Ml *■«*	ta »jototaeawad ta v Msfft*ss *	MliosauiBla« 4 K, pol I«« 1 K tr a éetrt kt» 1 K. W«r©i*kui a NataSJo « SL xa
g&r **éi mm pojtet, JsWb m kte eœa» 3 K. - M«e&ita* M poiilj* n«: UKrfsSfe*»^k**»!*« CJoapodarja" v Maribor*. - Liât te dopeSSJa do odpoUdl «tu» éafcèwjo M bru peae&ua Btra&stae. — Pesaswaid Ikži efcsasi« 10 vi«. - Uradn»*»: Korolka cesta h«v. 5. - BWcophi s« ne vra&tja- UpravniStvo:
napotek», inserate ta reklamacije.
Mm ta»irah «s piata|e <si eu-osfSeoB« pcgterate « entrât IS rte., a£ kar |e faito, 1 kvadrata! centimeter prostor* stane 12 vin. Za vetkratne oglase primeren popust. V oddelku .MaU _t vis. Parte ta xafcvsle vsaka pssfemfc 3« via., Izjave m i»e*l«no 36 via — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. - Neiaprte rettamadje so poštnine prost«.
List ljudstvu v pouk bi
Maše čete korakajo v Rusijo.
Severno in severo-zahodno od Lvova naše armade prekoračile rusko državno mejo. — Avstrijske čete zasedle ruski mesti Tarnogrod in Tomašov. — Rusi bežijo čez reko Bug. — Uspešni boji naših slovenskih polkov v jugoizhodni Galiciji. — Artilerijski boji na italijanskem bojišču. — Italijanski napadi povsod odbiti. — Hudi boji za Gorico. — Naši potopili
italijanski torpedni čoln.
Nadvojvoda Franc Ferdinand.
V pondeljek dne 28. t. m. je minilo leto od žalostnega dogodka v Sarajevu. Vsa Avstrija je danes edina v sodbi, da smo z nadvojvodo Franc Ferdinandom izredno veliko izgubili. Načrti njegovi, ki jih je imel za preobrazbo Avstrije na znotraj in za nove razmere z zunanjimi državami, so dokaz njegove velike državniške bistroumnosti. To čutiimo in spoznavamo posebno v sedanjih dneh! Kako dobro je n. pr. pokojni sodil naše razmerje do Italije! Niti trenutek ji ni zaupal. Po osvojitvi Bosne in Hercegovine se je tedanji zunanji minister grof Erental posebno navduševal za Italijo in je šefu generalnega štaba Konrad-Heoendorfu začel glede utrdbe naše južne meje i,n proučevanje italijanskih in ruskih razmer po naših častnikih delati največje težave. Franc Ferdinand je smatral to politiko za kratkovidno in njegov zaupnik Konrad-Hecendorf je odstopil kot šef generalnega štaba ter se vrnil šele po Ereritalovi smrti, ko je imel pod Berchtoldom zopet prosto roko.
Blagodejni upliv Franc Ferdinanda na notranjo avstrijsko politiko se je začel čutiti 1. 1908, ko je prišel na krmilo baron Beck, ki je bil takrat še mož njegovega zaupanja. Mi Slovenci in Hrvati smo kmalu spoznali novi tok na Primorskem, kajti od državnih oblasti se je proti nam postopalo ravno lako, kakor proti Italijanom, katerim se niso več dovoljevale nobene predpravice. Kolikor je bilo mogoče, se je gledalo na to, da se goji avstrijski domoljubni čut in da se zatre vsako iredentistično gibanje. rO tem bi znal veliko povedati krški škof dr, Mahnič, katerega je pokojni nadvojvoda zelo visoko čislal.
Z zlimi slutnjami se je podal Franc Ferdinand .lanskega leta na potovanje v Bosno. V najožjem krogu se je izražal, da še vedno upa, da se bo nekaj zgodilo, vsled česar bo njegovo potovanje lahko odpadlo. Toda general Potiorek je z železno voljo zahteval njegov prihod v Sarajevo, da se nasproti naraščajočemu srbofilskemu gibanju ojači in na novo poživi domoljubna struja. Ko so javili Franc Ferdinandu, da se je vnela os pri železničnem vozu, ki je imel peljati potrebno prtljago v Bosno, mu je zopet šinila zla slutnja v glavo in svoji soprogi je rekel: ,.Tako se začne najino potovanje, tukaj vneta os pri vlaku, na ladji „Viribus" pa bo razstrelba in v Bosni bombe." Na ladji se ni nič zgodilo. Pač pa se je uresničila njegova slutnja glede Bosne. Bomba sicer ni razpočila, a njega in soprogo je zadela krogla iz samokresa od Srbov nahujskanega dijaka Pri.nčipa ter uničila v njem najlepše upe vseh avstrijskih domoljubov.
Avstrija je Srbiji napovedala vojsko, ker po tem groznem činu ni mogla in ni smela Še nadalje trpeti vednih hujskarij m nemirtov, ki so izhajali iz Belgrada z vednostjo in odobravanjem srbske vlade in srbske kraljeve rodovine. In iz te vojskine napovedi je nastala svetovna vojska. Avstrija se je v tej vojski pokazala močnejša in enotnejša, nego so mislili in upali njeni sovražniki. Narod ob narodu se s hrabrostjo in junaštvom bije za obstoj starodavne habsburške monarhije, vsakdo rad donaša svoje žrt-
ve za skupno našo domovino in vse moli in želi, da ostane Avstrija v tej velikanski borbi zmagovita nad vsemi mnogoštevilnimi sovražniki. Duh Franc Ferdinandov naj čuje nad njo in njenimi narodi!
Pred cesarjem.
Dunajčani so naredili zaraidi osvoboditve Lvova našemu sivolasemu cesarju veliko veselje. Drugi dan po padcu Lvova, dne 23. junija, se je najprej služila v cerkvi sv. Štefana slovesna zahvalna služba božja, da je glavno mesto Galicije, Lvov, rešeno sovražnikja. Velikanska cerkev je bila natlačeno polna vernih Dunajčanov. Po končani službi božji pa se je podala stotisočera množica, ki je potoma še vedno naraščala, proti Senbrunu, da se pokloni svojemu preljubljenemu vladarju. Točno ob 11. uri se je prikazal vladar na balkonu. Nastalo je velikansko navdušenje med ogromno množico. S cesarjem je prišel na balkon tudi prestolnaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef z nadvojvodinjo Cito, ki je imela v naročju najstarejšega sinčka, bodočega vlaidarja Avstrije. Posebno veselo-ganljivo je bilo, ko je tudi ta majhni fantek skušal množico pozdraviti z mahanjem svoje rokice. Cesar je bil globoko ginjen radi ljubezni, ki mu jo izkazujejo Duna^čaui na tak lep in slovesen način. Župan dr. Vejskirhner je cesarja v imenu mesta Dunaja lepo pozdravil, na kar se je cesar zahvalil ter izrekel željo, da prebivalstvo vstraja v svoji Jomoljubnosti, dokler ne napoči dan, ko bo z božjo pomočjo njegovim narodom zajamčen zmagovit in časten mir. Slovesna poklonitev Dunajčanov je naredila cesarju očividno veliko veselje.
Ni povoda za strah.
V nedeljo dne 20. junija t. 1, se je vršilo v Pragi zborovanju zveze Čeških okrajnih zastopov. Kakor znano, obhajajo okrajni zastopi ravno v tem vojnem letu jubilej svojega polstolet.iega obstanka. Na zborovanje je prišel tudi novi cesarski namestnik Češke, grof Coudenhove, Njegova navzočnost je dala povod velepomembnim političnim besedam. Načelnik zfveze je pozdravil predstojnika deželne vlade in cesarskega zastopnika s toplimi od navzočih z burnim odobravanjem sprejetimi besedami, v katerih je z velikim po-darkom izrazil patriotična čustva češkega ljudstva. Cesarski namestnik, kojega prvi nastop se je vršil od zelo srečnimi znamenji, je odgovoril na prostodušne in odkritosrčne besede govornika v enako toplih in odkritosrčnih besedah in vrhutega uporabil to ;>riliko, da zavrne v govoru, ki je bil politično fino namišljen in dobro namerjen, strahove, ki se od gotovih strani zlobno raznašajo. Rekel je: Tudi po srečno doseženem miru ne bo nobenega povoda za strah, da bi bil katerikoli avstrijski narod, ki živi pod ž e -^loim Habsburžanov, ogroževan v svojem narodnem obstoju ali pa oviran v kulturnem r a Z V o j ju. Tia stavek, ki •;a je cesarski namestnik izgovoril s posebnim pov-arkom, je vzbudil pravcati vihar pritrjevanja. Sleherni ziborovalec je čutil, da je cesarski zastopnik amenoma uporabil svojo navzočnost na zborovanju zato, da zastopnikom češkega ljudstva, ki so prihiteli ia zborovanje od blizu in daleč, pove ravno to.
Rnmunija mirna.
Po zanesljivih poročilih ni pričakovati, da bi se Rumunija pred pretekom dveh mescev nagnila na e-
no ali drugo stran. Tako dolgo bodo namreč, kakor se v poučenih krogih zatrjuje, trajala pogajanja Ru-munije s sosednimi državami. Treba je opomniti, da je osvojitev Lvova na rumunsko vlado in tudi na precejšen del prebivalstva niaredila ugoden, nam prijazen utis.
Nemiri na Ruskem.
V različnih mestih Rusije so se začeli nemiri. O vzrokih nemirov se glasijo poročila zelo različno: da je ljudstvo že nezadovoljno z vojsko,, da so nemiri le proti židom in Nemcem, da ŠtrajMajo in delajo izgrede le delavci zaradi plače itd. Gotovo je le to, da so nemiri. Z našega stališča bi bilo tudi krivo, a» ko bi stavili pretirane upe na te nemire. Naša moč je in ostane naša hrabra armada.
Tudi da sta odstopila notranji in vojni minister in da misli odstopiti zunanji minister, nima pomena, kakor da bi na njih mesto prišli ministri, ki so bolj za mir nego za vojsko, ampajt ravno nasprotno je res. Nasledniki so še bolj bojeviti, toda pri političnih strankah bolj priljubljeni kot dosedanji.
Stike iz vojn«»
Armadno vodstvo hvali junaštvo Slovencev.
Prvo srečanje z Italijani.
Naš prijatelj M. Oinladič, doma iz Braslovč v
Savinjski dojlini, dodeljen pionjirjslki četi1 ...... vDjjna
pošta št, 46, se je udeleževal skozi 6 mescev bojev v Galiciji. Bil je pozneje v bolnišnici. Ko je zopet okreval, so ga poslali na južno bojišče, odkoder nam zelo izrazito opisuje boje naših vrlih slovenskih Čet z ve-rolomnimi Italijank Oinladič pravii v svojem pismu: „Kar pišem, sem vse osebno doživel." Vsebina pisma bo gotovo vse naše čitatelje izredno zanimala. Pismo se glasi:
Bojišče, dne 20. junija 1915.
Dne 26. maja okoli 6. ure popoldne začne sovražnik, utrjen pri F., nenadoma z dvema baterijama obstreljevati, hrib S., kjer so bali naši Štajerci od ... pešpolka. Obstreljevanje, ki je bilo strašno, je prenehalo malo pred nočjo. Vsi smo nekako z grozo in s strahom opazovali kanonado. Bali smo se za junake, ki so bili izpostavljeni temu peklenskemu ognju; ko se je dim razkadil, smo si oddahnili, ker samo na ne-'v-em mestu je bil strelski jarek pretrgan za 2 metra. Tudi izgube so bile samo par ranjenih. Izstrelil pa ;e sovražnik nad 200 granat in Šrapnelov.
Drugi dan, 27. maja, sem bil dodeljen k metalcu min v prvo strelno Črto ter tako imel priložnost, se udeležiti prvega spopada s sovražnikom. Ob 11, u-ri dopoldne se začne kanonada, in sicer to pot Še z večjo množino kot prejšnji dan. Seveda je bil cilj I-
talijanov zopet S...... Omeniti moram,, da v slučaju,
da pade hrib S...., bi imel sovražnik ključ do G.... v rokah. Naše armadno vodstvo si je bilo v svestl, kakšno va^no nalogo da ima S... in je dalo v noči hrib še bolj utrditi in je tudi poslalo na hrib več oja-čenj. Kmalu opoldne, ko je bil ogenj najhujši, pa zagledamo na hribu nasproti S... kar mrgoleti sovražnika, ki je že na 2000 korakov z nasajenimi bajoneti v več vrstah korakal proti nam.
Naša artilerija, ki je le redko, a za to precizno odgovarjala sovražniku, utihne za trenutek. Vse je napeto. Sovražnik se neprenehoma približuje. Dve granati dobijo Italijani v sredo vrste, a to jih ne mo-
[
ti, Kakor na vežbališčn, tako korakajo naprej. A ka.; je to? Njihove vrste se naenkrat lomijo, se mešajo, eni padejo, dragi bežijo. Prišli so pod ogenj naših puški. Redki streli, avsakzadene, So pač Slovenci. Temu ognju Italijani niso bili kos; strašna zmešnjava nastane v sovražnikovih vrstah. Kamor beži eden, jih beži deset, trideset, In v te bežeče trume merijo naši vrli topničarji. Skoro vsak strel zade ne. Se vidi, da so artileristi že bili v Srbiji. Tako n. pr. jo imel sovražnik strojno puško, da je podpiral z njenim ognjem naskok, jako izvrstno postavljeno. A že po 10. minutah je za vedno nehal streljati. Dob i je namreč granato, puška in dva moža sta se zvrnila, drugi pa so ušli.
Med tem časom pa je že naša artilerija iz S. G... neprenehoma obstreljevala bežečega in skrivajo-Čega se Laha. Tako je bil ta poskus sovražnika, pro-
¡dretfčez S... proti G..... (da je bil za to namenjen,
spričuje tudi to, da je takoj za naiskakovalnimi četami vlekel svoj tren) sijajno in skoro brez naših izgub odbit. Pri, tem smo tudi opazili, koliko je sovražnik trpel, ko je prodiral v preveč gostih črtah. Naš junaški štajerski bataljon od polka št. ... je bil skozi 10 dni na tem hribu ter samo na en dan odbil 5 na skokov. Samo na en dan so izstrelili Lahi okoli tisoč granat in šrapnelov na nje. Pod utrdbami pa je ležalo čez 300 sovražnikov mrtvih. Ce še vzameimo ranjence, je uničila ta hrabra četa okoli 2 tisoč sovražnikov,. Naši so bili pa tudi pozneje od samega armad-nega vodstva toplo pohvaljeni. V tem pohvalnem povelju so se (menda prvič) omenjali tudi Slovenci kot hrabri in zvesti branilci Avstrije ob Adriji.
Tudi naši častniki ne morejo prehvaliti hrabrosti Slovencev. Res je, da je naš slovenski narod zaradi trpljenja in hrabrosti že od nekdaj slaven, da je odvrnil marsikaterega sovražnika od naših mej ter prelival kri za svobodo vere in cesarstva ter da je bil vedno zvest in udan cesarski hiši, posebno pa sedaj, ko iztega kleti in verolomni Italijan svoje z ro pom omadeževane roke po naši lopi slovenski zemlji. Upamo, da se po vojski ne bo našlo v Avstriji naroda, ki bi nas pritiskal in sovražili Bog in sreča junaška!	M, Omladič.
