Vestnik. Učiteljski dobrotniki. Ormoško učitel-^-co društvo na račun pokroviteljnine 2. rok v znesk-- oO K; Posojilnica na Dolu (Štajersko) 10 K; ^jv. { Alojzija Izlakar nabrala pri veselem omizju v Predvoru 4 krone 65 vinarjev; tov. Fran Leskovar nabral v veseli družbi pri Janku v Novi cerkvi 3*20 K; g. trgovski potnik I. Vernik pri »tarok partiji« v Št. Janžu po tov. V. Bercetu daroval 5 K; Konjiško učit. društvo 12 K; na račun prvega roka 50 K pokroviteljnme ; tov. Ivan Magerl v Svibnem nabral 12*25 K. — Ziveli učiteljski dobrotniki! Živeli nabiralci in nabiralke ! Bog plati! Kolekte poštnih znamk za učiteljski konvikt je zamedel sneg in ne morejo naprej. Bog daj kmalo boljše vremel Letnino a 2 K za učiteljski konvikt za leto 1906 so plačali ti-Ie zavedni tovariši in tovarišice : tov. Fran Ks. Trošt, tov. Jerica Zemljan in tov. Ernestina Jamše(kna Igu ; tov. Karel Trost, Ivan Gantar, Fran Zagorc in Ivana Premelč v Št. Jerneju; tov. Matija Hiti in Pavla Brezovšek v Dobu ; tov. Fran Zupančič v Št. Rupertu ; tov. A. Pirc, M. Antončič, P. Čop, in tov. Ida Papler v Borovnici; učiteljstvov Boštanju (6 K) ; tovariš Jos. Ambrožič v Čatežu; vodstvo dekliške šole v Idriji (8 K); tov. Ivan hchmeidek na Rovih ; tov. Anton Pegan v Matenji vasi. — Šolsko vodstvo v Št. Pavlu p. Preboldu (8 K); šolsko vodstvov Mozirj u (4 K); šolsko vodstvo v Sremljah (8 K);šolsko vodstvo v Prihovi p. Konjicah (4 K) ; šolsko v ostvo na Reki (4 K tov. K. Mejavšek); tov. Alojzij Majcen pri Sv. duhu na Ostrem vrhu. — Tov. Anton Berginc v Sežani; učiteljstvo v Dornbergu (8 K); tov. Josip Tavš v D. Trebuši ; tov. Anton Ivanovič na Tatrah; tovariš Adolf Teršič v Voglanjih; tov. Anton Masle v Ricma- njih ; tov. Krist. Bratina v Bovcu (4 K); tov. P. Ipavic v Svetem. Živeli! Učiteljske sestanke prireja »Ljubljansko učiteljsko društvo« vsako sredo v posebni sobi pri Novem svetu na Marije Terezije cesti. Prijatelji in gosti dobrodošli ! Iz krškega okraja nam pišejo : Ni še dolgo tega da je nadzornik Stiasnv odložil predsedništvo »Pedagoškega društva v Krškem.« — Vzrok temu je bil pač razpor med njim in učiteljstvom. Namesto njega je bil izvoljen meščanski učitelj g. Brinar. Ta je sklical prvo zborovanje na dan 22. februarja t. 1. — Kot 4. točka dnevnega reda je: »Plača meščanskih učiteljev na Kranjskem« Poroča nadzornik Lj. Stiasny. — Torej on, ki ni našel do sedaj besede, da bi jo zinil v izboljšanje plač ljudskih učiteljev, katerih nadzornik je, se bo sedaj potegoval za izboljšanje plač raešč. učiteljev. — Kaj namerava? Še pred kratkim se je izrazil, da bo on skrbel, da niti ena učiteljica ne pride k zborovanju in sedaj pri prvi priliki on prevzame sam referat! (Juden mož to ! Učiteljstvo je že obračunalo z njim ! Sedemdesetletnico rojstva jc praznoval g. deželni šolski nadzornik v pokoju in dvorni svetnik Jožef Šuman. Rojen je bil pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Od leta 1860. je bil profesor na mariborski gimnaziji, potem je služboval na Durcaju. Leta 1884. je prišel za ravnatelja navišjo gimnazijo v Ljubljano. Leta 1890. je bil imenovan zadeželnega šolskega nadzornilca, kateri posel je opravljal z vestnostjo in dobrohotnostjo izobraženega šolnika. Naše čestitke! »Slovenec« se je že začel baviti z našimi članki o pasivni rezistenci. Piše namreč: Kot posebno izvrstno sredstvo priporoča »Učit. Tov «, da naj vsakdo neprenehoma »odkrito in jasno« govori: »Dr. Šusteršič nam noče dati kruha!