolj razpršena. Druži jih le skupen odpor vladi. Od tam naprej pa vsak po svoje. Radikali se ločijo med Al-fonsiniste in Cobiste in drug drugega ne prenesejo. Elisa Carrio obtožuje ene in druge, in še socialiste po vrhu. Sabatella se proglaša za opozicijo a se greje pri vladnem ognju. Ob vsem tem pa gospa predsednica obnavlja zvezo s CGT in njenim glavnim tajnikom. Hugo Moyano je ena osrednjih osebnosti današnje politične scene. A gospa Cristina tudi njemu ne zaupa. Zato ne pritiska na župane, ki se mu nočejo pokoravati v stranki, in zavlačuje debato o delitvi dobička podjetij med delavce. Vse lahko postane predmet pogajanj, ko bo šlo resno za podporo na volitvah. Kaj pa Macri? Morda bodo njegovi poslanci podprli vladni proračun v parlamentu, v zameno pa oni njegovega v mestnem svetu. Daj-dam. slovenci v argentini MENDOZA ŠOLSKI ZBORI Poj z menoj! V pesmi smo doma Kdor je do zdaj dvomil, ali bo tukajšnja slovenska otročad - spričo pop- lave prevladujoče moderne glasbe - še ohranila pomen in ljubezen do slovenske narodne pesmi, si je mogel razjasniti vprašanje v nedeljo 24. oktobra na festivalu petja šolskih zborov v San Justo. Na povabilo Balantičeve šole se je šest tukajšnjih sobotnih tečajev odzvalo, da s petjem prispevajo k proslavitvi 60. obletnice njihove šole. Tako se je dvorišče Našega doma spremenilo v veledvorano z okrašenim gigantskim odrom, zaslonom na desni in odgovarjajočimi zvočnimi napravami. Že smo imeli v rokah izvirno Rozina ter Monike Urbanija Koprivnikar z Moja Slovenija, Baragova šola - šola naša in Veselje v srcu nosim. Slomškovi šolarji so zapeli pod vodstvom Marcela Brule: Divji zahod, Oj gora ta banerina in Verige prijateljstva. V celoti je bil program brezhibno izveden. Prevladovale so slovenske narodne pesmi, prepletene z otroško igrajočimi. Sem ter tja se je pojavila tudi modernejša z avtorstvom nastopajočega dirigenta. Čudovit je bil pogled na menjajoče se skupine, različne po številu, uniformah, glasovih, spremljajočih izdelane sporede - delo Veronike Kržišnik Modic, ko nam je Marija Zupanc Urbančič napovedala pozd-ravnoslavnostni govor voditeljice šole Irene Urbančič Poglajen, s poudarkom na vrednosti naše narodne pesmi tudi za naše otroke in družine ob Slomškovem zapisu: ,,Slajše reči na svetu ni, kakor je lepa pesem. Ni jih pa tudi na svetu ljudi, ki bi rajši peli kakor Slovenci." Vrsto nastopov so začeli domači, Balantičevi pevčki z dirigentkama Marijo Krajnik Štrubelj in Kristino Skvarča Šenk ob pesmih: Zdravilo za strah, Mama in Roke gor. Prešernovi šolarji, ki jih uči Marjanka Ayerbe Rant, so nas razveselili s poučnima pesmicama Prstna igrica in Samoglas- inštrumentih ter zunanjem izražanju. Kot slika in melodičnost je bila pač najbolj učinkovita zadnja točka programa ,,venček" slovenskih narodnih pesmi in popevk, ki je z ubranimi 200 glasovi otrok od 4 do 12 leta in ob inštrumentalni spremljavi pustila v navzočih nepozabne vtise. Posebne pozornosti je bila deležna celotna režija, saj je zahtevala stalno premikanje posameznih skupin, kar pa je mojstrsko rešila glavna režiserka Danica Malovrh, ki je vnesla med spreminjajoče se prizore tudi prijetne dvogovore otrok, ki so obenem nakazovali vsebino pro- gramskih pesmi. Nastop je bil vreden priznanja, ki ga je ob koncu izrekla predsednica našega osrednjega društva Zedinjena Slovenija Alenka Godec z besedami ,,S pesmijo vzgajamo in bogatimo našo narodno identiteto in kulturno dediščino". V splošno navdušenje so tudi začeli „deževati" šopki cvetja vsem zaslužnim osebam, kar se je prelilo v ponovitev ,,venčka", skupne pesmi, ki je izzvenela v splošno željo ,,ŠE BOMO PELI"! MB niki ter narodno Navzgor se širi rožmarin. Tudi Jurčičeva šola je pripravila tri pesmi ob spremljavi inštrumentov, s pevovodkinjo Anico Klemen Boltežar: Beli cvet, Dekle je po vodo šla in Izidor ovčice pasel. Jegličeva šola si je s Saši Jelenc Vodnik ob kitari izbrala pesmi: Vrabček poje, Sinička, Sonce se smeje ter Poj, poj, ljuba ptičica. Baragova šola se je oglasila pod vodstvom Ani