Slovenci junaki od prvega do zadnjega.
Karol Vidmajer, doma iz Zabukovja, infante-rist pešpolka št. 15, piše svojemu bratu Francu Vidmajer dne 1, junija z italijanskega bojišča to-le pismo:
Dragi brat! Jaz sem že en mesec v ognju. Tukaj je sedaj huda vročina; žeja nas močno. Sedaj sem v strelskih jarkih v koroškem gorovju. Imamo lepo vreme, ali kaj to pomaga, ko ne smem glave ven poSfi-.ati, ker me Italijani precej pozdravijo s krogla mi Pa tudi mi tako delamo z njimi.
Ljubi brat! Bodi priden doma in Boga hvali, da nisi v teh letih, da Ti ni treba tega medu lizati, kakor ga jaz moram. Kakor je v resnici v vojski, Ti seveda ne morem popisat', ker se da to le izkusiti.
Mesca maja smo korakali 14 dni peš noč in dan. Po noči sem kimal in dremal, ker sem bil močno truden, Si moraš misliti, kako je to, tako dolgo pot storiti na „podplatnem vlaku",- Podplati so se že čisto malo držali čevljev. Hudo je bilo že dosedaj, Bog ve, kaj še le bo odslej. Italijani so šmentansko hudi za tepež. Pa Če Bog da, bom znabiti katerega poslal na oni svet, če še bom zdrav. Pa moli za me, da bi se kedaj srečno vrnil v ljubo domovino.
Omenim tudi, da uživamo Slovenci na bojišču splošen sloves, da smo junaki od prvega do zadnjega. Nemški in madžarski generali se odkrivajo pred polki, kjer služijo Slovenci.
Pozdravim Tebe, očeta, mater, sosede, prijatelje in znance* Karol Vidmajer.
Kameniti plaz pokopal italijansko četo.
Crnovojnik Ivan Perkovič od Sv. Lenarta v Si,
goricah, piše dne 16. junija našemu uredniku z ita-janskega bojišča:
Topovi gromijo, puške pokajo, strojne puške si-kajo smrtno pesem, da je groza. Bojni grom odmeva od gore do gore. Kdor nima dobrih živcev, se skoro ne more privaditi tej strašni muziki na italijanskem bojišču. Jaz se borim blizu važne naše gorske postojanke P, Raz višine, kjer naša četa izvršuje službo prednje straže, je diven razgled po slikovitem pogorju, Italijansko ozemlje so razprostira pred nami proti jugozahodu, avstrijsko pa proti severu in izhodu. Mnogokrat se moje oči obračaj tje proti severoizho-du3 kjer iščejo moje ljube slovenjegorlške gričke. Neka otožnost, notranja bol se me loteva ob tej priliki. Ali vas še bom kedaj videl, ljubljeni gričk: zalih vinorodnih Slovenskih goric? ALi še bom kedaj pri Vas, ljubi prijatelji slovenski? In ti svetišče naše Sv. Trojica, kako srečno si, da Te ne more »atleti topovska krogla nezvestega nam Italijana! Sveto goro pri Gorici, kamor so tudi verni Slovenci tako radi .poromali, jo baje zadela huda usoda.
Včeraj in predvčeraj sem se udeležil bojev z I-talijani, Prota nam so poslali najprvo neke črno vojake grdih obrazov in hudobnih oči. Ta druhali grozno tuli in kriči, predno gre v boj. Dobro je, da ti divjaki ne znajo puške dobro rabiti. Mi smo bili v dobrih postojankah. Griči, na katerih so bili Italijani, so oddaljeni od naših kritij 800 do 1000 metrov in so mnogo nižji nego naši. Prvi dan je trajal boj od 4. ure zjutraj do 3, ure popoldiati. Naša gorska baterija je tako srečno vzela sosedno italijansko baterijo na muho, da je ta morala utihniti. Najbrž je bila popolnoma razstreljena. Polentarji med bojem kričijo nekako „Savoja, Savoja!" Menda je to ime njihove kraljeve hiše.
Huda usoda je zadela včeraj nek italijanski oddelek, kateri je hotel prodirati proti hribu blizu naše postojanke, Italijani so domnevali, da je za neko na-vpik stoječo skalo skrita naša opazovalna četa s strojno puško, kar pa ni bilo res. Na to skalo so trije 1-tali„anski topovi osredotočili svoje strele. Celo uro so neprenehoma padale težke granate na in poleg skale. Domnevana strojna puška pa, ki je bila na drugem mestu dobro skrita in zavarovana, je Še neprestano pošiljala smrt med polentarje. Nekako ob 544, uri popoldne (dne 15. junija) pa smo naenkrat slišali grozen ropot, ki se je votlo razlegal po skalovju. Mislili smo, da se je sprožila kaka mina» Naša telelonična postaja na bližnji gorski postojanki nam je kmalu na to sporočila, da so italijanske topovske krogle razrušile toliko tiste skale, da se je odtrgal od nje velik kameniti plaz, kateri je drvel z velikansko silo v dolino in pokopal pod seboj eno četo alpincev, ki je plezala po gori navkreber. Ponesrečilo se je 60 do 80 Italijanov. Tako so si Itali-lijani sami uničili svoje ljudi. Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade!.
Najhuje je tukaj za vodo. Častniki nam svetujejo, da si naj devamo koščke kamenja v usta, In res, to nam za silo ohladi grlo. Hrame imamo dovolj. Sa-mo silna vročina je že marsikoga tako skuhala, da je kar opečen. Najhujše gre mestnim- gospodičem, ki niso navajeni božjega solnca. Ti Vara mnogokrat popadajo medli na tla kakor muhe. Koža se jim kar lupi od obraza In rok. Nič ne škodi, Če izkusijo s kmečkimi ljudmi vred, kai je hudo.
Mnogo pozdravov pošiljam Vam in mojim ljubim rojakom, zvestim Slovencem Slovenskih goric. Ivan Perkovič.
v^Pa se iih ne hoiinno!
Jožef Gornik, posestnik v Ceršaku pri St. Hju
v Slov. goricah, ki se bori sedaj kot domobranski čr. novojnik na italijanskem bojišču, piše te dni svojemu prijatelju:
Slovenski domobranci iz Štajerske smo postavljeni tik ob italijanskih postojankah visoko v kameni-tem pečevju. Naše postojanke so trdne in izborne. Do-sedai smo še vsak dan odblili več sovražnih napadov, Italijanska infanterija zelo s 1 a -b o s t r e * j a. Zdi se mi pa, da je artilerija Italijanov boljša. Pravijo, da ima sovražnik zelo dobre topove, za nas vojake je najhujše, če prileti topovska krogla na kako pečino. Na tisoče kamenitih drobcev odleti nato več kot 100 m daleč na okrog. In kogar tak drobec zadene, je skoro hujše ranjen, kot če ga zadene kos šrapnela. Zdi se mi, da je to golo pečevje iz toga ozira nam vojakom bolj nevarno kot Italijani sami. Sicer se pa isto godi tudi sovražniku. Tudi puškine krogle, če priletijo na skalo, odkrušijo drobce na vso strani.
Italijanski vojaki so po našem mnenju bolj bojazljiv:. kot korajžni. Ce Vidijo k^ako našo patruljo v svoji bližini, začnejo vpiti in kričati svoj: „¡Avanti iratre! Avanti fratre" in bežati. Mnogokrat pomečejo puške proč in bežijo proti svojim utrjenim postojankam, da se vse kadi. Mnogi imajo obute lesene cok-lje, okovane z železom. Take pešce slišiš že od daleč. Naše prednje- straže poročajo, da se polentarjev v bližnjih dolinah zbira vedno več in več. Hude boje bomo Se imeli, predno bomo s to nezvestobo do dobra obračunali. Slovenski črnovojrvki pa pravimo: Naj bo teh preklicanih Lahonov kot listja in trave, mi se jih pa že ne bojimo! Bog bo z nami, Marija nas bo čuvala In vera nas bo navduševala za boj. Mnogo pozdravov!
Lahi mnogo streljajo, a slabo _	zadenejo.
Stavbenik Matej Lončarič, doma iz Središča, ki služi zdaj pri ženijski četi na jugu, piše dne 30. maja svojemu bratu, kaplanu kapelskemu:
2e 21.
maja, pred napovedjo voiske, smo ujeli, 3 Lahe, ki so prekoračili mejo, med njimi enega Črnca. Dne 24. maja ob 11. uri je padel prvi italijanski strel, katerega pa se nismo ustrašili. Odtedaj se obstreljujemo obestranski. Lahi imajo vteJike Izgube. Najhuje je bilo dne 26. maja, ko so Lahi iskali našo baterijo, ne da H jo našli. Kakih 300 granat in šrapnelov je udarilo na Sv. goro pri Gorici, 2 granati sta poškodovali tamošnja poslopja. Kar je bilo dozdaj, je igrača v primeri s tem, kar som doživel v Galiciji.
Drugi list od dne 16. junija slove. Od 24. maja sem neprenehoma na bojišču. Zdrav sem še. Moja koža še ni dobila luknje, dasi pokajo Lahi po nas prav po ruski, t. j. streljajo dosti, zadene j o m a 1 o. Pri Plavah smo odbili tri sovražnikove napade z velikimi laškimi izgubami,. To so začet m boji, večji sledijo kmalu.
Še v snegu in ledu.
Crnovojnik Jakob Berlizg, doma iz okolice Brežic ob Savi, n'api piše z ifcalijansko-koroške meje:
Slovenski črnovojniki taborimo na zelo visokih gorah ob meji Koroške in Italijanske. Imamo diven razgled na vse strani. Dasiravno je poletno solnce zelo vroče, vendar 'še imamo tukaj tudi dovolj snega in ledu, V nekaterih kotlinah leži večen sneg in led.. Najhujše je spravljati živež in druge vojne potrebščine na te izredne višinske postojanke. Tudi patrul-jiranje je po tem ozemlju zelo težavno. Marsikateri* nevajen ozkih, v skalo vsekanih stezic, se zvrne v globoke prepade in nihče njegofvih ne bo znal ali izvedel, kje se nahaja njegov grob . . ,
Dne 19. junija sem kot četovodja šel s štirimi možmi na patruljo, da izsledimo, kje se skriva najbližja italijanska prednja straža. V moji četi je bil še tudi Miha Polesnikar, doma iz Ribnice. Ta lant je bil izvanredno korajžen. Ponudil se mi je, da bo šel za bližnjo skalo iskat sovražnika. Dovolil sem mu, a ga prosil, naj bo previden. Mi smo mu sledili. A ni trajalo dolgo, ko smo iz našega kritja opazili, da že pleza naš Miha po zelo strmi stezi k bližnji, v zrak štrleči skali. Plezal je oprezno in potuhnjeno. In poglej, j£o pride do skale, se nenadoma pojavijo pred njim trije alptnci. Kot smuk je Miha skočil za bližnjo skalo, oni trije polentarji pa po oziki stezici nad njega. Sedaj, Miha, sem si mislil, je po tebi. A fant, prava planinska korenina, se je srečno in junaško izmuznil. Krepko se je postavil in po bliskovito zabo-uel prvega Italijana z bajonetom in ga strmoglavil v globočino. Sedaj na. napade Miheta drugi Italijan in ta je bil hujši. Bil je to boj na življenje in smrt! Bojevnika sta drug drugemu odvračala bajonet. Zdelo se nam je, da se iskre krešejo. Kdo bo zmagal? In tretji Italijan bi se bil rad vmešaval v borbo, a radi ozkega prostora tega ni mogel. Istotako je tudi nam bilo nemogoče prihifeti na pomoč. In glej! Miha je napravil zopet močen sunek in je šo drugega Italijana prebodel in ga strmglavil v prepad. Tretji pa jo je med tem odkuril za nekaj korakov proč in je tako prišel na muho moji puški. Dobro sem pomeril in ta-ko se je tudi tretji Italijan zvrnil s pečine. Miha s» je kmalu na tO vrnil, bil je ves krvav. Lah ga je že močno opraskal po obrazu in po rokah. Ko sem poročal našemu gospodu stotniku o Mihovem junaštvu, mi je rekel, da ga bo priporočil v odlikovanje. T,aki so naši boji.
Junaška mlada Slovenka streže našim vojakom.
Priobčili smo v našem listu že več pisem, v katerih Nemci in vojaki drugih narodnosti hvalijo Slovenke, ki izvanredno požrtvovalno strežejo ranjencem na bojišču in gredo brez strahu celo v bojno fronto, da borečim se vojakom podelijo živila in težko ranjenim krepčila.
Tudi v „Grazer Volksblattu" se je oglasil velik hvalilec Slovenk in sploh slovenskega prebivalstva na južnem bojišču. Med drugim piše ta nemški vojak to-le: „.Občudovanja je vredno, kar dela domače slovensko prebivalstvo na bojišču. To ljudstvo je preši-njeno in prepojeno z največjo in vse hvale vredno požrtvovalnostjo in železno voljo. Staro in mlado, sivolasi starčki, žene, dekleta in fantje — mošiki so itak; v vojski — vse pomaga in to celo v najsrditejšem o-gnju, na najbolj nevarnih mestih. Seveda smo vojaki tem vsem zelo livjaležni. Samo videti je treba, kako nam to ljudstvo pomaga! Ce domačin kakemu vojaku stori kaj dobrega, zablesti na od solnca zažganih,, začrnelih in s potom politih obrazih naših vrlih vojakov žarek globoke hvaležnosti in notranje radosti. Tako nam je n. pr. včeraj zvečer prineslo neko dekle, staro komaj 14 let, edenindvajsetkrat težko pričakovano mrzlo vodo. Ko smo se ,vsi napili, je dekle sedlo za mal hribček, bilo je že skoro popolnoma u-trujeno. Njen obraz je bil globoko resen, oko mlade junakinje je sledilo neprenehoma ognjenemu sledu topovskih strelov.
Pristopil sem k njej in jo nagovoril: „Zelo trudna si, deklica, kaj ne? A mi smo ti vsi izredno hvaležni!" Globoko resno me je pogledala s svojimi temnimi otroškimi očmi, v katerih je bilo že toliko življenjske resnobe.
„,Jaz sovražim Italijane, tudi moj oče, moja mati in moji bratje jih sovražijo. Sploh mi vsi sovražimo te ljudi. Že tedaj, ko sem bila čisto majhna, jih nisem mogla trpeti. Jaz nisem prav nič trudna."
Naša deklica, tako jo vsi imenujemo, je srednje veltka, ima lepe laske in je kot dekle našega juga sedaj v najlepšem cvetu. Deklo je vedno enako pogumno in vstrajno ter postrežljivo. Ne straši se sika-jočih granat, ne Šrapnelov, ampak nam prinaša ¿lan za dnevom vse potrebno, posebno pa svežo vodo v bojno fcrto.
Slovenski vojaki pri Telovi procesiji v Galiciii.
Dragotin Novak, četovodja pri infanterijski di-viziflski bolnišnici št. 28, doma iz Stročje vasi pri Ljutomeru, nam piše s severnega boiišča:
Po dolgih, vročih in krvavih dnevih se zopet o-glasim iz daljne tujine ter Vam prinašam neštevilna
;pozdravov tja dol v „zlato Prtekijo" in celo Slov« Štajersko, Novic imamo tukaj vsak dan na razpolago, ali žalibog Vam ne moremo vsega poročati.