« Iz tega bo nastala »cela revolucija na šolskem polju«, pravi »Učit. Tovariš«. Pouk o pasivni rezistenci se še nadaljuje. Nam se zdi, da poznamo ženekaj liberalnih učiteljev, ki to »pasivno rezistenco« že izvršujejo — brez uspeha za svojo plačo. Kaj jim bo pa še posebno,. tisto neumno zabavljanje čez »Slovensko Ljudsko Stranko« pomagalo, ne vemo. In kaj imajo gospodje »tovariši« od propale liberalne stranke, nevemo. Učitelji se naj takihslepih »voditeljev« odkrižajo, pa bodo mnogo liitreje prišli do cilja!« — Tako zna pisati samo »blovenec«, glasilo tistih katehetov, ki niso po njegovi lastni obsodbi petdeset let ničesar storili za katehetično slovstvo. »Slovenec« naj le imenuje tiste liberalne učitelje, ki že izvršujejo pasivno rezistenco. V odgovor bomo začeli navajati imena tistih katehetov, ki so zanemarjali in zamudili več 100 ur verouka v enem šolskem letu, ki svojo službo opravljajo tako površno in malomarno, da je pravi škandal! Samo naj začne »Slovenec«, potem začnemo takoj tudi mi. Vendar mu damo dober svet, naj prej pomete pred svojirn pragom. »Slovenec« stori svojim lastnim Ijudem uslugo, ako se poprime dostojne in taktne polemike, kadar smeši naš boj za kruh in pravico! Ako ne, pridejo imena in datumi, pridejo odgovori na očitani svinjak. Torej — kakor drago! Zaloge je za — celo brošuro! Iz učiteljskih krogov na Goriškem pišejo »Edinosti«: V »Učiteljskem Tovarišu« čitamo že več časa poročila učiteljskih zastopnikov v okrajnem šolskem svetu za goriško okolico. Taka poročila so navadno naslovljena »Iz seje ožjega (ali pomnoženega) c. kr. okraj. šol. sveta za goriško okolico«, in jih piše eden ali drugi učiteljskih zastopnikov. č> tem je učiteljstvu jako ustreženo, ker tako doznavamo vse, kar se je sklepalo v okr. šol. svetu. S 1. jan. t. I. so začeli poslovati novi c. kr. okraj. šol. sveti. Pozivljamo torej učiteljske zastopnike iz tolmin skega in sežanskega okraja, da nam odslej (od novega leta) redno sporočajo v »Učit. Tovarišu« sklepe šol. svetov. Seveda se mora .to poročati tako, kakor je za javnost dovoljeno. V tem naj posnemajo zastopnika v okr. šol. svetu goriškem. Dobro bi storili tudi učit. zastopniki v slov. okrajih Istre, da bi to ukrenili. Učiteljstvo je poslalo zastopnike v okraj. šol. svet, da tam učiteljstvo zastopajo, da ga čuvajo in morebitno branijo. Ker pa učiteljstvo ne more biti z zastopniki vedno v osebnem stiku, je potrebno, da nam oni sporočajo sklepe okr. šol. svetov v naš šolski list, ki brani naše interese. Upamo, da ne pišemo to gluhim ušesom in da se to izvrši čim preje. Torej na delo, zastopniki, ako hočete uživati naše zaupanje. Ljudska javna čitalnica v Ljubljani. Ljubljana dobi veliko ljudsko javno čitalnico. »Prosveta« v Ljubljani namerava preurediti del prostorov v pritličju »Narodnega doma« za splošno izobraževališče. Ta javna čitalnica ima biti kolikor mogoče popolna. V enem oddelku naj so razpoloženi vsi jugoslovanski časopisi in glavni drugi, v drugem ima biti prostor za čitanje revij, v tretjem pa za čitanje knjig. Ljudsko izobraževalno delo stremi za tem, da se da slehrnemu prilika do izobrazbe. V tako svrho služijo poljudna predavanja, poučni