DANES: -POGOVORI 61«: Ivo Janžekovič: UVELJAVLJANJE NOVEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA France Jamnik: VZPOREDNA SKRB ZA MATERIALNO IN KULTURNO RAST USTANOVE Stane Benčič: PERSPEKTIVNE NALOGE SINDIKATA V KOMUNI Sobota, 1. julija 1961 Štev. 26, leto XIX / V OKVIRU Prihodnji torek bo v Tito- Slišimo pozdrave svobodi in Viicu osrednja proslava vidimo ljudi, ki obnavljajo to-^Vejsetletnice naše revolucije, varne in 'proge, ceste in mo-Od dneva, ko je Centralni stove, vasi in mesta. In na 0rnite naše Partije pozval vse novo grade. Zidajo nove to-• 9°slovansko ljudstvo v obo- varne in nove hiše, grade no-r°*eTl upor proti okupatorju, ve proge in nove ceste. Ne 0 minilo dvajset let. klonijo pred napadi sovražni- Bfajset let... ka. Iščejo nova pota napred- ^ življenju narodov in dr- ka in jih najdejo. Postanejo av Je to relativno kratka upravljavci in svobodno kle-°_°a- sejo podobo svojega življenja 'Ln vendar... in svoje domovine. Otroci, ki so v tistih usod- In že uživajo sadove svoje-^h dneh pred dvajsetimi leti ga truda. DVAJSET LET REVOLUCIJE P^vekali na svet in so jim So ljudje, ki žive, kot pranje od zibelk odšli v parti- vimo, od danes do jutri in se ^e> so danes zreli ljudje. s strahom ozirajo v jutrišnji relo pa je tudi naše živ- dan. Mi pa hitimo naprej, ve- boh^- ^azras^° se in raz‘ nomer naprej in sleherna na-in PreP°jila 0® je ša misel ni posvečena samo Žlci^k^™ ^ osvob°jene9a tistemu, kar imamo danes, pač r, 2' pa tudi tistemu, kar bomo j. 0 se danes oziramo nazaj, imeU jUtri vso prehojeno pot, na vsak ^ in na vse ovire, ki smo Zat0 naii prazniki, zlasti pa hh Premagali na tej poti, se P™zniki naše revolucije, niso tSak od nas spomni na vse... Z9olj obujanje spominov in Slišimo uporniške klice ko- Paniki preteklosti, ampak so ^tov in prve strele upora, hkmti tudi Paniki prihod-l0t*lovilne besede talcev, jok nostl- o k in žena v požganih va- Ko se danes oziramo nazaj, ’ Pesmi partizanskih brigad na vso pot, ki smo jo preho-irušč boja na življenje in dili, delamo to zategadelj, da n> v katerem se je pora- bi jasneje videli in vedeli, kaj a naša nova domovina. moramo še storiti. J. V. POMENEK O NAČINU DELALJUDSKIH ODBOROV CAS JIH PREHITEVA Povod za pričujoči sestanek je dal trboveljski občinski ljudski odbor. Skoraj v enaki meri pa je k njemu prispevalo svoj delež šest občin v ljubljanskem okraju in prav o takšnih problemih bi se lahko pomenkovali, če bi razčlenjevali delo občinskih ljudskih odborov v številnih drugih krajih. Dogodilo se je, da so na zadnji konferenci SZDL v Trbovljah ugotovili tole: • Na razpolago so nam podatki iz okraja, republike in zveze. Ti nam govore o gospodarjenju v zadnjih štirih mesecih. Kakšne uspehe pa smo dosegli v gospodarjenju v tem času pri nas, katerih slabosti se velja izogibati vnaprej, ne vemo. Kako je pri nas, lahko samo ugibamo. Občina o vsem tem še nima zbranih celovitih podatkov... ® Če ocenjujemo delo ljudskega odbora, lahko ugotovimo, da je bilo mnogo več časa in razprav namenjeno delitvi investicijskih sredstev in investicijam ter delitvi proračunskih sredstev, kot čemu drugemu. Malo ali skoraj nobenih razprav ni bilo o proizvodnih panogah, produktivnosti podjetij, o. notranjih rezervah. Malo je bilo razprav o pomoči zlasti manjšim gospodarskim organizacijam, ki nimajo same sposobnih kadrov za uvajanje ekonomskih enot in dobro gospodarjenje; dalje za proučevanje sistema o nagrajevanju po delu. Za nadaljnji gospodarski razvoj komune bo nujno, da bo na osnovi skrbno pripravljenih analiz o teh vprašanjih več razprav tako v ljudskem odboru kot pristojnih svetih ... K tem ugotovitvam je konferenca SZDL sprejela tudi ustrezne sklepe, ki priporočajo ljudskemu odboru kot celoti, kako naj zasnuje svoj način dela. Iz takšne ugotovitve vznika vprašanje; kako naj potem sploh dobro delujejo predstavniški organi občine. Dalje je odprto vprašanje, kako naj le-ta brez tehtnih analiz resnično usmerja gospodarski razvoj na svojem področju in vpliva recimo na vsklajevanje proizvodnje in potrošnje. Ob tem se velja vprašati, kakšni so vzroki za omenjene slabosti v delu občinskih ljudskih odborih in kako bi odpravili te slabosti. Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (bilo je minuli ponedeljek) je bilo rečeno: Uresničevanje predvidenih gospodarskih smotrov ima letos še poseben pomen, ker so od le-teh v veliki meri odvisni pričakovani rezultati pomembnih sprememb v gospodarskem in družbenem sistemu; — V neposredni prihodnosti pričakujemo, da bodo tudi na sejah občinskih ljudskih odborov in delavskih svetov odgovorno pretresli gospodarski no-ložaj občine oziroma podjetja. Pričakujemo, da bodo sklepi in ukrepi podprli napore, ki jih vlaga družba za stabilizacijo gospodarstva... Zdi se, da bodo ostala ta nri-čakovanja skupščine v marsikakšni občini neizpolnjena. Ta zaključek se vsiljuje, če bodo RAZMIŠLJANJA O TEŽAVAH Z OBRATNIMI SREDSTVI \M E ZAČARANEGA KROGA Veliko želja gospodarskih organizacij za zviše-Vahje proizvodnosti s pomočjo velikih vlaganj v investicije za osnovna sredstva ter znatno manjšimi naložbami v obratna sredstva, hkrati pa ne dovolj Stbčen sistem obračunavanja medsebojnih obveznosti sta poglavitna vzroka zdaj že kaotičnega medseboj-?ega kreditiranja. Le-to je zavzelo takšen obseg, da 2e zavira nadaljnji razvoj našega gospodarstva. V našem sestavku bomo skušali opozoriti na nekake probleme, ki zavirajo smotrnejši razvoj z željo, 'ja bi pomagali odpraviti stanje, ki postaja za gospo-^rske organizacije in gospodarstvo kot celoto že po-Vsem nevzdržno. p0 BESEDO ima banka *z bančne statistike ,'J19 bi morala v LR Slo-nk Ptuj 6c^e na razmerje med sNi^nostjo osnovnih in Rk.^fdstev vlaganja v po-35» Za ■ Potekati v razmerju {j '0 p lnvesticije v osnovna, 2a obratna sredstva. Potrošnji sredstev po-ih eio .a ^lada naših podjetij smo v prvih štirih h,'IS. Tv ■ 0s dosegli razmerje * je sicer bolje kot mi- .vendar še daleč pod leta ^ sicer bolje kot mi-',M-tllaIriWVenc*ar daleč pod st,/* UpJ^1 razmerji. Razen tega v te^,eYati> da je gospodar-swv Sr ^.asu (zaključnih ra-stva , Pl bilo) za obratna Ij./iepg uPorabljalo tudi neraz-lla sredstva iz minulega tea80 vm- n° obratnih sredstev O*)liškiVaIa tudi vlaganja iz §a in ostalih lokalnih 3,1 V-fklh skladov, ki so v Sok-^Hia^obrili za investicije C* za U*6’ za kredite in po- j.ratna sredstva pa 5,1 Vatadi ,lnariev- Sospo^86®3 tega s0 neka' arske panoge, pred- vsem črna metalurgija, ladjedelništvo, elektrokovinska in usnjarska industrija itd. prišle v velike zadrege. Zaradi visokih terjatev do kupcev (posledica tega pa so neporavnane družbene in bančne obveznosti), se je močno poslabšala likvidnost gospodarskih organizacij teh panog. Tukaj pravzaprav začenja velika in kot kaže, za sedaj še nerazvozliva veriga medsebojnega kreditiranja. V ilustracijo samo nekaj podatkov: konec leta 1960 je bilo v podjetjih kovinske industrije LRS za 9,3 milijarde prekomernih terjatev (daljših od 30 dni) ali za 25 “/o vseh finančnih sredstev te panoge. Kovinska industrija kot upnik je dobila svoje terjatve poplačane povprečno šele v 66 dneh. Podoben položaj je v črni metalurgiji, ki ima v prekomernih dolžnikih »zamrznjenih« eno tretjino vseh finančnih sredstev ali 5,2 milijarde dinarjev. Vezava kupcev je 62 dni. (Nepotrebno je razlagati, kaj bi pomenilo za naše gospodarstvo, če bi se ta sredstva sprostila.) Te številke so opozorilo, kam vodi prevelik apetit. Podatki pa še močneje opozarjajo na težave, če primerjamo bančne pokazatelje stanja kupcev in dobaviteljev, v zvezi s tem pa razmerja skupnega dohodka, ki ga ustvarja gospodarstvo in gibanje proizvodnje po fizičnem obsegu. UPNIKI IN DOLŽNIKI V letu 1958, ko je bilo v jugoslovanskem gospodarstvu 5 tisoč 712 milijard skupnega dohodka, je bilo med kupci in dobavitelji za 174 milijard razlik. Leto dni kasneje, pri skupnem dohodku 6848 milijard, je ta razlika že porasla,na 216 milijard, lani pa je pri 8020 milijardah skupnega dohodka znesla že 308 milijard. Ce primerjamo porast skupnega dohodka vsega jugoslovanskega gospodarstva lani z doseženim v letu 1958, ugotovimo, da se je povečal za 42 "/o. Fizični obseg proizvodnje je bil v tem razdobju za približno 26 °lo višji, dolgovi kupcev nasproti dobaviteljem pa so bili za 76 "ln višji. Stanje dolžnikov in upnikov v naši republiki nam pove, da se je samo od 1959. do 1960. leta število dolžnikov po vrednosti povečalo od 97,9 na 149 milijard, medtem ko so se obveznosti upnikov zvišale od 64,9 na 101 milijardo dinarjev. Samo gospodarske organizacije iz kranjskega okraja pa so imele 15. junija letos za 5,5 milijarde dolžnikov. Zdaj je seveda potreben odgovor, kje je ta denar, ki je vezan v prekomernih dajatvah. Gotovo je, da so se sredstva ne- kje porazgubila po nezakonitih poteh. Če od razlik stanja kupcev in dobaviteljev odštejemo celotno blagovno izmenjavo, če ob tem upoštevamo še drugi karakter teh dolžnikov (vse tisto povečavanje obveznosti, ki je v skladu z družbenimi plani), ostane, da se je preostala razlika izgubila v investicijah. Koliko je tega, ni moč od-(Nadaljevanje na 5. str.) povsod tako »na tekočem« s podatki kot v nekaterih občinah ljubljanskega okraja. V trboveljski, kamniški, domžalski, bežigrajski in meščanski občini ter občini Ljubljana-Center na primer predvidevajo takšne razprave šele ob zaključku julija, ponekod (občina Ljub-Ijana-Center in Kamnik) pa šele septembra meseca. Pristojni >ddelki občinskih ljudskih odborov (oddelki za gospodarstvo, finance, plan in podobno) so se namreč ponekod lotili zbiranja podatkov za prve štiri mesece šele sedaj. Zdi se, da so to storili potlej, ko so opazili, da o tem razpravljajo najvišji predstavniški organi ljudske oblasti t. j., Zvezna in republiška ljudska skupščina. Da me bomo krivični, velja zapisati, da so v občini Kamnik zbrali podatke o gospodarjenju za prve tri mesece in o njih razpravljali na eni izmed zadnjih sej v minulem mesecu. Podatki iz 27 največjih podjetij v občini Ljubljana Center so bili osnova za razpravo v tamkajšnjem zboru proizvajalcev. Toda to so domala redke izjeme. Večidel povsod, kot rečeno, odlagajo celovite analize, ki naj bodo podlaga za razpravo o gospodarjenju, v prvo polovico drugega polletja ali pa mogoče šele kasneje. V pristojnih oddelkih občinskih ljudskih odborov namreč trde, da gospodarske organizacije zelo neredno pošiljajo svoje podatke, dalje da si. s podatki Zavoda za statistiko ne morejo docela pomagati, podatki družbene evidence pa da so enostranski in za njih ne povsem uporabljivi. Povsod pa tarnajo, da za to ni kadra. Naj bodo opravičila takšna ali drugačna, dejstvo je, da v omenjenih občinah (verjetno pa da v večini občinskih ljudskih odborov) nimajo vedno pri roki podatkov, ki naj bi opozarjali na takšna ali drugačna nesorazmerja ali na vsklajenost med proizvodnjo in potrošnjo, na to, kako je z obratnimi sredstvi, kako z investicijami in podobno. To so seveda precejšnje pomanjkljivosti, ki hrome delo občinskih ljudskih odborov. In kakšne so posledice takšnega načina dela? Praksa nas opozarja, da se v ljudskih*odborih pogostokrat odločijo za investicije, čeprav zanje nimajo kritja. Računajo na sredstva, ki so potrebna v proizvodnji. Na račun takšnih predvidevanj začno graditi pove tovarne, objekte in podobno. S svojim ravnanjem povzročajo vznemirjenost na trgu. Pristanejo, da so porok gospodarski organizaciji za najetje kredita, čeprav že vnaprej vedo, da investicija še dolgo ne bo rentabilna. Zdi se, da so ponekod prepričani, da je zbiranje podatkov samo sebi namen. Tako je na primer odgovorni funkcionar trboveljskega občinskega ljudskega odbora dejal, »če bi Socialistična zveza terjala podatke, pa bi jih zbrali.« To izzveni tako, kot da je zbiranje. podatkov postranska zadeva, kot da ti niso potrebni za analize, kako se 'izogibati slabostim in kako smotrno usmerjati vse gospodarsko življenje na svojem področju. V prenekaterem podjetju pravijo, da vpliva zbora proizvajalcev pravzaprav ni čutiti^ da se je »zlil« s skupnim zborom. Ta trditev v dobršni meri drži. Prav zbori proizvajalcev so namreč poklicani, razpravljati ob takšnih analizah in priporočati gospodarskim organizacijam, kako naj gospodarijo, usmerjati bodoči razvoj gospodarstva na svojem področju. Toda takšnih analiz kot vidimo ni ali pa so predložene zelo pozno. Iz teh nekaj ugotovitev je moč razbrati (in na to so opozarjali tako člani zbora proizvajalcev, kot splošnega zbora in člani posameznih svetov v omenjenih občinah), da bodo morali občinski ljudski odbori kot celota posvetiti pozornost ternle vprašanjem: — Okrepitvi aparata občinskega ljudskega odbora in ponekod tudi (tam kjer jih ni) snovanju analitičnih služb. — Oba zbora naj bi črpala pobudo za bodoče razprave in analize iz poročil svetov, ki naj bi podrobneje obravnavali tematiko določenega področja. Ta poročila pa se ne bi smela na sejo obeh zborov nagrmaditi vsa hkrati, temveč naj bi bila na dnevnem redu postopoma prek vsega leta. — Občinski ljudski odbor kot celota bo moral terjati takšne podatke od posameznih oddelkov in referentov in to terjati za dalj časa vnaprej, tako da jih bo lahko ta prav čas zbral ih predložil. — Slej ali prej pa bo veljalo tudi spremeniti pristojnosti posameznih svetov občinskih ljudskih odborov. Le-ti bi namreč lahko že sedaj odločali o vrsti zadev. Tako bi bila oba zbora razbremenjena razprav o drobnih stvareh, ki seje »zvedene« in odvračajo ljudski odbor od obravnavanja celovite problematike. P. D. — Kakšno pasjo hišico pa imaš ti! — Moj gospodar je naročil načrt pri projektantih, tl pa dobijo 10 % od gradbenih stro- škov, pa so zato takšno napravil ...... IMHIUII ZAPISEK O LETNI KONFERENCI OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SfETA V CELJU Hitreje odpravljajmo slabosti Že po obsežnih pripravah, v katerih je sodelovalo nad devet sto članov sindikata, je bilo pričakovati, da bo letna konferenca občinskega sindikalnega sveta v Celju razgibana, tehtna in bogata predlogov za izboljšano delo v prihodnjem mandatnem obdobju. Vendar so rezultati presegli pričakovanja. Po poznavanju problematike v gospodarskih organizacijah in pogumnem- pojasnjevanju vzrokov, ki ponekod zavirajo razrast delavskega samoupravljanja, ter tenkočutnem posluhu za odnose do delavcev je bila ta konferenca doslej najboljša v celjskem okraju. Iz poročil in razprave je bilo očitno, da že tudi vse manjše gospodarske organizacije poglabljajo delavsko samoupravljanje z volitvami obratnih delavskih svetov in drugih delavskih predstavništev v no\ro osnovanih ali bodočih ekonomskih enotah. Za celjsko občino je to toliko pomembnejše, ker so v zadnjih treh letih osebni dohodki v industriji prehiteli porast proizvodnosti in narodnega dohodka, medtem ko so se v drugih gospodarskih panogah pokazala istočasno nasprotna neskladja: v primerjavi z narodnim dohodkom in povečano proizvodnostjo so osebni dohodki prepočasi naraščali. V vseh kolektivih, kjer samoupravljanje še ni decentralizirano in ni izpopolnjena notranja delitev dohodka, si delavci tega želijo, vendar marsikje njihova \mlja zadeva ob trdoglavo, nezaupljivo mezdno in birokratsko miselnost, ki ne zaupa v gosoodarske sposobnosti delavcev. Žal mu nasedajo celo nekateri sindikalni delavci. Celo v nekaterih velikih delovnih kolektivih, kakor sta na' primer celjska Cinkarna in tovarna perila Toper, so zaradi premajhne aktivnosti sindikalne podružnice do nedavna pomišljali, ali ne bi prenos samoupravnih pravic navzdol podjetju gospodarsko škodoval. Konferenca je v zvezi s tem sklenila, naj za sindikalno delo v podružnicah ne skrbita več samo predsednik in tajnik, marveč naj se z nadrobno problematiko seznanjajo vsi člani in če je potrebno, za temeljitejšo obravnavo posameznih vprašanj skličejo strokovne komisije, da dobe verodostojnejše podatke. Ena glavnih nalog pa je, da v prihodnje redno zasledujejo gibanje osebnih dohodkov in proizvodnosti ter realnih zaslužkov. Prej pa bo treba računovodskemu kadru zlepa ali zgrda dopovedati. da te podatke sindikalni delavci upravičeno zahtevajo in prejemajo. V nekaterih podjetjih še namreč lani niso mogli dokopati do teh za življenjski standard pomembnih pokazateljev, ker računovodstva niso dojela, da se z neskladjem med porastom osebnih dohodkov in proizvodnostjo lahko zmanjšujejo realni zaslužki in — višajo cene. Sindikalni odbori pa niso vztrajali pri svoji zahtevi, ki bi jo članstvo nedvomno brez pomislekov podprlo. Prav tako samoupravni organi. ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV NI UREJENO Po številu nesreč pri delu je Celje na prvem mestu v Sloveniji. Zato konferenca ni mogla mimo tega vprašanja, zlasti ker bodo po reorganizaciji socialnega zavarovanja prevzele gospodarske organizacije večjo odgovornost za zdravje svojih delavcev in nameščencev. Zavodi za socialno zavarovanje ne botfo več pokrivali vseh stroškov, nastalih zaradi raznih obplenj. Boljša zdravstvena in socialna zaščita sta torej nujna ne samo iz humanih razlogov, ampak tudi iz gospodarskih. Čeprav je iz zbranih številk razvidno, da se je lani ponesrečil vsak četrti delavec in da je samo Zavod za socialno zavarovanje izdal za zdravljenje ponesrečencev dve milijardi, mnogi delavski sveti ne obravnavajo resno tega vprašanja. Brezbrižnost tembolj začudi, ker si delavci želijo pripomočkov, ki bi jih obvarovali pred nezgodami. NEPRAVILNI ODNOSI HROME SAMOUPRAVLJANJE Veliko težav v razvoju samoupravljanja in gospodarjenja »JELOVICA« IZ ŠKOFJE LOKE DOSEGA VEČJI DOHODEK BREZ POVIŠANJA CEN Neva delitev |e ugodnejša V lesni industriji -»Jelovica« Škofja Loka so organi delavskega samoupravljanja ob sprejemanju novih instrumentov precej negotovo gledali na nov sistem delitve dohodka. Kako tudi ne. Ukinjeni so bili namreč nekateri dotedanji instrumenti, ki so predpisovali lesni industriji manjše' 'dajatve. Tako se je obrestna mera povžčala' od 2 na 6 °/o" dinarjev, kar je pomenilo povečanje stroškov proizvodnje kar. za 22 milijonov. Razen tega so prav ta čas predvsem po krivdi nabavnih . služb lesnih podjetij samih?, začele odkupne cene za hlodovino nesmiselno naraščati. Žagarska hlodovina iglavcev in listavcev se je podražila za 15 do 20 %>, furnirska hlodovina pa tudi do 60 "/o. Ob tako povišanih stroških kljub nekoliko ugodnejšim instrumentom delitve dohodka med družbo in podjetjem, res ni bilo pogojev, da bi upali na boljši rezultat od lanskega. Vendar so dosegli prav to. Kolektiv si je dal nalogo, da poveča produktivnost dela. Tako so proti koncu lanskega leta revidirali vse normative ter sprejeli nov pravilnik o nagrajevanju, ki je stimuliral predvsem povišanje produktivnosti in zniževanje lastne cene izdelka. Tako je bil celotni dohodek podjetja v prvih treh mesecih letošnjega leta za 29 °/o višji od lanskega, pa čeprav so število zaposlenih povečali le za 3 °/o. Poslovni stroški so sicer narastli za 37 °/o toda kljub temu je bil doseženi narodni dohodek za 19 odstotkov višji od lanskega. Celotni dohodek pa ni bil morda višji zaradi povečanja prodajnih cen. Te so bile v glavnem oftie-jene z administrativnim odlokom na lansko višino. Vzrok povečanja je bila večjg proizvodnja in z njo večja realizacija. Tako so proizvodno pigolit plošč povečali za 4,6 ?