Odkar smo zapustili strašne zimske Lbvpate. goiiimo neprenehoma „Moskale" proti severu. Na eni strani stoji že naša zmagovita armada na sovražnih | tleh, S kakim junaštvom so naši vrli, nad vse pogumni slovenski fantje naskakovali sovražne, peklensko • utrjene postojanke, ne more noben človek popisati, j
Strašna klanje je bilo zp, reko Prut ter za mestom Kolomeia, katero so zopet naši ponos ¡i spodnje-i Štajerski junaki, med njimi seveda tudi Prleki, x\ na- j taknjenim bajonetom vzeli.
S trikratnim naskokom do vraja čez vodo, so \ naši „sedeminosemdesiatkairji" prekoračili reko Prut j pod peklenskim agajem šrapnelov vn granat, ter dne ; 30, maja pognali Moskale v divji beg. Ko so se naši « fantje približali, so jih ruski velikani takoj poznali ter rekli: „A servus! Mi se že poznamo! Z vami se i naj le sam satan vojskuje, ker se vas nobena krogla, rada ne prime."
Vrgli so večinoma puške v stran ter bežali noč in dan pred našimi' slovenskimi fanti. Taki slučaji se ponavljajo še vedno. Kake napore in težave smo že mogli prestati, se ne da popisati.
Kljub vsemu temu si pa vendar večkrat zapojemo kako našo „prleško", da si potolažimo 11 mescev po d&mu hrepeneče srce. In tako je zmirom.
Na sv. Rešnjega Tielesa dan smo bili nad vse srečni. Slučaj je nanesel, da smo se lahko udeležili v trgu P..., sv. maše in procesije, Nad vse ginljiv pribor in smrtna tišina je nastala po leseni oerkvici, ko se je oglasila slovenska pesem: Marija, moja mati, jaz Tvoj sem otrok! Bili so naši fantje na koru pod spretnim vodstvom nad vse spoštovanega nam našega gosp. stotnika Colariča, kateri nam- velikokrat priredi kaj taoega. Pa kako nebi. Saj je pristna slovenska korenina, kateri pozna le resnost in poštenost vojaka. Po maši sem vodil naš oddelek vojakov pri procesiji; nad vse lepo smo se posvet li Najsvetejšemu.
Naš vrl, nad vse priljubljen g. stotnik Colarč je stopal gologlav za Najsvetejšim, ob njegovi strani pa njemu dodeljeni častniki. Za Častno stražo so stopali naši slovenski dragonci št. 5.
Na Čelu procesije je pa stopal naš oddelek v ko-tonah kot Špalir. Tamkajšnji židje so kar zijali v t<r lepoto. Videl sem tudi naše Cvenarje v procesiji. In tako si tolažimo in pritožujemo naše bolesti in lahko nam je breme.
Na tisoče mladeničev in mož so naučili šrapne-li in granate moliti Učenaš, katerega že prej niso več dobro poznali, Ko se je lansko leto prva granata raz-počila nad mojo glavo, sem se takoj spomnil besed vlč. g. dekana Jurkoviča: „Ako si pripravljen, zakaj bi se bal!" V dežju krogel korakajo naši fantje in možje neustrašeno proti sovražnim postojankam; povsod si pridobijo naši fantje spoštovanje.	---.»
fc	Mi za domovino in domovina za nas in naše
narodne svetinje. Od vseh živečih gorak srčen pozdrav v milo slovensko domovino in lepi Ljutomer po-jšiija Vaš udani Dragotin Novak, četovodja.
Slovenec ne trepeta pred sovražno kroglo.
Topničar Franc Lah piše svojemu botru in botri Martinu in Jožefi Cajnko, posestnikoma v Ključa-rovcih pri Ormožu. Lah se nahaja pri avstrijskih motornih topovih ter se je udeležil že obleganja belgijskih trdnjav in ruske trdnjave 0;sovioe. To pismo je pisal izpred Belgrada. Sedaj se nahaja Franc Lah že na italijanskem bojišču. Pismo se glasi:
Dragi kum in kuma!
Z velikim veseljem sprejmemo navadno vojaki pisma, ki pridejo iz drage nam slovenske domovine. Hvala Vama torej za poslano poročilo!
Vesel in srečen sem kljub silnim vojnim težavam, da sem Še zdrav. Bog in Marija sta me varovala nesreče. Mnoge moje tovariše že krije tuja črna prst. Dne 18., maja nas je sovražnik zopet močno obstreljeval, V mojem oddelku je bilo nekaj ranjenih in trije mrtvi. Žalibog, da so ravno sami slovenski fantje storili smrt za domovino. Naši so namreč med tukajšnjim vojaštvom najbolj korajžni. Slovenec ne trepeta, če tudi noč in dan sovražne k r o g 1 ei b r e n č 1 j o. Bog ve, ali bomo mi, ki smo Še ostali, prestali te usodepolne čase! Upam, da bo Bog stal na naši strani. Mi Slovenci, ki smo na krvavem bojišču, pa se še bomo nadalje izbočili v varstvo preblaženi Devici Mariji* V skupnih molitvah se večkrat spominjamo tudi padlih tovarišev: Žalostno je zreti na bojno to polje, kjer tovariši nam zvesti smrtno spanje spe! Mnogo pozdravov od Vašlega Franceta!
Kako taborimo v Galiciji.
lahko plaval po njej. Nam starim slovenskim vojakom so ta ne zdi posebno hudo, ker smo že navajeni na še mnogo hujše težave. Po dnevu se skrivamo v strelskih jarkih, zvečer pa se polagoma spravimo na prosto, kakor medved iz zimskega spanja, da si odpoči-jemo in navžijemo zopet svežega zraka.
Boj navadno tudi po noči ne preneha.. Naši top-ničarji si po dnevu svoje topove uravnajo v smeri, kjer je najvfeč Rusov, in tako se mnogokrat zgodi, da po noči prebijemo sovražno črto. Cele vrste mrtvih Rusov ležijo navadno drugo jutro v uničenih sovražnih postojankah. Mi smo se tukaj najhujšega gro-menja topov in pušk tako privadili, da se nam zdi kot godba v mestnem drevoredu.
Upamo, da bo moral Rus v kratkjem zapustiti našo zemljo in se vrniti v svojo domovino. Ce ne bo šel z lepa, ga bomo pa pošteno naklestili. Ce začne Rus enkrat bežati, se moramo nato truditi več dni, da ga zopet dobimo.
Mnogo pozdravov od slovenskih fantov in mož s severnega bojišča.
ilvstpijsHo-italijansSsa bojišče.
Maribor, 30. juniji.
Na italijanskem bojišču se ni zgodiloi nič posebnega Italijani še sicer vedno napadajo sedaj tu, sedaj tam, kakor dia bi tipali in preiskovali, kje bi se naše vrste dale najprej predreti, toda njih napadi so vselej odbiti. Njih vojskovodja general K)a,dlorna se v uradnih poročilih huduje nad Heževnim vremenom in nad našimi utrdbami, ki baje zadržujejo italijansko napredovanje, To je res strašno grdo od našega ar-madnega vodstva, da je d|alo italijansko mejo zavarovati, grdo tudi od ljubega Boga, da da deževati, kajti ubogi Lahi ne morejo vsled tega naprej! Italijanska armada bo zaradi svoje nezmožnosti kmalu celemu svetu v posmeh. Razven vremena in naših utrdb pa imajo Italijani še drugo smolo. Prišel je baje — tako pišejo Italijanski listi — potres ter hudo poškodoval njihove največje tovarne za strelivo v Terniju. Toda tega potresa menda ni naredil Bog, ampak kak Italijan, ki z vojsko ni zadovoljen.
Naše včerajSno uradno poročilo pravi, da so I-talijani zopet močno obstreljevali mostne utrdbe pri Gorici, a kakor vedno, brez uspeha.
Straža ob Soči.
Vojni poročevalec dunajske „Zeit" poroča pod zgornjim naslovom med drugim sledeče:
General, ki je kar najbolj prijazno sprejel niaj-šo majhno skupino vojnih poročevalcev, je pripovedoval z žarečim obrazom o pogumu v svojih Čet, v katere so skoro vsi narodi monarhije sprejeti in menil, da prične sqfvražnik že razumevati, komu je tako iz-dajsKo in lahkomiselno napovedal vojno. Straža na Soči, je rekel general, bo tako dolgo vzdržala, dokler ne pride enkrat zaželjeni trenotek napadalnega prodiranja, Kdor je govoril z vojaki, da so te resno govorjene generalove besede neizmerno oddaljene od čenčarij najšega nasprotnika.
Veselo zaupanje čet se je pojavilo tudi prebivalstva. Niso vsi prebivalci zapustili bojišča. Ljudje delajo med grmenjem topov na svojem polju in jih pri tem, kakor je priznati, sovražnik le malo nadleguje. Mišljenje teh obmejnih kmetovalcev je izborilo. Slučaji izdajstva v ozemlju, ki sem ga bil opisal, so sploh nepoznani. Ker so ostali kraji precej nepoškodovani, ne trpi prebivalstvo preveč vsled vojne, navzlic temu pa ga navdaja srd proti verolomnemu sovražniku.
Moč italijanske armade ob Soči.
Vojni poročevalec Adelt piše bjerolinskemu listu „Berliner Tageblatt": Od 1,800.000 mož, ki jih u-tegne spraviti Italija na bojišče, se jih nahajja že 1,200.000 mož na severni meji. Izključeno je, da bi mogla Italija odposlali večje število svojih čet še na francosko bojišče in tistih 200.000 mož, ki jih je imela pripravljenih v < Bariju, da jih spravi proti Darda-nelam, jih bo bržčas obdržala doma. Samo ob reki Soči se nahaja 5 italijanskih armaldinih zborov. Do-sedaj je bilo razmerje meid avstrijskimi in italijanskimi Četami 1:4, deloma še -celo 1:5, ali z drugimi besedami: Na 1 avstrijski armadni zbor je prišlo 4—5 italijanskih armadlnih zborov.
Boji pri Gorici.
Iz Gorice poročajo: Že par dni gromijo v oko l ei Gorice topovi z nezaslišano silo. Italijani so na-gromadili pred našimi utrjenimi postojankami ogromno število topov, katerih šrapneli in granate napolnjujejo ozračje dan in noč s svojim tuljenjem in pokanjem. Vsi italijanski napori so bili do sedaj zaman. Naše čete se jim niso umaknile niti za las in pričakujejo popolnoma mirno očividno se bližajoči odločilni naval italijanskih čet. Tuintam prileti kaka sovražna grahata tudi v mesto, nekaj hiš je poškodovanih, par ljudi je bilo ubitih. Vesti, da vlada med prebivalstvom razburjenje in bojazen, pa so neresnične,
vse je mirno in življenje v Gorici poteka takoreEoč normalno. Prve dni so bile v mestu n*zpokajoče se granate še nekaka redkost in takrat so prodajali mestni frkolini grtapatne drobce po 20 vinarjev, če so bili pa še topli, pa po 40 vinarjev. Goriška okolica je pa precej trpela. Večkrat so poskusili Italijani, ki i-majo svoje najtežje baterije nameščene na Koradi, razdejati goriški kolodvor, toda njihov trud je bil do sedaj brezuspešen.
Poročila, ki prihajajo v mesto o bojih pri Pla-vah, pravijo, da so imeli Italijani tam naravnost velikanske izgube. Naše vasi ob Soči in tudi Kanal so seveda mnogo trpele.
Občudovanja vredna je hladnokrvnost našega domačega prebivalstva, ki je pripravljeno na vse in se ne boji ničesar.
Napad na Plave.
Kralj Viktor Emanuel je sam zapovedal, kakor pripovedujejo italijanski vojni ujetniki, da se morajo višine pri Plavah za vsako ceno zasesti. Najhujši so bili napadi na te višine od 13. do 16. junija. Boji so se vršili skoro neprestano noč in dan. Italijani so vedno z veliko silo naskajkovali n,aše postojanke. Naši vojaki so drveli iz svojih kritij in napravili več protinapadov. Nage strojne puške so med gosto pro-dirajočimi italijanskimi četami grozno kosile in morile. Prišlo je večkrat do velikega meteža. Italijani so že pri drugem našem protinapadu zbežali. Drugo jutro so ležali celi hribi mrtvih Lahov pred naišimi žič-natimi ograjami. Italijani kljub ogromnim žrtvam nimajo zabeležiti niti najmanišeca uspeha. Eno noč so nas napadli kar devetkrat zaporedoma, a niso prišli ne za korak naprej. Italijanski ujetniki so pripovedovali, da so Italijani za to tako srdito na{padali naše postojanke, ker se je za fronto nahajal sapi italijanski kralj Viktor Emanuel. Za napadanje so bile odbrane pijemontske čete. Ko so Pijemontezarji napadali našo fronto, je videl kralj sam grozen poraz svojih ožjih rojako|v. Italijani so po končajnih neuspešnih napadih poslali k nam odposlanca, (da bi si izprosili premirje za pokopajvanje mrličev. Naši so jim prošnjo sicer odbili, a dovolili so jim, da so smeli italijanski vojaki zdravniških oddelkov tik pred našimi postojankami pobirati mrtvece, V; strmem gorovju je spravljanje mrtvecev v dolino zelo težavno.
Pri Tolminu in Krnu.
Poročevalec madžarskega lista „Esti Ujsag" je obiskal poveljnika čet, ki stoje pri Tlolminu. Poveljnik mu je izjavil: Ni je sile na zemlji, ki bi nas za-mogla vreči. Svoje postojanke lahkjo držimo tudi proti desetkratni premoči. Sovražnik že ve, komu je vrgel lahkomiseljno rokavicp in ima povod, da grenko obžaluje svoje izdajalstvo. Ne moremo si predstavljati, kako more misliti, da bi nasproti naši armadi, ki je utrjena po b(oju z neprimerno bolj trdim in hrabrim sovražnikom, ki ima na tisoče izkušenj, tudi s premočjo mogel uspeti. Razloček kakovosti ne vzravna le rajzmerjSj sil, marveč odločuje celo nam v korist. Ni besede, da bi mogel dovolj Svoje vojake pohvaliti. Nobenega napora ni, ki bi jih preplašil. V o-zemlju Krna se nahajajo naše postojanke 2000 m visoko, ob robeh prepadov vodijo le tesne, vrtoglave steze. Kdor hoče iti tja gor, mora imeti srce na pravem mestu. Kljub temu nam dovažajo gor živež in strelivo in odvažajo po istih potih ranjence. Ne le z zaupanjem,, marveč z gotovostjo pričakujem bodočih velikih dogodkov.
¡JjNaša izborna artilerija.
Iz časnikarsklega stana; se poroča:
Da se uspešno branimo ob Soči, se imamo v veliki meri zahvaliti naši izborni artileriji. Ob Soči ji poveljuje podpolkovnik Rihard pl, Körner, ki je iz-vanredno nadarjeni častnik. Pod njegdvim smotre-nim vodstvom je naša artilerija dosedaj uspešno odbijala vso sovražno premoč. V bojih za mostno utrdbo pri Gorici je izvršila naša artilerija pod vodstvom pl. Körnerja čin, 'ki se ga sme prištevati med največje v tej svetovni vojski, Z eno samo baterijo naših težkih možnarjev kalrbtra 30.5 cm in z enim infante-rijskim bataljonom je prodiral čez Sočo in se postavil daleč pred našo infanterijsko bojno črto, odkoder je začel obstreljevati kolodvor pri Korminu, kjer so ravnokar izkrcevali iz železniških vozov došla italijanska ojačenja,
En sam strel iz našega težkega možnarja je u-smrtil 35 italijanskih vojakov, drugi streli so pa razdejali sovražne postojanke na gori Ločnik in so napravili zmeŠnja/ve in velik nered v vrstah sovražnikov. Vsak strel iz naših topov zadene tako sigurno, da se naša artilerija ne more dovolj dobro pohvaliti.