Koprivnikar S tem izrekom na koncertnem programu se je predstavil rojakom v Mendozi, 30. in 31. oktobra 2010, Slovenski pevski zbor iz San Martina v Buenos Airesu. Prijatelji slovenske pesmi smo se zbrali in veseli sprejeli goste. V soboto zvečer jih je Mendoški pevski zbor, pod vodstvom Lic. Diega Bosqueta, pozdravil z dvema pesmima. V imenu društvenega odbora jim je Miha Bajda spregovoril sledeče misli: ,,Potrudi se, da boš srečen. Veselje in zadovoljstvo sta sad našega prizadevanja in truda. Brez dvoma je udejstvovanje pri pevskem zboru združeno z velikim naporom. Plačilo za ta napor je ogromno. Človek se kulturno in duševno obogati in bogati tudi poslušalce. Pevsko občestvo je zavetje kjer človek čuti oporo sovrstnikov. Zbori tudi veliko potujete in prihajate v prijateljski stik z različnimi osebami in skupnostmi, in to nas vse bogati". ..Nadaljeval je: ,,Dragi pevci, bodite dobrodošli v naši skupnostih Ko se je avgusta lanskega leta naš zbor vrnil iz gostovanja v Sanmartinskem slovenskem domu, smo videli v očeh naših pevcev iskrico veselja in zadovoljstva, ne samo ker so izvršili svoje kulturno poslanstvo ampak tudi ker so bili deležni prijateljskega sprejema in prisrčne vljudnosti, za kar se danes, v imenu mendoške skupnosti, vsem iskreno zahvaljujemo. Tisto srečanje je bilo tudi povod za današnji obisk in koncert. Upamo, da bo vaše prizadevanje doprineslo tudi vam obilo veselja in zadovoljstva in, da boste lahko s ponosom nosili ob vrnitvi iskrico v očeh, ki bo izražala, da ste srečni, ker ste se potrudili in ponesli vašo pesem Mendoščanom pod Aconcaguo." Prof. Lučka Marinček Kastelic, ki že 14 let uspešno vodi sanmartinski pevski zbor, je s svojimi pevci pripravila 14 pesmi. Prva je bila Ave Maria Villa Lobosa, sledile so slovenske: Pesem o rojstvu (Luka Kramolc), Slovenska zemlja (Jakob Aljaž), Lepo moje polje (Simoniti), Dajte, Dajte (Aldo Kumar), Ženka mi v goste gre (Zorko Prelovec), Večernica (A. M. Slomšek, Anka Savelli Gaser) in V Tamar (V. Mirk). V drugem delu so nam zapeli: Nostalgias (Juan Carlos Co-bian), Balaio (Villa-Lobos), River (Ennio Morricone), Pueblito mi pueblo (Guasta-vino), Villancico (Andres Risso) in za konec tudi Mariji zavetnici mendoških vinogradov Virgen de la Carrodilla (Hilario Cuadros, Herrera). Koncert je začel in končal s poklo-nom Devici Mariji. Navdušeno petje, veseli obrazi pevcev, precizna interpretacija in globoko doživete pesmi, je povzročilo dolgo odobravanje. Ploskanje polne dvorane je doseglo, da so dodali še dve pesmi, tudi Polka je ukazana (Marka Bajuka). Ker je navdušenje še sledilo, je ga. Lučka Marinček povabila na oder vse mendoške pevce. Skupaj so zapeli še Slovenija v svetu, Planinsko, Dajte, dajte in Pa se sliš'. Zborovodja sta se menjala pri izvedbi teh zadnjih pesmi. Za dosežen uspeh je ploskanje nadaljevalo. Vsi skupaj, pevci in poslušalci smo prežeti z zadovoljstvom, po koncertu izpraznili kozarčke mendoške kapljice. Petje in prijateljski razgovor je sledil dolgo v noč. V nedeljo je pevski zbor pel pri sv. maši. Sledilo je skupno kosilo. Predsednika mendoškega društva in Slovenskega doma San Martin sta pozdravila navzoče in se zahvalila za skupaj preživete dogodke. Prišla je ura slovesa. Buenosaireški gostje so se odpeljali na svoje domove. Vsi smo se zopet prepričali, da nas petje druži in osrečuje in, da V pesmi smo doma. Vsem ki so sodelovali za uspešno gostovanje, pevov-odkinji in predsedniku Slovenskega doma San Martin inž. Toniju Kastelicu, iskrena hvala. Božidar Bajuk Nastopi folklorne skupine Maribor Letos smo člani skupine imeli kar nekaj nastopov. Prvi važen nastop je bil na prireditvi ,,Buenos Aires ce-lebra", meseca aprila. Julija smo imeli celovečerni seminar folklornih plesov v domu v Karapačaju, saj so nas obiskali člani akademske folklorne skupine France Marolt. Avgusta smo se udeležili srečanja v Rosa-rio, v teatru Mateo Booz, ob priliki vabila tamkajšnjih Slovencev in ob obletnici društva (udeležile so tudi skupine iz Pristave in Slovenske vasi). Konec oktobra