/o, čeprav so število delavcev zmanjšali za 16 odstotkov, mizarskih izdelkov so naredili za 191 kubičnih metrov ali za 27 0/o več. Pri montažnih hišah so zabeležili povečanje -le« za 12 »/o, toda treba je pripomniti, da letos delajo v glav- pa dejansko izplačani osebni dohodki niso tako visoki, znašajo le okrbg 50 milijonov dinarjev. M. Osovnikar (v 000 din) I. tromesečje I. tromesečje %> 1.1960 1.1961 Dohodek podjetja 84.425 97867 113 Prispevki iz dohodka — a) redni 27.141 14.680 54 b) izredhi at, - 7.970 '' C" fc TIS Prispevki druž. invest. skladov 2.212 3.874 175 Osebni dohodki — bruto 42.766 53.692 -125 Skupni rezervni sklad : ' 829 972'' ‘ Rezervni sklad GO 1.158 1.214 Ostanek za sklade 10.319 15.496 150 povzroča užaljenost nekaterih vodilnih ljudi, ki še tako dobronamerno kritiko jemljejo za osebno žalitev, za katero zahtevajo primerno rehabilitacijo, največkrat v obliki premestitve ali celo odpustov. Strah pred zamero razorožuje tudi mnoge sindikalne delavce, zato se ne upajo upreti očitnim krivicam, niti kadar zadevajo njih same. SINDIKAT NE MORE MIMO OBČINSKIH PROBLEMOV Nekatere sindikalne podružnice se vse preveč ukvarjajo s problematiko svojega podjetja, zato ni dovolj čutiti vpliva delavcev na občinsko politiko in na delo občinskih organov družbenega upravljanja, svetov in obeh zborov. V precejšnji meri so tega kriva sindikalna vodstva, ki niso utrjevala vezi med njihovimi podjetji in komuno preko svojih predstavnikov v zborih proizvajalcev.'1 Posledice tega je pokazala tudi diskusija na občinski sindikalni konferenci, ki se je večkrat vrnila k raznim materialnim vprašanjem v okviru komune. Z marsikaterim akutnim vprašanjem občine sindikalno članstvo ni seznanjeno in zato vidi le svoje težave ter po nepotrebnem pripisuje njihovo počasno urejanje neuvidevnosti in zapostavljanju. V številnih podjetjih namreč niti sindikalni delavci niso sprevideli, da na primer stanovanjske politike ne more urejati samo občina, čeprav je občinski ljudski odbor to ugotovil že pred dvema letoma ih tudi opozoril delovne kolektive, naj izkoristijo vse možnosti za zbiranje individualnih sredstev ter tako pospešijo gradnjo ter s tem pomagajo urejati težaven občinski problem. Z medsebojno koordinacijo dela bi sredstva nedvomno smotrneje uporabili in tudi izboljšali uporabo investicijskih in drugih skladov po podjetjih in v komuni. Spričo gmotne odgovornosti vseh občanov za dobro gospodarjenje in posledic, ki zadenejo vsakogar, če sredstva niso ekonomično izkoriščena, so sindikalni odbori po podjetjih dolžni spremljati in po svojih močeh urejati širša, občinska vprašanja, bodisi s sugestijami samoupravnim organom bodisi z nasveti odbornikom zbora proizvajalcev, ki so doslej našli v njih premalo zaslombe. M. K. V Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije je bilo minuli mesec že drugo posvetovanje o delu sindikalnih organov v sedanjem obdobju, ko je spremenjen način gospodarjenja in delitve dohodka. Tokrat je bilo posvetovanje o delu občinskih sindikalnih svetov. Organizacijsko-kadrovska komisija centralnega sveta je to posvetovanje temeljito pripravila. Razen referata, ki ga je imel naj se sklada s splošnimi ko-na posvetovanju - član predsed- ristmi skupnosti in naj b° stva Nikola Milanovič so bili skladu s splošno družbenimi na' udeležencem predloženi še ko- čeli in normami, referati 13 občinskih sindikalnih • Prizadevajo naj si, da Sosvetov. Tako je Občinski sindi- do sindikalne podružnice slu' kalni svet Jesenice pripravil bele za nenehno obveščenost i koreferat »Sodelovanje z. ostali- sodelovanje delavcev pri, vsen mi činitelji v komuni pri pro- gospodarskih vprašanjih, to J učevanju in urejanju osnovnih gibanju proizvodnje in produK' problemov iz proizvodnje, pro- tivnosti, osebnih dohodke'> duktivnosti, ekonomičnosti in skladov, cen in podobno. POSVETOVANJE O DELU OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV V NOVIH POGOJIH Pomoč podružnicam in kolektivom delitve«. Občinski sindikalni • Občinski sindikalni svet Maribor-Center je pripra- bodo morali posvetiti tudi P vil koreferat »O uresničevanju sebno pozornost delu sindik3 novega načina strokovnega izo- nih podružnic v javnih služb3, braževanja«. Občinski sindikal- Razvijanje novih družbenih ni svet Kranj pa »O graditvi, in uresničevanju kulturne tike«. Iz referata Nikole Milanovi-ča, koreferatov in razprave je moč razbrati tele napotke za bodoče delo: * Osnovne naloge občinskih sindikalnih svetov v današnjem razni času in v današnjih pogojih so. .... nosov bo v ustanovah verjetij poli- težje kot v gospodarstvu. Dclč® letne navade uslužbencev, “ so njihove pravice in dolžnos do potankosti predpisane, namreč povzročalo določene t žave pri spreminjanju odno-; do dela. Hierarhični odnosi > privilegiji zasnovani tem. kot tudi možnosti; da d pomagati podružnicam in ko- bivajo posamezniki od skup lektivom pri nadaljnjem razvi- sti v obliki prejemkov mnn_^ janju socialističnih družbenih več, kot jih s svojim delom v odnosov. Pomagati jim je treba čajo. pri urejanju vprašanj s ja razdeljevanja osebnih dohod kov po delu. snovanju ekonomskih enot in prenašanju podružnicam pravic upravljavcev na neposredne proizvajalce. le ireoa ca.io. bo namreč prepreka ^ področ- razvijanje novih družbenih ^ nosov v ustanovah. Zato je ,!' rečeno, je pomoč sindikaln’ v javnih služb33 op ena izmed osnovnih naloS v.. N činskih sindikalnih svetov • Vzpodbujati je treba ko- eden izmed naibistveneiših L lektive. da bo dohodek kar naj- goiev za uspešen razvoj boli pravilno uporabljen tako v služb. korist skupnosti kot v korist ® V • cl C zadnjem času kolektiva, to je za napredek beliče sodelovanje obči^s^. " 5 itn* proizvodnje, produktivnosti in sindikalnih svetov z li’ ekonomičnosti, za dvig žMieni- odbori in drugimi družbe" ske ravni, za čim pravilno«« organizacijami v kcmuni.^jL.,, vsklajevanje osebnih dohodkov dar se še dogaja, da na in podobno. področ*', komune ne spremliaio • Posebno pomembna je na- sistematično In nenehno loga občinskih sindikalnih sve- pojavov, ki povzročajo neskl-tov v tem, da pomagajo;-nodrnž- nos« v gospodarstvu, nicam .pri urejanju celotne no- ; To. je seveda le nekaj Vtike .v podjetji), predvsem gle- v}tev in panotbov. izreče de razdeljevanja dohodka, ki tem posvetovanju. nem le stanovanjske objekte s opremo, ki zahtevajo mnogo več ur za kubični meter vgrajenega lesa, medtem ko so lani izdelovali pretežno večje barake za delavska nhselja, skladišča itd Pri veznem lesu so proizvodnjo povečali za 27 °/o, fornirja pa so narezali za 17 °/o več kot lani. Vsi ti podatki potrjujejo, da je podjetje doseglo večji dohodek' le z večjo proizvodnostjo ne pa morda z zvišanjem cen. Zanimiva je primerjava delitve dohodka, in sicer primer' jave delitve dohodka podjetja v prvem tromesečju lani po starih instrumentih in v prvem tromesečju letos po novih instrumentih. Primerjava kaže, da so se prispevki iz dohodka kljub izrednemu 25 % prispevka znižali, porastla pa so sredstva za sklade in -osebne dohodke. Vendar OB PROBLEMIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V R ADOVLJIŠKI OBČINI Proizvajalci ne poznajo položaja podjetja Na občinskem plenumu - Socialistične zveze in Občinskega sindikalnega sveta v Radovljici so govorili o perečih gospodarskih problemih. Ti so predvsem obratna sredstva in prekomerno vlaganje sredstev v investicije. Ugotovili so, da je realizacija proizvodnje v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani znatno manjša, prav tako tudi dohodek na zaposlenega. Za investicije pa so podjetja namenila več kot lani in tudi osebnih dohodkov so izplačala v letošnjih štirih mesecih za 20 %> več kot v istem obdobju lani. Prav tako imajo podjetja za približno 30 % več dolžnikov. V tem času so tudi zelo malo' sredstev namenila za obratna sredstva. Drugače pa je s sredstvi za investicije. Medtem ko okrajni plan predvideva okoli 11 milijard investicij za ves kranjski okraj, pa občinski plani v okraju predvidevajo kar 19 milijard dinarjev v te namene. Zaradi Vseh teh nesorazmerij se seveda pojavljajo motnje v proizvodnji. Dobavitelji surovin in drugega materiala zaradi dolgov omejujejo dobave, kupci izdelkov pa iz istih razlogov ne naročajo blaga, ker nimajo sred- stev, da bi ga plačali. Tako imajo podjetja vedno večje zaloge in seveda vedno manj obratnih sredstev. Zato so nekatera podjetja primorana ali izdelovati blago za zalogo, ali pa razmišljati o zmanjšanju števila zaposlenih. Tako so se nekatera podjetja že znašla v položaju, da ne vedo, če bodo lahko izplačala redne osebne dohodke oziroma da bodo izplačala znatno manj Osebnih dohodkov, kot bi jih delavci dobili, če ne bi nastalo motenj pri prodaji. V zvezi s tem so na plenumu ugotovili, da v večini pod- jetij razpravljajo o teh P^Lv-mih le v ožjem krogu str rne\V nih kolegijev ali na upraV [Ci, odboru, medtem ko Pr°izvariac!' sindikalne in druge orga^'. je v •' U ntjK6 •H podjetjih večkrat ni vedo, v kakšnih težavah jetje. Tudi nekatere ekonoh-!^ enote se ne ukvarjajo s P oly mi boljšega gospodarjenj sd, roma povečanjem stori DECENTRALIZACIJA SAMOUPRAVLJANJA V KOČEVSKEM »TRGOPPOMETU« Hiločajo o nabavi m osebnih dohodkih Med trgovska podjetja v ljubljanskem okraju, ki so pri decentralizaciji delavskega samoupravljanja med prvimi in najboljšimi, sodi tudi podjetje Trgopromet iz Kočevja. 2e v letu 1959 so uvedli nekakšne enote, ki so imele že nekatere pristojnosti. Letos pa so poglobili decentralizacijo tako, da so DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER. GAŠPERŠIČ SONJA. MAVER MILAN. VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 in 30-672 — Račun pri Komunalni banki v Ljubljani štev. 600-19-1-83 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 in letna 1000 din — List tiska CZP -Ljudska pravica- — Poštnina plačana v gotovini te zaključene ekonomske enote', ki samostojno gospodarijo. Vsi organi v podjetju so namreč ves čas zasledovali poslovanje prejšnjih enot in tako lahko na temelju teh pokazateljev izdelali pravilnik o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Pravilnik je sicer enoten Za vse podjetje, vendar so z njim predpisani obračuni točno po posameznih ekonomskih enotah, ki same s svojim poslovanjem ustvarjajo sredstva za osebne dohodke in jih tudi razdeljujejo-Nekatere poslovalnice, zlasti živilske stroke, še vedno ne morejo ustvariti zadosti sredstev za gospodarjenje. Da pa bi tudi delavcem v teh poslovalnicah zagotovili ustrezne osebne dohodke so z novim pravilnikom določili, da so tiste poslovalnice, ki zaradi objektivnih težav ne morejo ustvariti takega dohodka, da bi lahko izplačali ustrezne osebne prejemke delavcem, ooroščene prispevka v sklad6-V takih pogojih večina poslo- valnic lahko uspešno gospodari. Tistim enotam pa, ki so sicer pasivne, vendar je njihovo poslovanje potrebno za samo komuno, pa bo moral občinski ljudski odbor dati nekatere olajšave pri plačevanju družbenih obveznosti. V Trgoprometu imajo sedaj 31 ekonomskih enot. Te enote -same organizirajo prodajno službo, delijo dohodke v okviru določil enotnega pravilnika, Predlagajo sprejemanje, premeščanje in odpuščanje delavcev ter sistemizacijo novih delovnih mest, odločajo o izkoriščanju dopustov in nekaterih disciplinskih zadevah. Ekonomske enote lahko samostojno nabavljajo blago, in sicer tam, kjer je zanje ugodnejše, vendar ga v glavnem nabavljajo preko centralnega središča, ker dobi celotno podjetje pri večjih skupnih nabavah večji popust. Ekonomske enote pa za sedaj še ne gospodarijo samostojno s skla- dom 'osnovnih sredstev, ker se je pokazalo, da teh sredstev sedaj še ne kaže drobiti. Tako odločajo o tem skladu skupno vse ekonomske enote in centralni delavski svet, sredstva pa uporabijo za poslovalnice, ki nova osnovna sredstva najbolj potrebujejo. V ekonomskih enotah, kjer je več kot 15 zaposlenih, so izvolili obratne delavske svete. V manjših enotah pa so upravljavci vsi člani kolektiva in volijo samo predsednika. V Trgoprometu, menijo, da majhno število zaposlenih ne more biti ovira za ustanovitev ekonomske enote, če poslovalnica predstavlja zaokrožen in celovit del podjetja. Tak sistem dela je že pokazal prve uspehe, saj je sedaj ta kolektiv v realizaciji blagovnega prometa nad okrajnim povprečjem, medtem ko stroške relativno zmanjšujejo, storilnost pa večajo. J. VRSNIK OBJAVA Republiški svet Zvez® dikatov za Slovenijo . njo vse sindikalne organi*3 člane sindikata in oS*aigSe)il ganizacije, da se je Pr,.^evi iz prostorov na MU«?; [0Vi cesti v novi Dam sindsmj Dalmatinova 4, tel. j se V novi Dom sindikat0 gV,ei je preseli! Republiša* Zveze sindikatov za ',|l0ri nijo, vsi republiški _0 sjUž-strokovnih sindikatov }^epV' ba Pravne pomoči Prl. jjfca' bliškem svetu Zveze si tc.v za Slovenijo. juni-)a * __ Ljubljana, 29. zmanjšanjem režijskih varčevanjem itd., alTlP updf prepuščajo večinoma s|dra Celjski tisk svojstveno pot 1 individualni delitvi osebnih oftodkov, čeprav je približno je,'sterri času kakor sorodni ko-uvedel ekonomske enote. 0g tem 50 drugod večidel enih delovna mesta po toč-v.^lnem sistemu in sta pri de-Va? mase osebnih dohodkov tol?3 samo konstantno število en t eltonomski učinek celotne ue u ^er morda še poslovni tiXeh Podjetja, so v Celjskem >.3?. ovrednotili vsa dela, ki Uv pri v Poštev, in teh ■ 'z^ustvene> statistične in j.-, ni^ne norme na vseh delov-onestih, da lahko merijo po-" meznikovo proizvodnost in ni e 9sebne dohodke po dokaza-1 Prizadevnosti. v ti6^3 80 ^orej kategorizirali in skladu z njihovo zahtevnostjo rednotili enoto proizvoda — hn??3 uro' Delavčevi osebni do-on<1^i so odvisni od števila Pravi j enih ur in vrednosti iz-senih del, preračunani po ka-^Sorizacijski tabeli. Tretji ele-V|®nt osebnega dohodka je od-e^en °d gospodarskega uspeha °nomske enote: znižanja last-izk-Cei?? 2 varčnostjo in boljšim n oriščanjem strojev. Cim več eno?3- ur 0Pravi ekonomska tpJa in čim manjši so stroški, ^ večji je presežek, ki ga v čla razdele med lihf6 ^onomske enote. Razum-tUg0.’ .da deleži niso enaki; od-i-,Dai° jih po ovrednotenem elPIV^ualnem učinku. Četrti v ment osebnega dohodka pa je p ZVezi s poslovnim uspehom talfJe^a meseca v mesec tPg^piha kakor vsi prejšnji ele- f- videz je stvar malce za-pj. ana> v praksi pa je zelo pre-< ■ sta- V osmih mesecih, odkar ;ako horiu 0'-,računavajo osebne do-50 se najbolj črnogledi e. so prepričali, da novi si- stem ni slab, čeprav ima še pomanjkljivosti. DELA NISO PRAV KATEGORIZIRANA Komisija in podkomisije za delitev osebnih dohodkov so se ure in ure ubadale s kategorizacijo del, preden je delavski svet sprejel začasni pravilnik. Delavci pa so kmalu opazili, da nekatera dela niso pravilno kategorizirana in so zahtevali popravke. Posebno strojni stavci niso mogli razumeti, kako da je delo ob večjih in bolj kompliciranih strojih, ki zahteva večjo strokovnost, enako ocenjeno kakor delo ob manjših strojih. Mimo napak v kategorizaciji del, ki so jih popravili, so delavci zahtevali, da se zaslužek vsem odmerja po delu, ne samo nekaterim. Pred novo delitvijo osebnih dohodkov so se v kolektivu bali, da bi visokokvalificirani delavci manj zaslužili kakor doslej, ker zaradi pestrosti naročil ne bodo mogli opravljati samo visokokvalificiranih del. Ce je sila, se mora lotiti tudi naročenih obrazcev ali letakov, ki bi jih lahko napravili niže kvalificirani tovariši. Da ne bi bili prikrajšani, so do zdaj tem strokovnjakom obračunavali norma ure po ceni za I. kategorijo del, četudi so opravljali lažja dela, vsem drugim pa so odmerjali osebne dohodke po delovnem ceniku. Sčasoma pa so prišli na to, da privilegiranci včasih izkoriščajo dane ugodnosti in posegajo po lažjih delih, ker zanje dobe toliko kakor za težja. In privilegij bo 1. julija, ko uveljavijo novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, za zmeraj prečrtan. JE PLANIRANA LASTNA CENA V REDU? Vsi oddelki seveda budno spremljajo svoje in tuje mesečne rezultate, izkazane v presežni vrednosti dela. Kljub veliki pri- zadevnosti in varčnosti pa je strojnica vedno na najboljšem. Nič čudnega, če so druge ekonomske enote podvomile v dobro planiranje lastne cene in zahtevale, da uvedejo analitično službo, ki bo ekonomskim enotam dajala vse potrebne podatke o planskih cenah in proizvodnji. Malce sebični nagibi »zapostavljenih enot« so torej pomagali k boljši evidenci in pravilnejšemu obračunavanju proizvodnih stroškov in k boljšemu ugotavljanju gospodarskega uspeha. V planskih cenah so namreč res našli nekaj napak. REZERVE, KI SO JIH SELE ZDAJ ODKRILI Po vsem, kar smo doslej napisali, bi kdo utegnil misliti, da se v Celjskem tisku ukvarjajo samo s popravljanjem delovnih in proizvodnih meril. Pa so si v osmih mesecih nabrali tudi precej dokazov, da jim gre za dobro gospodarjenje. V knjigoveznici, samostojni ekonomski enoti, so ugotovili, da jih zgibanje Celjskega tednika veliko stane, ker morajo časopis z dvigalom prevažati iz pritličja, kjer ga tiskajo, v drugo nadstropje. Leta in leta ni nikomur prišlo na misel, da je ta notranji transport pravzaprav odveč. Pri vsem je najzanimiveje, da je preprost delavec, od katerega ne bi nihče pričakoval, vprašal: »Pa kaj se gremo kufre gor, kufre dol. Prenesimo zgi-balhi stroj v pritličje, pa bo časopis dvakrat prej odpremi jen in elektriko bo prihranili.« Očitki drugih ekonomskih enot, češ da v strojnici zato največ zaslužijo, ker proizvodni stroški niso pravilno planirani, ne drže v celoti. Ce ne prej, bo po korigiranju planirane lastne cene očitno, da proizvodne stroške znižujejo tudi z varčnostjo. Včasih so odvišno barvo po kon- OB ZVIŠANJU CEN KRUHA V CELJSKEM OKRAJU Mimo občine in občanov sk re<^ dnevi so tudi v celj-, 6rn okraju povišali cene kru-. *n Potrošniki že nekateri h,i in Šajo <*rugi rna:ni mirno prena- kruh Podražitev in plačujejo k. Pb višjih cenah. Tokrat ne Svi« 0l:e^ PisaM o upravičenosti ral ania cen, ker bo o tem mo-j2v spregovoriti zbor proga a:3lcev Občinskega Ijudske-5om°^'>0ra ^e'ie’ želim le pri-hiu nekai k demokratične-o f^Pravljanju in odločanju ©banju ko; ,rbune cen in odgovornosti kate~*iC vsem tem. Marsi-dej6r* delavec je namreč zve-Pr ,Za Povišanje cen šele, ko je pj.^rai v Celjskem tedniku od-Vu Pismo delovnemu kolekti-fla • e*ežitar v Celju. Gre za to, tov? °.tej odločitvi, ki prav go č?1, (sPet) razpravljal in odlo- -OVq _. - kfat ni tako nePomembna, to- o t le okrajni ljudski odbor in m občine sploh ni obvestil. občj- ■ tem ie Pcdpredsednik Celi S^ega ljudskega odbora v ceneU ?eiai naslednje: Zvišanje . blag kruhu je odobril Svet za C^i promet Okrajnega ski j- ga odbora Celje. Občin-bi , čadski odbor v Celju o tem Pra,,1, obveščen. Nič manj ne- *vllno Menim, da je nepravilno tudi to, čeprav sicer predpisi to dopuščajo, da Okrajni ljudski odbor določa najvišje stroške za peko kruha, ker nima neposrednega stika s potrošniki in da gredo tako lahko take odločitve mimo občine, ki pa je na tem bolj neposredno zainteresirana. Občinski ljudski odbor, kot mi je znano, nima zakonite pravice oporekati zvišanju cen oziroma določanju cen, ker je po predpisih v tem primeru za to pristojen. Okrajni ljudski odbor, ki določa stroške peke kruha, na podlagi teh stroškov pa podjetje potem samostojno formira meloprodajno ceno. Menim, da je v splošnem interesu, da upravni in politični organi v občini pravočasno vedo o spremembah cen najvažnejšim prehrambenim artiklom. Prav zaradi tega in še predvsem zato, da se taki primeri ne bi več dogajali, je bilo sklenjeno, naj podjetje »Veležitar« zniža ceno na prejšnjo do tistega časa, dokler o tem ne bo obvestil občinskega ljudskega odbora in dokler ne bo svet za blagovni promet o tem razpravljal. Razen tega phdjetje »Veležitar« zvišanje stroškov za peko kruha še ni objavilo v Uradnem vestniku okraja Celje. Ker so navadno te objave v zaostanku, so.se podjetja in pristojni organi OLO sporazumeli, da se to zvišanje dovoli že prej. Taka je žal praksa tudi v nekaterih drugih primerih. Toda kakšen smisel imajo potem objave v Uradnem vestniku? Ali so res samo zato, da zadostimo pravnim predpisom in ne zato, da bi o sklepih ne le obveščali občane, temveč da bi jih pritegnili tudi k sodelovanju? Menini, da je bilo s takim sklepanjem okoli zvišanja stroškov peke kruha kršeno načelo demokratičnega razpravljanja in odločanja in tudi družbenega upravljanja v komuni. BE čanem delu zavrgli, zdaj jo shranijo, pole papirja, ki jih dobe strojniki za preizkušanje tiska, odneso v skladišče, če jih ne porabijo. Vsaka vrnjena pola pomeni toliko in toliko dinarjev prihranka, ki jim nekdaj ni bil mar. Razen tega se pridno zalagajo z delom, da stroji ne bi po nepotrebnem stali. 1. JULIJ NOV MEJNIK V GOSPODARJENJU Teh prvih osem mesecev po ustanovitvi ekonomskih enot štejejo v Celjskem tisku za poskusno obdobje, ki bo 1. julija zaključeno. Tega dne bodo namreč uveljavili novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, vrsto upravljalnih dolžnosti in pravic pa bodo prevzeli zbori kolektivov v ekonomskih enotah z voljenimi predsedniki na čelu. Največja pomanjkljivost ekonomskih enot bo s temi volitvami odpravljena. Podkomisije za delitev osebnih dohodkov, ki so doslej nadomestovale samoupravne organe, so resda pomagale odpraviti marsikatero nepravilnost, niso pa imele nobenih pristojnosti. Zbori ekonorh-skih enot pa bodo samostojno odločali o zaposlovanju, disciplinskih kaznih, sestavljali proizvodni in finančni plan za svoj oddelek in sami presojali o uporabi sredstev za vzdrževanje strojev. Razen tega lahko samostojno regulirajo nerealne proizvodne pokazatelje, prav tako denarna priznanja iz stimulativne kvote. SE DVE VELIKI POMANJKLJIVOSTI Z razširitvijo samoupravnih pravic na vse čalne kolektiva pa prevzame tudi sleherni delavec odgovornost, da bo čimprej sestavljen pravilnik o delitvi čistega dohodka, ki ga še nimajo. Ključ, po katerem ga zdaj dele, je zastarel in za prizadevnejše ekonomske enote deloma krivičen. Zbore ekonomskih enot pa čaka še drugo delo: merila za kakovost še niso sestavljena. Tiskarnam zlepa ne bo primanjkovalo dela, vendarle ni vseeno, kaj dajo iz rok. Slabo opravljenih uslug ni mogoče tako zaračunati kakor dobre, od cen pa je odvisen poslovni uspeh podjetja, ki lahko precej poveča ali zmanjša posameznikove osebne dohodke in skupni rezervni sklad. Verjetno pride kmalu na vrsto sam rezervni sklad. Z denarjem iz rezervnega sklada bo po novem« pravilniku o delitvi osebnih dohodkov razpolagal upravni odbor in potemtakem tudi sam odločal, ali ekonomska enota iz subjektivnih ali iz objektivnih razlogov ni dosegla predvidene realizacije oziroma ali upravičeno ali neupravičeno zahteva, da člani dobe planirane osebne dohodke, čeprav bi po proizvodnih uspehih morali dobiti manj. Še bolj pa jim bo centralizirana »železna rezerva« hodila narobe, ker ne bodo mogli samostojno deliti raznih dodatkov, na primer socialno šibkejšim nosečim delavkam ali starejšim, marljivim delavcem. Pa kaj bi prerokovali, tudi brez tega bodo ekonomske enote dosegle, kar lahko dosežejo v svoj in skupni prid. M. K. . tudi ni storilo podjetje 2Vjjaezi1:arri ki občino o potrebi (Ja cene ni obvestilo, talso občin?? ni mogel razpravljati triet SVet za blagovni pro- ln tržišča. Ugotovili smo S POSVETOVANJA O PROBLEMIH GOSPODARJENJA V DOMŽALSKI KOMUNI Prilagajanje novim pogojem | Žitar?z’ da je podjetje »Vele-t. m. naslovilo na ob-Sosg. Cudski odbor, oddelek za hu ’ "a bi b: dopis, kjer sporo--m 2^. — bilo treba cene Kru- v shei Toda ta doniš so žitvijoe Preklicali z obrazlo-> ’ bodo poslali za to °Sa (j Vendar tega pred- Bnstp danes še nimamo. Zato svet Pr> občinskem ?B§eiertl Pdboru o tem pač ni !ei,h u razPravljati, niti ni o K?ski ^kretno spregovoril oblilo Cudski odbor, čeprav je 3 eni izmed sej še po-Udarjeno, da mora ob-o311 ia jn° spremljati gibanje ?Jgaii} ua morajo biti pristojni Ani -j? tem pravočasno obve-? Post ko bolj nepravilen je ?:'• še ^-k podjetja »Veleži-?Aer Zat°> ker je to že drugi ie omenjeno pod-A oj?.83'0 ceno stroškom mi-i^Pštev?6' Zaradi takega neti Wi?ia°bčinski ljudski od-Za Prevzame odgovor-Ahi, -Mitični položaj v ko-■ V zvezi s tem ute°" Uveljavljanje novih ekonomskih ukrepov spremljajo tudi v domžalskih podjetjih nekateri problemi, ki pa jih bo z nekoliko večjim prizadevanjem delovnih kolektivov, moč urediti. Z nekoliko večjim prizadevanjem pravim zaradi tega, ker je marsikatero podjetje prišlo v težave po lastni krivdi. Vse kaže. da so to v večini teh podjetji že spoznali. Gre predvsem za dva problema: Vodstva nekaterih podjetij skupno s samoupravnimi