Tudi Italijani znajo sicer dobro meriti, toda no vejo za naše postojanke in njihovi strelci zadenejo le prav redkokdaj, čeprav ne štedijo s strelivom. Izra-čuiaalo se je, da slane Italijo vsak ranjeni avstrijski vojak; čez (¡000 Jir, toliko streliva namreč p/rvrab5jo vsakokrat. Samo precl gorovje pri Plavah so spravili čez 200 topov in kljub temu je upal naš naBporočnik
Narednik Franc Weber, doma iz Št. Pavla pri Preboldu, nam piše s severnega bojišča:
Naše stanovanje tu v Galiciji je približno takale: Na krompirjevi njivi imamo v zemljo udolbljeno luknjo in sicer na samotnem polju, daleč proč od vasi. Za streho imamo prosto vojaško šotorsko platno, ki nas varuje pred vročino in dežjem. Ce dolga dežuje, pa se v naši ,„dvorani" nabere toliko vode, da bi,
Woina v najhujšem artilerijskem ognju s svojim oklo-pnim vlakom priti v neposredno bližino sovražnika. Železniška proga polje v dolino, severno od Gorice še celo na zahodnem bregu reke in se jo more obstreljevati od dveh strani. Nadporočmik "VVo na je vodil večkrat svoj oklopni vlak, ali v Gradiško, ki je zasedena od Italijanov, ali pa na oni strani, notri do Plav. Po noči in po dnevu je hipoma začel streljali iz strojnih pušk oklopnega vlaka na osupnjene Italijane in se je vsakokrat vrnil nepoškodovan nazaj v Gorico ter se nato mirno podal v kavarno.
V Gorici, je namreč življenje tako mirno, kakor če bi se ne nahajali v vojnjem času, čeprav se razle-ti na tem ali onem mestu kakšna granata. Odprto so vse trgovine in gostilne, oskrba z živili je izborna, Odkar je bil uspešno odbit prvi hud napad sovražnika, vlada popolnoma mirno razpoloženje, čeprav je znano, da pred nami stoji sovražnik, ki je v veliki premoči.
Italijanska artilerija — odpovedala.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Da so se v pretečenih štirih tednih, odkar je vojska, izjalovili vsi italijanski poskusi prodirati s svojo arti-lerijo na več mestih bojne črte, tega ni zakrivil samo uporni duh v vrstah Italijanov, ampak tudi v ravno toliki meri pomanjkanje tiste težke artilerije velikega kalibra, o kateri so bili italijanski vcšaSki krogi prepričani, da si bo pridobila lajvtorike. Zllasti so razočarali toliko hvaljeni topovi kalibra 28 cm In topovi kalibra 149 milimetrov. Topovi kalibra 28 cm ne nesejo niti približno tako daleč, kakor se jp pričakovalo in v isti meri so tucli topovske cevi, kakor pripovedujejo ujeti Italijani, skrajno nezanesljive in so že po razmeroma malem številu oddanih strelov poškodovane. Ce se k tem očividnim italijanskim nedostat-kom še prištevajo velikanske težkoče ozemlja, na katerem se nahaja italijanska artilerija, je pač umevno, d a vse naše gorske čete nemoteno in mirnodušno zrejo tudi v najhujši italijanski artilerijski ogenj in se mu posmehujejo, ko padajo njih granate v, kotline, ki so večinoma prazne.
Mi bomo zmagali!
Italijani in njih zavezniki so bili prepričani, da bo italijanska armada v par tednih zasedla ne samo Gorico, ajmpak vse pokrajine, katere smatrajo Italijani za „neodrešene." A sedaj so se ti zavezniki prepričali, da se z avstrijsko armado Italijani ne smejo igrati. Avstrija je vrgla proti Italijanom svoje najboljše čete. Francoski in italijanski listi sami priznavajo, da je čilost in jaikost avstrijskih čet sovražnike popolnoma presenetila. Avstrijski ujetniki ¡v, Italiji, kakor piše pariški JMatin", so prepričani, da bo avstrijska armada zmagala in da bo vojska le kratko časa trajala, V celi avstrijski armadi v&ada zavest, da bo vrhovni poveljnik na^voj^oda Evgen že kmalu na čelu svojih zmagovitih čet ukorakal v — Milan.
3000 mrtvih Italijanov v enem boju.
O srditih in izredno krvavih bojih pri Plavali dne 16. junija se še poroča z bojišča:
Med avstrijskimi četami se je tam nahajal odličen bataljon, ¡katerega poveljnik major Turudija, tisti, na katerega glavo so Srbi razpisali 10.000 iran-5tov, je tudi tu pokazal svojo sposobnost. Pustil je, ut* so Italijani prišli čisto blizu in je šele takrat uničujoče padel nad nje. Tudi ufa| drugih točkah se je še razvilo grozno borenje, mož proti možu, puškina kopita in kamenje je služilo kot orožje, vojaki so se kar grizli med seboj, končno se je pa vztrajnosti naših čet posrečilo, da so po petkratnem sovražnem naskoku vrgle Italijane v dolino nazaj. 3000 mrtvih in še veliko več ranjenih Italijanov jeobležjalo na tleh in sicer na ironti, široki 12 ¡km. Med mrtvimi jo tudi italijainski general Ti-renti, poveljnik ravenske brigade, ki se je skirčila na 600 mož, dalje en polkovnik in več štabnih častnikov črnovojniškega polka štev. 125. Naše izgube so pa v primeri z italijanskimi zelo malenkostne. Naši so bili vedno v boljših kritjih nego italijanski vojaki, kar se je zahvaliti izkušenosti naših častnikov in podčastnikov ter večji izobraženosti nagega vojaštvla,- Na italijanski strani so se borili tudi vojaki, katerim so poprej dali piti večje množine žganja in Vina. Pijani Italijani so naše ranjence kratkomalo zajklali.
Italijanska vojna poročila — vremenska poročila.
Iz Sofije se poroča: Dosedanja v|»jnia poročila italijanskega generalnega štaba vzbujajo v tukajšnih političnih krogih veliko smeha, kajti v teh vojnih poročilih se vedno poroča, da ovirajo Italijane pri vojnih podvzetjih neugodno vreme, megla in dež ter da italijanski vojaki prenašajo z veliko neumornostjo te slabe vremenske razmere. V Sofiji pravijo, da so poročila italijanskega generalnega štaba bolj podobna vremenskim poročilom, kakor pa vojnim poročilom.
Potres in neurje v Italiii.
Dne 28. junija ob 1. uri ponoči sta zbudila iz spanja prebivalstvo mesta Terni dva močna potresna sunka. Prebivalstvo je zbežalo na prosto, kjer je ostalo celo noč. Skoda, katero je povzročil potres, je baje ogromna, toda strogo je prepovedano, da se objavi, in sicer iz vzroka, ker se nahaja v mestu Terni največja italijanska livarna za jeklo
in železo in ena največjih italijansikih tovarn za izdelovanje orožja.
Na morja in v zraku.
V severni Adriji je avstrijski podm|orski čoln dne 26, junija potopil Italijansko torpedovko. Avstrijski mornariški zrakoplov je dne 24. junija pri Villa Vfcaentuii blizu Tlržiča obs^reljeVaJl sovražni zrakoplov in ga prisilil, da se je moral spustiti na tla. Pri Skocijanu blizu izliva Soče v morje je naš zrakoplov v sredini sovražnega topništva vrgel težko bombo na artilerijo ter ji povzročil velliko škode. Poškodoval je tam blizu z bombo tudi sovražni parnik, tako, da se ;e na eni strani potopil.
Nad Vipavsko dolino je krožil dne 19, junija sovražni zrakoplov, katerega so pa naši potem pri Gorici sestrelili.
Kakor poroča „Grazer Tagblatt" se je pojavil v noči od 16. na 17. junija nad Divačo sovražni zra^-koplov. Vrgel je blizu kolodvora bombo, ki pa je zgrešila svoj cilj in ni napravila nikake Škode. Zrakoplov je nato zasledoval v višini 300 do 400 meltrov naš tovorni vlak, je vrgel nanj več bomb, a ga ni zadel. Bombe so padle 400 do 500 koraktoiv od železniške proge na travnik.
Mjsto-ruslio bojišft.
Maribor, 30. junija.
V Galiciji stojijo razmere za nas ugodno, Mi neprestano napredujemo. Ruska fronta je že razcepljena v dva dela, južni del (od Zloczowa do Dnjestra) se umika proti izhodu, severni (ob' reki Bug) proti severu in severoizhodu. Naše in zavezniške armade, ki se bojujejo v Galiciji, stojijo tako-jle:
Armada generala Pflan^er-Baltin stoji ob Dnjestru s čelom proti severu. Proti tej armadi, v kateri se bojujejo tudi naši slovenski polki, so se slednji čas Rusi zaganjali z največjo silo. Prodreti so hoteli naše vrste, Toda čeprav so tiidi na) naši strani izgube občutne, vendar „slovenska kri ne sfali". Poročevalci nemških listov z občudovanjem o-pisujejo zadržanje naših hrabrih čet. Stojijo kakor zid, kateremu se more le tuintam odluščiti kamen. Zadnje dni pa je silovitost ruskih naskokov začela >>opuščati. Ob frofltii vlada skoraj popolna mir. Dozdeva se, da so Rusi morali odposlati od te črte nekaj čet na druge kraje na pomoč, kjer se hočejo dalje časa ustavljati, A"ko se to, kar se dozdeva;, uresniči, potem je Pflanzer Baltinova armada najhujše boje že prestala.
•Ob PHanzer-Baltinovi armadi* stoji neposredno armada generala Linsingena. 'Odkar si je priborila prehod čez Dnjest/r in zavzela močno utrjeni Haticz, stoji s čelom proti izhodu ter se razteza od Halicza preko Burstyna do Firlejow,a. Prej je i-mela 'ta armada hude boje kakor Pflanzerjeva, sedaj se ji ustaivljajo le več ali manj močne zadnje straže umikajočih se ruskih čet.
Armada generala B <J (hI m h E r m o ti! lj i J a-, Kij je zavzela Lvov, je prodrla že do Przemyslanyja. Sploh se lahko reče, da stojimo sedaj približno na isti črti, na kateri smo ^tali lani mesca avgusta začetkom boja, kajpada pod drugimi, ugodnejšimi razmerami,. Bohm-Ermollijeva armada se razteza od Fir-lejowa (ob rečici Gnila Lipa), čez Przemyslany, ZacL worce do Kamionke Strumilowe (ob reki Bug).
.Ob Bohm-Erirtoliijevo armado fee vrsti armada generala Mackensena, ki je vzel Przemysl, ter se razteza od Kaimaonke Strumilowe ob reki Bug sevjerno do Kirystonopola (blizu ruske meje), preide potem v zahodno smer ob reki Solokija, prestopi rusko mejo in se neha pri Tomaszovvu na Ruskem. Njena fronta je torej proti izhodu in severu.
Db Mackensenovo armado se pridruži proti zahodu armada generala nadvojvode Jožefa Ferdinanda s čelom proti severu. Razteza se od Tomaszoiva ob reki Tanew do, izliva te reke v San, Pod pritskom te armade zapušča sovražnik svoje postojanke ob Tanewu ter se umika proti krajem Komarovv in Zamoscem, katera imena nas spominjajo na prve avstrijske zmage lanskega leta proti Rusom. Armada Ferdinanda Jožefa stoji popolnoma na ruskih tleh, armada Maokensenova deloma in Pflanzer Baltinova na jugoizbodu tudi deloma. Pflanzer-Balti-nova armada drži trdno zavzete postojanke, vse druge armade prodirajo in zasledujejo umikajoče sovražnike.
Slovesen vhod naših čet v Lvov
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo dne 23. junija:
Armadni poveljnik general pl. Bohm-Ermolli je dne 22. junija v sredi najožjega štaba ob 4. uri popoldne na čelu svojih čet ukorakal v Lvov. Mesto, katerega notranji del sovražnik ni skoraj nič uničil, je bogato okrta^Šeno z zastavami. N a c e s t a h, na oknih, na balkonih stoje tisočeri in tisočeri, ki se tako radujejo, d a p r e -tresanjih navdušenje srce in dušo. Dež cvetlic se sipa na avtomobile, lz tisočerih in tisočerih grl doni neprestano in krepEo: Živci naš ljubljeni cesar! Živela Avstrija In njena zmagovita armada! Živeli naši osvoboditelji! Arm idnega poveljnika so slovesno sprejeli pred deželnim dvor-
cem. Profesor Marcel Chla^ntacz je kot zastopnik mestnega zastopa poljsko in nemško ognjevito opisaval radost prebhfalstva o osvoboditvi Lvova, dal dušlŽaj preizkušeni ljubezni in zvestobi nasproti vladarju in navdušenemu občudovanju junaštev 1 zveznih armad, ki so danes z junaškim naskokom vzele L|vov. Armadni poveljnik se je zahvaljeval s toplimi, krepJH-mi, glasnimi besedami na sprejemu in je izrazil svo-e veselje, ker je s svojo armado glajvno mesto dežele Galicije zopet pridobil Njegovemu Veličanstvu našemu goreče ljubljenemu cesarju in kralju. Besede zmafgovitega armadnega povleljnika so povzročile vihar navdušenja. Nepregledna množica je odkrita pela cesarskopesem. Vsakemu, ki je bil navzoč tej pc^klonitvi, ostane to nepo2a(bljivo v spominu. Govoril je nato še predsednik strelskega, društva in judovske verske družbe.
Slovenski polki v južno-izhodni Galiciji v boju,
Naši slovensko-štajersk: in koroški polki se bojijo sedaj pod generalom Pflanzer-Baltinom južno od Dnjestra v skrajni južno-izhodni Galiciji med Kolo-mejo in Zaleščikijem. Zadnje dni so se Rusi navalili z veliko silo na naše postojanke v tem ozemlju. A naši slovenski junaki so srdite ruske navale odbili z občudovanjavredaio v skrajnostjo, Ruski naval je u-stavljen. Cini naših vrlih junakov zaslužijo vso po_. hvalo, ker so zabranili, da sovražnik, dasiravno na. tem ozemiju v premoči, ni mogel prebiti naše bojne črte.
Boji ob Dnjestru.
O srečno prestalih bojih ob Dnjestru, kjer stojijo naši slovenski fantje in možje, kateri boji pa 60 zadnje dni skoro popolnoma ponehali, poročajo sedaj, iz Cernovic: Sila ruskih nflfekokov na izhodno-gali-ški fronti v gozdnati okolici Dnjestra in na gozdnatih obmejnih višinah se ni zmanjšala. Rusi naravnost žrtvujejo ljudi avstrijskim kroglam, da s premočjo pridobe na ozemlju. Vzrok za to je v tem, da manjka Rusom, ki streljajo iz težkih topov in iz japonskih pušk strelivo za uspešen boj iz daljave, zaradi česar skušajo v bližinskem boju doseči uspehe. To je obupni način bojevanja, h kateremu so Rusi prisiljeni, če hočejo držati svoje izhodno oporišče, kamor valove z zapada prihajajoče umikajoče se ruske čete.