smo šli plesat v Cordobo, in sicer v ,,Cabildo historico", v centru Cordobe, kjer smo predstavili belokranjske, porabske in gorenjske plese. Ker smo bivali v hotelu, ki je bil le 200 metrov stran, smo prikorakali na prizorišče kar v nošah in to je bilo vsem zelo všeč. Naslednji dan smo se udeležili srečanja v društvu Slovencev. Bil je prisoten tudi odpravnik poslov Veleposlaništva RS v Argentini, g. Igor Šef. To je bilo ob priložnosti praznovanja 70-letnice društva. Krasno vreme smo imeli, se zabavali in ponosno predstavili plese. Občinstvo je bilo hvaležno, ker smo jih obiskali, in so nas prosili naj še pridemo ^ Iskreno se zahvalimo Uradu za Slovence v zamejstvu in po Svetu, ki nam je omogočil to potovanje. V začetku novembra smo plesali v klubu , , L a s Gaviotas" na otoku v T i g r e . Čeprav je bilo več kot 30° C smo srečno odplesali v treh različnih nošah. Naj omenim za konec še to: čeprav nas je malo, se vedno držimo skupaj in upamo, da bo tako še vnaprej. Zahvalimo se vsem, ki nam stojijo ob strani in nas podpirajo ter nas vzpodbujajo naj vztrajamo. Čeprav je včasih težko hoditi na vaje pozno zvečer, smo zelo veseli, ko vidimo, da je ljudem všeč to kar jim pokažemo, da z veseljem in navdušenjem sledijo našim plesom. Marjana Pirc SLOVENSKA VAS - ZVEZA MATER IN ZENA BARILOCHE Prišel je dan Prišel je dan praktičnega predavanja ,,O zdravi telesni drži", fizioterapevta lic. Janka Smalca, prišel je dan „dobrodelnega asada", in končno dan, ko sem se usedla za računalnik, da napišem poročilo. Najprej bom poročala o „dobrodelnem asa-du". Že na naši prvi seji letošnjega leta, smo se pogovarjale, da bi bilo dobro organizirati dobro-de ni dan. Nismo dobro vedele ali bi pripravile tombolo ali kaj podobnega. Končno smo se odločile za ,,dobrodelni asado" s srečelovom, in to za v nedeljo 24. oktobra. Že v soboto 23. smo se zbrale v Hladnikovem domu, da smo pripravile dvorano za sprejem gostov naslednji dan. Okrasile smo oder in mize. Na oder smo postavile dobitke nad katerimi je visel naš grb, ki nam ga je za to priliko pripravila gospodična Gizela Grbec. V tem grbu sta dve roki, ki se povezujeta med seboj in v njem piše ,,Ljube-zen je dar". Naslednji dan okoli ene ure smo se zbrale z ostalimi gosti v dvorani. Gospa predsednica Martinka Miklič Rozina je pozdravila vse navzoče in jim izrekla dobrodošlico. Med drugimi se jim je zahvalila, da so hoteli priti na ta ,,dobrodelni asado", čigar izkupiček bo namenjen potrebnim v naši Vasi, posebej družinam. Rekla je tudi, da marsikdo med nami potrebuje pomoč za nakup zdravil ali drugih nujnih pripomočkov za življenje. Vemo, da so te potrebe vedno večje od naših sredstev, a naredimo kar moremo. Omenila jim je tudi, da njihova navzočnost na tem dobrodelnem srečanju pomeni, da imajo sočutje do drugih, ki so bolj potrebni kot oni. Žene smo prepričane, da je eden najlepših vzrokov za srečanje, prav dobrodelnost. Dokler bomo v naši vasi imeli smisel za potrebe drugih, se nam ni treba bati za prihodnost. Ohranjajmo ta smisel za skupnost, ki nas bo duhovno bogatil in med seboj zbliževal. Končala je z željami lepega počutja ob plemenitem namenu, ki smo si ga zastavile. Nato je še v španščini pozdravila špansko govoreče goste. Po blagoslovu jedi (g. Jaka Barle CM), se je pričelo kosilo, za tem pa srečelov. Z navdušenjem so ljudje segli po številkah in kmalu je bilo vse prodano. Nato pa žrebanje in veselje, posebno tistih, ki so kaj zadeli. Zadovoljne smo, da se je vse lepo izteklo in vemo, da se bo to ponovilo vsako leto. Rada bi se zahvalila vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Gospodični Gizeli Grbec za grb, gospe Marti Rozina Grbec za prevzem kuhinje, gospodu Diegu Fernandezu, za peko asada, in mladini za postrežbo. Našim podjetnikom, družini Jožeta Grbca, družini Strah in družini Koc-jančič, za glavne dobitke. Posebna zahvala pa naj gre našemu dobremu predsedniku gospodu Stanku Jemcu, ki nam je brezpogojno stal ob strani. Hvala Stanko! Kot sem omenila, je prišel tudi dan, ko smo imele