organi še vedno niso v celoti spoznala, da tržišče danes ne pobere več vsega kar podjetja proizvajalo. Seveda je treba pri tem poudariti, da v tem primeru ne ere toliko za problem kvalitete, kolikor za proizvodnjo oziroma izbiro takih izdelkov, ki jih tržišče potrebuje. Gre torei za, hitrejše prilagajanje in večii posluh za potrebe trga. Da temu doslej ni bilo povsod tako, pričajo nenormalne zaloge izdelkov n. pr. v podjetju TIniversele, Združeni kemični indui+riii, Tovorni sanitetnoga materiala in drugod Povedati pa je treba, da so se delovni kolektivi teh podjetij v zadnjem času resno zavzeli, da bi ta problem čimprej uredili tako, da bi svojo proizvodnjo prilagodili potrebam, ki jih narekuje tržišče. Drugo, kar je prispevalo k večjim težavam v zadnjem času, je delitev čistega dohodka. Nekateri kolektivi so pri delitvi premalo upoštevali večje potrebe po obratnih sredstvih zaradi povečane proizvodnje ter so pri tem videli le dohodke. Ravno v podjetjih kjer so osebni dohodki hitreje naraščali kot produktivnost imajo sedaj največ težav zaradi pomanjkanja sredstev za redno proizvodnjo. Po podatkih, ki so jih zbrali v 14 podjetjih, imajo ta podjetja zagotovljenih le 7fi "/n potrebnih sredstev za redno proizvodnjo. Manjka jim skutmo še okrog 800 milijonov dinarjev. Med temi pa so tudi taka podjetja, ki imajo le 16 Vo potrebnih obratnih sredstev. Hkrati pa je ravno v nodjetjih, ki jim manjka obratnih sredstev največ teženj, da bi žimnreie realizirali obsežne investicijske programe. Sedanje stanje bo prav gotovo narekovalo tem delovnim kolektivom, da bodo temeljito premislili o tem, ali bo dinar rentabilneje naložen v obratna sredstva, v povečano proizvodnjo ali v osnovna sredstva. V Domžalah sodijo, da bo to zlasti moral dobro proučiti delovni kolektiv in vodilni ljudje v »Sončnici«, ki se še vedno zavzemajo za to, da bi začeli z velikimi investicijskimi vlaganji v gradnjo novega objekta in nabavo naprav za predelavo soje. Obenem pa imajo za proizvodnjo zagotovljenih le 26 Vo potrebnih obratnih sredstev. Na nedavnem posvetu predstavnikov samoupravnih organov, vodstev podjetij in sindikalnih podružnic so tudi ugotovili, da pri urejanju teh problemov celotni delovni kolektivi premalo sodelujejo. Zato so predlagali naj bi delavski sveti sklicali razširjene seje in se o tem temeljito pogovorili. Kadar gre za tako važne zadeve, ki so odločilne za nadaljnji razvoj podjetja je prav, da pove svoje mnenje ves kolektiv in da ves kolektiv tudi odloči. S. F. Značilno za tokratno zasedanje Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije je, da so ljudski poslanci tako v razpravi skupščinskih odborov kot tudi na zasedanju skupščine same razčlenjevali vzroke, ki so vplivali na neskladnost ^lede gibanja gospodarstva v prvih štirih mesecih. Hkrati ob tem so seveda tudi opozarjali na bodoče naloge. Iz razprave skupščinskih odborov, predvsem pa poročil odbora za gospodarstvo obeh zborov in obrazložitve poročila Izvršnega sveta, je moč razbrati tele ugotovitve, napotke in naloge: Poročilo Izvršnega sveta opozarja med perečimi problemi v dosedanjem gibanju gospodarstva predvsem na nesorazmerja med gibanjem proizvodnje in vsemi oblikami potrošnje. Odbor za gospodarstvo Republiškega zbora je sodil, da gre tu najprej za realne izračune in upoštevanje vseh okoliščin, ki vplivajo na obseg teh razmerij. Letošnji spremenjeni sistem v gospodarstvu namreč omogoča gospodarskim organizacijam, da sproti trošijo ves tisti del narodnega dohodka, ki ga namenijo za osebno potrošnjo. V prejšnjem sistemu so lahko to storile šele prek delitve dohodka po zaključnem računu. To je gotovo eden od činiteljev, ki vpliva na drugačno gibanje potrošnje. • Vzrok za neskladnosti med planom in dejansko doseženo potrošnjo je tudi v samem sistemu in metodologiji planiranja. Ta ne ustreza sedanjemu gospodarskemu sistemu. Gre namreč za to, Via imamo pri nas vrsto planov, ki med seboj niso vsklajeni. Z gospodarskim planom podjetja računa kolektiv. Toda ta ni enak planu občine. Plan okraja pa je spet drugačen kot plan občine in podobno. Tako se dogaja, da se zahteva od gospodarskih organizacij več, kot dejansko zmorejo. Posamezne politično-teritorialne enote izdelujejo svoje plane dobršen del z vidika, koliko sredstev potrebujejo za svoje proračune in sklade. To pa se ne ujema nujno s tem, kar zmorejo in. na kar računajo gospodarske organizacije. Tako prihaja do določenega pritiska na gospodarske organizacije, ki pa lahko edine presodijo, kaj dejansko' zmorejo. Prav zaradi tega prihaja pogostokrat do neskladnosti med planom in dejanskim gibanjem gospodarstva. ® Vskladiti metodologijo planiranja s sedanjim gospodarskim sistemom je torej nujen pogoj. Med vzroki, ki so bili našteti za neskladnosti glede gibanja gospodarstva v prvih štirih mesecih letos, je tudi prepočasno prilagajanje posameznih gospodarskih panog in organizacij sedanjemu gospodarskemu sistemu. Zaostajala je tudi delitev dohodka v gospodarskih organizacijah. V razpravah na zbornicah, na sejah ljudskih odborov, v podjetjih itd. so večkrat omenjali kot glavno oviro za nadaljnji dinamični razvoj proizvodnje pomanjkanje obratnih sredstev. Zaključni računi gospodarskih organizacij za minulo leto kažejo, da je bilo razmeroma malo dohodka vloženega za obratna sredstva. Kolikor pa je bilo naložb, so jih podjetja morala naložiti — ne pa gospodarsko hotela. Takšne težnje je opaziti tudi letos. Skupno povečanje obratnih sredstev v letošnjem letu znaša okoli 7,6 milijarde dinarjev. 1,2 milijarde dinarjev odpade na gospodarstvo, 1,4 milijard.e. dinarjev je v ta namen vložila banka, ostalo pa družbeni investicijski skladi. V primerjavi s tem pa so gospodarske organizacije potrošile letos za, osnovna sredstva okoli 18,5 milijarde dinarjev. Investicijska potrošnja je v resnici še večja, o čemer nas prepričujejo neplačani računi v gradbeništvu, strojegradnji itd. Nekateri gospodarski »strokovnjaki«, je bilo rečeno, se zavzemajo za to, da bi zaradi pomanjkanja obratnih sredstev zmanjšali proizvodnjo. Za večjo proizvodnjo naj skrbi, če hoče »državna blagajna«. Takšna politika je kratkovidna. Že če upoštevamo kratkoročno gospodarjenje. Ce bi se uveljavila, bi prišjo v daljšem obdobju do nezaželenih deformacij tako v gospodarskem kot družbenerri sistemu. • Zahteva po finansiranju gospodarstva izključno z bančnimi sredstvi povzroča namreč koncentracijo denarja v banki. To je moč doseči le s centralizacijo, z zbiranjem sredstev in višjimi depoziti vseh vrst v centralnih bankah. To pa praktično pomeni večjo gospodarsko odvisnost podjetij od bank, večje razdeljevanje bančnih sredstev, kar vsekakor niso smotri, h katerim težimo v nadaljnji izgradnji gospodarskega in družbenega sistema. V obrazložitvi poročila o gibanju gospodarstva je bilo rečeno, da je jasno, da gospodarstvo ne bo moglo in da ne more samo z lastno akumulacijo zagotoviti potrebna obratna sredstva za tako dinamičen porast proizvodnje, kot ga predvidevajo gospodarski programi. Prav zato predvideva kreditna bilanca, ki jo je sprejel Zvezni izvršni svet, dodajanje bančnih sredstev v skladu z blagovno denarnimi gibanji v letošnjem letu. Za to je namenjenih 118 milijard dinarjev, ki naj bi jih začeli trošiti v drugem polletju. (Zvezni izvršni svet je v torek med drugim sprejel odlok o dodeljevanju kreditov za obratna sredstva v drugi polovici 1961. leta. Te kredite bodo dobile samo gospodarske organizacije, ki izpolnjujejo določene pogoje: — banke bodo lahko dajale kredit, če je gospodarska organizacija poprej izkoristila del svojih skladov za finansiranje potreb; — če ne dobavlja proizvodov in ne opravlja storitev malomarnim kupcem; — če je uvedla instrumente, ki omogočajo pravočasno izterjati terjatve oziroma vnovčiti menice. Pogoj je tudi, da so zaloge proizvodov, za katere je zaprošen kredit, zaloge iz tekoče proizvodnje in so njihove cene vsklajene s splošno politiko cen. Kot instrumenti plačevanja bodo uporabljene menice in predujmi. Nosilci proračunov pa bodo lahko dobivali proizvode in storitve samo na podlagi akreditivov.) ® Kljub tem ukrepom ostaj'a še vedno odprt generalni problem, to je medsebojno kreditiranje, ki vedno bolj nezadržno narašča. Rečeno je bilo, da je to arzenal gospodarske slabosti naše finančne in kreditne politike. Te nepravilnosti se kažejo predvsem y tem, da se ne izpolnjujejo opveze družbenih skladov, da se kreditira nekurantno blago, za katerega na trgu ni povpraševanja, in da se spreminjajo kratkoročni krediti v dolgoročne itd. Na zasedanju skupščine so bile naštete naloge, ki naj pripomorejo k ugodnejšemu razvoju gospodarstva v prihodnjem obdobju. Gre za analize, ki naj pokažejo, kakšen bo materialni položaj podjetij v perspektivi, če izkoristijo vse možnosti, ki jih ji odpira sistem sedaj in v prihodnosti; dalje za proces decentralizacije, ki naj omogoči, da proizvajalci v ekonomskih enotah odločajo ne samo o osebnih dohodkih, temveč o delitvi celotnega dohodka, ki ga ustvarjajo; med drugim velja pospešiti izdelavo in sprejemanje pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. P. D. i§|i| i m ZA SINDIKAT PREPOVEDANO Vse kaže, da pregovor več glav, več ve, ne drži več in da bi kazalo spremeniti v manj glav, več ve. Nekateri dvomljivci pa v to nikakor nočejo verjeti, čeprav jim ponekod poskušajo to za vsako ceno dokazati. Ne vem zakaj, toda doslej sem bil trdno prepričan, da je sindikat vse bolj v oporo organom upravljanja in da si dobrega gospodarjenja sploh ni več moč zamišljati brez njegove dejavnosti. Slišal sem pripovedovati ljudi, da zdaj sindikalne podružnice nič več ne skrbe za ozimnico in za nogavice z napakami po sindikalni ceni in da se namesto tega ukvarjajo s stvarmi, kot so nagrajevanje po učinku, uvajanje ekonomskih enot, strokovno izobraževanje. In če se prav spominjam, v časopisu sem celo prebral, da postaja sindikat gonilna sila našega gospodarskega razvoja. Da, prav tako je pisalo. Toda vse kaže, da povsod ne mislijo tako in da je pravzaprav najboljše, če sindikat še naprej opravlja in-tendantske posle, skrbi za krompir, jabolka,, zelje, drva, premog, nogavice, robce, srajce... Tako so tudi pri njih sklenili, da sindikalne podružnice ne bodo več vabili na seje upravnega odbora. Bržčas so morali imeti zu ta svoj sklep tehtne razloge. Na občnem zboru pa se je vsa stvar zavozlala. Nadzorni odbor sindikalne podružnice je zapisal v svoje poročilo: »■Nikakor pa ne more nadzorni odbor razumeti sklepa, da upravni odbor ne bo več vabil na svoje seje predstavnikov sindikalne podružnice. S takim sklepom se nadzorni odbor nikakor ne more strinjati in zahteva, da upravni odbor razveljavi ta svoj sklep.« Zdaj začenjam dvomiti o tehtnosti razlogov, ki so privedle upravni odbor do takega sklepa. Kaj pa če se za vsem skupaj ne skriva nič drugega, kot gola ljubosumnost, bojazen, da bi nekdo preveč dregal tja, kjer ga po mnenju drugih prav nič ne srbi? Toda sindikat pravi, da bi vendarle bilo treba podrezati. Ze na lanskem občnem zboru sindikalne podružnice so sklenili ustanoviti ekonomske enote in uvesti nagrajevanje po delu, a še do letošnjega občnega zbora ni bil sklep uresničen! Včasih bi se nasmehnil, češ poglej jih, kakšne kozle spet streljajo, pa je zadeva preveč resna, da bi zbijali šale. Gre za nekatere pojave v zvezi s šolanjem in strokovnim izpopolnjevanjem kmetijskih delavcev. Strokovnjakov nam manjka po dolgem in počez. Zato jih zadruge in posestva vzgajajo tudi tako, da pošiljajo v šolo ljudi iz proizvodnje. Do sem vse lepo in prav. Toda — kdo gre v šolo? V dolenjski metropoli (samo tam?) pripovedujejo, da se je v zadrugah udomačila čudna navada. Za šolanje, na primer na srednji kmetijski šoli, določijo delavce, ki že 1 imajo nek »nekmetijski« poklic in ustrezno papirnato diplomo v žepu. In tako pošljejo v omenjeno šolo mizarje, mesarje in kdo še ve koga. Pravih »kmetijcev«, ki bi si želeli izpopolnjevati svoje znanje, pa pri izbiri kandidatov sploh ne upoštevajo. Skoraj vedno se je doslej potrdilo, da vsiljena stvar ni nikoli dobra. No, da — tudi mesarji in mizarji so doslej dokaj srečno zapustili klopi kmetijskih šol. Toda potrebujemo bolj strokovnjake-specialiste, kot pa »univer-zalce«. Iskanje slednjih je naposled tvegana, nesmotrna in draga reč. Kompas za določanje izhodišč za izobraževanje kmetijskih delavcev velja torej obrniti, kjer tako še niso storili, v drugačno, pravo smer. Kaže naj pot od izobraževanja neposrednih proizvajalcev na delovnem mestu naprej. Brez privilegijev in brej izjem za kogarkoli! I H KRONIKI TEGA TEDNA SO < PRISPEVALI: 1. TOVARNA DUŠIKA, RUSE — B. SAMARIN 2. NOVO MESTO (in — nemara — še kak drug kraj — M. GOVEKAR »Zadnji čas je bilr da smo sklicali tale sestanek.«® »Kaj pa pomeni delavski svet?« @ »če bi vedeli, o čem govorite in kaj sklepate, bi bilo manj opravljanja za vogali.« ® »Sem vprašal predsednika upravnega odbora, kako je s potovanji v inozemstvo, pa mi je rekel, da to mene nič ne briga.« • »Kadar govorimo o nagrajevanju, bi morali govoriti predvsem o številnih neurejenih notranjih problemih, ki vplivajo na formiranje dohodka.« ® »Tudi sami smo krivi; stvora ni moč reševati z jezo in vpitjem, pač pa s konstruktivnim prizadevanjem vseh.« Pred dnevi je bil v podjetju »•Globus-Špedicija« v Ljubljani množični sestanek, ki ga je sklical izvršni odbor sindikalne podružnice. Po kratkem referatu o pomembnosti ekonomskih enot se je začela razprava. Sprva je bila umirjena in negotova, potem pa vedno bolj glasna, odkrita in včasih tudi ihtava. Govorili so predvsem o odnosih in o gospodarjenju, o nagrajevanju in o ekonomskih enotah. Povedali so, kaj jih ^eži, kaj po njihovem mnenju ni prav in kako bi bilo moč vse njihove probleme čimhitreje rešiti. Iz razprave povzemamo nekaj misli. ODNOSI: Številni diskutanti so grajali samovoljo nekaterih vodilnih tovarišev, ki na vsak način skušajo vsiliti organom samoupravljanja in kolektivu svoj prav, pa če je tisti njihov »prav« koristen ali škodljiv. Toda izkazalo se je, da krivde za takšno početje ni moč naprtiti le tistemu, ki pravi: “Tako bo, kot jaz rečem in nič drugače,« pač pa je kriv tudi tisti, ki potem pokima, se stisne v kot, molči. Tudi za to gre. Delavski svet se ni postavil na lastne noge, zato danes v podjetju govore: “Kaj pa je naš delavski svet? Sklene tisto, kar mu naročijo.« V takšnih razmerah se seveda lahko dogajajo številne nepravilnosti. In tudi se. Vzdušje v kolektivu podjetja “Globus-Špedicija« je bilo zadnje čase izredno slabo. Kolektiv je, kot je dejal neki tovariš, razbit. Uprava in delavci so razdvojeni, mehaniki črno gledajo šoferje, šoferji pa mehanike. Ker delavci ne vedo, kaj v upravi in na sestankih samoupravnih organov govorijo in o čem odločajo, se v podjetju širijo različne vesti, med njimi tudi take, ki niso resnične. Le malo je ljudi, ki so toliko korajžni, da si upajo z besedo na dan. Največ govorijo za vogali, potihoma, kajti so ljudje, ki vsako besedo še toplo nesejo na upravo. In zraven marsikaj dodajo. Potem govorijo o črnih listah in črnih pikah, o odpovedih. Sodu je izbilo dno nekaj dogodkov, ki so, močno odjeknili v kolektivu. Na predzadnji seji delavskega sveta je njegov predsednik opozoril na nekatere nepravilnosti. Med drugim je govoril o posledicah nezakonitega obračunavanja dnevnic, o nekaterih gospodarskih problemih, ki bi jib bilo treba čimprej rešiti, ° potovanjih vodilnih uslužbencev v tujino, ki po njegovem mnenju niso vedno umestna in koristna itd. Na naslednji seji pa so predsednika delavskega sveta odstavili. Ne zato, ker je grajal nepravilnosti, ampak zato, ker ni — član Zveze komunistov. Zahtevali so od delavskega sveta, naj ga razreši in po desetminutnem molku ter intervenciji direktorja — je sam odstopil. Bil pa je, kot je dejal predsednik sindikata, zelo priljubljen. Seveda je takšen odnos do izvoljenega predsednika delavskega sveta povzročil v kolektivu negodovanje. Hkrati pa so v podjetju začeli govoriti, da je uprava kupila knjigovodske stroje in zanje plačala 28 milijonov dinarjev. Ljudje so spraševali člane delavskega sveta, kako je s to zadevo, ali so bili stroji res potrebni, pa nihče ni ničesar vedel. Spet je bilo veliko negodovanja. Zahtevali so sestanek. Na sestanku se je izkazalo, da uprava tistih strojev pravzaprav še ni kupila, pač pa jih je vzela v najem in za najemnino plačala 28 milijonov, kasneje pa jih bodo kupili, toda koliko bodo zanje še dali, niso povedali. “Nekaj malega«, so rekli. O tem je bil obveščen uprgvni odbor. Delavskega sveta pa bojda niti ni bilo treba obvestiti, ker ta izdatek tako sodi med materialne stroške! Ne bom našteval vsega, kar so govorili, saj že ta dva primera zgovorno kažeta, kakšne so razmere v tem kolektivu. NAGRAJEVANJE: Lani so se prejemki, zlasti osebni prejemki šoferjev zelo povečali. Preveč. S tem so se strinjali tudi šoferji. Treba bi bilo pregledati pravilnik o nagrajevanju, ga izpopolniti, postaviti na realne temelje, uveljaviti še bolj stimulativne oblike nagrajevanja. Pa tega niso storili. Določili so, koliko lahko človek največ zasluži. Zdaj se dogaja, da prizadevnemu delavcu, ki ne pusti, da bi blago stalo na rampi ali drugje, ki namesto 50 kilogramov nosi na hrbtu tudi sto kilogramov in s tem, koristi podjetju (blago je hitreje od-premljeno, stojnina je manjša), odtegnejo od zaslužka, ki mu ga zagotavlja pravilnik, tudi deset in še več tisoč dinarjev na mesec. Potem seveda nima volje do dela. Podobno je s premijami za gume. Na sestanku je nekdo dejal: »Pazil sem na gume, podkladal sem jih, vozil sem precej dalj, kot je norma, dobiti bi moral 25.200 dinarjev, tako so že zračunali in zapisali, pa denarja nisem dobil. Nihče ga ni dobil. Če ne dosežem norme, pa plačam kazen.« Ker nagrajevanje ni urejeno, ljudje odhajajo. To velja tudi za uslužbence. Komisija za sprejem in odpoved je nekajkrat predlagala, da je 'treba urediti osebne dohodke, pa je niso hoteli poslušati. Človek gre, potem sprejmejo novega, ki se šele priučuje, pa mu dajo tudi do 5000 dinarjev več! Zgodilo se je celo. da so namesto enega, ki je odšel, sprejeli dva — za isto d^lo. GOSPODARJENJE: Res so v letu dni povečali promet za sto milijonov, ,res pa je tudi, da bi ga lahko povečali še enkrat toliko, če bi izkoristili vsa sredstva, ki jih imajo in če bi bolj preudarno gospodarili. Nabavili so drage FAP in hladilnike ALFA ROMEO, medtem ko so druga prevozna podjetja kupovala cenejša in primernejša vozila. Zdaj jim to nič kaj radi ne sprejmejo, v i dar jih je že zapustilo n® strank, pa tudi vozil ne riščajo popolnoma. Večkrat zijo kamioni brez prikolic, prav bi lahko vlekli oseinto^ ske prikolice, hladilniki Pa stoje in zanje plačujejo denarje. ^ Se marsikaj je, o čemet ^ govorili. Na primer, o skrbi stanovanja, ki jo pogrešajo^ , niso doslej kupili niti tei*e Jenel> re^. ' stanovanja, o tistih 30 milj nih, ki so jih namenili z® novanja, pa bodo zanje ei. (kot je povedal tovariš kom cialni) le štiri sobe. Pa bodi dovolj. Zdaj gre za to, da vse te deve, o katerih so tako rt-„ govorili, uredijo. Zato so se 1 sestali. v Iz razprave je bilo moč t brati, da bo treba predaš okrepiti delavsko upravlJ3^ in jasno razmejiti pristojno pravice in dolžnosti. Oživit’ ^ treba ekonomske enote, ki . jih ustanovili že prvega mm . (takrat so tudi izvolili 0',raj3j delavske, svete, ki pa še s« j kalikšnimi sreds^ ne vedo, s razpolagajo, kako naj stva delijo, kakšne so njib® sli> pristojnosti). Zato so predla?^ naj se v kratkem tralni delavski svet in poslovnik ter se temeljito vori o delu ekonomskih eno ^ o njihovi materialni osnovi. 3 ko da bi že v začetku dru^ v meseca zaživelo upravljan] ^ ekonomskih enotah. 'v7e^et!cai;Ci treba, kdo naj kaj dela in k n.aj dela in k temu, da bi bi to vedeli, morajo prispevati ji delež družbeno politične „ ganizacije v podjetju, zlasti sindikat. . Sklenili so tudi, da ^ uredili nagrajevanje tako, bo spodbujalo boljše gosp0 jenje in sameznika, ekonomske enote in ceiUL‘Ljti podjetja. Le tako bo moč r ^ njihove težave in odpraviti bo večjo prizadevnost P delovne škoduje. Njihova osnovna sred- . pravilnosti, kajti, kolikor d stva so draga, njihova polna lastna cena pa za kakih deset dinarjev prekaša ceno drugih prevoznikov. Za sedaj še gre. Prevažajo predvsem kosovno blago, ki ga drugi prevozniki bo samoupravljanje in ločitvah, toliko manj —. ^ trebnega govoričenja in ieZ i ..j- . vi- več ljudi bo sodelovalo Pn_rt(r bo nevi(l toliko boljše bo vzdušje 'r ^ lektivu. K* KDO MU KAJ MORE? Nekateri sicer trmasto trde, da je z delavskim samoupravljanjem odklenkalo samovolji direktorjev. Toda že stari so spoznali, da ima vsako pravilo svojo izjemo. Pa da bi bili zdaj mi pametnejši od njih? Je že tako, da je včasih osem ur dela več kot dovolj. Ne gre več, pa če bi bile s suhim zlatom plačane. Ne vem več, ali mu je ime Francelj, Jože ali Marjan ali kako drugače. Pa saj to je navsezadnje zanj in za njegovo zgodbo povsem vseeno. Važno je le to, da je imel tistega dne dela čez glavo in da si ni želel drugega kot zlekniti se po kavču, prelistati Primorski dnevnik in nato kar tako mimogrede malce zakinkati. »Nak, več kot osem ur pa danes že ne bom delal,« se je pridušal, »ma je bilo zadosti!« A kot vse kaže, je bil tisti dan zanj res črn. V podjetju so hoteli, da bi delal tudi pre- sindikalne podružnice, sPkre ko šihta. tovarniške organizacije in 5 On pa, trmast kot je, da ne kretar podjetja. a bo. 2e proti koncu sestanka In ostalo je pri njegovem, je moral sekretar podjetja _ Se več, sploh mu ni bilo več direktorju. Potlej, ko se j® treba delati. Direktor ga je nil, je povedal: _ ei odstranil z delovnega mesta in »Direktor pravi, da predal njegovo zadevo disci- njegovega dovoljenja ne mor® plinski komisiji. biti v podjetju nobenega šeg3 Tako je ostal doma, šel pr- Stanka in da zato tudi nas vega po plačo in se spet vrnil' prepoveduje.