Rusi so izgubili odporno silo.
Na severni in severoizhodni strani Lvova so i-meli Rusi tako dobro utrjene svoje postojanke, da se, jih je smatralo za nezavzetne. Že narajvna lega je taka, da bi se dobra armada tam lahko ustavljala še delj časa sovražnim napadom. Kar je manjkalo še ti naravni moči postojank, so nadomestile umetne o-brambne zgradbe in sicer so segale v okolico Narol-Miasta (južno od TomaŠovega). Rusi so delali tu več mescev, da so postavili postojanko, ki dela ruskim inženirjem vso čast. S pomočjo te izvrstno prirejene postojanke so nameravali Rusi ustaviti prodiranje zveznih armad, a pokazalo se je, da ruska armada ni bila sposobna izvesti načrta svojih voditeljev^ Izgubila je odporno silo.
Kako ravnajo v Rusiji z vojnimi ujetniki.
Švedski general Hjalm^rson, ki se je vrnil iz Kitajske, kjer je imel pogobore, zadevali oče upeljavo švedskega orožništva v Mtajslci državi, poroča v listu .„Aftonbladet" dne 26. junija, da je tvidel na svoji vožnji skozi Irkutsk avstrijske vojne ujetnike, kako so prevažali ¡vodo. Ruski so jih s t r a ž i 1 i z biči. Ko je vprašal švedski general enega teh avstrijskih vojnih ujetnikov, kako se z njimi ravna v Rusiji, mu je ta pokazal svojo roko, katera je še bila krvava o d udarca, ki mu ga je zadal ruski vojak. — Z Nemci ravnajo Rusi še slabše in vrhu tega morajo tudi stradati.
Slovenskim materam!
Na vas slovenske matere naslovljamo ta poziv Največji del moških je zapustilo svoje hiše, žene in deco, matere, sestre in brate, ter so šli v boj, da branijo državo pred sovražnikom. Skoro pojdejo tndi oni, ki so še ostali, in ve, slovenske matere, boste morale same prevzeti na-se težko skrb, da nam rešite in ohranite slovensko ime in slovenski narod. Težka naloga je to, zato pa tudi dvakrat toliko častna. Mnogokrat je padala v naSi minolosti taka dolžnost na naše matere in vsikdar so jo vestno izvršile.
Mnogokrat so nam bile opustošene naše vasi in mesta, ali naše matere niso obupovale, marvefi so, kakor njihovi očetje, možje in bratje, izvršile svojo slovensko dolžnost. In kar imamo danes mi, njihovi potomci, na tem se imamo zahvaliti njim.
11 sedaj je prišla vrsta na današnje slovenske matere, da dokažejo, da so vredne hčere, žene in sestre svojih t-lovenskih očetov, mož in bratov, ki se junaško bore v današnji vojni. Slovenskih mater dolžnost ne sega na bojno polje, marveč je njihova dolžnost ta, da vredno vzgoje našo slovensko deco, našo slovensko bodočnost. Zato treba, da si je vsaka slovenska mati v svesti, da je poleg katoličanke in Avstrijke tudi Slovenka, česar se ne sme nikjer sramovati, nikjer zatajiti, marveč izpovedati vsikdar odkrito in jasno, Kakor zavedna Slovenka bo vzgajala svoje otroke v sbvenskem duhu, govorila bo ž njimi in dragimi, prijatelji in neprijatelji, samo v slovenskem jeziku, učila jih bo, da se morajo vsikdar ponašati s slo-vensk m imenom in da ga ne bodo nikjer, pred nikomur in od nikogar puščale nekaznjeno žaliti in blatiti.
Ker nam bo vsled vojne trpelo tudi gospodarstvo in bo po mnogih krajih vse uničeno, bo dolžnost naših mater velika in težka tudi v tem pogledu! Ali, naj se ne plašijo! Tudi to se bo moglo sčasoma premagati, četudi ne naenkrat Slovenska mati delaj, Siedi m se izogiblji vsakega nepotrebnega troška, opuščaj gizdavost in zabave! Tako boš z izgledom učila tudi svojo deco. Ako boš ljubila svojo deco, in jo učila, naj se ljubi med seboj in naj to ljubezen daja tudi vsemu slovenskemu narodu, pride sloga, brez katere ni rešitve in življenja za noben narod, najmanje pa za naš slovenski!
Aso bo slovenska mati sebi in svoji deci ohran jala živo vero v Boga in lepšo bodočnost svojega nareda, ako bo ohranjala neskaljen spomin na ju naške svoje očete, može in brate — in ga izročala deci kot relikvijo, ohrani nam slovensko ime, narod in domovino.
Zarotite se, slovenske matere, da boste delale tako! In začnite takoj! V vas in vaših otrocih je bodočnost slovenskega naroda! Slovenske naše matere — pokažite se!
Razne novice.
*	Dva župnika lavantinske škofije en dan u-mrla. V soboto dne 26. junija je v slovenjegraški bolnišnici umrl č. g. P aj v © i R a t h „ župnij pri St. Ilju nad Tturjakom. Pičila ga je muha in ga zastrupila, kar mu je povzročilo prerano smrt. Rajni je bil rojen dne 27. majnika 1855 v Hočah pri Mariboru, V mašnikla je bil posvečen 22. julija 1880 in je služboval kot kaplan v Kozjem in v (Staremtrgu, kot provizor pri Smiklavžu, kot župnik istotam do leta 1895, ko je bil imenovan za župnika pri St. Ilju nad Turjakom. Njegov pogrleb se / je vršil dne 28. junija popoldne. Blagemu In vzornemu duhovniku svetila večna luč! — Pri Gornji Sv. KungOti je isti dan v soboto dne 26. junija zjutraj ob 4. uri na^loma u-mrl tamošnji župnik č, g. M a i i| j a E | e r 1. C. g. Prane Spindler, župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici, je umirajočemu še podelil sv,, zakramente. Pogreb se je vršil v pondeljek, dne 28, junija ob 9. uri dopoldne. Rajni je bil rojen dne 29. avgusta 1871 pri Sv. Ani na Krembergu. V duhovnika je bil posvečen dne 25. julija 1897. Kaplanoval je pri Sv, Rupertu nad Laškim, na Rečici ob Savinji, pri Veliki Nedelji, na Ponikvi ob južni železnici in pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Od 1. decembra 1907 je rajni bil župnik pri Gornji Sv. Kun goli, C. g. Eferl je bil vzgleden dušni pastir in vztrajen in požrtvovalen narodni delavec na ogroženi jezikovni meji. Svetila vrlemu rodoljubu večna luč!
Sv. birma v ptujski dekaniji se bo vršila po sledečem redu: na JKajdinu dne 8. julija, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. dne 4. julija, pri Sv. Marjeti 5 julija in pri Sv. Marklu dne 6. julija.
*	Novi prošt v Ptuju. Cesar je imenoval ljutomerskega dekana vlč. g. M. Jurkovič za prošta in mestnega nadžupnika v Ptuju.
Novi vojni kurat. C. g. Jože! VreČEo, Eaplan na Remšniku, je pokliclan kot voja&ki kurat v Gradec v bolnišnico. Iz Remšnika je odšel v soboto, dne 26. junija.
Odlikovani slovenski vojni kurat. C. g. Marko Sagaj, vojni kurat na severnem bojišču, je bil v priznanje junaškega zadržanja pred sovražnikom odlL kovan z duhovniškim zaslužnim križcem 2. razreda na belo-rudečem traku. Dosedaj je že bilo devet duhovnikov naše škofije odlikovanih z vojnim odlikovanjem.
Častno kolajno za zasluge pri avstrijskem Ru-dečem križu sta od nadvojvode Franca Salvatorja dobila čč. gg. župnika Franc Gartner na Planini in na3 štajerski rojak F ran o .Vuk v Borovljah na Koroškem,
*	Slava slovenskim junakom! Dragi bralec! Pred kratkim si čital v tem listu kratko, a v srce segajoče poročilo o junaški smrti za čast mile domovine četovodje Luke Majhen od St. Ruperta v Slov. goricah. Poročilo je poslal „Gospodarju" njegov prijatelj četovodja Marko Janžekovič. A tega dopisnika tudi ni vfeč med živimi. J. Bizjak piše v Ruše i z sevjrne-
ga bojišča, da je Marki) Janžekovič. „ftudi šel pod liladno zemljo, da je bil ,zauber' fant ter dober in priljubljen in spoštovan od moštva in višjih. Služil je pri 87. pešpolku." Bodi mu lahka tuja ziemljica! Ljubi njegovi stariši pa ne žalujte in se tolažite z misli jo, da je Vaš sin umrl najlepše in najčjastnejše smrti, za cesarja in domovino!
*	Odlikovanje. G. dr. Ivan Fras, fregatni zdravnik, t. č. v Sibeniku, Štajerski rojak iz Dragotindev župnije Sv, Jurij ob Sčavnici, je bil odlilkovan s čar stniškim odlikovanjem signum laudis.
Za podmorski čoln se je na oklic mariborskega knezoškofijstva nabralo 1280 K 62 v.
*	Prebiranje in oprostitev 43 do 501etnih črnovojnikov. Kedaj se bo vršilo prebirajnje 43 do 50-letnjh črnovojnikov, še ni določeno. ¡0 prebiranju in oprostitvah Črnovojnikov od vojaške službe smo izvedeli sledeče: Nabornim komisijam 'je inaročeno, da se pri prebiranju posebno ozirajo na zdrav; stveno stanje starejših letnikov. Vsi, ki bodo spoznar ni za sposobne, bodo pri vpoklican ju še enkrat zdra-vniškjo preiskani po poveljniku nadomestnega oddel ka in vojaškem zdravniku. Izobrazba črnovojnkov se bo vršila na isti način kot pri mlajših letnikih. Za izvežbanje se bodo vporabili, kolikor bo mogoče, star rejši podčastniki. Oni črnovojniki, ki so svoj čas služili v armadi, lahko vložijo prošnje za oprostitev že pred prebiranjem in sicer če le mogoče do 15. j u 1 i-i a. Pri prošnjah za oprostitev od črnovojniške službe, kjer se gre za gospodarske ozire, predlaga okraja no glavarstvo, ali se prošnjia ugodno reši ali ne. Prošnje za oprostitev se lahko vlagajo iz sledečih razlogov: 1. Posestniki kmečkih gospodarstev iz gospodarskih ozirov, 2, Občine za župane, občinske svetovalce in tajnike iz javnih in posojilnice in gospodarske zadruge za člane načelstva in tajnike iz go. spodarsko-zadružnih ozirov. Prošnje za oprostitev je brezpogojno vlagati pri c. kjr. okrajnih glavarstvih*
*	Pomote pri zglaševanju starejših črnovojnikov. V uradnem razglasu o zglaševanju 43 do 501et-nih črnovojnikov je bilo tudi omenjano, da se moralo zglasiti vsi tisti črnovojniški! zavezanci, rojeni v letu 1873 in 1874, ki so svoj čas .služili v armadi, a so bili predčasno odpuščeni ali superarbitrirani. Na mnogih krajih pa so to določilo napačno razumeli in so se k. prebiranju oglašali kar vsi moški, rojeni v 1, 1873 ipi 1874, ki še pri dosedanjih naborih niso bili. potrjeni. To je napačno! Ako se je kdo napačno priglasil, naj gre takoj k občinskemu uradu, in naj prosi župana, da javi pomoto politični oblasti, Ako tega ne stori, se mu zna zgoditi, da bo moral še enkrat k prebiranju. — V nekaterih občinah pa se sedaj župani in občinski svetovalci niso priglasili, češ: Nam tega ni treba, saj smo oproščeni črnovojniške službe. Tud;\ to nji pravilno Po zadnji uradni odredbi so se morali tudi župani in obč. svetovalci zglasiti. Kdor tega ni st: ril, naj popravi pomoto, ker bi sicer utegnil imeti neljube posledice,
*	Oprostitev županov in obč. svetovalcev. Mno, gi župani in člani občinskih svetov nas vprašujejo, ali bodo pri prebiranju 43 do oOJetnih črnovojnikov oproščeni črnovojniške službe ali ne. Pri političjni o-blasti smo izvedeli, da se vtrše med vojaško oblastjo in politično upravo pogajanja glede oprostitev župar nov in obč. svetovalcev. Stvar še ni rešena. Zatrjuje se nam, da bo politična oblast storila vse, da se doseže popolna oprostitev. Na vsak način pa naj občine vložijo prošnje za oprostitev županov in svetovalcev.
*	Oprostitev mlatičev. Nekatere občine radgonskega okrajnega glavarstva so baje potom okrajnega glavarstva poslale na vojaško poveljstvo prošnjo, naj se vojake-mlatiče in črnovojnike stare 43— 50 let, ki so dobri mlaitiČi, tako dolgo oprosti vojaške službe, dokler se letošnja mlatev ne konča. Ne ve se sicer, ali bo prošnja ugodno rešena, ali ne, a gotovo je, da bi bilo tudi za spodnještajerske občine dobro, ako bi se z enako prošnjo obrnile do vojaške in politične oblasti. Posebno važno bi bilo to za kraje, koder ni mlatilnih strojev.
*	Legitimacije za vožnjo po železnici. Občinski uradi so dobili za svoje občane od okrajnih glavarstev legitimacije ali izkazinice za vožnjo po železnici, Ce se hočeš peljati kam, idi k županu in g)a prosil, naj ti izpolni tako tiskovino in jo tudi uradno potrdi, s pečatom in podpisom. Dobro je, če legitimaciji priložiš svojo fotografijo, na katero naj ž.upan tudi pritisne občinski pečat. Popis osebe se naj natančno izvrši. Brez uradne izkaznice se sedaj ne more nikamor potovati po železnici.
*	Pisma na Kranjsko se morajo oddati odprta. Vojaška oblast je sporazumno s politično oblastjo odr redila, da se vsa pisma, tudi denajrna, ki se pošljejo na Kranjsko, morajo odati odprta. Na pismih, dopisnicah in sploh vsaki poštni pošiljatvi mora biti natanko označeno ime odpošiljatelja. Ce je v tem oziru kaj pomanjkljivega, se dotična pošiljate v ne odpošlje naprej. Strogo prepovedano je, pisati o vojaških predmetih, n. pr. o odhodu ali dohodu častnikov, 0 nastanitvi vojakov i, t. d. Kdor hoče, da se pismo odda zaprto, n. pr. denarno, mora to storiti še le tedaj, ko ie pnegledovalni uradnik (cenzor) pismo pregledal Isto velja glede poštnih zavojev. Denarnim pismom in zavojem se ne sme pridjati nobeno pismeno naznanilo. Tudi na odrezjke spremnice in polnih nakaznic je prepovedano pisati kak,a pismena naznanila. Ka-cor smo izvedeli, se bo tudi za Štajersko v kratkem izdala enaka odredba glede oddaje pisem. Na Koroško veljajo že sedaii enaka določila kot za Kranjsko.