praktično predavanje „O zdravi telesni drži" fizioterapevta Lic. Janka Smalc. To predavanje je bilo 7. avgusta ob 18. uri. Zaradi mraza ni bila taka udeležba kot pri prejšnjem predavanju, a če gledamo nekoliko egoistično, je bilo za tiste, ki smo bili navzoči kar prav, da nas ni bilo toliko, saj bi se sicer Janko ne mogel posvetiti vsakemu posebej, kot je to storil. Naučil nas je različne gibe, ki nam bodo pomagali, da obdržimo našo hrbtenico zdravo in s tem celo naše telo. Kakšno presenečenje, ko nam je pokazal gibe, ki so prepovedani, če hočemo ohraniti našo hrbtenico zdravo. Povedal ja tudi zakaj škodujejo. Da smo laže razumeli pravilne gibe, je pripeljal pomočnico, gdč. Cecilijo Čampa, ki nam je vse nazorno pokazala. Hvala Janku in Ceciliji! Upam, da se bo prihodnje leto predavanje ponovilo. Pripravile smo tudi mašo za Materinski dan. Pri njej so sodelovali šolski otroci s petjem in prošnjami, mladina z berili in z lepo mislijo prebrano po obhajilu. Darove so pa nesle tri generacije, babica, hčerka in vnuk. Lepo je bilo! Končno naj omenim še delo gospodične Mari Urbanija, ki je odgovorna za naše upokojence. Vsako sredo se srečujejo v Hladnikovem domu, kjer se pogovarjajo, berejo ali pa igrajo namizne igre. Moški pa ponavadi balinajo. Organizira jim kratka potovanja, izlete, kosila in praznovanje rojstnih dni. Vsi upokojenci so ji zelo hvaležni, da se jim tako lepo posveča in zanje skrbi. Naj zaključim. Nasvidenje prihodnjič! -a. -k. SOBORCU Vencelj Ferjančič: na dolgi življenjski poti sva se srečala v Smrečju nad St. Joštom ob 11. ponoči. Z zavezniškim letalom si prispel iz severne Afrike, v pomoč svojemu trpečemu narodu, da se osvobodi krute tuje okupacije. Ta narodova nesreča se je kmalu še neizmerno pomnožila z revolucijo mednarodnih zločincev, saj rdeča zvezda ni slovenska! Tako kot nekdaj janičarji, so tudi oni morili in uničevali svoj narod. Od takrat pa do danes je minilo 67 let. Ti odhajaš po zasluženo plačilo. Vsi ki smo v tisti težki dobi brisali solze trpečemu narodu imamo poseben občutek. Spomin na ljudi, ki so se žrtvovali za blagor naroda, pa je v narodu vraščen. Vencelj - v momentu ko odhajaš, pusti nam VOLJO, SPOMIN IN VZTRAJNOST! Soborec Zorec Tiho in mirno je po daljšem bolehanju odšla od nas naša somaturantka na begunski gimnaziji v Servigliano JOŽA MAROLT Hvala, draga sošolka, za prijateljstvo, ki nas je vezalo v času študija. Bog Ti povrni, tudi veliko dušno gostoljubje, s katerim si nas sprejemala ob obletnicah naše mature že tu v Buenos Airesu, na svojem toplem domu. Ostali bomo povezani v molitvi in nepozabnih spominih. Rev. MILAN, BINE, JANEZ in JURE ter KATICA, KRISTINA, MARJANA in RADOJCA. ■ VI • • Jožku Simčiču v spomin Preteklega 29. oktobra, opoldne, pri skorajšnjih dvainosemdesetih letih je Jožko Simčič, eden od stebrov naše bariloške skupnosti, nastopil svoj poslednji vzpon - v večnost. V teku zadnjih treh let je so njegovi, prej redni in vsakodnevni obhodi po centru in Avenida Costanera, pričeli postajati manj in manj pogosti in, seveda, tudi priložnostne 'kavice' z znanci in prebiranje dnevnikov... se je počasi selilo na njegov dom, zaradi šibkega zdravja. Sredi preteklega oktobra je zapadel plunnici, iz katere se je sicer izmazal, a tako oslabljen, da je dal poklicati župnika Branka Jana, naj bi ga pripravil na poslednji odhod. In res, čez nekaj dni je odšel ... Naslednji dan, v soboto 30. oktobra po maši zadušnici g. Branka Jana v farni cerkvi Brezmadežnega Spočetja, je Jožko bil pokopan v navzočnosti svojcev in številnih argentinskih in slovenskih prijateljev, tik ob grobu, kjer so pokopani njegov oče, mlajša sestra Ana, nečakinja Sonja in nečak Mirko. Kot sad svoje globoke ukorenin-jenosti v tej novi domovini - od l. 1952 dalje - Jožko zapušča tu dve hčeri in tri sinove, devet vnukov, enega pravnuka, veliko nečakov in sestro ter v Buenos Airesu enega brata. Že ob svojem prihodu v Bariloche se je bil Jožko vključil v tedaj komaj nastajajočo slovensko skupnost, ki so jo sestavljali mladi, po večini samski