« rtl, domov. Prihodnji mesec se je Tako jim ni preostalo _d vse skupaj ponovilo. A nazad- gega, kot da so se razšli- jj nje mu je že začelo presedati, vem sicer, če so zadevo pa se je. napotil na občinski tiste odpovedi potem rešili ^ sindikat, povedal, kaj je bilo, na cesti ali v oštariji, veI?oru in vprašal, kaj naj stori. da je na prvem občnem 26 ^ Občinski sindikat pa je skle- občinskega sindikalnega nil pri stvari posredovati, saj nekdo na vsak način ho ....................... bit no, da bi se bilo treba jezno gledati, pa tudi tako hudo ne, upravljanje pa se grejo da bi ne bilo moč spora zgla- podjetju?« ^ diti z mirno besedo. Tako so (Po pripovedi tovaPt se v podjetju sešli občinski na okrajnem sindikaln tajnik sindikata, predsednik svetu v Kopru) nil pri stvari posredovati, saj ubkuu na vsa«, uaciu vse skupaj ni bilo toliko vred- bit* odgovor na to vPrasa nn Ha hi ae bilo treba iezno »Ja, kakšno delavsko ^ VEN IZ ZAČARANEGA (Nadaljevanje s 1. str.) (tovoriti, ker službe družbenega knjigovodstva ne zmorejo sistematične analize vseh zaključnih Računov, da bi iz njih ugotav-lale vse vire finansiranja v °nratna sredstva in vse finančne manipulacije ob sestavljanju za-Ključnih računov. Vendar se po Približnih izračunih bančnikov stanje prekomernih nepokritih ..važnosti kupcev do dobavite-lev v vsej državi suče okoli 200 n° 300 milijard dinarjev. NELIKVIDNOST gospodarskih ORGANIZACIJ NARAŠČA , Zaradi vedno večjih medse-°]nih neporavnanih obveznosti Seveda narašča nelikvidnost gospodarskih organizacij, ki jim °staja vedno manj prostih sred-stev. Da ^i si podjetja pridobila Predvsem lastna sredstva, se od ahskoletne restrikcije kreditov Se bolj poslužujejo sodnih poti 5 tožbami zahtevajo povračilo Poplačanih zneskov. Tako se v našem gospodar-SKem sodstvu vse bolj uveljav-isjo plačilni nalogi kot sodno Plačilno sredstvo, s katerimi gospodarske organizacije kot up-Piki pridejo do plačila svojih Zahtevkov pri dolžnikih. . V vsej državi je bilo 1957. ®ta izdanih 239,935 plačilnih na-®*°v za skupno 103 milijarde “inarjev. 1958. leta je bilo teh mslogoV že 320.704 ali za 166 mi-biard več. Leta 1959 je bilo iz-anih že 417.841 plačilnih nalo-v vrednosti 204 milijarde 'narjev, lani pa so gospodarska Sodlšča izdala že 600.672 nalogov T '''rednosti 500 milijard dinar-Ipv. V naši republiki se je šte-l*0 teh zahtevkov povečalo od mta 1959, ko je bilo 30.194 tožb, *a 14 milijard dinarjev, v letu j, ® na 48.214 tožb za 45,46 mi-^arde dinarjev. Samo do konca maja letos pa so slovenska gospodarska sodišča obravnavala "000 mandatnih tc.žb v vrednost 37,5 milijarde. Računajo, da °do morala ta sodišča do konca *ta izdati najmanj 60.000 pla-i*nih nalogov v vrednosti okoli 80 milijard dinarjev ... .. Mnoge gospodarske organiza-mi® in drugi bančni komitenti udi po pravnomočnih plačilnih Pologih niso mogli izterjati dolž- nih zneskov. Tako je vzporedno aslo tudi število izvršilnih pred-Ogov, rubeži. Podatki iz sodne o otistike povedo, da je bilo v aši državi v zadnjih treh letih Povprečno 45 do 55 “/o izvršb na P a4ilne naloge. V Sloveniji se * odstotek giblje med 35 in 40 PPstotki, kar kaže na boljšo li-Vldnost gospodarstva naše re-Publii^e. Koliko plačamo za sodne takse Drastičen primer delovanja t^Pobarskih sodišč so podatki o ^ksah, ki jih vplačajo prizadete Jonke, Samo v lanskem letu s. slovenska gospodarska sodijo Pobrala pri taksah 953,22 Jlijona dinarjev. Letos do kon-^Riaja pa samo višje gospo-Jsko sodišče v Ljubljani, ki ^ ravnava spore nad enim mi-jlnnom vrednosti, 580 milijonov, jjurtajo, da se bo teh taks do Jnca leta'nabralo za okoli 1,5 J tiarde dinarjev. Delovanje JPodarskih sodišč torej pri-eva ifa,. lep v prora- 2 P®- Nedvomno pa je, di se ^oski neplačanih taks nekje JP° prevalijo na prodajno P°> torej na potrošnika. Tako ^ r°šniki pravzaprav plačuj e-J v indirektni obliki davek šju^oveliki apetit v mnogih na-0 P°djetjih. (ja Kazen tega velja poudariti, Sedaj, po restrikciji od lan-hteSa. leta naprej, tožbeni za-za sto in več milijonske sk® niso nič posebnega. Viš-®.0sP°darsko sodišče v Ljubem lani prejelo 33, letos do So Ca maja pa 24 primerov, ko Slts>iki v eni tožbi terjali zne-nad 100 milijonov. VERI*NA reakcija Ug.^ozarna Zenica je z enim ~ 0gom terjala od Metalke tj tjhb ana 269 mili.ionov> ELES hi byana je od Tovarne glinice žarne v Štorah 136 milijonov dinarjev itd. Iz bogatih in zajetnih kartotek tožnikov in tožencev pri Višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani je razvidno, katera podjetja so najvišji dolžniki oz. upniki. Tako je mariborska Je-klotehna samo do konca maja letos pri tem sodišču (ki obravnava gospodarske spore v vrednosti več kot milijon dinarjev) vložila 50 tožb; Merkur (Kranj) 140, Metalka 200, Železarna Jesenice 95 itd. V istem času in pri istem sodišču pa je bila Metalka tožena 190-krat, Jekloteh-na 160-krat, Slovenija-avto 100-krat itd. V podjetju Metalka so glede tožb povedali: »Lani smo pri vseh gospodarskih sodiščih v državi vložili 3626 tožb za 6843 milijarde ali za 29,5 °/o celotne realizacije podjetja. Dolžniki so nam poravnali svoje obveznosti povprečno v 46 dneh. Naše podjetje pa je bilo lani toženo 312-krat za 1454 milijarde ali za 6,6 % vseh nabav. Vezava je 33 dni. Letos v prvih petih mesecih smo vložili že 1823 tožb za 3556 milijard dinarjev ... Izterjevalna služba v našem podjetju dela š polno paro. Samo temu se lahko zahvalimo, da smo se doslej izognili blokiranju žiro-računa.« NAMESTO BANK KREDITIRAJO PODJETJA In drug primer verižne reakcije pri kreditiranju. Ljubljanski Litostroj ima povprečno dvojno število ur, da lahko spore rešijo najpozneje v desetih dneh. Sodišča v ostalih republikah so počasnejša. Preden razsodijo v posameznih sporih, traja tudi po več mesecev. To zavlačevanje naposled ni čudno. Tožb je iz dneva v dan več, kadra pa primanjkuje. Dogodi se, da zmanjka tudi sredstev za plačevanje nadur. Samo plačilni nalogi pa predstavljajo okrog 85 °/o vsega dela gospodarskih sodišč. Dogodijo pa se tudi tragikomične reči. Eno jugoslovanskih gospodarskih sodišč lani več tednov ni odposlalo niti enega spisa (čeprav ^o sodniki izdelali sodbe), ker. je temu sodišču zaradi porasta tožb zmanjkalo proračunskih sredstev za znamke ... POSLOVNA MORALA Praksa opozarja tudi na primere izrazito nelojalne konkurence in slabe poslovne morale. Kranjska »Sava« je na primer v začetku letošnjega leta prodala za 170 milijonov gumijevih izdelkov nekemu srbskemu grosističnemu podjetju. To podjetje po treh mesecih še m plačalo, zato ga je »Sava« tožila. Da bi omenjeni grosist zavlekel izter-jevalni postopek, se je pred sodiščem zagovarjal, da ni šlo za nakup, ampak za komisijsko prodajo teh izdelkov. Trajalo je še dva meseca, da je »Sava« dokazala, da je res prodala gume temu podjetju. Da pa bi »Sava« sploh dočakala svoj denar, je bila prisiljena skleniti poravnavo. Omenjeni grosist bo poravnal svoj dolg v petih obrokih, kar pomeni, da bo »Sava« dobila Podjetja elektroindustrije, ki se čedalje močneje razvijajo, imajo malone neprekinjeno blokirane žiro račune. Vzrok — medsebojno kreditiranje U« a'uminija Kidričevo terjal *ev tat 137 milijonov, Kidri-K a °d Impola 379 milijonov. kov arna Boris Kiarie iz Lu' fce.Ca Je zahtevala od jeseniške jJ^one enkrs« 215 in enkrat JKUjonov zapadlih terjatev. (r° Celje je terjalo od Žele- med 1,7 in dvema milijardama dinarjev dolžnikov, do dobaviteljev pa ima v zadnjem času za 1,2 milijarde dinarjev obveznosti. Na papirju/je Litostroj torej dokaj premožen, samo da ni likviden. In kaj se zgodi: Podjetje precej dobavlja naši ladjedelni-ški industriji, na primer ladjedelnici »3 maj« na Reki, ki potem prodaja svoje ladje Jadro-liniji, ali pa Jugobanki, ki te ladje proda na tujem. Ladjedelnica »3. maj« je pred kratkim dobila od Jugobanke nekaj denarja. Tako je lahko poravnala del obveznosti pri Jugoturbini Karlovac, ki pa je velik lito-strojski dolžnik. Jugoturbina je plačala Litostroju 180 milijonov dolgov, 127 milijonov pa še dolguje. Nadaljnjih dobav Jugoturbini si Litostroj ne upa odkloniti oziroma prevzeti odgovornosti samo nase. Kajti če Litostroj ne bi dobavljal Jugoturbini vsega tistega, za kar se je zavezal s pogodbami, to podjetje ne bo moglo izpolniti svojih obveznosti do podjetja »Je-dinstvo« Zagreb, ki pa prav zdaj dela razne stroje in opremo za naše sladkorne tovarne, če bi Litostroj kot prvi presekal to verigo kreditiranja, bi torej lahko prišlo do resnih zastojev pri letošnji kampanji predelave sladkorne pese ... Ob vsem tem pa ima Litostroj stalno za okoli 1 milijardo din zablokiran tekoči račun. Nimajo niti toliko denarja, da bi lahko kupovali nafto, ki je potrebna za nemoteno obratovanje livarne. Nimajo denarja za carine, za tovornine, niti za to, da bi poslali svoje monterje na teren, da bi sestavili že odposlane stroje. Banka bo zdaj sicer naredila marsikateri finančni prekršek, da jim bo odobrila sredstva za najnujnejše potrebe, toda ... KAKO POSLUJEJO GOSPODARSKA SODlSCA Gospodarskim sodiščem torej ne manjka dela. Sodniki slovenskih gospodarskih sodišč delajo ves denar šele 10 mesecev po izročitvi blaga. Ena slovenskih papirnic je prodala grosistu svoj papir za domači trg. Ko grosist tega papirja po daljšem času ni plačal, je papirnica zvedela samo to. da je grosist papir izvozil. Namesto da bi vsaj poravnal svoje obveznosti, pa še zdaj posluje z njihovimi sredstvi. V omenjeni papirnici so prepričani, da bi znali tudi sami izvažati, in bodo tako tudi storili, čeprav papirja na domačem trgu sicer manjka. TUDI V TEM GRMU TlCl ZAJEC Težav zaradi medsebojnega kreditiranja bi bilo nedvomno manj, če bi se ta pojav omejil samo na gospodarstvo. Toda iz statističnih podatkov Narodne banke je razvidno, da je gospodarstvo začelo kreditirati razne politično teritorialne enote, proračune in sklade ter druge negospodarske dejavnosti. Takih »kreditov« je bilo konec lanskega leta v vsej naši državi za približno 800 milijard dinarjev, medtem ko je bilo vseh gospodarskih sporov le za 500 milijard dinarjev. Žal ne razpolagamo z dovolj zanesljivimi podatki, da bi zaključili misel, da se v takšnem kreditiranju »negospodarskih« dejavnosti skriva velik del sredstev, ki jih podjetjem manjka za normalno poslovanje. Z LASTNIMI SILAMI VEN IZ ZAČARANEGA KROGA Po odloku o odobravanju kreditov za obratna sredstva, ki ga je ta teden sprejel Zvezni izvršni svet, bodo gospodarske organizacije lahko dobile namenske kredite za obratna sredstva, potrebna v drugem polletju letošnjega leta. Banke bodo kreditirale predvsem tiste proizvodne dejavnosti, pri katerih je ogrožena realizacija planskih predvidevanj; kredite pa bodo dajale tudi za kurantne zaloge iz tekoče proizvodnje. Zato pa morajo podjetja obvezno vložiti del svojih sredstev v sklad obratnih sredstev in izpolnjevati še nekatere druge pogoje. Iz besedila omenjenega odloka je sicer razvidno, da bi morale gospodarske organizacije vložiti v obratna sredstva najmanj SO0/« nerazporejenih sredstev, 50 °/o skladov po stanju na dan 31. dec. 1960, 50 »/o v letu 1960 ustvarjenega čistega dohodka (po odbitku osebnih dohodkov in sredstev prispevka za rezervni sklad), naposled pa še 50 Vo priliva proste amortizacije iz tega leta. Razen tega morajo gospodarske organizacije izpolnjevati pogoj, da se za hitrejše medsebojno obračunavanje poslužujejo meničnega poslovanja in akreditivov. Predvideno je, naj ne bi dobile kredita tiste gospodarske organizacije, ki prodajajo blago oziroma opravljajo storitve nerednim plačnikom. Toda — kako to ugotoviti? Neki kupec je lahko nereden plačnik samo pri določenem podjetju, tega pa morda niti ni sam kriv. Po drugi strani pa gospodarske organizacije za zdaj sploh ne morejo dobiti podatkov o likvidnosti svojih poslovnih partnerjev, ker banke takih evidenc še nimajo. To opozarja na potrebo, da je treba pri bankah čimprej ustanoviti ustrezne informativne službe, ki bodo na zahtevo posameznih bančnih komitentov dajate točne podatke o likvidnosti njihovih poslovnih partnerjev. Če gospodarske organizacije ne bi zmogle izpolniti samo prvega pogoja, to je 50-odstotnih naložb lastnih sredstev v sklad obratnih sredstev, sicer pa bi izpolnjevale vse ostale pogoje, jim bo banka lahko odobrila eno- Vsak jeseniški žeiezar ve pc.vcdati, rla jim neredni kupci dolgujejo več kot 5 milijard dinarjev ... letni kredit proti menici, s katero bodo podjetja dobila manjkajoči del sredstev. To bo torej nekakšna akontacija na dohodek, ki ga bo podjetje šele ustvarilo, Tudi ta ukrep je predviden z namenom, da bi vskladili kreditno bilanco in realizacijo planskih predvidevanj; da bi torej vskladili potrošnjo z dejanskimi možnostmi. Hkrati je ta ukrep verjetno zadnje opozorilo gospodarskim organizacijam, da morajo za potrebna normalna sredstva skrbeti predvsem same, kajti to je zanje najbolj rentabilno. ALI LAHKO IZ PODATKOV NAPRAVIMO SKLEP? Že iz teh skromnih podatkov je razvidno, da so težave z obratnimi sredstvi postale že resna ovira normalnemu gospodarskemu razvoju. Nastale niso letos, ampak že veliko prej. Novi gospodarski sistem pa je na vse to samo opozoril v še bolj jasni luči. Kako bi razrešili te težave, še ni povsem jasno. Nekaj misli pa se je ob zbiranju problematike le utrnilo: # Vsekakor bodo morala podjetja večji del svojih sredstev vlagati v obratna sredstva, ali po novem, večati bodo morala svoj' poslovni sklad s tem, da ne bodo vseh razpoložljivih sredstev zainveštiraia. ® Obračunavanje dohodka prek realizacije je po vsej verjetnosti boljša osnova, kot pa je za to fakturno obračunavanje. © Urediti bo treba gibčnejši, verjetno kratkoročnejši sistem plačevanja obveznosti in s tem pospešiti obračanje denarnih sredstev. ® Za gospodarska sodišča bi kazalo poenostaviti izvršilni postopek pri zamudnikih, kadar le-ta ni sporen. ® Morda bi kazalo zamudnikom predpisati tako " visoko obrestno mero, da se jim zavla- . čevanje s plačevanjem obveznosti ne bo izplačalo. Gospodarske organizacije praviloma tudi ne bi smele biti kreditor politično teritorialnih enot, negospodarskih investicij in trgovine. MILAN GOVEKAR Iz tovarne »ELMA« Črnuče: »Poglejte, kaj je z našimi zalogami...« To je refren, ki se — take. kot drugod — ponavlja iz dneva \ dan. Kajti v zalogah včasih brez potrebe »zamrznejo« obratna sredstva DELAVSKA ENOTNOST štev. 26 1. julija 1961 / 8«® D V A J S a T LE T V O L l C I J E užiSka REPUBLIKA Dekleta, fantje in starejši ljudje, vsi so skrivali puške, strelivo in bombe. Ljudje so bjli prepričani, da bodo orožje potrebovali, zato so ga skrivali. Tako je bilo v Užicu, Krčagovu, Sevojnu, Gorjanih, v Cajetini, Požegi, Ari-Iju, Ivanjici, čačku, v vsej »Užiški krajini«. Na to so opozarjali komunisti. V Užicu so skrbno zbirali vse, kar je bilo mogoče ohraniti. K Viti Pantoviču, ključavničarju, so dan za dnem prinašali puške, samokrese, strojnice — vse razstavljeno. Ljudje so jih skrivali v torbicah in torbah pa pod plašči. Vita je popravljal in pošiljal na varno mesto. Pod Hudičevo steno nad mestnim parkom je bilo tajno skladišče orožja. Tisto je bilo največje, manjše pa so imeli tudi v Sevojnu, Krčagovu, Gorobilju in Godoviku, v Radobudji, Vi rovu, Drežniku, Bajini Bašti in na drugih krajih. Partija se je pripravljala na boj. OK je imel že maja posvetovanje. V Užice so prišli Branko Krsmanovič, Mirko Milojkovič-Ciča in drugi tovariši. V mestu in okolici so delovali Želja Djurič, Mi-linko Kušič, Miladin in Ješa Popovič, »Čvoro« in drugi. Neko noč je užiška partijska organizacija izvedela važne reči. Brivec Pribo Ljubojevič, partijski simpatizer, je izvedel od svojega brata, policijskega agenta, za seznam komunistov, ki naj bi jih aretirali naslednjo noč. Partija je tako odkrila važne sovražnikove načrte. Vsi komunisti, ki so bili na sestanku, so odšli iz mesta — v ilegalo. Pravzaprav v partizane. Ponoči pred 22. junijem so se Nemci vračali praznih rok iz 23 hiš. Druga za drugo so se spovale čete, najprej prva užiška, potem požeška, pa ariljska, bajinobaštin-ska, zlatiborska, moraviška, črnogorska. Žandarji so prišli prvi na vrsto. Ponekod so izročili orožje, drugod so se branili, sprejeli boj, bežali v varstvo svojih ukazoval-cev. Moravičani, šest fantov s puškami, drugi pa s krepelci — ponoči so videti kot puške — so osvojili žandarmerijsko' postajo v Devičih. Plen: 12 pušk, dva samokresa in zaboj streliva. Nekaj kasneje so prestregli povelje žandar-merijski postaji na Javoru: »Umaknite se na Ivanjico. Orožje ne sme priti tolpam v roke...« V naglem pohodu je četa prispela v Kušiče. Ob cesti med Javorom in Ivanjico so v gozdu čakali na žan-darje, ki so se po nekaj strelih vdali. Tako so partizani dobili strojnico, dvajset pušk, 14 bomb, , dva zaboja streliva in radijski aparat. Požeška četa je minirala predor v Rasni, čeprav samo delno. Partizani so bili še nespretni, nerodni pri ravnanju z razstrelivom in z netilci. Požežani in Dragačevci so napadli žandarmerijsko postajo v Ovčaru. Posadka se je srdito branila. Ko se je partizan Obren Radovič spretno splazil pod okno poslopja in vrgel bombo, je žan-darje prevzel preplah. Vdali so se. Železniški most v Ovčaru sta raznesli dve letalski bombi, ki so ju sredi belega dne prepeljali iz Ba-luge na vozu pod zeleno koruznico čez most na Moravi — nemški stražar je sicer pregledal voz, vendar ni našel ničesar — in skozi Cačak vse do Ovčara ... ... Užiška četa »Rado j e Marič« je taborila na drežniškem pobočju. Kmetje iz okoliških vasi so vedeli zanjo,- prav tako tudi mnogi Užičani. Partizani se niso skrivali pred ljudmi,' prihajali so mednje. V Zlakusi je bilo nad 60 kmetov na sestanku, na katerem so pripravljali vstajo. V partizanskem taboru je bila velika prireditev, ki jo je gledalo in poslušalo 460 ljudi. Četa se je številčno krepila. Nemci in »srbska« policija so kovali načrte, da bi uničili četo »Ra-cjoja Mariča« kot najbolj nevarno in morda najmočnejše žarišče upora v užiški krajini. Velika skupina kakih 600 Nemcev, Šiptarjev in banovinskih policajev s tremi planinskimi topovi, razporejena v pet zasledovalnih oddelkov) prvi bataljon 725. pehotnega polka) je 18. avgusta zvečer obkolila Drežniško Gradino. V Užicu so izvedeli za ta nemški naklep, vendar zadnji trenutek. Čete ni bilo mogoče obvestiti. To ni uspelo niti partijski organizaciji. Sovražnik pa je našel plačanca. Bil je Milija Radovič, kmet iz Pot-peča. Natanko je povedal, kje je četa. Ponoči se je sklenil obroč bajonetov okoli čete na Gradini. Razmerje 600 proti 42, torej petnajst proti enemu. Neugodno sorazmerje, in sicer že takoj v začetku. Sicer pa je bilo tako vsa vojna leta. Partija je to pričakovala, partizani so vedeli, da je tako. Dvainštirideset partizanov je storilo vse, kar je bilo v njihovi moči. Uspelo jim je pravo junaštvo ... Jutro je bilo, svitalo se je, ko se je sklenil obroč. Za Nemce eno poglavitnih pravil: napasti ob svitu, v prvih jutranjih urah. Četa »Radoje Marič« ni slutila ničesar. V taboru je bilo vse mirno. Komisar čete Aleksa Dejovič in še neki partizan sta odšla v Užice, da bi dala popraviti dve pokvarjeni strojnici. Komandir Slobodan Sekulič, Miladin Popovič in Aco Vučkovič so bili na poti k studencu, ki je bil kakih sto metrov od taborišča. Četa se je pripravljala na zajtrk. ' Stražar blizu taborišča je opazil daleč na pobočju dve postavi: moškega in žensko. Mahala sta z robci. Bila sta Milan Mijalkovič-čiča, inštruktor PK KPJ za Srbijo, in tovarišica Olga Djurovič, učiteljica. Čiča se je bil prejšnjo noč odpravil iz okrožnega komiteja v četo, da bi uredil nekaj zadev. Ko sta opazila obroč, ki je oklepal četo, sta borce hotela neslišno posvariti od daleč. Stražar pa ni razumel. Medtem so za-drdrale strojnice. Čiča in Olga sta odgovorila s streli, kmalu so ju pokosili z rafali, če bi Olga in Čiča ne naletela na Nemce in Šiptarje, bi bila četa iznenadena na vsej črti, tako pa se je pravočasno zavedela nevarnosti. Vladan Rosič, komisarjev pomočnik, jo je razdelil na dvoje ter ukazal umik proti ostremu, visokemu grebenu Gradine, kjer bi borci zavzeli boljše položaje. Nemci so kmalu našli četni tabor. Napadli so z vseh Boris Kalin: Spomenik osvobodilnemu boju v Loški dolini topovsko baterijo. V kratkih presledkih so padale granate po vsej Gradini (trajalo je od poldneva do peuh popoldne), ker niso vedeli, kako se je boj končal in kam so se partizani umalcnili, potem ko so se rešili iz obroča. Četa je izgubila šest borcev, dva sta bila ranjena. Kmetje so našteli 27 mrtvih Nemcev, šiptarjev in policajev. Med njimi je bil tudi komandir šiptarske enote. Da bi se maščevali, so zasledovalni odredi požgali v bližnjih vaseh 14 hiš. Dragomira Paunoviča, padlega partizana iz Zlakuse, so Nemci zvlekli na progo in ga mrtvega obesili na brzojavni drog. V svojem sporočilu so za vsak primer zapisali, da so na Gradini .»uničili osemintrideset banditov«! - Po tem boju se je četa odpravila na dolg pohod, šla je v ra-čanski okraj, na Brezovik pri Za-glavku. Potem so se zvrstile akcije v Kremni in na Jelovi gori. četa LJUDSKA OBLAST sad osvobodilnega boja V začetku januarja 1942 je prišel v Fočo Durmitorski odred in o tem, kaj se je potlej zgodilo, pripoveduje Vasilije Starovič, eden prvih odbornikov v vasi Bunovi in kasnejši podpredsednik okrajnega narodnoosvobodilnega odbora v Foči, takole: »Bunovi so raztresena vas, vendar se ljudje dobro poznajo med seboj. Ni bilo treba veliko agitirati za ustanovitev,narodnoosvobo-dilnega odbora. Vaščani so se zbrali že na prvi poziv. Prišli so vsi do zadnjega. strani. Prispel je tudi komandir Sekulič s Popovičem in Vučkovičem. Nemci so imeli na muhi vse okoliške dohode. Tolkli so po njih. Položaj je bil čedalje težavnejši, mnogim se je zdelo, da ni izhoda. Hladnokrvni, iznajdljivi komandir Sekulič pa je glasno ukazal: »Vse tri čete — juriš na Švabe in žandarje ...