tečaji, ljudske knjiMce in čitalnice, popularni koncerti ter druga izobraževalna sredstva. Umrl je v Sodražici tamošnji nadučitelj Ivan Mandeljc , star 64 let. R. i. p.l »Učitelske Noviny« seznanjajo v zadnji številki svoje bralce z našimi članki o pasivni rezistenci. Kakor se kaže, ne govorimo zaman. Vzor rodoljuba. V veliki Kikindi na Ogrskem je umrl Srb Gjorgje Radak, ki je sporočil 225.000 K v narodne svrhe. Svoje imetje je razdelil takole : Za srbski učiteljski konvikt je daroval 4 0.000 K, za zidanje srbske ženske učiteljske šole v Veliki Kikindi 40.000 K, za podporo srbskih obrtniških hčera pri mpžitvi 40 000 K, za štipendije revni-n dijakom 40.000 K, za podporo srbskih svečeniških hčera v Dalmaciji pri možitvi 40.000 K, za »Srbsko Matico« v Novem Sadu 20.000 K in srbski poljedelski zadrugi v Veliki Kikindi 5000 K. — Slava takemu požrtvovalnemu rodoljubu ! 11 sto let — Avstrija. Dne 8. t. m. je minilo ravno llsto let, odkar je bil položen prvi temelj sedanji Avstriji. Na Savi pri Jesenicah začno spomladi graditi novo šolsko poslopje za tamkajšnjo slovensko štirirazrednico. Zgradbeni stroški so proračunjeni na 60.000 K. Slavna okrajna posojijnica v Krškem je blagovolila tudi letos nakloniti »Pedagoškemu društvu« 20 K. Iskrena zahvala za ta blagodušni dar ! Za odbor »Pedagoškega društva« v Krškem Josip Brinar, t. č. predsednik. Ivan Rupnik, t. č. tajnik. Razgled po šolskem svetu. — Obrtno in trgovsko šolstvo na Kranjskem. V »Slovenskem Trgovskem Vestniku čitamo: V šolskem letu 1904/5 je bilo na Kranjskem izven Ljubljane 16 obrtno-nadaljevalnih šol. V Ljubljani sami obstoje poleg obrtnonadaljevalne šole, ki ima šolske prostore v realki, še tri obrtne pripravljalnice. Obrtne pripravljalnice v Ljubljani, ki se jih namerava združiti pod eno vodstvo z obrtno pripravljalnico, obiskujejo obrtni vajenci, ki niso dovršili 4 razredne ljudske šole, dočim zahajajo ostali vajenci v obrtnonadaljevalnico. Trgovski vajenci v Ljubljani obiskujejo takozvaao gremijalno šolo, ki jo vzdržuje l lastnimi sredstvi ljubljanski gremij trgovcev. Po svoji uredbi je ta šola trgovska nadaljevalna šola. Obrtno nadaljevalne šole so na Kranjskem v sledečih krajih: Bled, Cerknica, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Metlika, Novo mesto, Postojna, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Šmartno, Tržič, Št. Vid nad Ljubljano, Zagorje ob Savi. Poseben trgovski tečaj, namenjen trgovskim vajencem, imajo obrtno nadaljevalne šole v Kamniku, kjer obstoji trgovski tečaj že od leta 1887; v Metliki, kjer se|je ustanovil 1896 ; v Novem mestu, kjer so ga osnovali leta 1875. Na ostalih šolah se poučujejo trgovski vajenci skupno z obrtnimi; večinoma se v takih šolah, ako iinajo primerno število trgovskih vajencev, jemlje na trgovske vajence poseben ozir. in imajo navadno mesto pouka v risanju poseben pouk o korespodenci in knjigovodstvu. Trgovski tečaj v Kamniku je v preteklem šolskem letu obiskovalo 7 učencev; v Metliki 11 učencev in v Novem mestu 14 učencev. V trgovskih tečajih se poučuje v sledečih predmetih : trgovsko računstvo, trgovsko spisje, knjigovodstvo, zemljepis in domoznanstvo. Glede vrednosti, važnosti in praktične pomemb- nosti obrtno nadaljevalnih šol je opomniti, da se v splošnih obrtnonadaljevalnih šolah, ki so namenjene vsem