fantje, strastni na gore in smučanje, takozvana ,,šuma". Jožko je bil vedno na voljo za sodelovanje pri njenih podvigih: v Catedralskem pogorju odprtje Slovenske steze (Picada es-lovena) in kasnejši postavitvi bivaka ,,Pod skalco". Uveljavljal je svojo mehaniško veščino pri postavitvi prvega in posebno še drugega križa na gori Capilla - slednjega je izdelal iz železnih cevi tako, da pata-gonskim viharjem kljubuje še dandanes, že skozi petdeset let! Tudi pri izdelavi priložnostnih velikih kovinskih sank za prve Fiesta de Colectividades, za sprevode v na- rodnih nošah po ulici Mitre. Imel je tudi vodilno vlogo pri izdelavi ,,štanta", ki ga skupnost uporablja na teh prireditvah že skozi skora trideset let. Seveda, okrašen naj bi vedno veselo: s trto in visečimi grozdi. V letih devetdesetih je mojster Jožko na dvorišču Možino-ve mizarnice tudi vodil predhodno celostno sestavitev železnega bivaka za na goro Capilla ter nato njega razstavitev tako, da ga je kasneje Dinko Bertoncelj mogel spraviti s helikopterjem, po etapah, na tisto goro ter ga nato z mladinci tam tudi postavil - bivak Slovenia. Skratka, vedno je bil pripravljen za sodelovanje ... Soudeležen je bil aktivno pri bariloškem Slovenskem planinskem društvu, kjer je tudi postal njega dosmrtni član. Jožko je bil globoko ukoreninjen v slovensko tradicijo in se je zato rad udeleževal vseh narodnih, družabnih in verskih prireditev naše skupnosti, in vedno z njemu tako značilnim, prijetnim humorjem. Naj bo še posebej poudarjena njegova udeleženost v ,,parlamentu", ki je ob nedeljah po slovenski maši redno zasedal v neki centrični kavarni. Jožko se je rodil l. 1928 v Plešivem, v Medani, na Primorskem. Kot je razvidno iz po njem ustvarjenih in nato gojenih rodbinskih in prijatel skoraj šestdeset moremo ugotavljati, da je Jožko znal poiskati primerno sintezo med tukajšnjo in slovensko tradicijo. Se pravi, s svojo preprostostjo in poštenostjo si je ustvaril polno in pestro življenje v tem kulturno mešanem kraju. Jožka bo naša skupnost še dolgo pogrešala in se ga bo spominjala hvaležno v vseh ozirih. Se posebej pa vsi tisti, ki gore nosimo globoko v srcu, in še prav posebno ,,našo" goro Capillo, smo mu hvaležni za vse, kar je Jožko storil zanje - in prepričani smo, da bo njegovo ime zapisano tam neizbrisno, za vedno. Mojster Jožko, želimo Vam, da v Višavah počivate v Gospodovem miru! S. Z. skih vezi skozi et na tej zemlji, g. joze razmišlja Delajmo skupaj V skupnosti je večja moč, kot pa če človek dela sam. To je hotel že sam Bog. Zato je Adamu ustvaril Evo kot pomočnico, ki naj mu pomaga. Z njim naj skupaj dela. Tako bosta oba in s skupnimi močmi več napravila. To pa velja tudi za nas, če delamo skupaj. Če se zavedamo, da nam je Bog dal različne sposobnosti in možnosti, da s skupnimi močmi, sposobnostmi in delom, čim več napravimo za skupno dobro. Gre za dobro, in da za to dobro delamo skupaj. Vsi. Vsak lahko svoje doprinese. Dokler bomo delali za skupno dobro in to vsi, bomo veliko napravili. To mišljenje naj nas odlikuje, ker je samo to idealno. Skupno delo za skupno dobro. Kar nas je ohranjevalo v preteklosti, naj nam bo vodilo tudi za prihodnost. Samo v skupnosti, v skupnem delu za skupno dobro, je moč. To mišljenje, čutenje in preteklost naj nas družijo še naprej. V tem je vsa naša znanost, v tem je naš ,,argen-tinski" čudež. Celo naši ideološki nasprotniki nam v tem dajejo zgled. En sam ne pomeni in ne velja veliko. Med nami ni in ne sme biti gledalcev, ki druge samo opazujejo. Vsi smo glavna in velika vloga na človeškem scenariju, ker imamo za to vse in potrebne sposobnosti. Vsem bo v korist, če bomo delali skupaj in za skupno dobro. Glejmo na vse, delajmo za vse, igrajmo vsi in vsi se bomo dobro počutili. Tudi s tem in tako bomo veliko delali in napravili za narod. Ne samo oni doma v Sloveniji, tudi mi po svetu moramo skrbeti za narod in zanj delati dobro. Moramo jim pomagati, če hočemo, da se bo kdaj ta lepa Slovenija dvignila na zeleno vejo svojega drevesa. Narod sestavljamo