Slovenska kmetijsllfc gola v St. Juriju ob juž. žel. Sedanja vojska je zopet pokazala, da je res kmečki stan tisti, ki vzdržuje druge stanove in celo oborožene armade. Kmet zalaga vse stanove z živili. Upoštevati paj moramo, da je gospodarsko dobro izi obražen kmet, ki ume do dobra izkoristiti svojo zemljo in pridobiti sebi in državi dovolj živil, dandanes glavni temelj in up boljše bodočnosti in razvoja posameznih nairodov in držav. Radi tega moramo tudi sedaj v vojskinem času gledati na to, da pridobimo našemu kmečkemu stanu dovolj gospodarsko izobraženih moči, Slovenci smo na Štajerskem dobili pred leti svojo kmetijsko šolo v St. Juriju ob juž. žel. Ta učni zavod odgovarja v vsakem oziru našim spodnje-štajerskim potrebam. Radi tega priporočamo vsem tistim, ki zmorejo, naj dajo svoje sinove vpisati v to šolo. Za manjpremožne je na razpolago tudi več deželnih prostih mest. Tudi nekateri okrajni zastopi in denarni zavodi razdelijo vsako leto več štipendij za, kmečke in druge mladeniče, ki stopijo v to šolo. Pouk je enoleten. Tudi mladeniči, katerih stariši sicer nimajo svojih posestev, n. pr. sinovi viničarjev, so radevolje sprejeti. Za te se bo po vojski našlo na večjih posestih mnogo ugodnih mest. Glede pogojev sprejema in drugih podrobnosti se je treba obrniti na ravnateljstvo kmetijske Šole v St. Juriju ob juž. žel., ki daje vsa potrebna pojasnila. Opozarjamo, da mladeniči, ki so izdelali kako kmetijsko šolo, uživajo tudi ugodnosti v vojaškem oziru. Služiti jim je treba namreč aktivno samo dve leti.
*	Vojni ujetniki se dobe za delo. Dunajski u-radni list prijavlja dne 26. junija obširno pojasnilo o pogojih, pod katerimi je dobiti vojne ujetnike za delo, V obče je dobiti na eno delavsko mesto (občino) 200 mož, a to število se lahko zniž,a do 30 mož, če prevzame delodajalec tudi straženje ujetnikov, če prevzame odgovornost za dobro straženje in se zaveže, poravnati vse stroške, ki bi nastiali, ako bi kak vojni ujetnik pobegnil in bi se ga lqfvilo. Za straženje vojnih ujetnikov se lahko porabijo oboroženi člani meščanskih gard in veteranskih društev, če so zapriseženi kot črnovojniki, dalje zapriseženo osobje za varstvo gozdov, polja in vinogradov. Porabiti se smejo druge osebe, ki znajo ravnati s puško, ki jih politična oblast prizna kot zaupanja vredne in jih zaprise-že. Pravico, odkazovati 30 do 200 vojnih ujetnikov za delo, imajo vojaška zapovedništva, oziroma zapovedništva ujetniških taborov. Kdor hoče dobiti na delo več klakor 200 ujetnikov, se mora obrniti na vojno ministrstvo. Tako pri vojaških, kakor pri državnih, ja-nih in privatnih delih, dobi tvsalk vojni ujetnik na dan po 20 ali 30 vinarjev, zasebni delodajalci smejo tudi več dajati. Kdor želi kaj natančnejšega izvedeti, naj se obrne na politično oblast svojega okraja.
*	Za jesensko setev se moramo že sedaj pripraviti, in sioer s tem, da ne bomo po nepotrebnem prodajali delavne živine, da ne bomo ž njo ta,ko dolgo barantati, da pridemo na zadnje ob njo. Bodimo previdni! Brez delavne živini ne moremo obdelovati kmetije. Zapeljivost za prodajo volov je pa danes tako velika, kakor Še nikoli, in utegne Še rasti, če poj-de tako naprej. Letaš bomo pridelali dosti živeža; skjrbeti pa je, da ga bomo pridelali tudi za drugo leto, Ge pomislimo, da bo moralo veliko našega moštva pod orožje, potem lahko vidimo, koliko rok bo manjkalo za jesensko setev in kako težko nam bo obdelati kmetijo za prihodnje leto. Zato pa glejmo, da ne pridemo po nepotrebnem še ob svojo delavno živino! — Ko požanjete žito in če tam ne vsejete ajde ali repe, pa takoj zorjite prazno njivo, ali napravite praho,. Za seme odberite najbolj čvrsto žito.,
*	Pazite na ogenj! Mariborsko c. kr. okrajno glavarstvo je izdalo uradno odredbo, katera določa, da se mora pri vsakem skednju na deželi in v mestih, vaseh ali trgih, postaviti velika kad ali kaka druga posoda, za vodo. Posoda se mora napolniti takoj z vodo, ko je žito spravljeno v skedenj, da se more v slučaju izbruha požara pravočasno ogenj pogasiti. Županom in orožništvu je naročeno, da morajo strogo nadzorovati, če se je ta odredba povsod izvedla ali ne. Kdor bi temu uradnemu navodilu kljuboval, se bo po politični oblasti strogo kaznoval. Zelo pripravno je, ako se pri skednjih postavijo cementne kadi, kakor jih po nekod uporabljajo za pripravo galice v vinogradih..
*	Kuga slinovka v celjskem in vranskem okraju. Ker se je pojavila v celjskem okraju, kakor tudi v okolišu celjskega mesta ter v vranskem okraju živinska kužna bolezen slinovka, je izdalo namestništ-vo odredbo, s katero se določa, da je vsak izvoz in uvoz živine, svinj, ovc in koz iz teli okrajev, oziroma v te okraje prepovedan. Prepovedani so v teh o-krajih tudi živinski sejmi, prodaja živine iz enega v drug kraj, iz enega hleva v drug. hlev, skupno napajati živino pri studencih in drugih vodah. Nadalje je tudi prepovedano osebam, ki imajo opravka s tujo živino, hoditi v živinske hleve v označenih ok^jih. C. kr. okrajno glavarstvo v Celju je pooblaščeno, da sme v posebnih, ozira vrednih slučajih dovoliti olajšave.
*	Krušne karte in nakaznice za moko izdajejo voditelji ljudskih šol in ne več župani. Komur primanjkuje moke ali bi rad dobaval kruh pri peku, se naj obrne do nadučiielja, M ima dotične tiskovine na razpolago.
*	Določitev cen za moko. Štajerska o. kr. na-meslnija naznanja: Sporazumno z vojno-žitnim prometnim zavodom je namestnica za prodajo moke v ve-
letrgovini določila sledeče cene: Za nemešano navadno pšenično moko 56 K 78 v za 100 kg, za lino pše-nično moko za peko 78 K 30 v, za nemešano pšenič-no kpušno moko 52 K, za nemešano rženo moko 49 K 26 v, za ječmenovo moko 49 K 26 v, za koruzno moko in koruzni zdrob 49 K 26 v. Glede činkvatin-moke je najnestnija določitev cen določila za pozneje. Cena mešane pšenične moke za kuho se naj zračuna na podlagi zgoraj določenih cen po količini ene ali druge vriste moke. Cene veljajo za čisto težo, in sicer za oddajo v mlinih. V podrobni trgovini se cene zvišajo za toliko, kolikor stanejo prevozni stroški in drugi izdatki ter se vračuna meščanski v trgovstvu običajni dobiček. Moka., ki se nahaja v mlinih, se sme, če so je dotično žito kupilo na Ogrskem, prodajati za višjo ceno, tako, da ni mogoče dotično moko prodajati po zgoraj določenih cenah, do 1, j u 1 i j a po tisti ceni, ki odgovarja natančno dokazni nakupni ceni, za žito s pridatkom v deželi- navadnega meščanskega dobička, 'O d 1, julija naprej pa se v nobenem slučaju ne smejo zahtevati višje cene, kakor so gorej navedene. Politične oblasti I. instance pa morajo razmere glede cen moke nattanko zasledovati. IZloper tiste, ki bi se pregrešili s pretiranimi cenami, se mora takoj napraviti ovadba.
*	Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 256 do 280 K, srednje debeli 232 do 252 K, suhi 216 do 228 K; debele krave 232 do 248 K, srednje debele 168 do 208 K, suhe 152 do 164 K; biki 216 do 260 K, mlada živina 204 do 250 K; teleta 250 do 280 K, izjemoma 290 do 300 K; mlade svinje 360 do 370 K, debele svinje 352 do 360 K, srednje debele do O, mesne svinje 350 do 360 K; ovce 150 do 180 K. (Pri goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjab in ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: sladke 9 do 11 K, kislo 8.00 do 10.00, slama 8.00 do 9.00 K; pšenica 41.50, rž 33,50, ječmen 30.80, koruza 40 proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 60 K, fižol 90 do 10C K, grašica 180 K do 200 K, leča 200 K, prosene pšeno 100 do 140 K, pšenični Zdrob 120 K, koruzni zdrob 68 do 96 K, ržena moka 64 K, pšenična moke Št. 0 96 do 118 K, Št. 4 80 do 96 K, Št. 6 (črna) te do 72 K (100 kg). Jajca komad 12 do 14 v, krompir 20 do 26 v 1 kg, mleko 32 do 34 v liter.
*	Povišanje davka na žganje. Cesarska nared-b^ z dne 1. julija določa, da se poviša davek na žga-nje za 20 vinarjev pri litru alkohola,
*	Boj zoper muhe. Kakor znano, so muhe pre-našalke mnogih kužnih bolezni pri ljudeh in živini. Radi tega moramo mušjo zalego prav pridno zatirati. Štajerska n-aSmestnija priporoča, da se gnojne jatmie in smetišča, ki so glavna zbirališča muh, dobiro zakrijejo in z apnenim bele že m vsak teden enkrat polije-jo. Priporoča se tudi, da se živinski hlevi z apnenim beležem večkrat pobelijo, in sicer vsak kcft?ček, da se tako muhe ne morejo tako močno zarediti. Ob enem se tudi priporoča, da se k apme&nemu beležu pridene nekoliko modre barve, ker se bajie muhe sten, ki so modro pobarvane, ne držijo tako, kot onih, ki so samo z apnenim beležem prevlečene. Izborno sredstvo za preganjanje muh so tudi Ifastovke in druge ptice-pevke. Radi tega moramo gniezda teh koristnih živalic dobro zavarovati pred mačkami.
*	Dva otroka zgorela. 'Od Sv* Urbana pri Ptuju se nam poroča: V pe'tek dne 18. junija zjutraj je izbruhnil nenadoma dosedaj na neznan način j)ožar pri želarju Francu Rodošak v Placarsbem Vrhu, Ui-ničil mu je hišo in gospodarsko poslopje. Najžalost-nejše pri' tem požaru je bilo to, da sita zgorela dva otroka, in sicer 81eitno dekletce in 61etni fantek, ker ju ni bilo mogoče rešiti. Revčeka sta spala v podstrešju v krmi,. Zaradi poprave notranjih hišnih prostorov je družina spala v pbdstrešju. Zgorela je tudi ena svinja in vsa krma in živež za ljudi. Fr. Rotdo-šek kot zelo skrben oče je tem bolj nesrečen, ker je dne 27. januarja t, 1. padel na gališkem bojišču najstarejši sin Franc, ki je bil svojim starišem velika pomoč. Nesrečnega pogorelca priporočamo pomoči sosedov. Naknadno se nam še poroča, da je bilo srce pretresujoče, ko sta nesrečna otroka v dimu in ognju na podstrešju klicala na pomoč, katera pa je bila nemogoča.
Šestletni otrok v medvedovih krempljih. Iz mesta Djur na Ogrskem se poroča: V potovalnem cirkusu, ki je došel"semkaj, je dne 20, junija prišlo do burnih prizorov. Ravnateljstvo cirkusa je naznanilo, da si občinstvo pri predpoldanskih vajah lahko pogleda živali. Večje Število otrok se je podalo v cirkus. Med temi je bil tudi šestletni sinček veletržca s papitrjem Izidorja Hermana. Sinček je bil s hrbtom obrnjen' proti kletki, v kateri se je nahajal medved. Zverina je skozi kletko s svojimi mogočnimi tacami zagrabila obleko do smrti prestrašenega otroka in ga je s svojimi kremlji do krvavega „božala" po glavi, obrazu in ramah. K sreči so bili služabniki, še prefdno je> bilo prepozno, pri rokah, in so oteli otroka iz njegovega mučnega položaja. Stariši ponesrečenega otroka so proti ravnateljstvu cirkusa radi premajhne skrbi, o-ziroma zanemarjanja varstva in nadzorstva, vložili kazensko ovadbo. Isti dan je doletel ravnatelja cirkusa še drugi razburljivi dogodek. Cebro so peljali v neko hišo, kjer so jo nameravali skopati. Med potjo pa se jo zdivjana žival odtrgala in je zdirjala v hišo stavbenika Jožefa Bethy. Tam je na dvorišču padla v odprto jamo za apno. Žival se je v jami zadušila in v sveže ugašenem apnu zgorela. Lastnik cirkusa zahteva sedaj od stavbenika nič manj nego 10 tisoč K odškodnine,
*	Maribor. Magistrat je določil tudi najvišje cene za črešnje. Liter Črešenj se no sme dražje proda-
jati kot po 48 vinarjev. Thjdi za ostalo sadje se bodo določile najvišje cene.
*	Maribor. Mnogi so mnenja, da morajo osebe tudi za vožnjo po železnici severno od Maribora imeti izkaznice. Na uradnem mestu smo i zvedel i|, da na progi severno od Maribora ni treba uradnih izkaznic. Pač pa je dobro, če se vzame seboj, kaka lifetina, iz katere je razvidno, kilo da si. Izkaznice za vožnjo proti jugu in po koroški progi se dobijo na okrajnem glavarstvu soba Št. 6,
*	lloče. Dne 19, junija proti 7, uri zvečer se je na tukajšnji železniški postaji odtrgal poštni železniški voz od tovornega vlaka. Odtrgani poštni železniški voz, ki je vozil sicer nekoliko bolj počasi, kakor prednji del vlaka, je kljub temju trčil v prednji del vlaka, ki se je med tem časom že ustavil, s tako silo, da je bilo vsled sunka poškodovanih več oseb, m s -cer poštni oficijal Franc Bežan, poštni pristav Anto i Gelih in še 6 drugih- oseb.
*	Hoče. Dne 24. t. m. se je tukaj obhajalo sla,, vije v spomin na našo zmago pri Kiustoci. Slavlja se je udeležila tudi godba iz okolice. Ko se je godba zvečer vračala, domov, je padel med postajama Hoče in Orehovavas neki godec iz železniškega vlaka tako nesrečno na železniški tir, da so ga morali spraviti nezavestnega v mariborsko bolnišnico. Dvomi se, da bo okreval. Kot vzrok nesreče se na/vaja, ker niso bila vrata, železniškega voza dobro za-tvorjena.
*	Hoče. (Vabimo na redni letni občni zbor naše Kmečke hranilnice in posojilnice v Hočah, ki se vrši v nedeljo, dne 18. julija 1915, v prostorih nalčelnikia Karola Novak v Spodnji Hoči po ranem sv. oprajvilu. Dnevni red: 1. Računski zaključek- za leto 1914, 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Slučajnosti. — Hoče, dne 28. junija 1915. Načelstvo.