obrtnim in trgovskim vajencem okraja, za katerega obstoje, dosegajo zadovoljivi učni uspehi dokaj teže, kakor v strokovnih šolah, ki so namenjene le vajencem določene obrtne ali trgovske stroke in v katerih je mogoče učitelju prilagoditi se individualnim potrebam onega obrta, čigar vajencem so namenjene. Obrtnonadaljevalne, odnosno trgovsko nadaljevalne šole so obvezne, in je dolžnost obiskavati nadaljevalne šole utemeljena v obrtnem zakonu. Dolžnost obiskavati te šole se pričenja za vajance s pričetkom učnega razmerja ter konča tedaj, kadar je vajanec dovršil šolo, ali pa prestal učno dobo. Vsaka taka šola ima lasten statut in poseben učni načrt. Ministrstvo je izdalo normalen učni načrt, ki pa se more razmeram primerno prikrojiti za potrebe posameznih šol. Žal, da obstoji tak normalen učni načrt zgolj za obrtnonadaljevalne šole, dočim se normalni učni načrt za trgovske nadaljevalne šole še ni izdal, dasi je gotovo potreben, ker znatno olajšuje snovanje šol. — Dom za onemogle učitelje bodo sezidali v Sofiji. Mestno zastopstvo je odstopilo v ta namen zemljo brezplačno. — Katoliško vseučiliško društvo je imelo dne 28. pret. mes. v Solnogradu svoj 23. glavni shod. Predsedoval je nadškof solnograški, kardinal Katschthaler. Glasom računskega izvestja ima društvo 2,489.767 kron imetja. V minulem letu je prirastlo 447.344 kron, med temi je tudi dar 200.000 kron neke neimenovane dame iz visokega plemstva. — Češki pedagoški muzej Na poziv društva čeških profesorjev je bil dne 15. pret. mes. sestanek zastopnikov vseh čeških pedagoških korporacij, vseučiliščnih profesorjev, kakor tudi vaških učiteljev. Na tem sestanku je bila sklenjena ustanovitev češkega pedagoškega muzeja! V tem zavodu bodo zbrani šolski pripomočki in velika pedagoška knjižnica. Dekan češke modroslovne fakultete, dr. Drtina, je razpravljal o namenih tega inuzeja: upoštevanje in sleditev cclokupnega šolskega gibanja, pregled šolskih reform, razgled po tujezemskem šolstvu; velika knjižnica pa ima biti temelj in vrelec vednostnega delovanja. Ustanovilo se je tudi »Društvo ped. muzeja naroda češkega«. Uresničenje (zgraditev stavbe in zbiranje gradiva) izvede učiteljstvo vseh kategorij s podporo mesta, Češke, države, okrajnih zastopov in občin, posojilnic ter učiteljskih društev. Tako je položen temelj k novemu krasnemu kulturnemu činu, ki se s prejšnjima dvema spaja v veličastno trojico: »Društvo Komenskega«, »Prosvetna zveza« in »Pedagoški muzej naroda češkega«. — Zadnji nemški učenec. Nemško časopisje prinaša novico, da so nemško šolo v Hršancih pri Žatcu na Češkem morali zapreti, ker je že več kot četrt leta prihajal vanjo le en učenec. Ta nemška šola je obstojala nad 30 let; ustanovili so jo v ponemčevalne namene, in jih je res mnogo ponemčila. Sedaj pa je ostala prazna. — Šolstvo na Bolgarskem. V šolskem letu 1903/04 je bilo na Bolgarskem 4444 šol z bolgarskim učnim jezikom. Te šole je obiskovalo 340.668 otrok: od teh je bilo 220.620 učencev in 120.048 učenk. Ako se primerja število šol (4444) s številom prebivalstva (3,744283), se razvidi, da pride po ena šola na 881 prebivalcev. Natehzavodih je delovalo 7768 učiteljskih oseb: izmed teh je bilo 5425 učiteljev in 2361 učiteljic. To učiteljsko osobje je poučevalo 340.668 otrok, torej pride na enega učitelja povprečno 44 otrok.