vsi. Zato naj tudi vse bolijo in skelijo njegove rane. Vsaj med nami naj bodo te čim prej zaceljene. In to je možno doseči le s skupnim delom vseh za vse ter za narod doma ali po svetu. novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti GA BODO RES PRODALI? Vlada je potrdila objavo javnega zbiranja ponudb za prodajo vladnega letala falcon in besedilo osnutka prodajne pogodbe za prodajo letala. Vrednost letala je ocenjena na dobrih 16 milijonov evrov. TRIGLAV V SLOVENSKIH ROKAH Slovenska vojska je v ruskem črnomorskem pristanišču Novorosijsk prevzela vojaško ladjo Triglav, so sporočili z obrambnega ministrstva. V slovenske vode bo predvidoma vplula v nedeljo, 21. novembra. Z ladjo Triglav je Rusija poplačala del klirinškega dolga Sloveniji. PO DVEH LETIH SPET VELEPOSLANIK V Slovenijo je po skoraj dveh letih praznega veleposlaniškega mesta prispel novi ameriški veleposlanik Joseph Adamo Mussomeli. Kot je dejal ob prihodu na letališče Jožeta Pučnika, ve o Sloveniji bolj malo, a obljublja, da se bo naučil marsičesa novega. Prioritete njegovega delovanja v Sloveniji maj bi bile tri: izboljšanje gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in ZDA, krepitev skupne politike zaradi unikatnega položaja Slovenije na Balkanu, v Srednji Evropi in Sredozemlju ter zastopanje ameriške politike v Afganistanu. MALO, A DOBRO Vizija Slovenske vojske do leta 2025 je «imeti malo vojsko, dobro opremljeno, profesionalno in izurjeno», je povedal načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Steiner. ČEBELARJI SADIJO DREVESA Čebelarji v jesenskem času nadaljujejo s projektom skrb za ohranjanje podeželja - posaditev medovitih rastlin. Potem ko so lani v okviru projekta sadili sadike lip, bodo letos posadili 6800 sadik gorskega javorja, ki bo v prihodnje zagotavljal pašo za čebele in ostale opraševalce, so sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije. POSKUSNI MRK Trem kanalom — TVSLO2, Kanal A in TV3 — so v ponedeljek, 15. novembra ob 19.30 sočasno za 15 minut opozorilno izklopili analogne televizijske oddajnike. Dokončni izklop in oddajanje izključno v digitalni tehnologiji vseh slovenskih TV kanalov naj bi se zgodil 1. decembra. po svetu IZPUSTITEV Voditeljica opozicije v Mjanmaru in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, ki je bila v soboto izpuščena iz dvajsetletnega hišnega pripora, se je vrnila na delo. To je na sedežu njene stranke Narodna lige za demokracijo v prestolnici Yangon, kjer je nagovorila svoje privržence. REPUBLIKA SRBSKA V Banji Luki je bilo ustanovno zasedanje Narodne skupščine Republike Srbske. Na njej so svečano prisegli novoizvoljeni poslanci in predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik. Ob tem je poudaril, da je njegov cilj močna in stabilna Republika srbska s pristojnostmi, ki izhajajo iz daytonskega sporazuma. Poslanci so na predloge poslanskih skupin izbrali tudi novo vodstvo skupščine. Seje se je udeležil tudi srbski predsednik Boris Tadič. SREBRNICA Bosanske oblasti so aretirale Draga Črnogorca, ki je osumljen zločinov v Srebrenici leta 1995. Takrat so srbske sile ubile približno 8 tisoč muslimanskih moških in dečkov. Glavni odgovorni za zločin, tedanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladič, ki ga haaško sodišče obtožuje genocida in zločinov proti človečnosti, je še vedno na begu. FRANCOSKA VLADA Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v okviru preoblikovanja vlade za premiera znova imenoval Francoisa Fillona in ga pooblasti za oblikovanje nove vlade. Tokratno preoblikovanje vlade je bilo napovedano pred petimi meseci. Sarkozy, ki je z okoli 30 odstotkov podpore na dnu priljubljenosti, še posebej po nedavno sprejeti sporni pokojninski reformi, želi pred predsedniškimi volitvami leta 2012 „strniti" vlado in osvežiti svoj mandat. V vlado naj bi se, kot pravijo viri v njej, vrnil nekdanji premier Alain Juppe, ki naj bi postal obrambni minister. Zunanji minister Bernard Kouchner pa naj bi ekipo zapustil. PONUJENI