« Streljanje je za trenutek utihnilo. Tišina. Izprva se se Nemci zmedli. Od kod tri čete? Sekulič je manevriral s svojo četo. Prvi vod je med streljanjem lezel po strmem pobočju in čez greben na tisto stran, kjer je vas Drežnik. Drugi je tačas srdito streljal z okoliških vzpetin, kasneje pa se je tudi on umaknil po Gradini. šele proti poldnevu je začel boj pojemati. Takrat se je četa prebila iz obroča. Nemci pa so privlekli je šla iz spopada v spopad, prav med najhujšimi boji so se prijavljali novi borci... * V užiški krajini je gorel plamen boja. Povsod so odmevali streli iz partizanske puške. Na Zlatiboru, pod Javorom, v Draga-čevu, v Ovčarsko-kablarski soteski na Crnokosi, v Bajini Bašti in Jelovi gori, na Gradini, v Ivanjici, Arilju, pred Požego in Užicem ... Med ljudstvom se je razširila nova pesem, podobna tisti iz prvega srbskega upora: »Podigla se užič-ka nahija (krajina) protiv besnih nemačkih dahija (oblastnikov)...« Ljudstvo je sprejelo novo pesem, pelo jo je povsod, na vasi in v mestu, v partizanskih četah, med mladino... 'v- Užička krajina se je dvignila k osvobodilnemu boju. JOVAN RADOVANOVIČ Komaj nekaj mesecev je minilo, kar se je začela vojna, vendar so sovražnikove in izdajalske enote napravile v fočanskem okraju pravo razdejanje. Nihče ni vedel, ali bo naslednje jutro še živ. Drina je bila rdeča od krvi. Takrat se je na mračnem nebu odprlo okence v prihodnost.« Cika Vasilije se skuša spomniti podrobnosti: »V Bunovih je bilo izvoljenih šest odbornikov, nekaj dni kasneje pa so izvolili odbore tudi v drugih vaseh. Število odbornikov je bilo različno, odvisno od velikosti in raztresenosti vasi, vendar v glavnem štiri do šest. Takoj so izvolili tudi člane občinskih odborov in delegate za okrajno skupščino. Prva skrb vaškega odbora v Bunovih je bila: posejati in obdelati sleherno ped zemlje. Ječmena je bilo dovolj, vendar je od njega malo koristi. Zato so se odborniki odpravili od vasi do vasi in iskali koruzo v zameno za ječmen, pa bučno seme.« Ljudje, ki so kaj imeli, so radi zamenjali kilogram koruze za kilogram ječmena. ' »Ko je prišel čas oranja, so se napotije s pobočij v nižino vse vprege, da bi šlo delo hitreje od rok. Orali so, kakor se je umikal sneg. Zakmurci so orali v Trbu-šču. Delali so vestno, kakor da obdelujejo svojo zemljo. Pozneje, ko je sneg skopnel tudi v višjih legah, so nižinske .vasi pomagale planinskim.« »Vse to so organizirali narodnoosvobodilni odbori. Pod njihovim vodstvom so obdelali zemljo samotnih kmetij in tisto, katere gospodarji so padli kot žrtve okupatorjev ali pa so pod pritiskom sovražnikov zbežali v druge kraje. Odbor je skrbel tudi za preskrbo vojske. Vodil ga je odbornik, ki je bil hkrati tudi predsednik občinskega odbora. Administracije ni bilo, vse se je izvajalo po ustnem naročilu ali po kurirjih. Vsaka vas je imela tudi vaško stražo.« »Takoj po ustanovitvi odborov je bila mobilizacija,« nadaljuje Vasilije. »V Bunove je prišel predstavnik komande mesta iz Foče, -spremljal ga je občinski odbornik. Matičnih knjig nismo imeli. Ustno smo sporočili, naj se javijo vsi sposobni vaščani, rojeni v obdobju 1914 do 1922. Prijavili so se vsi, ki so mogli nositi puško.« Konec februarja 1942 je tovariš Moša Pijade na ukaz Vrhovnega štaba, ki je bil takrat v Foči, sestavil v obliki predpisov prve izkušnje pri organizaciji oblasti. Takrat so začeli odbori v Foči in drugod na osvobojenem ozemlju delati po teh predpisih; Foča je imela štiri kvartne odbore. Preberimo, kaj si je Boro Tošovič, prvi tajnik okrajnega narodnoosvobodilnega odbora v Foči, zapisal med drugim na sestanku kvartne-ga odbora Cohadar Mahale in Če-rezluka 28. februarja 1942: »V času od 10. do 28. februarja smo obravnavali tri prošnje državljanov. Na zahtevo občinskega odbora sestaviti spisek nezaposlenih od 16 do 60 let starosti. Sestaviti spisek o preskrbljenosti družin z drvmi. V Zabrani je prepovedano sekati les. Graditev protiletalskega zaklonišča. Določiti deset ljudi za čiščenje ulic. Obiskati vse hiše m sestaviti poročilo o stanju posameznih družin. Zagotovili smo, da so do 23. februarja prišle vse ženske v predilnico, kjer so dobile volno za pletenje nogavic.« Občinski narodnoosvobodilni odbor v Foči je imel seznam družin, ki niso mogle same obdelati zemlje, dalje pregledni prikaz obdelovalne zemlje ter seznam sadnega drevja in živine. Razen pre- dilnice so .v Foči uredili tudi že^ Ijarsko, mizarsko, krojaško in drU' ge delavnice. Občinski NOO v Dragočavi imel 13 odbornikov. Ožji del 0 ? bora so sestavljali predsednik, nik, ekonom in predstavnik nega odbora. Odbori so imeli tud občinskega kurirja ter komandir!^ in njegovega namestnika pri rodni - straži, ki je štela blizu ^ ljudi. Počasi so postajale haloge^ činskih odborov čedalje obsežDeP še in bolj vsestranske. Odbori 5 organizirali politične konferenc in javna ljudska zborovanja. z takrat so začeli ustanavljati ana fabetske tečaje, popravljati P° slopja in ceste ter obnavljati šol • Razširjali so radijska poročila, n' -tene in dftigo gradivo. Za okrajno skupščino, ha teri je bilo treba izvoliti okrain odbor, so izvolili 180 delegatu ' Navzoči so bili vsi. Skupščini predsedoval Milan Milanovič. krn® iz vasi Risjak. Vprašal je, ali 'rna kateri izmed delegatov predlog z člane okrajnega plenuma. Skup; ščina je soglasno zahtevala, jih on predlaga. Milan je našteval imena Iju1^ znanih po poštenosti in priP31"11 sti k boju za osvoboditev in z“r'l, žitev ljudstva. Skupščina j®. ” glasno odobrila kandidatno H®1 . Okrajni predlog je bil enodusfl izvoljen. Takoj potem je bSa seja, 33 kateri se je plenum konstituir ; To je bil prvi fočanski okraj3* odbor, ki ga je izvolilo ljuC*.st' ; Vodil ga je kmet, izvoljen najPrff3 za vaškega, potem za občinske® in nazadnje za okrajnega oab° nika. Druga seja okrajnega plenurna3 je bila 22. marca, tretja drug6® ’ četrta pa 17. aprila. Potem s® h sled tega odbora zabrisala za d3 J še obdobje. Na teh sejah j® 0 g bor razpravljal med drugi)3 obratovanju mlinov, kovačnic poljskih čuvajev, o zdov -in o delitvi zemlje v sekanju ^ Cvilina. Obravnaval je cene rnl® ' jajc, mesa, sena, gradbenega ter drugega materiala in Pre. Ti); tov. Na vsaki seji so brali zap15 s prejšnje in poročilo o 0?.r3ij Ijenih nalogah. Potem so pr®3’^ prošnje, pritožbe in dopis®- se prav ni bilo administracije, s0,V-e prošnje hitro rešili. Večje 33 so obravnavali na j avnih zboro njih. . Takrat so ustanovili tudi okt3^ ni narodnoosvobodilni 0dd°r j, Goraždu. Štel je enajst odb3 kov. Mustifi Bijedič in Mitar * , parič, ki sta bila člana tega bora, pripovedujeta, da v Goraz takrat ni bilo dovolj hrane-vsaki seji je odbor odločil, ^ gV. kruha, mesa in suhega sadja d3 no naj dobi vsaka družina iz sK nih skladišč. |n>nill1llllll!lll!ltlll|||!l!l||||||||||||||||||||!llllllll||||||||||!ll||||!llllllllll||||||||||||||||||||!l||||||||||||||||||||llllllll||||lllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||IU|||||||M OSREDNJA PROSLAVA DVAJSETE OBLETNICE NASE REVOLUCIJE BO PRIHODNJE DNI V TITO-| VEM UŽTCU. V PONEDELJEK 3. JULIJA BODO V TEM SREDIŠČU PRVEGA OSVOBOJENEGA OZEMLJA | ODKRILI SPOMENIK TOVARIŠU TITU, POPOLDNE ISTEGA DNE PA BODO ODPRLI MUZEJ VSTAJE. | 4. JULIJA BO V UŽICU VELIKO ZBOROVANJE, NA KATEREM BO GOVORIL TOVARIŠ TITO. lin OGNJENO LETO Ko se je Todor dodobra na-sledal karabinke in preizkusil vsak Jen delček, se je znova domislil “bije domače hiše. *Kaj neki delajo oni tam?« Predstavljal si je domačo hišo 0 tadnje podrobnosti, dvorišče s ranskimi poslopji, domače, ki in tja švigajo pri delu, Z raz-Urjenostjo ga je navdajala vsaka “'benkost, ki se je je domislil: T^enkasta krpa na kolenu oče-°nh hlač, izhojeni hišni prag s FF^rjeno podkvijo oh^ strani, raz-Ita zelena steklenica na visoki Prekli sredi njive s konopljo. Vse je bilo drago in njegovo, vse v0,°ne drobne škatlice na oknu, , kateri je hranila sestra razno-arvne klobčiče sukanca, šivanke n biserne gumbe. ''Oh, samo da malo pogledam, 0(1 daleč samo.« Vt uaP°^n^ J’e puško z naboji, aknil šesti naboj v cev in jo Pustil napeto. Tako je krenil proti .*> držeč orožje v rokah. Ko je fbšel do kakšnega bolj znanega flraia, do majhne jase, starinskega revesa ali ovinka, je za trenutek es razburjen obstal, se zbiral in . suhimi usti šel dalje. Začuden • ® bil, da jfe tolikanj teh dragih ‘ znanih stvari med potjo in da tako prizadevajo, ko je nekoč Pukokrat hodil mimo njih, ne da 01 Jih opazil. Ko se j^gd drevjem prika-la strma in potemnela streha Pisgove rojstne hiše, je moral To-°r za hipec sesti. Vseeno torej, dor glede na vse ono, kar se je Sodilo v mestu jn ob prepadu, °3i še vedno na svetu, na robu ? zda, dobro znana streha spo-t ine očetove hiše. še vedno stoji, d 7® • •. morda samo tako dolgo, st ^‘er ono tam iz mesta, tisto Tr,^P°. ustaško, ne prodre v ta Pni, varni in. odmaknjeni kot. f Kekaj neprijetnega je streslo kar -a 'n zdaj se je domislil r I^binke v svoji roki, napete ka-M >nke. Ce se potuhnjena in ne-na nevarnost ne bi bližala te-n tnirnemu in toplemu človeške-s u kotičku, bi on mar stal zdajle Puško v roki tu in se tako Sed P0 bližal? Kdo ve, morda oh 6 na dvorišču dobro znani 0r°ženi ljudje iz mesta. 2 K° je tako, poln strahu in ne-b PljRosti, kukal izza jadnjih sto ■' ie skozi zadnja hišna vrata k Pd njegov oče in zavil po red-sadovnjaku. Stopal je malo ija^trani, upognjeno in tako vsak-d-. J®- da je Todor pri priči uvi-sta’ te^e v hiši še vedno vse po v kv1? in da ni nobene nevarnosti bu užini. Srce mu je začelo tako je rn° in močno utripati, da se mu sjjv^zdelo. da ga bo oče gotovo c al in mahoma odkril za tole Sij0 Sve|. 'J°, kakor da je edina na VidtU’ Postavljena v ospredje in 0 zaznamovana. pa^'ekaj trenutkov je čakal tako tla trebuhu leže in udarjajoč ob P°d seboj z zamolklimi in po- gostnimi udarci srca, oni tam v sadovnjaku pa je čisto mirno snel koso z drevesa, zavil skozi ograjo ter se nameril proti plitvi vrtači na pol pota med sadovnjakom in gozdnim robom. »Travo gre kosit za kravo,« se je domislil Todor in srce se mu je napolnilo z neko čudno in težko otožnostjo. Glej, oče nemara meni, da je on že padel tam doli v mestu, a življenje mora in more teči dalje in vsakdanja dela se nepretrgoma nadaljujejo. Nakosil bo poln koš vlažne trave za kravo, ki se je ondan otelila. Gaga še dalje vsako jutro pomolze kravo in mati — seveda mora tudi ona po svojih opravkih. Todora pa ni, mrtev je, vsi na tihem žalujejo za njim, toda nihče ne črhne besedice in življenje se nadaljuje, šepavo in počasno,' z malo vidnimi vnanjimi spremembami. Ko si je predstavljal, da je mrtev, je pomiloval tako sebe kakor tudi one doma, ki so ostali žiti. Predenj na travo so mu začele kapljati debele solze, ki so stežka trgale in ga počasi navdajale z olajšanjem. No, pa je le živ in vse se da popraviti. Oče je zavil po stezici skozi njivo visoke belkaste rži in začel kositi po že načeti rebri vrtače. Začel je spodaj in je od modrikastega zelja na ravnem dnu stopal navkreber, razmajan in zgrbljen kakor kak velik, star hrošč. In kadar koli se je vrhu strmine ustavil ter se zravnal, da bi nabrusil koso, se je Todor prestrašeno stisnil k tlom. »Oh, zdajle me bo zagledal!« Ko je začel stari v četrto kositi, se je Todor nenadoma in brez premišljanja odtrgal od tal in, kakor bi ga vodila neka tuja volja, naglo zavil po jasi, trdo oklepajoč puškino cev. Za trenutek se mu je zazdelo vse okrog njega od nekod znano in nekoč ponovljeno, toda znaj vendarle drugačno in nenavadno: njegov lastni hlastni korak in ta predel okrog njega in človek, proti kateremu je zavil. Kje se je godilo vse to in ni mar že nekoč, davno nekoč, prav tako hitel proti upognjenemu koscu? Ko se je fant najmanj nadejal, se je njegov oče. kakor da je kaj slutil, počasi obrnil in na mestu obnemel Todor je komaj in ne da bi spoznal lastni svoj glas, iztisnil iz sebe: »He ... Kosiš?« Zdaj je presenečeni kosec še bolj odrevenel, ne da bi odgovoril na vzklik in tako otrplo in pretreseno zroč, kakor da po ničemer ne spozna čudnega gosta. Todor je bil ves prepaden. »Me ne spoznaš, stari?« Temno kosišče je topo padlo na tla, starec pa je, kakor da bi se obračal h komu tretjemu, nejeverno zajecljal: »Moj .,. pa si ti moj Todor, če si božji?!« »Jaz sem, stari, nič se ne boj. Živ, zdrav, ali ne vidiš?« Starec je, še vedno vzravnano stoječ na mestu, med solzami, ki so mu privrele, zagledal nenadoma vrnivšega se sina, in ko mu je Todor ponudil roko, mu je z osivelo' glavo omahnil na ramo ter udržano in ves trepetajoč zajecljal: »Otrok moj ubogi... da si še živ.. da sem dočakal, da te vidim . ..« Nikdar ni Todor videl starega, da bi jokal, niti ni od njega slišal kakšne podobne besede. Kdo bi si bil mislil, da ga starec tako ljubi in da se je tako žalostil za njim! Sedla sta drug kraj drugega na pokošeni del: nekdaj skoraj enaka v delu in v vsem drugem, zdaj pa samo oče in sin. Stari, skrbi polni Ismet Mujezinovič: Kurir in zgarani oče, in pa sin, ki se je znova vrnil v svoja nemočna otroška leta. »Sinko moj, sinko moj, vsi smo že jokali in žalovali za teboj. Ona, stara ubožica, po vso noč ne zatisne oči, podnevi pa, se skriva v šupi in jadikuje . .. Jaz pa ... kaj hočem, jaz se ne dam, vpijem nanjo .. . Pa tudi Gaga ... večkrat jo najdem v kotu vrta med rožami ... dela se, ko da nekaj počne.« Stari Obrad je neveselo pokimal z glavo in kakor da se je šele zdajle spomnil karabinke. Pobito je vprašal: »Sinko moj, kaj imaš to?« »No, saj sam vidiš: puška, karabinka.« Sluteč zlo, je stari odmajal z glavo. »Vrzi to stran, Todor, ne ubijaj glave sebi in nam.« Todor se je zmračil in planil in se niti sam ni nadejal tega: »Ne govori mi več tega, stari, ker se mi pri priči stemni pred očmi. Veš mar, da so me zvlekli v klavnico kakor vola in s kladivom ...« Ves iz sebe je stresal besede skozi stisnjene zobe in se od lastnega pripovedovanja čedalje bolj razvnemal in zapadal v mračno razkačenost, pozabivši vse okrog sebe. Pred njim je bil zdaj samo prepad in ustaši, ki so že zamahnili, da bi mu nasilno in proti vsakršnemu zakonu, človeškemu in božjemu, vzeli življenje. E, zdaj ga živ krst ne bo več ... Oče je, ves prepaden od tega, kar je slišal, samo izgubljeno in ves iz sebe mrmral: »O, sinko moj, sinko moj, kdo bi kaj takega ... Kdo bi se tega ... Država/pa tako ...« »Država?! Ljudje, psi...« je siknil fant, trgaje stavke, izražaje se bolj z izkrivljenimi in stisnjenimi usti ter z mrkim pogledom, ki je malomarno begal in skakal sem in tja po pokošenem delu rebri. — »Uh, uh, naj mi ne pride več živ človek pred oči. Danes ne verjamem nikomur več, nobenemu živemu bitju ne ... Uh, ali je kaj takega človek ...« In tu je Todor, ves spačen od pridržane besnosti, del karabinko v naročje in z roko plpsknil po nji. \ »Vidiš, stari, samo tejle še zaupam. To je moja sestra in tovarišica in ...« Fant se je burno in zasoplo maščeval za vse ono molčanje in žalitve zadnjih dni, ki jih je molče požiral, zvalivši navsezadnje vso grenkobo na tega dobrega in pohlevnega starca, svojega očeta, ki mu je svetoval, naj vrže puško v kot. »Ti, stari, pa praviš: vrzi puško v kot! Ti, moj oče! Hočeš mar, naj grem' še enkrat pod sekiro, v prepad?« Stari se je samo še bolj sklju-čil in sklonil pod temi nezasluženimi očitki, nazadnje pa je samo dvignil glavo in komaj zadržujoč solze vprašal z vso poštenostjo in odkritostjo starega očeta, ki je mnogo pretrpel in ki je svojega fanta tolfko let molče ljubil brez vsakršne potrebe, da bi bil kdaj govoril o tem. »Eh, fant moj norčavi, mar sem jaz tvoj sovražnik? Kar koli sem počel te dni, česar koli sem se lotil, sem jaz ... sem jaz ...« J In tu je jel Obrad drobno in nevajeno jecljati, pobesil je glavo in pustil, da so mu kapljale solze v redko senožet. (Odlomek iz romana Branka čopiča) !|llllll|||||| Na planjavi vrh Kozare se j® sredi julija 1942 zbralo 1200 Partizanov in ustanovilo i. • krajiško-kozarsko narodno-Osvobodilno brigado. Borci so Poslušali svojega komandanta, hi jim je govoril o boju za svobodo in o cilju te velike bitke, Prisluhnili so Kulenovidevi Posmi o junaški epopeji svobodoljubnega ljudstva na Ko-?ari in marsikdo se je oziral v dolino. V praznih in požganih va-kjer je nekoč kipelo živ-Jonje, je vladal zlovešč molk. To je bilo potem. . Trej je čez Kozaro dobrih “Vajset dni divjala ofenziva in li kraji in gozdovi, te planja-so bile priče krvavega pokola in brezmejnega junaštva. Tovariš Branko Babič, eden °rSanizatorjev osvobodilnega b°ja v tej pokrajini, pripoveduje: ..One 21. maja 1942 je II. kra-hsko-kozarski odred osvobodil prijedor. Z orožjem, ki ga je v£el sovražniku v tej bitki, je oborožil 1500 novih borcev. Te-,.a3 je bilo v odredu, ustanov-1J enem oktobra 1941, že 4000 ^lllllll borcev. Z osvoboditvijo Pri-jedora je postalo osvobojeno ozemlje okrog Kozare eno najpomembnejših središč narodnoosvobodilnega boja. Večletno prizadevanje Partije, da bi skovala enotnost vseh ljudi, ki so živeli na tem področju, je obrodilo bogate sadove. Vsi ljudje, Srbi in Hrvatje, pravoslavni, muslimani in katoliki, so podprli osvobodilno gibanje. Med borcem in civilistom ni bilo nikakršne razlike. Oba sta delala in se bila za isto stvar. Kozara je postala trdnjava NOB, hkrati pa, seveda, trn v očeh okupatorjev in poglavarjev tako imenovane Neodvisne države Hrvatske. Zbrali so 70.000 Nemcev, ustašev in domobrancev, ki so z gradiške, dubiške, prijedorske in banja-luške strani začeli prodirati na osvobojeno ozemlje. Požigali so vasi, ubili vsakega človeka, ki so ga zatekli doma, in prebivalstvo se je pred. tem nezaslišanim nasiljem umikalo . Kozaro. Pred navalom nad-očnega sovražnika so se naše ote umaknile iz Prijedora. Na Kozari se je zbralo kakih 4000 borcev in 80.000 civilistov. Partizanske enote so bile prisiljene sprejeti frontalni boj, da bi to množico; civilnega prebivalstva rešile gotove smrti. Okrog in okrog Kozare je hrumela bitka. Partizani smo morali hkrati, ko smo se bojevali na več kot 100 km dolgi fronti, organizi- lo dovolj, ker so kmetje prignali s seboj kakih 200.000 glav goveje živine. Zaradi letalskih napadov pa se je življenje odvijalo le ponoči. Proti nam je sovražnik poslal kakih 50 tankov, 80 topov in stalno nas je napadalo 25 letal. Tudi mi nismo bili sla-' bo oboroženi. Vsak bataljon je imel dva ali tri minometalce, KOZARA rati v zaledju preskrbo, urediti življenje ljudi, ki so 'se zatekli pod našo zaščito. Ustanovili smo osem kvartov in v vsakem je deloval narodnosvo-bodilni odbor, vsak je imel svojo organizacijo ljudske fronte in komunistične partije. Delovale so kulturne skupine, organizirali smo politične shode in mitinge. Prehrane je bi- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll imeli smo pet topov, , ki smo jih zaplenili v Prijedoru. Toda, če bi imeli še več orožja, bi lahko oborožili vse, ki so se zatekli pod našo zaščito. Ustanavljali smo mladinske in frontne čete, ki so s kosami, sekirami in drugim kmečkim orožjem jurišale na sovražnika in mu jemale orožje. Tako smo ustanovili dve novi četi lllllllll!llllllllllllll|j|ll!lllllllll!lllll!lllllllll!IIIIINIIIIIIII!lllllll!!lllllll Boris Kalin: Železničarji v NOB mladincev in eno žensko četo. Večkrat smo se morali čez dan umakniti iz kakšne vasi, ponoči pa smo jo spet osvo,bodili. Neprestani boji so nas do kraja izmučili. Utrujenost je bila strahotna. Edini , izhod je bil: prebiti fronto. Dne 3. julija so se trije naši bataljoni koncentrirali na področju Prijedor—Dubica, četrti bataljon pa je ostal kot zaščita. Bitka se je začela ob devetih zvečer. Bila je najhujša bitka, kar jih pomnim. Morali smo prebiti tri utrjene sovražnikove ■ črte: Po šestih urah neprestanih jurišev smo prebili fronto in pod točo krogel začeli prodirati v sovražnikovo zaledje. Toda ob desetih dopoldne je sovražniku uspelo zapreti ta vrata. Iz obroča se je rešila glavnina oboroženih sil in kakih 15 do 20.000 civilistov. V njem pa je ostalo nad 60.000 ljudi in bataljon borcev: Začela' se je strahotna .morija. Nemci in ustaši so takrat pobili nad 10.000 ljudi, skoraj 50.000 pa so jih odgnali v taborišča ali pa razselili. Nekaj dni kasneje smo se spet vrnili na Kozaro, našli kakih 500 ranjencev, organizirali zanje bolnico in sredi julija 1942 ustanovili V. krajiško-kozarsko narodnoosvobodilno brigado. Nikoli ne bom pozabil, kako smo se takrat, ko smo se vrnili na Kozaro, srečevali s preživelimi prebivalci, kako so nas pozdravljali, zahtevali, da jih sprejmemo v naše vrste, samo to in nič več, kajti orožje si bodo že sami priborili, samo da maščujejo mrtve in kaznujejo tiste, ki so bili odgovorni za ta strahotni zločin. Kozarska epopeja je močno odjeknila po vsej naši domovini in sovražnik, ki se je nadejal, da bo s svojo zmago in krvavo morijo ubil v ljudstvu vero v svobodo in pripravljenost za boj,1 je doživel prav nasprotno. Osvobodilno gibanje se je po teh dogodkih še bolj okrepilo in iz enega samega odreda je bilo ustanovljenih pet partizanskih brigad. IIIIIIII!IIIIIIIIIII!IIIIIIIIII!IIII!IIIIIIIIIII|||I!II||||||||||||1III|||!IIIIII!III||||||||||!!III!IIIIII|||I!I|||||!I|||!II!III!II!I!I!II|||||||||IIII||||||||||||| V NEKATERIH PODJETJIH V ŠKOFJELOŠKI OBČINI M razmerja med dohodkom in osebnimi dohodki Pretekli teden se je nad Uršljo goro pri Mežici utrgal oblak. Hudournik vode je drl in pustošil polja ter vdiral v hiše. Tudi Šoštanju voda ni prizanesla. V nekaterih hišah so imeli kar po tri četrt metra vode. Voda je sicer kmalu odtekla, toda napravila je občutno škodo poljedelskim pridelkom kakor tudi stanovalcem na pohištvu, ki so ga prav tedaj sušili po dvc.riščih • KONUS SLOVENSKE KONJICE: Prvi sestanek V usnjarskem kombinatu KONUS v Slovenskih Konjicah so se pred kratkim sestali novo izvoljeni delavski sveti po ekonomskih enotah. Razpravljali so o nekaterih konkretnih nalogah v proizvodnji in na ostalih področjih. Že pred tem pa so se sestali tudi novo izvoljeni sindikalni pododbori, ki so razpravljali o tekočih političnih nalogah. V. L, • • RAVNE NA KOROŠKEM: 52 slušateljev na semjKarju Občinski sindikalni