*	Sv. Jakob v Slov. gor. Spoštovana Arnuževa družina je dobila te dni s severnega bojišča uradno poročilo, da je tukajšnji trgoveo Rudolf Arnuž, sin u-čitelja in posestnika g. Jurija Arnuž, padel. Uradno poročilo pravi, da je Arnuž padel pri Bojani v Galiciji in sicer že dne 9. septembra 1914. Arnuž je služil kot korporal pri našem domačem polku. Rajni zapušča očeta in mater, mlado vdovo in dve hčerkici. Arnuž je bil zvest n'a,Š pristaš. . unak, počivaj v miru v gališki zemlji! — Na otoku 'Malta je baje v u-jetništvu tukajšnji ppsestnik Karol Ferk. Lansko jesen je bil Ferk od Srbov ujet in nato odpeljan na otok Malta.	*
*	Ljutomer. V ruskem ujetništvu je umrl g. Fedor Kukoveo, tržan in pekovski mojster.
*	Stročja vas pri Ljutomeru. Tudi v naši vasi imamo odlikovanca z veliko srebrno lirabi'ostno svetinjo. Ta hrabri junak je naš Janez Kosi, korporal 87, pešpolka. Cast!
*	Noršinci pri Ljutomeru. Padel je na severnem bojišču Emerik Belec, četovodja pri 87, pešpol-ku, junaške smrti. Padli junak je sin tukajšnjega trgovca in posestnika ter bratranec že dvakrat odlikcv vanega usmiljenega brata g. Bertoidai. N. v m. p.!
Grabe pri Središču. Kakor javlja zasebno poročilo, je dne 30. maja šel v vlečnost tukajšnji rojak Alojzij Lončarič, brat č. g. kaplana Josipa Lončari-ča pri Kajpeli. Služil je od mesca oktobra pri 3. sa-perskem bataljonu in še dne 28. maja pisal domov, da je zdrav. Bil je izučen sodar, močen in bistroumen. Počivaj v miru v krvavi zemlji gališki!
Ptuj. Dne 19„ t. m. je bil, kakor smo že poročali, na dvorišču tukajšnje pionirske Vojašnice ustreljen korporal Sporer, ker je na pesti oropial posestnika Markeža. Njiegov roparski sodrug, posestniški sin Friatnc Kokol, je sedaj v preiskovalnem zaporu že tudi priznal, da se je udeležil omenjenega cestnega ropa. Kokol pride pred mariborsko izjemno sodišče.
*	Celje. Dne 24. junija sta se igrali dve deklici in štiriletni 'deček slikarskega mojstra Dobravca v nekem čolnu, ki je bil pritrjen ob sohi mosta čez Savinjo. Čoln se je nenadoma odpel od sohe in je plul prioti kapucinskemu mostu. Dekleta ste skočili v vodo in sta se še rešili, med tem ko je dečku, ki je tudi skočil v vodo, pretila, nevarnost, Ida utone. Trgovski uradnik Karol Kos, ki se je naihajal n-a obrežju, je to opazil in je otel dečka gotove smrti. Deček je bil že popolnoma izmučen. Vsega preplašenega in mokrega so zanesli ubogega dečka v hišo k starišem.
Kal obje. Izpod Kalobja se nam poroča, da se je dne 16. junija v svoji hosti ustrelil Anton Pinter, p. d. Hodnik, kmet v selu Sotensko št. 5. Bil je zvest pristaš in naročnik zloglasnega „¡Štajerca" v Ptuju in hud alkoholist.
Videm ob Savi. Kaikor se nam poroča, je bilo v videmiskji dekaniji birmanih 5081 otrok in sicer v Brežicah 1437, na Bizeljskem 731, v Pišecah 484, na Vidmu 405, v Rajhenburgu 1180, v Sev,nici 844 bir-mancev.
Zadnja poročila dcšla v četrtek, 1. Julija.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 30. junija.
Rusko bojišče.
V izhodni Galiciji se vršijo ob reki Gnili-Lipi, in ob reki Bug nizdol Kamionke—Strumilove krvavi
boji, kojih potek je za nas ugoöen. Med rekama Bug in Vislo se nadaljuje umikanje sovražnika. Njegovo znanje čete, ko so krile umikanje, so bile včeraj nenadoma napadene in poražene. Naše čete so prekorft čile nižino T a n e w a in zavzele višinske obronko pri Frampolu in Zlaklikowu.
Vsled uspehov zavezniških čet na izhodni strani reke Visle so bili Rusi prisiljeni zapustiti tudi na zahodni strani reke Visle postojanko za postojanko. Tako se umikajo od danes po noči iz močnih bojnhi črt Zawichost— özarow—Sieno v smeri proti Visli. — Naše čete so zasedle Zawichost.
Italijansko bojišče.
Po večdnevnem odmoru so se začeli Italijani na bojni črti ob Soči zopet živahno gibati. Predvčeraj (v pondeljek, dne 28. junija) zvečer so naše čete odbile vse sovražne napade pri Pllavah. Na ozemlju Zagrnil - Tržič je sledil po več manjših brezuspešnih sunkih sovražnika v pretečeni noči splošen napad. Tudi ta sovražni napad je bil povsod odbit.
Istotakb so bili brezuspešni vsi ponovni sovražni napadi danes zjutraj pri S e 1 c a h i n T r ž i č u. Na celi južno-zahodni bojni črti se nadaljujejo artilerijski boji, ki so zlasti ob Soči; zelo srditi.
Srbsko bojišče.
Kot odgovor na srbski napad pri Sabcu je metal včeraj zjutraj oddelek našega zračnega brodovja bombe na skladišče za orožje pri Belgradu in na taborišče Orozac južno-zahodno od iObrenoviaca in sicer s prav dobrim uspehom.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 30. junija.
Naše napadanje ob Gnili-Lipi napreduje._ Položaj na izhodni in severoizhodni strani Lvova je nespremenjen. Med rekama Bug in Visla so dosegle nemške in avstro-ogrske čete okolico B e 1 z, Koma-row, Zamocs in severni rob gozdovite nižave o-zemlja reke Tanew. Na levem bregu reke Visla se je sovražnik v okolici mest Zawichost in Ozarow začel umikati.
Za našo bojno črto smo prisilili sovražni zrakoplov, da se je moral spustiti na zemljo. Zrakoplov-ce smo ujeli.
Kaj so zasedli Italijani.
Iz poročil, ki jih priobčuje Adelt v „Berliner Tageblatt", je posneti: Tržič je v italijanskih rokah, mi ga sploh nismo utrdili in držali. Gorica je v naših rokah, istotako gora Sajbotin s Sv. Goro. Tolmin in Volčje ležita med našo injtalijansko fronto. Kobarid in kraj Bovec (ne prelaz!) sta v italijanskih ro-kfah. Za Krn se še vedno bijejo boji. Naši in Italijani prizanašajo kolikor mogoče vasem, kojih prebivalci se skrivajo po noči v skalnatih duplinah, po dne pa opravljajo svoje delo,
Nemec hvali Slovence!
Vojni poročevalec graške „iTiagespošte" na italijanskem bbjišču, Lennhoff, opisuje v svojem poročilu z dne 29. junija, kako vsi avstrijski narodi tekmujejo v bojih zoper Italijo glede vstrajnosti in junaštva. Lennhoff omenja med drugimi posebno tudi S 1 o-vence in pravi:
„,Se eno ljudstvo moramo omeniti, o katerem je časopisje naših sovražnikov popolnoma krivo trdilo, da je le s hladnimi srci šlo v boj: t o s o S 1 o v e n-c i. Italijani, ki so v dosedanjih bojih imeli opraviti ž njimi, so čutili že dovolj dobro, koliko je na teh trditvah resnice. Z nekako sveto jezo so Jugoslo« v a n i navdahnjeni zoper vse, kar je laško in njih voditelji so polni .vzvišene hvale o svojih Slovencih."
Gonja proti papežu.
V Rimu so velike rabuke proti papežu. Ničvredne osebe so preoblečene v duhovniško in meniško o-bleko ter razgrajajo po ulicah. Zahtevajo, da se izvoli nov papež, ker je sedanji baje preveč naklonjen katoliški Avstriji. Kadar treba kaj prikriti, so brezverci vedno in povsod obračajo proti eerkvi. Sedaj je treba prikriti neuspehe v vojski oroti Avstriji in poraze v Libiji.
Črnogorci v Skadru.
Črnogorci so zavzeli Sv. Ivan Meduvanski, U-ješ in Skaäer.
f
s
KNJIŽEVNE NOVOSTI.
*	„Za domovino Avstrijo!" je naslov dvoglasni domovinski pesmi, ki jo je na besede V. Poljančeve vglasbit ter za sprem-Ijevanje harmonija ali klavirja priredil Šolski ravnatelj A. Kosi v Središču. Jedrnata, z domoljubnim duhom napojena skladbica odgovarja popolnoma p atrij oti črnemu čustvovanju pesnikovemu. Spremljevanje je lahko, a vendar moderno, pesem pa primerna za petje v šoli, v izobraževalnih društvih, pa tudi doma, zato jo ljubiteljem lepega petja radi priporočamo in to tem bolj, ker je čisti dobiček namenjen avstrijskemu Budečemu križu. Dobi se pri skladatelju V Središču. Cena delcu je 40 vin s poštnino vred (v znamkah).
*	„Premišljevanja o božjem Srcu Jezusovem." Časa primerna knjiga, ki jo je spisal o. Marijolil Holeček, frančiškan. Cena K 1.20 za broširan, K 2 za vezan izvod, po pošti 20 v več. Katoliški narodi vesoljnega sveta se oklepajo vedno tesneje božjega Srca Jozusovega. Tudi Slovenci smo se božjemu Srcu te pred leti posvetili; to posvetitev smo že mnogokrat obnovili; na posebno slovesen način se je pa zgodilo to letos, ko nam je prinesla vojska toliko žalosti in trpljenja in smo še močneie začutili potrebo, tla nam odpre to srce neusahljive zaklade svoje ljubezni in svojih dobrot. Kdor se bo utopil v prisrčna prenššlje-vanja, M jih podaje ta knjiga, bo našel v njih neusahljiv vir tolažbe in r.tehe. Ta dragocena knjiga naj se torej hitro razširi ter prinese mir in tolažbo v vse slovenske domove. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, v vseh frančiškanskih samostanih ter v Cidlovi tiskarni v Mariboru.
Na K*, varijo. Pod tem naslovom je izšel v tiskarni sv. Cirila v Marili >ru nov molitvenik. Cena: Vezan v platno z rudečo obrezo K 2.50, zlata obreza K 3.20; vatirana vezava in zlata obreza K 3.50. Po poŠti stane 20 v več. Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Najmanj stroškov in dela se povzroči, ako se denar za to knjigo pošlje po položnici naprej I — To je čista poseben molitvenik. Obsega namreč na 640 straneh 30 različnih križevih potov za razne priložnosti; tako n. pr. med dragimi križev pot v čast presv. Bešnjemu Telesu, najsfv. Srcu Jezusovemu, za dan sv. obhajila, za družbo krščanskih mož, za matere, za delavce in služabnike, za mladeniče, za dekleta, za Marijine otroke, za dekleta Marijinih družb, za adventni čas, za postni dap, za čas posebnih stisk in nadlog, za vojni čas, za dan vernih duš, sv. križev pot kot priprava na smrt. Bazven tega, najdeš v knjigi sv. mašo v čast trpljenja Jezusovega, vse navadne Utanije in tudi litanije trpljenja Kristusovega, spovedne in obha-jilno molitve in razne prošnje in molitve, ki se nanašajo nla Jezusovo trpljenje. Ob koncu še sledi pet ganljivih pesmi v čast trpljenju Kristusovem. Slovencem je sv. križev pot najbolj pri-kupljiva pobožnost, katero naže ljudstvo vedno rado opravlja — zato vsem pobožnim vernikom ta novi molitvenik toplo priporočamo.
*	8v. Ode Benedikt XV. V slovenskem jeziku smo dosdaj pogrešali žitlienjepis novega papeža, čepralv so po njem vpraševali verniki in osobito kateheti za uporabo v šoli. Sedaj je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru izšel precej obširen življenjepis sv. Očota Benedikta XV., katerega je priredilo za slovensko ljudstvo urectniStvo „Slovenskega Gospodarja." Da se lahko knjižica zelc razširi, določila se ji je prav nizka cena 10 v za komad, koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah. Življenjepis je pisan zolo mikavno in bo vsakega zadovoljil. Segajte po njem!
*	„Mala Lenčica od Svetega Boga." Ponatis iz „Cvetja", oktav, 93 strani, 50 v, po pošti 55 v. Mala Lenčica, pobožni o-trok na Irskem, je že v petem letu svoje starosti šla k prvem sv. obhajilu in sicer dne 6. decembra 1£NJ7. Potom je kratko časa pogesto prejemala presv. Bešnje Telo in umrla dne 2. febr. 1908. Prelep zgled je za večkratno sv. obhlaiilo. Knjižica se priporoča kot primaren spominek prvoobhajancem in pridnim otrokom sploh. Dobiva se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
*	„Varčna kuharica." Zbirka navodil za pripravo tečnih in okusnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915 N. B. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Izredno nizka oena za to 224 strani obsegajoče knjigo znaša samo K 1.20, v platno vezana K 1.80, po pošti 20 vin. več. Kakor pove že naslov, ne bo služila knjiga samo ob času draginje in pomanjkanja živil, katero je prinesla s seboj pveto-vna vojska, temveč bo ostala vsaki gospodinji nenaiicmestljiva svetovalka za poznejše dobre čase, katere nam Bog dodeli! boleti je, da bi si to ktajigo nabavila vsaka gospodixja, ki je ali pa 2eli postati varčna in hoče nekaj pripomoči k blagostanju svoja družine, pa tudi celega naroda; zelo nizka cena bo tali veliko pripomogla, la se knjiga hitro razširi. Knjiga se naroča v Cirilovi tiskan.i v Mariboru.
* Občni zbor Družbe duhovnikov lavantinske škofije v Mariboru se vrši v torek, dne 6. julija 1915 ob 10. uri predpoldne v Mariboru v prostorih „Zadružne Zveze", Koroška cesta št, 5, z nasl-eidiljim dnevnim redom: 1, Poročilo odbora o delovanju v zadnjih 3 letih, 2, Volitev novega odbora. 8, Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob 10. uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje občni zbor pri vsakem številu društvenikov, K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Bolfenk v Slov. goricah. V občini Ternov-Ska ves so vrši dne 30. junija velik živinski^ sojem. ¡Z dovoljenjem namestnije smejo tudi posestniki iz sodnega okraja Sv. Lenart v Slov. goricah prignati svojo živino. Pričakovati je mnogo kupcev. Posestniki, priženite veliko lepe živine na ta sejem.
*	H. a, župane opozarjamo, da se dobijo v tiskarni sv. Cirila t Mariboru: Prošnje za dovoljenje klanja, oziroma prodaje govedi in prasic, kakor tudi Potrdila o podelitvi dovoljenja za klanja telet.
*	Opozarjamo na danaSnji inserat „SerravaJlo železna to ki-
no vino" za okrevance.
Loterijske številke.
Gradec, dne 23. junija 1915: 41 31 9 85 Line, dne 26. junija 1916: 55 33 1 75 71
is fr&s&c s*»} sí***! e«.*ik
S 4690 tlikfc»! Bf,
fci&tiástt ai sr*l>r-
kl«.-:*), nauj&tih, gos j»c (iár»kiá ia
_ teiliiaiil m-adis®-
i ítrr MtvIjBfci*. Prrsto'srna '	iottüi, í.kt. dvorui
: SäWrit*^ t Koítu (Brüx) ; IR. 380 íOeítai). Nikeicätte ! &*£teapf-u» K S 80, 4-20, S fr—, «íinit ar« K 8+0, ;	buáüke K S'&O,
: ivtxaa b-adili» Í rvoDčkora áC - ?í»íilj& $o povse^u. i risike, — líaosanjav*
; feia^Mi* «<j ¿«Mr a«aaj.