PAKET Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojo vlado seznanil z novim ameriškim predlogom, po katerem v zameno za novo 90-dnevno zamrznitev gradnje spornih judovskih naselbin na Zahodnem bregu ponujajo nekatere ukrepe. Po trditvah neimenovanega vira naj bi v zameno dobil zagotovilo, da bodo ZDA ustavile vsakršen političen pritisk na Izrael za sklenitev mirovnega sporazuma s Palestinci, da bodo podprle Izrael v Varnostnem KONCERT KVARTETA FINKOVIH Kvartet Finkovih je v petek 4. nov. priredil v okviru Slov. kult. akcije - glasbeni odsek - samostojni koncert. Bil je v avditoriju ,,Biraben", ki je zelo primeren za take komorne koncerte. Spored so izvajali deloma v kvartetu, t.j. sestre Marija por. Geržinič, Marta in Neda ter brat Božo, deloma pa sestre v tercetu. Poleg tega je baritonist Božo odpel nekaj pesmi sam. ... SLOVENCI V ARGENTINI IZLET ČLANOV SFZ IN ČLANIC SDO Preteklo nedeljo so se člani SFZ ter članice SDO zbrale v Slovenski hiši. Po skupni maši in zajtrku so zasedli prostore v pripravljenih avtobusih in se odpeljali na izlet v Parque Pereyra, kjer so jih že pričakovali člani in članice iz Slovenske vasi v Lanusu. Skupno je bilo okoli 140 izletnikov. Dopoldne je bilo lepo sončno vreme, popoldne pa se je nenadoma pooblačilo, vstal je močan vihar in vlila se je ploha, tako, da so izletniki imeli prav pošteno kope . Zato je bila tudi vrnitev prej, kakor je pa bila določena. OSEBNE NOVICE Poroka. V župni cerkvi v San Martinu sta se poročila v soboto 12. novembra Jože Strle in gdč. Vida Gorkič. Za priči sta bila nevestin oče Dionizij Gorkič in ženinova sestra ga. Marija Strle por. Čater. Poročne obrede je opravil g. Jože Jurak. Čestitamo in želimo obilo sreče. SAN JUSTO Kulturni odsek Našega doma, ki je bil nedavno ustanovljen, je začel za svoje člane in Slovence v tem kraju prirejati kulturna predavanja. Do sedaj jih je bilo že več ter so bila vsa lepo obiskana. Tako je bilo najprej gospodarsko predavanje g. Franca Krištofa. ... Dne 30. oktobra so se rojaki znova v velikem številu odzvali povabilu ter prišli na predavanje, ki ga je imel g. dr. M. Pavlovčič. ... Dne 6. novembra so rojaki v San Justu znova v velikem številu prišli v Naš dom na predavanje Rudolfa Smersuja o temi ,,Mi in naša mladina tik na prelomnici časov". ... Ob zaključku je kulturni referent g. Oven napovedal zanimivo predavanje o astronomiji, ki bo v soboto 26. novembra ob 20. uri. Predavala bosta Pavle Fajdiga in Janko Hafner. SAN MARTIN Slovenski šolski tečaj v San Martinu ,,Josip Stritar" je pripravil v nedeljo 13. novembra znano otroško igro p. Krizostoma ,,Pavelčkova piščalka". ... Otroci so lepo podali igro v veliko veselje vseh gledalcev, za kar zaslužijo vso pohvalo, zlasti pa učiteljica gdč. Katica Kovačeva, ki jih je za to predstavo pripravila. Zahvala pa tudi gg. Jakobu in Oskarju Pavlovčiču, ki sta dala za igro prostor v svoji hiši na razpolago in tudi sicer pomagala, da se je mogla prireditev v redu izvršiti. Svobodna Slovenija, 17. novembra 1960 - št. 46 RESUMEN DE ESTA EDICION svetu ter možnost dobave 20 bojnih letal v vrednosti treh milijard dolarjev. Izrael je doslej zavračal vsakršno ponovno zamrznitev gradnje. Netanjahu je povedal, da ponujeni paket še ni končen dogovor in da se z ZDA še vedno dogovarjajo glede podrobnosti. Palestinska stran pa o ponujenem paketu ne ve nič. PAPEŠKI SVET Papeški svet za kulturo je končal 4-dnevno plenarno zasedanje. Udeleženci so razpravljali o sodobnih načinih komunikacije. Posebnost tokratnega srečanja je bila, da niso poslušali vnaprej pripravljenih napisanih govorov, ampak so sodelovali v prostih razpravah. Prav tako se zasedanje ni začelo v Vatikanu, kot je običaj, ampak na sedežu rimske občine. Komentatorji te novosti označujejo za neke vrste majhno revolucijo glede na vatikanske standarde. REFERENDO Desde la pagina oficial de la embajada de la republica de Eslovenia en la Argentina informan, que el domingo 12 de diciembre de 2010 tendra lugar el referendum sobre la Ley de radiotelevision de Eslovenia (ZRTVS-2). El texto