svet Ravne na Koroškem je pretekli teden uspešno zaključil 8-dnevni seminar za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic gospodarskih organizacij ter obratnih sindikalnih odborov. Seminar je končalo 52 slušateljev. Govorili so predvsem o decentralizaciji delavskega samoupravljanja, novem sistemu ustvarjanja in delitve osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah, spremembah pri delitvi dohodka, nalogah sindikatov v novem družbeno-gospodar-skem sistemu, vodenju sej, strokovnem izobraževanju neposrednih proizvajalcev itd. Oh zaključku seminarja so organizirali nevezan razgovor med slušatelji ' in zborom predavateljev seminarja. F. ČEHOVIN © SLOVENSKE KONJICE: Več sredstev v skladih Gospodarske organizacije na območju konjiške občine so lani ustvarile za 21 <1/o višjef_sklade '•kot leta 1959. Največje povečanje so dosegli v obrti, in sicer za 154 “/o ali za okoli 37 milijonov dinarjev. Tudi v gostinstvu so lepo napredovali, medtem ko je kmetijstvo imelo v skladih za skoro 22 % sredstev manj kot leto dni prej. Industrijska podjetja so svoje sklade povečala za okoli 27 milijonov dinarjev, medtem ko so trgovska podjetja ostala skoraj pri istem. Osebne dohodke pa so v konjiški občini povečali lani v primerjavi s prejšnjim letom za povprečno 30 °/o. V tem je med prvimi tovarna čevljarskih stro- jev Kostroj, za njimi pa TKO Zreče in LIV Vitanje. Tako povečanje je predvsem posledica povečanja proizvodnje in sti-mulativnejšega nagrajevanja. Tudi v opekarni Loče, ki je bila vsa prejšnja leta daleč za ostalimi, so nagrajevanje dobro uredili. Najmanj so osebne dohodke, med industrijskimi podjetji, povečali v tovarni usnja KONUS, in sicer za 7 %>. Večjih prejemkov niso dovoljevale predvsem plafonirane cene, čeprav imajo urejeno nagrajevanje po delu, razen tega so povišali tudi cene surovinam in drugemu materialu. V tedanjih štirih kmetijskih zadrugah so bili. lani osebni dohodki med 19 in 24.000 dinarjev, kar je približno toliko kot v večini industrijskih podjetij. Najnižje pa je še vedno povprečje zaslužkov na kmetijskem gospodarstvu. L. V. »Pozor strup« piše na tami, ki stoji na enem izmed šoštanjskih vrtov. Zakaj strup, kakšen strup? Vrt je namreč popolnoma neograjen in otroci ga večkrat na dan prehodijo. Bližnji sosed je dejal, da se hoče menda lastnik na ta način zavarovati pred kokošmi. Menda le ni mislil resno... Družbeni plan občine Škofja Loka predvideva, da bi letos v pritnerjavi z lanskim letom povečali celotni dohodek za 23 "/o in v enakem razmerju tudi narodni dohodek. Rezultati pfvih 4 mesecev pa kažejo, da bodo predvidevanja lahko uresničili le ob skrajnem naporu vseh podjetij. V letošnjih prvih 4 • POSTOJNA Urejcsnfs cempinga ml Pivki fwm.i Kaže, da bodo doslej malo poznano turistično postojanko pri Pivki jami v gozdovih za Postojno v nekaj letih spremenili v enega najlepših slovenskih campingov. Turistično-elepševalno društvo v Postojni je ob vhodu v jamo že lani postavilo pet weekend hišic, prav sedaj pa montirajo še šest novih. Nadaljnjo razširitev cam-pinga narekuje predvsem to. da domači in tuji turisti potem,, ko si ogledajo Postojnsko jamo, kaj radi prebijejo noč ali dve v ugodni klimi ondotnih gozdov. Pri Pivki jami so letos odprli tudi obnovljeni turistični dom, ki pomeni skupaj' s sosednjim razvijajočim se campin-gom pomembno pridobitev za nadaljnji razvoj turizma na postojnskem krasu. Pivka jama pa postaja iz leta v leto mikavnej-ši rekreativni center tudi za Postojnčane, ki ob lepem vremenu v nedeljah zahajajo tja. • LAŠKO: Kuhinja za samce V Laškem imajo nemalo težav zaradi pomanjkanja stanovanj. Rudnih premoga Laško se je sicer odločil, da bo postavil 12-stanovanj-sko zgradbo, vendar bi bila to zanje prevelika finančna obremenitev. Zato se je kot soinvestitor ponudil stanovanjski sklad občinskega ljudskega odbora. Sedanji izračuni kažejo, da bi bili tako stroški gradnje precej nižji. Občina in rudnik bi s sodelovanjem postavila 32-stanovanjski blok, kjer bo Rudnik dobil 20 stanovanj, občina pa 12. Sklenili so, da bodo v prvi vrsti uredili potrebe članov Zveze borcev oziroma starih borcev NOV. Razen tega je delavski svet rudnika sklenil, da bodo uredili kuhinjo za samce, kjer bodo lahko ti dobivali tri obroke dnevno za 6000 dinarjev mesečno. Skrb za to, bo prevzelo gostinsko podjetje »-Savinja-«. M. H. ® VELENJE: Kotalkališče in cesta Tretjega aprila so začeli Velenj-. čani s prostovoljnim delom urejati drugi del parka v Velenju. Tu bodo zgradili kotalkališče s tribunami za gledalce. Ker je vreme nagajalo,* se *je delo zavleklo 'za mesec dni, sicer bi bila dela končana že prvega maja. Po končanem delu v parku bodo prostovoljci gradili novo cesto med Velenjem in Šoštanjem, ki bo povezovala te kraje v Šaleški dolini. To bo moderna, široka cesta. Sedanja cesta med Vele/.ijem in Šoštanjem bo zaradi vdiranja terena postala v nekaj letih neprevozna. Cesto bodo gradili Velenjčani in Šoštanjčani — vsak iz svojega kraja. Gb začetku prostovoljnega dela, na katerem sodeluje po štiri sto domačinov dnevno, so organizirali tudi zanimivo razstavo fotografij iz prejšnjih delovnih akcij in maketo bodočega Velenja z maketo kotalkališča. PRIPRAVE MA 4.JULIJ Titovo Užice pripravljeno V Titovem Užieu so pripravljeni na osrednjo proslavo 20-letnice revolucije. V Muzeju vstaje, ki ga bodo svečano odprli 3. julija, nameščajo zadnje predmete. Pred muzejem stoji monumentalen kip, ki simbolično prikazuje trpljenje žrtev eksplozije v tovarni orožja, 22. novembra 1941. Tudi na Trgu partizana, kjer že stoji spomenik tovariša Tita, je vse pripravljeno. Okrasiti morajo še glavni trg. V veleblagovnici na trgu, ki jo bodo odprli te dni, je tudi vse pripravljeno. Nova mestna kavarna, razširjeni hotel »Palače« in drugi objekti prav tako čakajo na sprejem gostov. Računajo, da bo v mestu in na Žlatiboru nastanjenih okoli 4909 gostov. Začeli so postavljati še več kot 200 provizoričnih trgovinskih in gostinskih objektov v predmestjih ?n drugod. Pripravljajo tudi prostor za parkiranje okoli 10 tisoč motornih vozil. V Sevojnu v Volonjcu pa urejajo prostor za taboren je kakih 8000 gostov, ki prihajajo s šotori. V Krčagovu in Adi, kjer bo taborilo kakih 4000 borcev NOV in predstavnikov večjih delovnih kolektivov, je bilo vse pripravljeno že pred dvema tednoma. Tudi v taborišču Užiška republika na Beli zemlji so postavili okoli 2500 šotorov. Postavili so tudi televizijsko anteno na ■ Zavučju, ki bo omogočila Uži-čanom' sprejem televizijskega programa. Pred dnevi so zgradili tudi še zadnje kilometre asfaltiranega cestišča na cesti proti Žlatiboru. Kranj Iz Kranja bo odšlo na proslavo V Titovo Užice v nedeljo zjutraj 50 članov ZB in predstavnikov delovnih kolektivov. Delegacijo bo vodil Stane Bernik. Tržič V Tržiču so že končali s pri- pravami na praznovanje 4. julija. 300 ljudi bo sodelovalo v pohodu Kokrškega odreda. Ti bodo v treh dneh prehodili okoli 100 km pb partizanskih po-telk Občinski sindikalni svet je skupaj z odborom za proslavo 20-letnice vstaje priporočil podjetjem, naj zagotove dovolj kamionov za prevoz udeležencev za proslavo na Poljane. Računajo, da bo odšlo tja približno 3000 občanov. Na večer pred praznikom bodo na vseh hribih okrog Tržiča kurili kresove, v Tržiču samem pa tudi ognjemet. V. E. Slovenske Konjice V počastitev 20-letnice revolucije in dneva borca bodo v Vitanju pri Slovenskih Konjicah v nedeljo odkrili spomenik padlim borcem in talcem tega kraja. Vitanjčani pričakujejo, da . bodo ta dan videli v svoji sredini številne znane borce, ki so sodelovali v NOB v teh krajih. Teh ni malo, saj so prve partizanske edinice na Pohorju formirali že v letu 1941. V. L. Metlika Slovenski železničarji bodo letos razen na številnih lokalnih proslavah proslavili 20-let- mesecih je industrija izpolnila svoj letni plan 32,17 %> (štirimesečna obveznost 33,33 Vo). kar je le malenkost pod predvidenim; dobre rezultate so dosegli tudi gradbeništvo, obrt in promet, nadvse ugodne pa trgovina, ki je dosegla že več kot 36 “/o letnega plana. Najslabši rezultat pa so zabeležili tuji obrati, medtem ko podjetji LTH in Termika še zdaleč ne dosegata realizacije, ki sta jo planirali. Ker pa znaša njihov planirani bruto produkt četrtino celotnega dohodka občine, je odvisna izpolnitev plana občine predvsem od teh dveh podjetij. Toda za sedaj lahko rečemo, da poteka izpolnitev plana v glavnem v skladu s predvidevanji. Drugače pa je z osebnimi dohodki. Medtem ko je industrija v prvih 4 mesecih izplačala le 28,55 % od planiranih osebnih dohodkov (100 %> bi bilo za štiri mesece 33,33 "/ol za leto 1961 torej manjši odstotek kot znaša povečanje proizvodnje, pa imamo primere, predvsem v obrti, da so izplačani osebni dohodki mnogo višji kot realiza-fcija. Tako je podjetje ELRA do- seglo le 25 °/o letnega . plana, izplačalo pa več kot 40 %> planiranih sredstev, pri »Mesnini« je razmerje 39:48, pri »Tehtnici« Železniki 30,6:42 itd. Ti podatki kažejo da v teh podjetjih merila med osebnimi dohodki in produktivnostjo niso vsklajena, kajti sicer ne bi .smelo biti takih odstopanj med doseženim dohodkom in izplačanimi osebnimi dohodki. Slabše rezultate kot industrija občina Škofja Loka pa so dosegla podjetja novopriključene občine Železniki. Tako je pod- V Kočevju so nasproti občinskega ljudskega odbora pred kratkim dogradili tri nove stanovanjske bloke — polstolpnice. I^lllll!!llll!lll|[lllilllll!!i!lllllll!l[|l!l!lll!ll!lllllllllllll!i||||lii!llllil[||||!!!llll!ll!!illllllllllli![||l!l![[l!!i!i!ll!illlll!!llllillllllllll!l>il!illllli!l!lllllll!llil[lll!lllllll![llll!!lllll!!lillll!il[l!iill!!|| | • BELSAD, ČRNOMELJ: | j MA MOV! POTI 1 1 V juliju 1959. leta se je tovarna Belsad v Črnomlju |j s spet osamosvojila. Že vse od ustanovitve sta bila v ko- j| 1 lektivu osnovna problema organizacija dela in storilnost. 1 1 Po velikih preizkušnjah se je kolektiv leta 1959 obojega |f Jj resneje lotil. Okrepili so organe delavskega samouprav- g §j Ijanja in letos januarja uvedli tudi nagrajevanje po delu. g 1 Izkušnje iz preteklosti so jih izučile, da morajo vzroke g 1 za težave- iskati sami v kolektivu in jih tudi 'sami od- | 1 pravi j ati. Tako so odkrili kopico notranjih rezerv in jih m gj spretno izkoristili. g Z nagrajevanjem po delu so. močno dvignili storilnost. g 1 Tako so na primer v marmeladnem oddelku, kjer so prej g 1 v treh izmenah nakuhali 9 kotlov marmelade (4500 kg), M g od letošnjega januarja nakuhali vsak dan že 12 kotlov g 1 ali 25 “/o več kot prej. Ob tem so povečali tudi prejemke g ( delavcev, ki sedaj zaslužijo povprečno po 10.000 in več g g dinarjev na mesec. Z lično embaliranimi in zahtevam g g tržišča prirejenimi izdelki so prodrli na trg takb, da ni- g 1 majo večjih težav z zalogami. Tako so v prvem četrtletju jj jj letos ustvarili za 119 Vo več kot vse lansko leto, celotni g H dohodek na posameznika pa je za 169 "/o višji kot lani. g Ti uspehi so nedvomno tudi posledica boljše delovne g 1 metode delavskega sveta. Preden o čemerkoli razpravlja | g delavski svet, se namreč o tem pomenijo na sindikalnem i m sestanku vsega kolektiva. Sedaj se pripravljajo, da bodo g = v podjetju ustanovili dve ekonomski enoti, kjer bodo vsi m jj člani kolektiva upravljavci, saj je v kolektivu zaposlenih jj S le 65 delavcev in delavk. g | J. JAKOŠ jj . .. IllllllIllllllllll^llllllilllBpilllllliillllllllllliilllllllllllllillllllllllllllllillllllllllllCIllillllllllllllllllliillllllllllllllililllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllilillllllllllUllllllllilillllllllilBliiii • BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ: jetje NIKO doseglo v 4 mesecih planirani letni dohodek le pa tudi v MLIP Češnjica rezultati niso dosti ugodnejši. Nadvse uspešno pa je poslovala čevljarna »Rakitovec«, ki je dosegla že 40 %> letnega plana. Po vsem tem kaže, da bodo morala posamezna podjetja v občini vložiti več naporov, da bodo dosegla plansko nalogo, predvsem pa bodo morali vskte" diti osebne dohodke z dohodkom, ki ga ustvarjajo. M. O. • • TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA KIDRIČEVO: Troje mnenj Sindikalna podružnica Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« iz Kidričevega Je na svojih sestankih že pred letnim občnim zborom razpravljala o decentralizaciji samOl upravljanja in reorganizaciji sindikalne podružnice. Dosedanje izkušnje namreč kažejo potrebo po neposrednem sodelovanju celotnega kolektiva v odločanju in usmerjanju pošlo* vanja. Sedaj razpravljamo predvsem o tem. kako naj bi v bodoče upravljali z osnovnimi '0 obratnimi sredstvi, kje naj Bo meja odločanja o porabi amortizacije, kako razpolagati s skladom skupne porabe in drugem. Sindikalna podružnica s® je prav zaradi teh vprašanj resno lotila dela in začela usja" navijati sindikalne podružnic® tam, kjer naj bi bile ekonomske enote. Naloga teh podružnic bi bila pritegniti vse članstvo k uresničevanju decentralizacije samoupravnih organof- Kolektiv sprejema reorganizacijo in decentralizacijo različno. Nekateri poudarjajo, da je potrebno formirali čim v® ekonomskih enot in tako de-jansko doseči pravilno nagrajevanje oziroma delitev osebnih dohodkov. Drugi zagovarjajo manjše število ekonomski® enot s poudarkom, da je pr0' izvodni proces med seboj t®*1?-povezan in da je težko l°cl’ eno delovno fazo od druge- n da bi pri tem eni drugim oCl' vzemali pravico do dosežen®?^ uspeha. Omenimo še tretje. pravijo, da je poglavitna za_' deva ^pri celotni reorganizacij izračunavanje učinka dela n* poedinib sektorjih. Vendar J pozabljajo na- decentralizacij samoupravnih organov I. Mazera Odslej jih bo več odločalo nico oboroženih vstaj tudi v Metliki ih ostalih krajih na Dolenjskem. Tako bodo v Stari vasi pri Semiču odkrili spominsko ploščo na kraju, kjer je deloval Odsek za zveze pri glavnem štabu NOV in POS; v Bu-šeči vasi pri Novem mestu pa bedo odkrili skominsko ploščo na kraju, kjer je bila ustanovljena Železniška partizanska brigada. V Metlild bo osrednja slovesnost, kjer bodo nekdanji železničarji in ostali borci na skupni proslavi obudili spomine na dogodke iz časa štiriletnega boja. V. D. V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič so 16. junija izvolili prve svete ekonomskih enot. V ekonomskih enotah predilnica in tkalnica so izvolili po petindvajset članov v svet v ople-menitilnici, zunanjih obratih ter v upravi in skladiščih pa po enajst članov sveta ekonomske enote. Centralni delavski svet je izdelal osnutelc predloga za prenos pristojnosti na te novoizvoljene organe. Sklenili so, da bodo sveti ekonomskih enot za sedaj dobili le nekatdre pristojnosti. Tako bodo razpravljali o . proizvodnem planu podjetja, predvsem pa o planu ekonomske enote. Sami bodo razpravljali in odločali o proizvodnji v okviru ekonomske enote, o sprejemanju, odpuščanju in premeščanju delavcev. Ne bodo pa ,za sedaj še odločali, kdo bo obratovodja enote. Centralni disciplinski komisiji bodo predlagali tudi kaznovanje zaradi, kršitve pravilnika o diseiplinsJd mm »»»Sp v- »Pet skal je obsedelo pod Obranco na Poljanah nad Jesenicami, kjer se pogovarjajo o svojih bodočih, akcijah, kot jeseniški revolucionarji v letih pred zadnjo vojno in med njo«. Spomenik bodo odkrili 3. julija, na večer pred veliko okrajno proslavo ob 20-letnici revolucije na Poljanah nad Jesenicami. Zgrajen bo po zamisli profesorja Kobeta iz Ljubljane, na njem pa bodo vklesani verzi Mihe Klinarja in materialni odgovornosti delavcev. Njihova najvažnejša pristojnost pa je odločanje o delitvi osebnih dohodkov, ki po pravilniku o delitvi čistega dohodka podjetja pripada ekonomski enoti. Svet eltonomske enote bo samostojno odločal tudi o izvajanju zdravstvenih in higienslto-tehničnih ukrepov, o nadurnem • DVOR PRI ŽUŽEMBERKU: »Prijafeljski obiski in pogovori...« Triintrideset članov kolektiva »Inteks« iz Kranja je v maju obiskalo prebivalce Dvora pri Žužemberku. Domačini so jih prisrčno sprejeli, pionirji pa so jih obdarili s cvetjem. V sproščenem razgovoru je stekla beseda o gospodarstvu, raznih problemih, težavah in napredka, saj je oboje skupno tako kolektivu Inteksa v Kranju kot prebivalcem Dvora v Suhi krajini, ki so med NOB marsikaj pretrpeli. Domačini so predvajali gostom kratek kulturni program. Tovariš Rakovec, predsednik sindikata iz Inteksa je domačinom med drugim dejal: »Letos praznujemo 20-letnico vstaje. V našem kolektivu je precej nekdanjih borcev partizanov, ki so med NOB čestokrat zašli v vašo vas in bili deležni vašega gostoljubja. Da bi oživeli spomine in dokazali, da vas nismo pozabili,, smo vas sklenili obiskati. Prijateljski obisk in pogovor ne moreta nikdar škodovati. Prinesli smo tudi nekaj skromnih daril družinam, ki so sodelovale v NOB ter pomagale nam in drugim borcem.« Nato so predstavniki kolektiva Inteks iz Kranja razdelili med prebivalce Dvora, kjer je med vojno padlo 55 vaščanov, ki so zapustili 17 vdov in 61 otrok, tekstilno blago v vrednosti približno milijon dinarjev. Gostje so se na povratku ustavili še na Bazi 20 v Partizanskem Rogu. J. Jakoš delu in odelu na dan tedenske* ga počitka, prav tako pa bo od- ločal o plačilu rednih in izr® nih dopustov. h Delavski sveti ekonomski^ enot pa bodo odločali o norIinA, in njihovih spremembah, o P1^ nu investicij za osnovna sre stva ekonomske enote v okvi sredstev, ki jih bo ekonornsj‘. enoti dodelil centralni delavs-svet. p, Neposrednim proizvajal® bo centralni delavski svet P pustil še sklepanje o tem. » nai se strokovno ali polih®., izcbražuie, koga naj štipendi jo in kdo naj pride na o1°ve^‘0. ali neobvezno pnžitni^ko nra-Vlade. Erjavše* • KOLEKTIV »AVTOOBN0' VE« IZ MARIBORA: tnwrrnO nknmullatrodev Ko stopiš v novo t°vaJT1v akumulatorjev »Avtoobnove" Mariboru, ne bi verjel, da to prostori nekdanie koniP’ ce. Niti leto dni ni minil0' so začeli graditi, vendar s® u tu že proizvajalo. V ore^s - " - \tV- ^ akU' maihni in neugledni delav’? so izdelali samo tri sto ton mulatorjev, v novih obrati0 700 ton. naslednje leto. ce^3ii bo posebnih ovir. pa bodo na tržišče že 1500 ton letn°^.j0 Pri gradnji tovarne i®. kun težav, zlasti pri izdela'® Črtov in organizaciji tehnol0^' ga procesa. Uspelo iim je. ° .,0 v vehki meH izboljšali obd® 1 svin*=nih Plošč. Kliub temu pa. ne '9ir nosti: popravila motornih '^-e* opustiti svoie osnovne de'i9,i Imajo namreč dva sodobn0 - je jena avtoservisa. Razmik13 nek®' ‘ki ilfl .dni® možnost, da osvoii nroi7''"r»v, 'ari®. o tem. 'da bi se prinoiili J irnS mu sorodnemu 'podjetju, k'^0 že drugih vrst akumulato^^, kot na nrimer mežiškemu niku ai: Tovarni kovinske o®- me »Primat«, ki sta. nrinm1 na prevzeti te obrate. « ' R-* 7 dni * s 'O Ol V sindikatih sin?, — Pri občinskem i ^kalnem svetu v Tržiču so komisijo za ideolo-vprašanja. Ko-ok.; . je za začetek izdelala t0mrni Program dela, med le-nijn^,3 §a bo, po-potrebi spre-lop= !,a' Najpomembnejša na-Drj komisije bo, da do jeseni ^Ptsvv1 ■&0l° za delavsko . vbantie in pa nekaj semi- ti ne vplivajo s svojimi predlogi na to, kakšne odločitve bodo sprejete. V mnogih kolektivih se razprave sučejo v glavnem okrog volitev, manj razpravljajo pa o bistvu in vsebini decentralizacije. ' • TOLMIN: 24. in 25. t. m. so bile v Tolminu III. delavske športne igre, v katerih so nastopale reprezentance občinskih SS Tolmin, Nova Gorica, Ajdovščina in Kanal z več kot 200 tekmovalci. • VIDEM-KRŠKO — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na zadnji seji razpravljalo o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah. za člane obratnih komla svet°v. Prav tako bo de- ls0^-Sf}a skupaj z ideološko ra?‘„;sil0 SZDL pripravila več ‘govorov na terenu. ® SLOVENSKE KONJICE Člani plenuma občinskega Ine -ie treba uveljaviti da^kslnega sveta so sklenili, vse'~ “voa uveljaviti pred-ekrm or6ane upravljanja v kvniumskih enotah> ki so jih lek- t v zadniib mesecih v obl„erih več:iih Podietiih v Sv,'f u' Občinski sindikalni te ,b°. izdelal potrebne anali-!,g k* lih bodo potem obrav-PrpH 1 na Ekupnem sestanku s ramf"aTPiki Podjetij, kjer bi tezi n VPali hrkati tudi o prvih htn .ih njihovega dela ter ePjali medsebojne izkušnje. JURIJA: Komisija za hi-iiudn-t tehnično varnost v ! la n,ltu živega srebra je ime-Oijv. Predstavniki Republiškega tw°ra sindikata rudarskih in biispiUrEkih delavcev in repu-tava ga Zav°da za socialno pf-.rovMje posvetovanje o liki, - ih HTV službe v Rud-iih ■ ,ln tudi v drugih podjet-D0s 'drijske komune. Na tem Je + etovanju so ugotovili, da org a .služba v Rudniku dobro sm.JPzlrsna. Imajo ustrezne 0q kovne kadre in zagotovlje-Pdcli fteriaino osnovo. Uprava sPri^a in organi upravljanja ipdi' 'la^° te sinžhe in ji v 0 1° Podporo. Drugače pa je 2aci.tahh gospodarskih organi-bii0“ah v občini. Sodijo, da bi 0o .Potrebno ustanoviti stal-0rnisijo za higiensko teh-obfi® ''arnost pri svetu za delo skega ljudskega odbora. Po* N0vo MESTO — Da bi decentralizacijo delav- Ugotovili so, da bodo morali kolektivi pohiteti s pripravami pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Razpravljali so tudi o pripravah na prihodnji občinski plenum sindikata. • IZOLA: V »DelamariSTV- so v 35 ekonomskih enotah izvolili organe upravljanja. Sedaj je okrog 50 °/o zaposlenih v zborih proizvajalcev. Ponekod pa so uvedli začasne svete, ki bodo proučevali možnosti nadaljnje decentralizacije. • V podjetju »Gradbenik« so v 11 ekonomskih enotah sicer izvolili svete enot, ki naj bi samo pripravljali material ih predloge za zasedanja zborov proizvajalcev. Ti pa bodo potem odločali. Imajo že izdelan pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Pripravljajo obračun osebnih dohodkov po novem pravilniku za pet mesecev nazaj. • PIRAN: 21. t. m. je bila skupna seja Zbora proizvajalcev ObLO Piran in plenuma občinskega sindikalnega sveta, kjer so govorili o novih gospodarskih instrumentih in novih restrikcijskih ukrepih ter vplivu na gospodarstvo piranske komune. V referatu so podrobneje analizirali sedanje gospodarsko in finančno sta- riiiA Opravljanja tudi v obrt- nje posameznih gospodarskih %aln°-ektivih »krajni sin- organizacij. Čeprav tudi za to slšij j Sve^ pred nedavnim področje velja, da so se na kov ai: Posvetovanje upravni- splošno osebni dohodki ne-obrtnih podjetij ter upravičeno dvigali (porast in ednikov delavskih svetov osebnih dohodkov ni bil vedno 'iaif ravnih odborov. Razprav- rezultat večje produktivnosti npra,8,0 0 .slabostih delavskega in boljšega gospodarjenja), so vih ■ ljania v obrtnih kolekti-V'2r^n ugotovili, da je glavni Števil Za to Povsem majhno -Vih.C 310 zaposlenih v teh kolek- Po^;" Tudi v večjih obrtnih u„.”e-hh so menili, da je moč vesti ii^dlaša ekonomske enote, kajti ‘njem in mnenje, da so lirske enote in decentra-rn0~ ia upravljanja v obrti ne-TrekCa.’ Položaj le slabšamo. le biausčiino. obrt,-3 i® tudi proizvajalcem v 411 g če hočemo, da bo sto- gospodarske organizacije, ki so do višjih osebnih dohodkov prišle po upravičeni peti, to je z dvigom proizvodnje in boljšim aospodarjeniem (Rudnik Sečovlje in še nekatere druge). Osebne dohodke na območju občine so v prvih štirih mesecih dvignili za okrog 34 °/o v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Tti j . --- r---- --------- uati ustrezno materialno hibo; ® AJDOVŠČINA. - Pred kratkim je delovni kolektiv Tekstilne tovarne Ajdovščina razpravljal o formiranju ekonomskih enot v tem podjetju. Ustanovili bodo 4 ekonomske o uveljavljanju nove- enote z zbori proizvajalcev. Na zasedanju delavskega ,st večja. - ^.cunjem občinskem mu v Novem mestu so >%,^a zadnjem g®Vo«li ____ t^j^spodarskega sistema in v delovnih kolekti-StVu;ygotovili so, da se udej- v športnem življenju le 5i/ ^^Poslenih v novomeški Zaradi pomanjkanja objektov se bo zato Hm?11 _____ tnidil, 11 n^ClJsko dej da bi razvijal pa -j-.o.u dejavnost z izleti ^ Proizvodno gimnastiko. ^ s^!pER: Akcija Okrajne-1 kalnega sveta Koper z decentralizacijo de-'2a samoupravljanja — o j' 1110 že večkrat poročali doslej okrog 100 Od teh jih je že 36 % v fkonomske enote; sa-„ k 0rshrih še niso konstitui-;cerij "pn°v upravljanja. Pri Atov an.iu dosedanjih rezul-uatrii akcije je okrajni sindi-®t ugotovil nekaj pro-J5 &0i 'J? Pomanjkljivosti, ki vl-1ajo v zvezi s tem v arskih organizacijah, ^tijp.^hnvno pomanjkljivost 5 rs, j'10 Precej pogoste pri-a pri razpravah o de-z.aciji upravljanja ne 'to celotni kolektivi ni- sveta trgovskega podjetja HUBELJ, ki je bilo 16. junija, so razpravljali o ustanovitvi ekonomskih enot, vendar dokončnega sklepa o tem niso sprejeli, ker nekatere poslovalnice niso rentabilne, ne vedo še na kakšen način bi to uredili. Sklenili so, da se ta zadeva prouči: ponovno pa bo o tem razpravljal delavski svet na prihodnji seji. O ekonomskih enotah so razpravljali tudi na sestanku i|®| sindikalne podružnice Remont-nega podjetja v Ajdovščini ter sklenili, da jih bodo začeli ustanavljati. Težave imajo predvsem zaradi pomanjkanja kadra. » RAVNE NA KOROŠKEM: Občinski sind. svet je imel v preteklih dneh prvo sejo novoizvoljenega plenuma občinskega sveta. Na plenumu so sprejeli program dela občinskega sveta. Med drugim so imenovali tudi pet komisij, in sicer: komisijo za gospodarsko in komunalno politiko, komisijo za delavsko samoupravljanje: za socialno politiko in delovne odnose: za kulturo, prosveto in tisk: za oddih in rekreacijo in komisijo za šolstvo in prosveto. Sklenili so, naj bi se prvi dve komisiji takoj lotili izdelave ustreznih analiz po posameznih gospodarskih organizacijah, predvsem o poteku decentralizacije samoupravljanja, o novem gospodarskem sistemu in podobno. ® TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ: Pet obratnih delavskih svetov Po temeljitih pripravah so tudi v Tovarni usnja v Šoštanju sklenili, da bodo ustanovili obratne delavske svete. V podjetju imajo več ekonomskih enot, medtem ko so izvolili pet obratnih delavskih svetov. Nekatere pristojnosti so tem svetom že dali, druge pa bodo postopoma prenašali. Pravijo, da je delovni proces v njihovem podjetju precej zamotan in da bo zato treba premostiti še marsikatere težave, da bodo obratni delavski sveti res zaživeli. Toda ob podpori sindikalne podružnice bodo uredili tudi te probleme. S. • TRŽIČ: Osebni dohodki po ustvarjeni proizvodnji Na zadnjem skupnem plenumu Občinskega sveta in odbora SZDL v Tržiču so razpravljali predvsem o gospodarjenju v lanskem letu in letošnjih prvih mesecih. Tako so v prvem tromesečju dosegli plan realizacije s 23,3 »/o, čisti dohodek z razgovori o problemih poslovanja in gospodarjenja v posameznem obratu v okviru celotnega podjetja. Take razgovore bodo organizirali po ekonomskih enotah, nanje pa bodo povabili tudi ostale člane kolektiva. S F • VRHNIKA: Predvsem za rekreacijo delavcev Vrhnika je kraj z lepimi izletniškimi točkami, kot na pr. Močilnikom, Bistro, Peklom . pri Borovnici, Starim mlinom, Planino z razglednim stolpom in v zimskem času vsa Zaplana. Ko so na nedavni izredni konferenci SZDL govorili o petletnem razvoju turizma, so menili, naj bi izletniške točke urejali tako, da bi bile dostopne predvsem delovnim ljudem, ne pa tako, da jih člani delovnih kolektivov zaradi previsokih cen ne bi mogli obiskovati. V Vrhniki je iz dneva v dan več deiavcev, med njimi tudi kmetijskih. Vsi ne zmorejo stroškov za letovanje vse družine, nekateri pa, predvsem kmetijski, tudi ne morejo izkoristiti dopusta poleti. Razen tega imajo lahko delavci tak odmor le enkrat letno. Bližnje izletniške točke v okolici Vrhnike pa bi z ustrezno ure- Gradbeni delavci podjetja SGP Slovenija ceste hite z deli, da bi do 22. julija dokončali 112 metrov dolgi nadvoz ceste pri Dolgem mostu v Ljubljani. Pri teh delih so doslej vgradili 1200 kubičnih metrov betc.na in nasuli 50.000 kubičnih metrov raznega materiala. Tako poslej šoferjem in pešcem ne ho treba več čakati pred spuščenimi zapornicami pa tudi vožnja bo veliko bolj varna, saj je bilo na dosedanjem ostrem ovinku veliko prometnih nesreč 22,5 % in sklade s 27 "/o. Industrija pa je plan realizacije dosegla s 23,2 %>, količinsko proizvodnjo s 24,9 °/o in izvoz z 28,2 °/o. Čeprav so gospodarstveniki prerokovali izredno slab položaj v letošnjih prvih treh mesecih, pa lahko ugotovimo, da je v vseh podjetjih, razen v Tovarni pil Triglav poslovanje kar ugodno. Edini problem so obratna sredstva, ki jih vsem gospodarskim organizacijam v občini primanjkuje najmanj 440 milijonov dinarjev. Ob tem pa so povprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v prvem tromesečju letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 16,6 0/o ali od 18.738 na 21.859 dinarjev mesečno. Če pa primerjamo višino izplačanih osebnih dohodkov v prvem tromesečju letos z letnim povprečjem lani, so se osebni dohodki zmanjšali za 5,6%. Na plenumu so ugotovili, da so bili osebni dohodki vedno tolikšni, kot je to dovoljevala proizvodnja in da niso izplačevali osebnih dohodkov na škodo skladov ali obratnih sredstev. V. Erjavšek • »STOL« KAMNIK: Izvolili delavske svete ekonomskih enot Preteklo soboto so v tovarni »Stol« v Duplici izvolili delavske svete v sedmih ekonomskih enotah. V vseh samoupravnih organih v tem podjetju bo tako poslej delovalo okrog 150 članov kolektiva. Delavski sveti ekonomskih enot bodo začeli z delom v začetku julija, Tem organom bodo prepuščene vse pristojnosti s področja delovnih razmerij, disciplinske in materialne odgovornosti, proizvodnih in gospodarskih vprašanj in podobno. Ker so šele L aprila začeli obračunavati dohodek po ekonomskih enotah, samoupravni organi nekaj časa še ne bodo mogli v celoti razpolagati z ustvarjenim dohodkom. Člani sindikata v »Stolu« so že na predvolilnih sestankih poudarili, da bo treba kolektive ekonomskih enot, zlasti na njihove delavske svete čimprej dobro usposobiti za odgovorne naloge, ki jih čakajo. Zato bodo v kratkem za vse člane delavskih svetov organizirali posebne seminarje. Vendar to ne bodo seminarji v običajnem pomenu besede, pač pa čimbolj stvarni ditvijo lahko služile za rekreacijo pd napornem delu tudi med tednom oziroma ob sobotah in nedeljah. J. V. • NOVO MESTO: Obrat »Iskre« Pred nedavnim so začeli v temelje ,za novi industrijski obrat tovarne »Iskre« iz Kranja. Računajo, da bodo začeli z delom v tem obratu prihodnje leto. Tu bo lahko dobilo zaposlitev več sto delavk in delavcev. • CELJE: člani sindikata ObLO Na občnih zborih sindikalnih podružnic v celjski občini so med drugim razpravljali tudi o problemih komune. Govorili so, kaj vse bo treba v občini urediti. Tedaj je bilo tudi jasno, da bodo te stvari morali urediti sami — s svojimi sredstvi ali pa s prostovoljnim delom. Svoje obveze so začeli pred nedavnim že uresničevati. Tako bodo, kot kaže, prvi izpolnili svojo obljubo člani sindikalne podružnice Občinskega ljudskega odbora, kjer so že prav vsi skupaj s predsednikom občinskega ljudskega odbora prijeli za krampe in lopate. Ker so bili složni, so tudi uspeli. Sindikalni podružnici Občinskega ljudskega odbora se sedaj pridružujejo tudi ostale in tako lahko pričakujemo, da bodo člani sindikata sami uredili marsikateri komunalni problem v celjski občini. BE 1 • DOBRNA: Nova pekama Pretekli teden so v Dobrni odprli novo pekarno. Ob pekarni je tudi nova mesnica. Obe novi poslovalnici predstavljata začetek novega preskrbovalnega središča v tem zdraviliškem kraju. Sredstva za gradnjo te pekarne je prispevalo celjsko ‘ podjetje »Veležitar«. Sodobnemu zdravstvenemu domu in lepo urejeni zobni ambulanti na Zlatem polju v Kranju se bo, če ne bo spet kakšnih posebnih težav, kmalu pridružila še bolnišnica za porodništvo, in ginekologijo. Temelji so že postavljeni, sedaj pa nadaljujejo z ostalimi gradbenimi deli • JADRAN MIREN: 145.000 parov čevljev V tovarni čevljev »Jadran« v Mirnu so lani izdelali 145.000 parov čevljev v skupni vrednosti 420 milijonov dinarjev. Skupno so izvozili od tega lani 18.000 parov galaterk,' kar predstavlja 25 % celotne proizvodnje. Izvoz je usmerjen predvsem v Vzhodno Nemčijo. Tako so povečali samo izvoz v primeri s prejšnjim letom za 22,5 %. • IZOLA: V Mehonolehniki so uspeli V sedanjih prizadevanjih in razpravah okrog delitve osebnega dohodka je nedvomno usmerjena vsa skrb upravljavcev v to, kako najti najboljši ključ za delitev na osnovi splošnega uspeha podjetja in uspeha vsakega posameznika. V Mehanotehniki, izolski tovarni igrač, kjer so to nalogo obravnavali dokaj daljnovidno že več kot štiri leta, so po mnenju večine proizvajalcev našli tako rešitev, ki obeta zares vzoren primer delitve osebnega dohodka. Z izhodiščem analitične ocene delovnega mesta — razpon točk od 1,5 do 5,5 — so najprej na osnovi lanskoletnih izračunov in proporcev oblikovali letošnji sklad osebnih dohodkov ter ga seveda vskladili z letošnjim planom realizacije. Dobljena masa vsaj doslej kaže, da se niso zaračunali. Dalje imajo na enoto en dinar bruto dohodka za podlago 0,28 din čistega dohodka in od tega 0,16 din osebnega dohodka. To so osrednja merila, ki hkrati omogočajo, da se ob preseganju plana sklad osebnega dohodka poveča in seveda tudi obratno. Vrednost točke pa so v Mehanotehniki izračunavali predvsem ob upoštevanju vrste elementov, ki imajo težišče na osnovni realizaciji, medtem ko sta štednja in delovna disciplina ocenjevani po kriteriju, ki so ga oblikovali neposredni proizvajalci v ekonomskih enotah. B. C. • MARIBORSKA LIVARNA: Le trije obratni delavski sveti Pred kratkim so tudi v Mariborski livarni, kolektivu s preko tisoč zaposlenimi, izvolili tri obratne delavske svete, in sicer v metalurških, vzdrževalnih in v pomožnih obratih, kamor sodi tudi uprava. Delavci si mnogo obetajo od te spremembe v upravljanju. . Predsednik osrednjega delavskega sveta in predsednik sindikalne organizacije sta dejala ob tem naslednje: »Izvolitev novih organov delavskega upravljanja pomeni za naše podjetje velik napredek. Ko bodo sveti zaživeli in se uveljavili, bomo šli dalje. Podjetje je namreč razdeljeno na šest ekonomskih enot, obračunskih enot pa je kar enaindvajset. Sama organizacija proizvodnje in obračunavanja dohodkov po stroškovnih mestih terja še več obratnih delavskih svetov. Sedaj še niso preneseni skladi na svete, to nameravamo storiti šele prihodnje leto, ker smo v rekonstrukciji. Pripravljamo tudi cenike del in potem bomo laže obračunavali dohodke po ekonomskih enotah.« K. Audič • KONUS SLOVENSKE KONJICE: Osem ekonomskih enot Pretekli teden so v usnjarskem kombinatu »Konus« v Slovenskih Konjicah izvolili obratne delavske svete in sindikalne pododbore v osmih ekonomskih enotah podjetja. Te so formirane predvsem po proizvodnem načelu, tako da vsako enoto tvori proizvodni obrat kot zaključena celota oziroma več sorodnih obratov skupaj. V samoupravni) organih bo v okvTru podjetja sodelovalo okoli 150 članov kolektiva. Posebna komisija tudi že pripravlja potrebne osnutke pravil oziroma sprememb, ki jih bo treba izvesti v zvezi s pristojnostmi, katere bodo dobili novi organi upravljanja. V. L. Kje borne letovali Po vseh krajih in v vseh kolektivih se pripravljajo na letovanja. V tem mesecu so odšli na morje že prvi dopustniki. Tudi vajenska in šolska mladina iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki se pripravlja na počitnice. 8. julija bodo odšli na taborjenje k Sobčevemu jezeru v Lesce pri Bledu. Tega 14-dnevnega taborjenja se bo udeležilo okoli 30 mladincev. Na sliki: mladinci se učijo postavljati šotor. (Desno zgoraj.) Nekaj več kot 300 m nad Novo Gorico je lepa izletniška točka »Kekec«, ki jo člani delovnih kolektivov radi obiskujejo. V »Kekcu« pravijo, da imajo že za vso sezono napovedane številne obiske. (Desno v sredi.) V počitniškem domu Elektrogospodarske skupnosti Slovenije nad Portorožem — naj omenimo, da prištevajo ta dom med najbolj vzorno urejene domove ob slovenski obali — se je novo vodstvo z uvedbo predsezone skoraj v celoti rešilo velike gneče v sezoni. Tako so že v marcu letovali v tem domu prvi dopustniki. (Desno spodaj) Delavci vrhniške Industrije usnja in njihove družine bodo tudi letos letovali v Strunjanu, kjer imajo svoj počitniški dom. Letos bo v tem počitniškem domu izkoristilo svoj dopust nad 300 članov kolektiva in njihovih svojcev, prvi dopustniki pa so na letovanja že odšli. Razen v domu imajo nekaj ležišč tudi v wee-kend hišicah in šotorih, tako da ima dom skupno 42 ležišč. Člani delovnega kolektiva Industrije usnja prispevajo za letovanje od 350—420 dinarjev dnevno, ostalo pa bo p<-x-spevala tovarna. Pri izgradnji doma so s prostovoljnim delom veliko pomagali delavci sami. (Levo spodaj) T> J^ržčas ne bom nikomur prizadejal prehude krivice, če rečem, da so štipendije doslej povzročile prav toliko hude krvi kot dobre volje, da je bilo z njimi storjenega veliko dobrega pa tudi veliko slabega. Vzrokov za to bi sicer lahko našteli ničkoliko, toda v bistvu gre vendarle za enega samega: štipendije so v mnogih primerih izgubile svoj osnovni namen, namreč, da bi hkrati s tem, ko štipendistom zagotavljajo kolikor toliko normalne ekonomske pogoje študija, zagotovile tistemu, ki jih podeljuje, nujno potreben kader. Po svojem osnovnem namenu je potemtakem ekonomsko utemeljena samo tista štipendija, ki v enaki meri združuje v sebi tako socialno pomoč kot ekonomsko računico, ali z drugimi besedami povedano, kadar so interesi posameznika vsklajeni z interesi kolektiva. A prav tu je, bilo doslej največ zlorab, bodisi s strani tistih, ki so štipendije prejemali, bodisi s strani onih, ki so jih podeljevali. * Štipendije: ekonomska računica in socialna pomoč Pa vendar sem pred dnevi v kranjski Iskri spoznal gospodarsko organizacijo, ki je štipendije uredila tako, da bi to skoraj lahko označil z besedo idealno. Obenem’ pa moram reči, da ni pravzaprav nič tako zelo posebnega in izjemnega v njenem sistemu štipendiranja, samo. jasno zastavljeno izhodišče: štipendija mora biti ekonomsko utemeljena, socialna pomoč mora biti v skladu z ekonomsko računico podjetja. To osnovno načelo pa je uzakonjeno s posebnim pravilnikom o štipendijah, ki preprečuje, da bi ga kdor koli in kakor koli izmaličil. Vsa politika štipendiranja je pravzaprav zajeta v naslednjih določilih: S štipendije podeljuje podjetje za vzgojo potrebnih kadrov glede na sedanje in perspektivne potrebe tovarne; H štipendije podeljuje po pooblastilu delavskega sveta upravni odbor in, sicer na predlog komisije za podeljevanje štipendij; S štipendije lahko podeljuje upravni odbor šamo na osnovi razpisa, ki mora biti javen in objavljen vsaj trideset dni pred izbiro štipendistov; razpis mora biti objavljen ali v dnevnem časopisju ali na oglasnih deskah podjetja ali v tovarniških časopisih; S štipendijo lahko podeli upravni odbor samo na osnovi pogodbe, ki jo skleneta podjetje in štipendist in ki vsebuje določila o višini štipendije, o načinu izplačila, o dobi štipendiranja in o pravicah in dolžnostih obeh strank; B kot dodatek k štipendiji lahko štipendisti zaprosijo tudi za brezobrestno študijsko posojilo. Že samo iz teh nekaj določil je moč zaključiti, da podjetje ne jemlje štipendiranja formalno in da je to zanj eden izmed pomembnih načinov, s katerimi si lahko zagotovi potreben kader; To mi je tudi'potrdil član komisije za podeljevanje štipendij Bogdan Napokoj: »Štipendiranja nismo vzeli ozko, to je, da bi štipendirali samo redne dijake in študente na strokovnih šolah oziroma fakultetah. Štipendije podeljujemo tudi za strokovno izpopolnitev tistim delavcem podjetja, ki so na svojih delovnih mestih pokazali sposobnost in upravičenost, da si svoje, znanje razširijo. Podobno velja tudi za znanstveno izpopolnjevanje vodilnega strokovnega kadra.« Toda bržčas bi ta širina v štipendiranju sama po sebi še ne zagotavljala pravilne politike štipendiranja;, prej bi celo omogočala najrazličnejše špekulacije, neupravičene podelitve štipendij, zlorabe, če ne bi v tem podjetju pristopili. k štipendiranju na nekoliko drugačen način, kot je v navadi skoraj v vseh gospodarskih organizacijah: »Vemo, da si s štipendijami lahko zagotovimo potreben strokovni kader in zaradi tega tudi z njimi na skoparimo. Toda vse naše štipendije so tudi odsev dejanskih potreb podjetja. Razpišemo jih toliko, kot predvideva desetletni perspektivni plan razvoja podjetja novih strokovnjakov. Nič več in nič manj. Zlorab pravzaprav ne more biti, to nam zagotavljajo razpisi. Za štipendijo lahko zaprosi vsakdo, dokončna izbira štipendistov pa je stvar podjetja oziroma organov upravljanja. Prednost imajo seveda člani kolektiva, otroci naših delavcev, kandidati iz bližnje okolice matičnega podjetja priroma obrata, v katerem sc bodo po končanem študiju zaposlili, nato socialno ogroženi dijaki in študenti ter tisti iz zadnjih letnikov. O izboru štipendistov pa odloča najprej komisija za podeljevanje štipendij, nato upravni odbor podjetja in slednjič še delavski svet. Tako je samovolja posameznika povsem nemogoča.« In ko sem se kasneje ^rečal z nekaterimi štipendisti kranjske Iskre, so vsi povedali, da podjetje zelo točno izpolnjuje svoje obveznosti do njih, da pa hoče, da jih v enaki meri izpolnjujejo tudi oni. Vse izpite morajo oprav- ljati v rokih, sicer jim podjetje razveljavi štipendijsko pogodbo in morajo vrniti prejeti denar. Vsako leto morajo štipendisti tudi opraviti v podjetju mesec obvezne prakse ne oziraje se, ali program šole zahteva krajšo dobo. Ta praksa pa zanje veliko pomeni, saj se na njej dodobra seznanijo z vsem podjetjem in predvsem s svojimi bodočimi delovnimi mesti. Sicer pa lahko štipen-1 dist išče v podjetju strokovno pomoč, kadar jo le potrebuje. In vendar Iskra, kljub temu da sklepa štipendijske pogodbe samo v tistih primerih, kadar to zahteva ekonomska računica, obenem rešuje tudi socialni položaj svojih štipendistov. Dokaz za to: »Doslej smo štipendirali skladno z zvezno uredbo p višini štipendij in to tako. da so bile na višjih in visokih šolah štipendije za prvi in .drugi letnik 6000 dinarjev, za tretji 7000 in za četrti 8000 dinprjev, v srednjih šolah pa za prvi in drugi letnik po 5000 dinarjev mesečno in za zadnja dva letnika po 6000 dinarjev Kljub nagradam pa, ki so jih lahko dobili štipendisti za časa prakse poleg štipendije, to je od 6000 do 12.000 dinarjev, odvisno pač od prizadevnosti vsakega praktikanta posebej, pa vemo, da višina štipendij že zdavnaj ne pokriva vseh stroškov šolanja. Zato smo omogočili štipendistom, da najamejo brezobrestno študijsko posojilo, ki ga začno vračati tedaj, ko so najmanj tri mesece v podjetju v rednem delovnem razmerju. Ti obroki tudi ne morejo biti večji kot 3000 dinarjev na mesec. Ce pa se posojilojemalec, potem ko stopi v redno delovno razmerje pri svojem delu posebno izr kaže, doseže posebne uspehe ali opravlja svoje delo zelo vestno, lahko upravni odbor zmanjša znesek posojila, ki ga mora vračati, ali pa mu posojilo sploh izbriše.