1-84.
Kuharica išče Mužbo v kako žup-nišče Na>lov: Maribor Mavijanižče Kaasinogssse št. 6.	413
Sprejme ta 14 letna dekle pošte nih starišev kot učenka, v trgovino mešanega Miga. Na »lov pove is prijaznosti Matilda Hude, v Vitanju pri Celju.	412
Sprejme se učanse sa lecetarstvo in en hlapec pri g. Dehek, leče ar Maribor,	4U
Uienec iz boljšo k ¡še ae takoj »prejme pri čevljarskem mojstri J Egger v Mariboru, Stolni trg 14.
¥§SSka svota denarja
& z&more cakljščiti vsako-mar, ki postane nas naročnik Brezplačna pojasnila pošilja: Srsčkovno zastopstvo št, !5: Ljubljana. 154
Hiša za eno družino z lepimi sobami in VTtom za zelenjavo in stavbenim prottorom se v mesto M»ji-bor po ceni proč a. Vpraša se v upravnišivu Slov. Gospodarja pod „Hiia"	406
Za šp«cerij8k« i.-gavlno in polje delsko blago se takoj sprejme iz vsžban p«močnh ali pa tudi prak-tIV.ant »možen 6la»en>kega in nemškega jezika po ugodnih pogojih. Ponudbe na trrdko K. Hrepeunik v Konjicah.	404
M»1 spssobei za šaferja, špana ali sl čne službe, z večletnimi spričevali, iivežban v vinogradništvu, sadjereji in kmelj&ratvu ter vteh drugih p&ljskr.ekonomskih ielih ieli nastopiti mesto np kaVem večjem veleposestvu. Dopise in ponud be na Janeza Kolar. v Golobisjaku p. Podčetrtek 8p. Št» j.	405
Trgovski > ajeneo trgovine mešan» gi blars prosi trgovca mešanega blaga, d« ga oprosti t. j. „Frui-geiprockei". Več pove iz prijaznosti g Teodor "VVein-j&rdt, nad-učitalj in posestnik Rcgoznica pri Ptuju.	897
Trgovski učenic, priden iz poštene hiše, s primerno šolsko izobrazbo bolj žive narave, kateri dobro računati zna se takoj spreirae v trgovino FriEC Seršena v Ljatoaeru.
403
Škmminho
najboljšo vinog-?dno od Jesserniga si laliko viakdo niroč tudi na obrok? pri Zlnauer de Co., Sv. Jakob ¥ Slev. gor Posebno v letošnjem letn bode vsled pomanjkanja vitri-jola in delavnih moči jako priporočljivo. da ima vsak svojo ikro pilnico. Ceniki zastonj.	297
Priden, trezen hlspsc za poč'o veri ti in za vse drugo domače d?lo, star ali mlad, ae tav oj sprejme pri Th. Bjthe, Ra&e (KranickBfeld). Plačilo 30 krc;i
Voditeljico podružnice na defeü. obeh deželnih jezikov in mešat.e trgorine zmožna, ne premladi, sprejme tskoj Paula Starasch na, t-govka, Cirkovce pri Pragariketi,
fKočijaž se išče,
Vsled vpukiicanja dosedanjih uslužbencev k vojakom, se s 1. julijem 19 i 5 sprejme zanesljiv kC&ljaž samskega stana, ki &ca dobro ravnati z žlahtnimi konji, v trajno službo Neomadeže*8no žit Ijeaje je pogoj sprejema, doslnženi vojaki-konjeuiki imijo predaos'.. Ponudbe, podpirane z župnijsko nradoiin ¡spričevalom nravnosti, 69 naj vpošljejo n»jdalje di 25. junija v 1 «skrbništvu kn. 5k. posestev v Winden»«, p. Marib»r.
Svetovna vojska
dok«zuje jasno, da samo oni zs more prenašati skoraj nečlovešte n-poro, ki ostane trezen Zato zahtevajte v vsaki gostilni kot pijačo ¡spretne ljutomerske pokali»\\ Feder Xukovec tvornica pokalic iii soJavice, Ljutomer.	311
Tkalo! in tk«lk* ki iidalujejo plat no ¡¿a jadra in cevi, najdejo stalno m dobro plačano slažbo v tovarni Thondorf, p Libeniu pri Gradcu, Sta.ersko.	400
Sedlarski I? čevljarski pomočniki za delo zarjeni se sprejmejo v tovarni Ttundeif pri L benau pri Gradcu.	401
Cerkovnik Š^i
količkaj vešč službe, Be tiik' j sprejme v stolni cerkvi v Maribora. Mesečna plača 80 K in postrtnski dohodki. Prosto stanovanje Našlo/ dopisov: Stolno župnišče, Maribor.
U&noa iz pošie: e hiše se sprejme pod ugodnimi pogoji na 8 ali 4 leta Dobra spričevala se želijo. Vstop takoj. Trgovec Traun, Ptujska gora.	3SI
Za veletrgovino z železarno se išče
n^pnr>» 9 Primern° šolsko UUJIltH izobrazbo. Prošnje linov pošten h rodbin naj se pošlje na n*slov: Peter Majdič, Celj
Učenec, kateri je z dobrim uspehom dovršil šolo, se tr koj sprejme v trgovino t mešanim blagom Josip černelč, Sv. Peter pod S7. Gorami.	8V9
Volilo
ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnem plačilu ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina
Celje štev. 17 (Štajersko.)
"■onai - .		g
		
50°|0 cenejša:
Ameribansi. itedilna kava, velti-aromatična, izdatna in štedikit. 6 kg poskusna vreča 11 K fransc po povzetju. Pol kilograma v«1h-prima najfinejši čaj K 2 20 oddi . A. Sapira, eksport kavo in iija Gaianta 496, Ogrsko. 278
Občni zbori-
hranilnice in p§s@lilni(e na D@brni
ee vrši 22. jnlija ob V« 8 zrečer v uradni sobi: J g
D; N E V N I R B D:
1.	Čitacje inr odobrenje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za^l. 1914.
5.	Volitev načelstva in nadorzstva.
6.	Slučajnosti.
Za slu&ij, da ne bi bilo ob V, 8 uri dovolj članov navzočih se po § 35 vrši obč. zbor ob 8 uri,	411
N a 5 e 1 s t v o.
Kdor mi pošlje v kuvertu za 50 vinarjev novih neporabljenih znamk in pa svoj natančen naslov, pošljem mu takoj štiri nove krasne pesmi: 1. „Solzna Avstrija", 2. „Slovo in ločitev", 3, „Blagor mu v tuji zemlji" in 4. „Godci svetovnega plesa". Kdor pa že prve tri ima, lahko si tudi četrto samo zase naroči, stane 20 vinarjev, S tem plača pesem in pošto. Naro-čuje te pri izdajatelju Mat, B e I e o pri Sv. Bollenku v Slov. gor. via Ptuj, Štajersko.	398
sprejme Ivan Spes, načelnik zadruge tesarjev v Mariboru in posestnik parnega mlina in parne žage v Mariboru, Windenauerstrasse štev. 26. iTesarji zaslužijo po kakovosti dela po 50, 60 in 70 vinarjev, na uro, stanovanje prosto, živež dobijo po oeni pri delodajalcu samem.	393
".\KXKNXXXK
s» » rm*¥i Sí £ S ä S Sf S * 8 ■ ■ a a m m	-------------------------— Snojird Cirflcrs :.: iiskam* Marföer m
Traerá tisi	\m$ si. Cirila
SfiPifcBF, s lastni hiši MvüM cesta it!	
^ s s a a p s s äs? S e B © m B «»ssassss /sWsVa8p	Čakovcl ra£aa c. kr. poŠto« 1.1 branUnke it. 23,ti 19 m Ictsrarbar tsieAm 84. m
Priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, po-resnikov, pere.-?, škatljic m peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvaaih ia belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, notioov, pismenega papirja ▼ mapah in šicatljah, razglednic itd. Sveto podobe (mala. velik« in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, rac-leki, svetinjke, škapuifajL Staiabiiij« za urade la dr.
ečka

Uradne are
s»: w»ti «fldo, mk p«tek is w»k aejmski <Un »i d. A» IS. «n in vsako nedelo od 8. 4: pol 10. are do-
Vpia^je in iiplafinja tu redno mujw ob arstdaih Asfvlk. F^osaila m dtgejo *"ak dan od 8. de	dop.
Uradni prostori
t miaorib'kera g»aiíít®fa v Pi^i^a.
registro vana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge
obrestuje po 5'/« od 1 in 16. v m> *cu po rloiitri la do IS. in zadnjega prod urifon. Nevzdignjene obresti m koncem junija ia deoonbra vsaknga leta priptikgo glavnici ter kakor ta-le obrestv^jo. Sprejemajo se kraailnc ktjiiiofl dragih lar&dov kot vlogf, ae da bi «e pri tem obrestovanje kaj prekinilo in eno da bi gtranka isseia pri
tem kakih putov ali »itsob. Na raspolago so f^ankam bresplažno poit-io-hraftUae po-lažniee it. 118.060 in domači nsbiralaiki
nica v Ptuj
Posojila
k dajejo na vkiyübo po 5 Vi •'/•> » vk^^ te porottvo po 6*/*i m »«nkse po CVi'/ii u aaolnv» noetalk Ustin in Idi«« ratas ped a^idniai pef^ä

FrenaoMtíe ae doigsv* pti drafi^ narodih in mmtäMk prafaje na »odaijo sa vkajifto ia kbrie fknjiži «¡á» postílese»	struika plaja bum»«
asset******-'- '
pri atel.l mol.
O-re n» va*ke pot t menoj 1 Ker ss večkrat z nJim krepčam, Vedno sčra? ielod'o imam 1
Najboljše krepčilo želodoa! Sladki i a grenki.
Paiite na pristn gt! Posebno na kolodvorih!
Vsak svoj mlinar.
S poleg stoječim ročnim mlinom lahko zamelje vsakdo doma svoje zrnje, kakor koruzo, ječmen, žito, oves. Mlia je jako trpežen in stane samo 20 K; plača se lahko tudi v 4 enakih mesečnih obrokih.
Naročila sprejema Teodor Zdarski v Mariboru ali Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 2%
^tttzttijt SZJÍ
m
priporoča domača in narodna trgovina
Franc Lenart
v PTUJU
večinoma razno novodešlo blago za obleke. Ker se vrši naj-k rž letos sv. birma opozaijam eenj. botere in botre ie naprej, da preskrbijo svojim birmanoem lepo obleko, ki pa se dobi primeroma današnjim razmeram po ugodnih cenah istotako pri
Francu Lenart v Ptuju.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem.
Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.	192

Narodna trgovina
Alojz Brenčič
v PTUJU
priporoča za spomlad in leto lepo izbiro Stolov in volne za moške in ženske obleke kakor tudi vsakovrstnega platna z« životno in posteljno perilo. Nadalje nndi gotovo perilo, potem hlače, predpasnike, kravate, ovratnike, zavratnioe, odeje, dežnike, preproge, različne rute ter vobče vse, kar spada v to stroko. Priporoča se Alojzij Brenčič v Ptuju.
.fsefdobi samo
V PRVI GOOEIJSKI RA^P^IÍ^J^ZnÍCIÍ ~ g fig
IVAN SAVNIK, KRßNJ/Gcrerjsko.
65, 70, 75, 80 ctm 677, 7Va, 8 pesti
Gor&«l|$ka kOsa stane samo kron 2—, 2-20, 240, 2 60, za katero se garantira. Kdor naroči deset kosov skupaj, se mu pošlje poštnine prosto! Zahtevajte, krasni ilustrovani cenik zastonj!
223
ftaskr&t» ci psfreésMae, peoe&x?	v vegMam
teza, ¡emémi, Ms«yifi ia bt^-n. timban, s. jz.: deou¡¿e, iteaík» (Laeenaa), kaaaiss ietclja, ws^v, rastet® ia rwíeée, splei -ra poljat», kafe» vrta» ia	seaexa «4 aaw m
vajt* tn>4k« Kaatkaer, ki w	«í £
¿»m*¿1 tvrdki
I* RAVNIKAR 3—3 CMUUT ^
Trpevte; i	Ma<¡.-», i tNU-vsast fe :■>
jwtóeSfci »Hefa veeb *rt*
$®Hds& In	#««{,-«2Vau »


■» «eje, »e Mae h kitapMMridk»! taia, fatta pmiijfrkl tak, o«, koteče » veo wü t 38 ar ta kte tete* ara Mi, vM «ü te vaievcaa peeti preveliki •¿fe je ii ¿iatage aiUa Mr je
*» »»i pokrovi (trase kt Fe faferi frtitkjOafi ee te te w k vendar Um;a tek i sadne mnaA ia «utibiih teleaafcafc. ter«), da te aw a« zamešate t ¿n^iai itevimi arami, M m dofeuo v trfoviaah. — Vea* ti —J bret »evanscstl, fa M trpd kak« ündt, mü Me|e sem n - Vitt ceaüt papotaoma za«to»j.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. S,
največja tovarniška zaloga fr, srebrnine ia zlahtln«, razpošilja v vse dežel«. - SfHtelaMsi za boli»« nr«.
Knjigarna, umetnine in muzikalije.
Goričar & Leskovšek
= Celje =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX P° raznih cenah. XX
Za gostilničarje:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Gospe-Gospodinje-Kuharice!
Ali že poznate pripravo (fW£Ckc* za vkuhanje j vsakovrstnega sadja in zelenjadi? Če ne, zahtevajte takoj zastonj cenik od Zinaner & Co., Sv. Jakob v Slovenskih goricah.	844
Etfhi xnUpstn h
amsdnigiii]žEMtorsMH03tn)pf-flp5B.
..........II M Iii i ........i......I" Mlin................
Po 14 dnevni potkulug
tami mi

Tvrdka
i
MilanHočevar Celje
Slišni trg It 16, tik farne cerkve.
ES
Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiv® kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni
¿a»
Posebno priporočam od predenča očiščeno:
DomaČe ali konjsko defeljns seme, pote» Lucerner ali nemška,
Inkarnat za enkrat kositi, Csparsef, takozvana večna detelja, Travlno seme za mokre in suhe travnike, Korenjevo seme,
Runkelnevo repa, rudedo dolgovato, rumene? dolgo in okro^lovato,
Svinjsko salafo.
Vseh vrst semena za vrte, kakor tndi rafljo in fvtp!^ za vinograde.
Obilnega obiska pričakujoč biležim z velespoštovanjem
tofa M. Hočevar
Glavni trg št. 10, tik farne cerkve
trgovina Špecerijskega blaga.

SerraYallo-yo železnato Ghina-vino
najboljše pripravljeno in pripravno kot
darilo za
ranjene vojake
in rekonvalescente.
od zdravnikov priporočano izborno okrepčilno sredstvo.
Se dobi v lekarnah J. Serravallo» c- kr. dvorni dobavitelj, Trst—Barkovlje
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celi
registrovana zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge t»e II 0 12 0
od dneva vloga do dneva vzdiga
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dai@ posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ur®
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -
f lastni hiši CHote» .Pri belem volu') v Celju, Praška cesta 9, l.nadstr.
Izdajatelj ln založnik: Katolifiko tiskovno drnfitvo.
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.