de la Ley se encuentra en la pagina de Internet de la Comision nacional electoral: http://www.dvk.gov.si (en esloveno). En el referendum pueden votar los ciudadanos eslovenos que hasta el 12 de diciembre 2010 cumplan 18 anos. La manera de votar (por correo, o en la Embajada de la Republica de Eslovenia o en la Republica de Eslovenia) dependera de su domicilio y su decision. En l^neas generales, los ciudadanos eslovenos en la Argentina deberan concurrir con DNI, LC o LE el 12/12/2010 a la Embajada (Avenida Santa Fe 846, piso 6) en el horario de 9 a 17 horas. INICIATIVA Despues de la misa de conciliacion, que los represen-tantes de la iglesia eslovena e inglesa realizaron el 29 de octubre en Gran Bretana, se dara un paso hacia la reconciliacion historica. Entre los participantes surgio la idea de que la problematica del regreso de los domobranci de los ingleses, a las manos del comunismo, sea investiga-da por una comision historica mixta. All^ mismo firmaron un texto que enuncia dicho proyecto, en nombre de la memoria de las v^ctimas como resultado del accionar britanico en el campo de Vetrinj. La iniciativa cuenta con el auspicio del Centro de Estudios para la Reconciliacion Nacional (SCNR) e invita a todos los eslovenos a partici-par. El apoyo a la iniciativa se puede firmar en el SCNR (Tivolska 42, 1000 Ljubljana, Slovenija) o enviar una carta a dicha direccion. Tambien se puede enviar un mail donde informan su apoyo y lo firman con nombre y apellido e institucion que representan o de la que forman parte. Otra forma es entrar a www.scnr.si En la parte inferior de la pagina hace clic en el texto que invita a firmar: se completa el formulario y se lo env^a. El primer paquete de firmas seran enviadas a ambos gobiernos el 10/12/10 D^a mundial de los Derechos humanos. (Pag. 2) UNIÖN MUSICAL El ultimo fin de semana de octubre el coro esloveno de San Mart^n visito a los eslovenos en la provincia de Mendoza. Los recibieron con dos canciones, interpretadas por el coro mendocino bajo la direccion del Lic. Diego Bosquet. El sabado 30, por la noche fue el momento para el concierto. Los sanmartinenses, junto con su directora Lučka Marinček Kastelic, prepararon 14 temas, a los cuales sumaron dos mas, por la gran cantidad de aplausos. El entusiasmo continuo y la directora invito a los cantantes locales. Juntos cantaron algunos temas mas. Al d^a siguien-te, los invitados cantaron en misa y disfrutaron del almuerzo. El canto nos une y nos da felicidad, ya que entre las melod^as estamos en casa. (Pag. 3) CANTA CONMIGO El pasado domingo 24 de octubre por la tarde se reunieron varios de los coros escolares de los cursos de idioma esloveno de Buenos Aires en el centro esloveno de San Justo, invitados por Balantičeva šola que se prepara para festejar en 2011 sus 60 anos. Los coros invitados proven^an de los cursos de idioma en Castelar, Carapac-hay, Ciudad de Buenos Aires, Lanus y Ramos Mej^a. Cada grupo presento tres canciones en esloveno, bajo la direccion de sus correspondientes docentes de canto. Algunos lo hicieron con instrumentos en vivo, otros sobre la musica grabada. El cierre fue en conjunto. Todos los ninos subieron al escenario y cantaron un popurr^ de canciones eslovenas. (Pag. 3) UNA PASION El baile folklorico esloveno es una pasion para los integrantes del conjunto Maribor, que se desempena en el marco del centro esloveno de Carapachay. En este numero detallan algunas de sus intervenciones publicas, entre las que se destaca la participacion en la megafiesta Buenos Aires Celebra, la visita a Rosario en oportunidad del aniversario de la comunidad rosarina; y su participacion en los festejos de los 70 anos de la comunidad eslovena de Cordoba. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158-C1407GSR BUENOS AIRES-ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Janez Jelenc, Marjana Batagelj, Marko Vombergar, Božidar Bajuk, Marjana Pirc, Olga Sladič Fink, Franc Zorec in Stane Žužek. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O