« Res, morda bi lahko bile štipendije v kranjski Iskri nekoliko višje, saj še vedno zaostajajo za ekonomsko ceno šolanja, morda bi jih kazalo urediti tako, da bi bila od uspeha pri posameznih izpitih odvisna višina štipendije, morda bi se dalo s to ali ono spremembo še izboljšati štipendiranje, toda prav gotovo se je ta sistem že močno približal tistemu, za katerega velja beseda idealen. BOJAN SAMARIN V mislih mi je prva republiška revija amaterskih zabavnih ansamblov in orkestrov. V dveh večerih jih je nastopilo enaindvajset, iz vse Slovenije, nekateri izbrani pa se revije zaradi opravičljivih razlogov sploh niso mogli udeležiti. Tako pregled njihove dejavnosti sicer ni bil popoln — pa tudi ne mnogo manj kot popoln: izkazalo se je, da so nastopajoči kvalitetno ter številčno dosegli raven, ki že opravičuje pri izboru za prihodnjo revijo edini in edino pravilni kriterij — doseženo kakovostno stopnjo. Za udeležence revije in poslušalce obeh koncertnih večerov je bilo to gotovo najlepše spoznanje! Naš amaterizem polagoma prerašča prvo fazo svojega razvoja: prodajanja za denar (z drugimi besedami izključno igranje na plesih) vse bolj izpodrivajo javni, koncertni nastopi pred občinstvom, ki posluša in ocenjuje. Treba je mnogo vaditi, igrati na pamet, doseči vsaj korektno če že ne virtuozno tehniko, treba je paziti na muzikalne vrednote in skrbeti za repertoar. Za letos se je repertoar strnil v dve smeri: »večer domačih viž in napevov« (24. junija, Izola — Naj mi prizadevni organizatorji oprostijo to »pikolovstvo«, toda »viže« nimajo nobenega opravka z zabavnimi prizadevanji naših amaterjev in so le vegast germanizem, prav nič »ljudski« in prav nič potreben v vsakdanji praksi!) pa »večer zabavne glasbe in popevk« (25. junija, * Koper). Očitno heterogen je bil spored prvega koncerta: program »Veselih Sentvidča- nov« (Ljubljana), zlasti pa Kranjskega jazz ansambla In zabavnega orkestra Elektra iz Soštanjk se nikakor ni skladal z »domačnostjo« izolskega večera, trio Modec iz Domžal pa bi bil moral nastopiti prvi in ne drugi dan. Seveda so to le težave začetnih poskusov in jih prirediteljem ne smemo zameriti; iz raznorodnih ter (po obsegu, sestavi, vzorih in še čem) najrazličnejših ansamblov je Mio zares težko sestaviti enotne sporede. Raznolikost nastopajočih pa je bila tudi ena velikih vabljivosti obeh koncertov in seveda realna podoba stanja te vrste amaterske dejavnosti dandanes pri nas. Od preprostega dua iz Dvora pri Žužemberku in harmonikarskega orkestra DPD Svoboda iz Ljubljane (Šentvid) do velikega zabavnega orkestra DPD Svobode Center iz Trbovelj se je zvrstila pred poslušalci vrsta zasedb. Ni nam treba razlagati njih raznolikosti t: že večkrat zapisanimi dejstvi: odvisni so od irstrumentov, ki jih premorejo, navezani skoraj izključno na aranžmaje svojih ljudi (saj notnega materiala za tako različne sestave res ni mogoče tiskati!) in pomagajo si z dirigenti pa učitelji, ki so jim in kakor so jim dosegljivi. Od tod njihova »pisanost« — pri tem pa jih druži mladost, ljubezen do glasbe, veselje do muziciranja in volja. Prav te lastnosti so bile v Izoli in Kopru najbolj osvežujoče; lahko jim zaupamo kulturno razvedrilo naših ljudi. Kar zadeva program posameznin ansamblov, je bila izbira seveda zelo pestra: Harry James, Gershwin, Miller na eni strani ter brata Avsenik z vrsto »neznanih« skladateljev (redno članov ansamblov!) na drugi so bili samo mejniki. Na posvetovanju v Kopru je večkrat stekla beseda tudi o slovenski zabavni glasbi, o domačem izrazu in resnično našem stilu: da moramo težiti k temu, je seveda jasnoy Toda po kateri poti, ostaja veliko vprašanje. »Kmečki teater« s ponarejenim pijanskim vriskanjem in drugimi »zabavnimi« rekviziti je pač zelo borno nadomestilo za vse, kar že leta pričakujemo v naši lahki glasbi. Prva republiška revija pa... Ce bi bilo treba izbirati, bi se pač odločil za ta instrumentalni duo (flavta in harmonika) iz Dvora pri Žužemberku: toliko iskrenosti in toplote je bilo v skladbicah in izvajanju obeh otrok, toliko slovenske zemlje je dihalo iz njiju, da sta resnično navdušila. Tudi zaradi svoje otroškosti, gotovo, a kljub temu ... V glasbi pač moraš biti pristen. Pri jazz ansamblih je stvar seveda druga. Tam gre za način izvajanja, za stil in tega od nepoklicnih glasbenikov skoraj ne moremo terjati, vsaj ne novega, izvirnega. Povrhu so zasedbe, ki smo jih poslušali (in verjetno tudi vse druge) stare komaj dve DPD Svoboda Center iz Trbovelj 90 kvalitetno segli najviše. Slišal* nekaj odličnih trobentačev (žaba'11 orkester ELEKTRA iz Šoštanj SWING 7 iz Maribora!) in Klarin6 stov (6 BLUES + 1 iz Ljubljane) ^ žal pa skoraj nobenega dobrega P ca (najbolj častna izjema je bil list trboveljskega Velikega zabavi*6^ orkestra). Skoraj vsi so nas Pri tili z lepim gladovnim materi esebe' ialoiO' Oh prvi republiški reviji amaterskih zabavnih ansamblov in orkestrov je mimo njega nakazala vsaj še dve stezi: priredbo bistriške »himne« pilarjev »Oj tječe, tječe bistra vuoda« (zabavni ansambel DPD Svoboda iz Ilirske Bistrice) ter valček i*1 polko gotovo najmlajšega skladatelja »domačih napevoy«, harmonikarja Mo-žeta. Prva je bila sicer preoblečena v »zabavno« obleko, a zato ni izgubila svojega bistva in lepote, druga lili ali tri leta, se pravi komaj dobro vi-grane. — Toliko bolj smo lahko veseli dobrih rezultatov: naleteli smo največkrat na tehnično zanesljivo, včasih že virtuozno igro, na ansambl-sko disciplino, na muzikalnost, ki je kdaj pa kdaj kar potegnila ljudi za seboj. Kranjski JAZZ ansambel, SWING 7 iz Maribora, 6 BLUES + 1 iz Ljubljane ter Veliki zabavni orkester zato pa tudi s pomanjkljivo tebn^ in neokusnim koketiranjem s Pu ^ ko. O tekstih naših popevk snto večkrat pisali: še vedno so na' brez občutka za jezik, brez pogt* ^ moči, skratka slabi. Ne vsi, toda čina. ^ Tako sta nam večera v ^ Kopru razkrila slabe in dobre P ^ amaterskih zabavnih prizadevanj* ^ so se zadnja leta razširila kot § po dežju. Namesto tedanjih »di^1 ^ ansamblov smo s posredovanjem ^ ze Svobod in prosvetnih društev? ^ pomočjo glasbenih šol ter s sK^P željo po napredovanju dobili že kaj odličnih orkestrov, solistov m ^ samblov. Namesto brezglavega ^ za denarjem skrb za kvaliteto in bino. Vsa množica mladih Ijnd* zrelih obrazov na odru skoraj 11 ^ tudi »» %«■ iP pru so odločno zahtevali jasno podrobno kritiko. Ker jim Je trebna. ^ Zato mislim, da jim lahko P0^ ■a Jj» noma zaupamo. videli — prej otroSke!) natančno za svoje vzore in cilje. Ve pa Čeprav še ni prispela v Portorož niti polovica kiparjev, ki se bodo udeležili mednarodnega simpozija »Forma viva«, vlada za »atelje na prostem« veliko zanimanje. V lepem parku v Portorožu, ki je prizorišče tega pomembnega kulturnega dogodka, se je te dni mudila tudi ekipa iz Miinchena, ki je posnela kratek reportažni film o tem simpoziju. Tudi slovensko podjetje »Viba-film« je začelo s snemanjem dokumentarnega filma, ki naj bi pokazal, kako se bodo pod rokami znanih kiparjev z vsega sveta kamnite klade spreminjale v umetnikove stvaritve. Bojda se zanimajo za snemanje dokumentarnih filmov o portoroškem simpoziju tudi druga domača in tuja filmska podjetja. AIAJ NE TEDI M TEJIH T Po letošnjem zaključku sezone amaterskih dramskih, glasbenih, pevskih in drugih skupin po vsej Sloveniji lahko z mirno vestjo in brez velikih pretiravanj skorajda povsem črtamo iz dnevnega reda razprav in posvetovanj o našem amaterizmu večletno tožbo: amaterizem je v krizi! Ne, ni še vse tako; kot bi lahko bilo, še so pomanjkljivosti, še ponekod iščejo in se ne znajdejo, so enostranski v svojih prizadevanjih, se otepajo sodobnejših oblik i. p. Toda množica letošnjih prireditev, predstav, nastopov, revij — še nikoli jih ni bilo toliko — kjer so se predstavile skupine, ki so imele kaj povedati, kot tudi tiste, ki so še nekoliko zaostale v . svojem razvoju, je pokazala tudi marsikdaj nepričakovano in presenetljivo dejstvo: Med temi skupinami je cela vrsta dobrih, prav dobrih pa tudi odličnih ansamblov, ki se lahko kot enakovredni ali vsaj skoraj enakovredni postard-jo ob bok poklicnim ansamblom. Sicer pa nam ne gre zdaj za primerjavo. Ob dejstvu* da take skupine pri nas obstajajo, si ne bi smeli samo samovoljno pometi roko, češ, vidite, kaj premoremo, in potem do drugega leta in novih ugotovitev spet rahlo pozabiti na vse skupaj. Če smo enkrat tako daleč, da je prenehalo omalovaževanje amaterjev, ki so se marsikje dvignili nad zgolj ljubiteljsko dejavnost in postajajo upoštevanja vreden ustvarjalec in usmerjevalec kulturnega življenja v kraju, se kar same po sebi porajajo nove misli, nove skrbi, kako to dejavnost še bolj obogatiti, popestriti, jo pravilno razporediti, omogočiti prireditve in predstave skozi vso sezono in ne samo za zaključne revije. In o eni taki možnosti dela bi radi povedali nekaj več. Navadili smo se nekako, da amaterske skupine — razen redkih izjem — zadovoljujejo s svojim programom le prebivalstvo v svojem domačem kraju. Dve, tri morda tudi nekaj več prireditev na leto in konec. Morda bi se, če bi bilo prireditev več, gledalci in poslušalci celo že naveličali vedno istih obrazov* se zdolgočasili. Pa tudi skupine so včasih tako prepuščene same sebi, ne gredo nikamor, ne Vidijo nič novega in razumljivo je, da zaostajajo v svojem razvoju. Zakaj ne bi zato začeli misliti na bolj načrtna in sistematična gostovanja kvalitetnih skupin P« drugih krajih? Danes take skupine že imamo, druge pa se bodo še usposobile. Prednosti take vrste dejavnosti pa so očitner bogatejše kulturno življenje, spoznavanje novih del in ljudi na eni strani in celoletna aktivna dejavnost skupin na drugi strani. Seveda bi to zahtevalo tudi od skupin in društev nove in poglobljene oblike dela, ker je treba premisliti, kaj bo najbolj primerno za gostovanje: ali dramska predstava ali kombiniran kulturno-zabavni večer ali kaj drugega. Se bolj bi tako prišla do veljave, povezava med posameznimi skupinami v društvih, kar bi tudi v domačem kraju lahko prispevalo k večji aktivnosti in pestrosti pri sestavljanju programov za klubsko življenje. Prav gotovo pa predstavljajo gostovanja tako pomemben stimulans za delo in razvoj društev in skupin, da ne bi smeli več mimo tega, čeprav bodo morda včasih v začetku težave s sredstvi. Nastop gostujoče skupine je lahko tudi dobrodošla priložnost za kritičen pogovor, za analizo, za pridobivanje izkušenj, ker lahko da več kot marsikateri samo teoretičen tečaj ali seminar. Prav tako so možna tudi gostovanja posameznih režiserjev, pevovodij, ki si ob stiku z drugimi ljudmi, z drugimi režiserji, pevovodji pridobivajo novih izkušenj. Se na eno možnost uveljavljanja in udejstvovanja amaterskih skupin, zlasti zabavnih ansamblov (tudi teh smo lahko letos odkrili lepo število in to kvalitetnih), ne bi smeli pozabiti. Med počitnicami, na dopustu se naši ljudje velikokrat dolgočasijo v turističnih krajih in počitniških domovih samo ob soncu in mor- ju pa še morda ob revnem muziciranju priložnostnih muzikantov, amaterski, velikokrat kvalitetnejši ansambli pa morajo igrati sami sebi. A ne bi tudi tu skušali najti skupnega jezika, da bi bili tako eni kot drugi zadovoljni? Na žalost se dobra volja in želje ustavijo od sredstvih in nezaupanju do teh ansamblov. Sami ansambli kot počitniške skupnosti in domovi ne morejo prevzeti vseh stroškov, turistične in gostinske organizacije ali sploh nimajo interesa ali pa raje draže plačujejo že poznane, čeprav ne vedno tudi kvalitetnejše ansamble, predvsem zaradi nezaupanja do amaterjev. Ob pomanjkanju tovrstnega razvedrila vsekakor malce kratkovidna politika, katere nedolžna žrtev so prav tisti, ki si takega razvedrila na dopustu tako željno želijo. Nove oblike dela z amaterskimi skupinami pa le ponekod že tudi dobivajo realnejšo osnovo. Svet Svobod ljubljanskega okraja pripravlja za novo sezono obširne načrte prav za to vrsto dejavnosti, za poživitev gostovanj. Predvsem nameravajo poživiti delo občinskih svetov, ki naj bi na svojem področju pregledali in raziskali vse možnosti za organizirano delo društev, vsklajevali programe, ugotavljali potrebe in usmerjali medsebojno sodelovanje in gostovanja med društvi. 2e letos pa so organizi- rali mesec gostovanj, kot p. ment, da bi videli, kaj lahk° v samezna društva pripravil0 ^ nudijo. Prihodnjo sezono P® j3. postala to stalna oblika Prav tako so se tudi dogoyav;e,r za gostovanja med dopusti, dar niso naleteli na razum6' t;j. turističnih in gostinskih P jgjri’ Zato nameravajo sami, y neK3' režiji organizirati turnejo ».'J' terih kulturnih in zabavnih v pin po Slovenskem Prim0^^ jeseni pa se bodo skušali Pviiri niti s turističnimi in gostu1 ,j-podjetji ter Ljubljanskim pIi0 valom, kako bi tako med "p.:)0 kot' v poletnih mesecih s s • akcijo omogočili v Ljubiji ^1-po drugih krajih živahnep gjfU' turno-zabavno življenje- .^s*1 pin, ki bi bile sposobne d0'" primerne programe, ie gre samo za konkretne _________________><'»> in resnična škoda bi m h*’ ta ideja padla v vodo yaiac,j:j ^ pripravljenosti in mlačn0 rsl stih, ki bi tako spodbudo ‘tlrti> sprejeti pravzaprav z 0 J ta'v rokami. Seveda delo ne a enostavno in bo treba se storiti zlasti za vz^° (režiserjev celovečernih ri.ov'0°^ zabavnih prireditev, naf;|j. ^, valcev itd.) na tem podr°',s0 * ' da začetki in dobra voJ 1 treba je samo nadaljeva«^#’ ne samo v ljubljanskem^^ Dva obraza naše »zlate mladine«? Dva nova slovenska filma: ))Ples v dežju« in »Nočni izlet« ^ zadnjih treh tednih smo videli jjj Il0Ve slovenske celovečerne igrane -llle- To najbrž nekaj pomeni, ali ne. °Vek bi rekel, da z veliko in se razvijamo v bogato filmsko ^elo tj^Vo na sliki, v kamnu ali mar-s*4gp ^aii železu) in prepusti lastni lle;1' ^i 1 sposobnosti dojemanja, te kosce spet mladih ljudeh. lahko Ve^er socialne lirike i-n °^rad posredoval Dramski pri-Nl^cionarnih v In 2rtSrbiji-• K^bji^^jek cb 20.30 nam bo RTV ^>.^sov SrbiJe Če je stvar na tem mestu malce pzepnosto povedana, to še ne pomeni, da je tudi v resnici tako preprosta. Zelo malo preprosta postane namreč takrat, kadar je umetnikova sugestivna moč prešibka ali kadar ne pozna dovolj odlik in slabosti svoje nove tehnike ali kadar ne pozna dovolj dobro ljudi, o katerih piše, ki jih umetniško upodablja, o katerih nam hoče nekaj povedati, pa sam ne ve dovolj o njih. Mladi režiser Boštjan Hladnik, ki se je lotil filmske obdelave Smoletovega romana, je znal — in to je poglavitna odlika tega filma, brez nje bi ga morali Odkloniti, zaradi nje ga je bilo vredno posneti — »obravnavati« človeka v filmskem jeziku, se pravi, našel je ustrezen filmski izraz za zelo specifično literarno predlogo. Ob tem je pokazal, da obvlada svojo obrt do dostojnih višin, da se je zelo dobro »naučil režiranja filmov«. Že Smole je včasih hudo šibak v svojih »Črnih dnevih in belem dnevu«; to Hladniku gotovo ni bilo v oporo. Se manj mu je ostaJo umetniške moči, ko, nam je hotel še po Tri premiere slovenskih celovečernih igranih filmov v teh vročih junijsia. . ^ueri uogodčk. Ze pri popoldanski in večerni predstavi pred svečano premiero se je vsakokrat trlo zlasti mladih ljudi, ki so spraševali za ^karto odveč«. Velik interes za domačo filmsko proizvodnjo pa se je žal večkrat zaključil z vzdihovanjem: Oh, ta slovenski film! preprosta reč, kot bi kdo sodil po PLESU V DEŽJU. Ne bomo se trudili, da bi se izognili malce posplošeni oceni, kar zapišimo jo: več plev kot zrnja. Med zrnjem bleščita igralca Duša Počkajeva in Miha Baloh, ki sta vsak svojo nalogo opravila mnogo uspešneje kot Smole in Hladnik s\7oji. S povsem drugega zornega kota si ogleduje našo sodobno »zlato mla- estivm meči bralca (ali gledalca), Sovi da sl c« ^ *vusce spet v celotno sliko, v večjolto Podobo junakov umetnine. Z Uj^ ali manjšo umetniško močjo Cciot^ilc Sam pomaga zlasati kose v H0st. ’ 2 večjo ali manjšo sugestiv-Sv0jo° Potegne bralca za seboj na pfjv Pot». da bi mu na nov način 2al stare ali nove resnice o sta- Ali so mladi ljudje v Groblerjevem filmu »Nočni izlet« res zaigrali del samega sebe, kos življenja sodobne mladine? !"v*2*jski program v naslednjem °b 0 Potekal v znamenju proslav jtaljo ’ °bletnici revolucije. Že v ne-°st" na televizijskem zaslonu ° ob 20,45 Posebno oddajo avljanju v Titovem Užicu. Na-*hltoJ dne> torej 3. julija, boste ^ JjIe{hli prenosu odkritja spome- h totekar^aIu Titu v Titovem Užicu. . ob 11* uri, torej na sam dan pa boste lahko gledali televi-pr^oos velikega mitinga v *Ti-ht0slav Žicu, k^er letcs osrednja d 0ČiPh Zvečer istega dne bo po ti atek 2oPet na programu poseben bc, 0 tej veliki proslavi. Ob 21 si tam Prenos oddaje Poema tavj l- Posebni dodatek o tej svoje nekaj povedati o Smoletovih junakih, zato je tudi njegov »neo-ekspresionizem« ponekod hudo jecljav. Najmanj pa je bilo potrebno, da je svoja do tod resnobna prizadevanja razvrednotil z nekakšno »zakasnelo puberteto« svojih filmskih junakov (ki bi radi pokazali vse druge lastnosti svojih značajev prej kiot to IH), tembolj, ker mu to obdobje človekovega biološkega razvoja ponekod udarja tudi v režijske domisleke tn včasih kar v zasnovo celih »poglavij« filma. Umetniška obdelava problemov seksusa namreč ni tako dino« Mirko Grobler, scenarist in režiser filma NOČNI IZLET. Grobler je svoj smoter zastavil niže kot Hladnik: za to se mu je tudi bolj približal (ali pa ne zgolj zato?). S prav nič novatorskimi sredstvi izpovedati nekaj pesimističnih in nekaj optimističnih (po številu manj kot prvih) resnic o naši sodobni mladini, bolje, o manjšem delu naše sodoone mladine. Tudi Grobler zelo dobro pozna svojo obrt. Se bolj kot to mu štejem v dobro, da se ne izogiba aktualnih, čeprav bolečih snovi, da jih — na- sprotno — prav išče. Vendar se ne morem iznebiti občutka, da ga je tako iskanje aktualnosti (malokomu bi mogli »očitati«, da vztrajno išče sodobne teme!) zavedlo to pot v ekstrem. Morebiti hoten ekstrem, ne vem; kljub temu nesimpatičen, ker je pač ekstrem. NOČNI IZLET je bled tudi v fabuli, zlasti pa v karakterjih. Na primer glavni junak Marko: po zasnovi je ta lik tragičen. Brez krivde kriv ostane na koncu. Vendar njegova tragičnost ni spletena Bogično, ampak iz naključij. Za vse druge like filma velja ta ugotovitev še bolj kot zanj. Dialog je v NOČNEM IZLETU precej bolje napisan kot v PLESU V DEŽJU, kjer je skrajno okoren. Vendar: kako je mogoče, da dobimo hkrati dva nova slovenska filma s popolnoma različnima konceptoma pogovornega jezika? In to: če je v PLESU dialog okorno napisan in izgovor nedosleden, je v IZLETU izgovor tolikanj približan dialektu, da zaradi pomanjkljive govorne tehnike mladih igralcev ne razumemo celih odstavktov. Vprašanje slovenskega pogovornega jezika je v filmu še mnogo bolj aktualno in mnogo bolj boleče kot v gledališču. Kakšno anarhijo smo si pripravili na tem področju, nam zgovorno kažeta PLES V DEŽJU in NOČNI IZLET. Pa še beseda o naši »zlati mladini«. Malce primitivno prilepljen mlekar na koncu NOČNEGA IZLETA ne more spremeniti vtisa, da film ne more poseči v žive, aktualne sodobne probleme, kadar obravnava izjemno redke izjemne pojave. Čeprav je PLES V DEŽJU po fakturi povsem drugačen, velja zanj ista ugotovitev glede problemske, vsebinske aktualnosti. Zatorej nam oba filma povesta in pokažeta tako zelo malo norega o naši Sodobnosti, da je odveč iskati v njih upodobitve naše mladine v tem našem času. MILOŠ MIKELN pro- ____ videli še v sredo Po televizijskem dnevniku. Jta p^^jskim oddajam s te osred-b ^ r)C'-aVe se bodo v prihodnjem £0$ve£Priključiie še nekatere oddaje, be ^0. obletnici revolucije. V °b 21,30 bo RTV Ljubljana Kri v V petek ob 20.30 pa bo pesmi, posvečen nekaj kulturnih oddaj. Svs Posredovala televizijski pre-t vrrie predstave »Ero z onega j,.’ ki v Uvedbi ansambla reške ope-^ v41* a v okviru Ljubljanskega fe-Petek ob 23. uri pa bo RTV Prenašal koncert ansambla »Kolo«. To je je v obdobju svoje zelo *ktivn°sti izdelal svoj lastni O**1 ^ odigral pomembno vlogo evaniu in scen3kem inter-»J11 narodnih plesov iz vseh K‘o «aro Cj ?:aPublik. V soboto ob 20.30 bo .reb Predvajal kratko KaPelnik. opero filmov bo nekaj ta teden: Že \ °b 21. uri si lahko vsi tisti, Še niste videli novega slo-iJ? km,* filma »Veselica« po sceha-C-Joj nika Bena Zupančiča' in v ta Babiča, ta film ogledate. 2o v t0rni terani film bo na sporedu C° b0 *k ob 22. uri. V četrtek pb *haHTV Ljubljana predvajal do-kjJOroh filmp za natečaj JRTV: S0 r'ar’ Clovek postoj in Podobe, vLv sok Glasbeni filmi so na spore-b °t0 ob 21. uri, ob 22.30 istega a °bičajni serijski fUm. Centralni servis: DA ali IVE Potrebe po sodobnih učnih pripomočkih, po Ijena participirati s sredstvi. Predvsem bi bilo pripomočkih za vse vrste izobraževanja mladine in odraslih so vedno večje — to ugotavljamo iz dneva v dan. Posamezne izobraževalne institucije, zavodi, društva, organizacije izdajajo od časa do časa najbolj potrebno literaturo, si skušajo nabaviti čimveč ponazoril. Vsa ta dejavnost pa je nesistematična, nenačrtna, ne zadovoljuje vseh potreb. Pogrešamo pa neko centralno ustanovo, ki bi na podlagi konkretnih potreb in predlogov posameznih organizacij in institucij prevzela skrb za izdajanje in nabavo tistih priročnikov in ponazoril, ki jih lahko uporablja in si jih sposoja širši krog interesentov iz vse Slovenije. Le tako bi lahko sčasoma prišli do večjega fonda učbenikov in učil, možna bi bila enotnejša in smotrnejša programska politika, imeli bi pregled, saj zdaj večkrat sploh ne vemo, kaj imamo in kaj njmamo pa tudi stroškov bi bilo manj, ker bi celotno delo opravljal en sam zavod ali podjetje. Tako pa je prišla od Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije spodbuda, da bi Prosvetni servis, ki je že v njihovem sklopu, razširili v tak centralni servis, za kar pa bi seveda potrebovali določeno vsoto sredstev. Kot prvi pobudnik je Zveza Svobod priprav-treba adaptirati dosedanje prostore Prosvetnega servisa, vendar je še vedno vprašanje, če bi ti prostori v celoti ustrezali tako razširjeni dejavnosti. Tudi so se že načelno dogovarjali z nekaterimi organizacijami in ustanovami kot z Zvezo delavskih in ljudskih univerz, Prešernovo družbo in Svetom za šolstvo. Vsi ti se zavzemajo za ustanovitev takega centralnega servisa, ni pa še nobenih konkretnih dogovorov in predlogov,-kaj vse bi servis pravzaprav lahko zajemal. In preden ni točno določen program dela, se nekateri obotavljajo investirati na slepo samo v preureditev prostorov kot n. pr. Zveza delavskih univerz. Ker pa so neki začetki le že tu in ker je ustanovitev takega servisa v današnjih pogojih nujna in edino smotrna, bi bilo škoda, če bi ostalo samo pri delni razširitvi Prosvetnega servisa brez sodelovanja ostalih organizacij. Komisija za sestavo programa dela novega servisa, ki je že ustanovljena, bi morala temeljiteje začeti z delom v tesnem sodelovanju z vsemi dosedanjimi interesenti kot tudi poskrbeti za pritegnitev še drugih, kot so n. pr. Zveza prijateljev mladine.' Sava film, SZDL in drugi, da ne bi zdaj, ko smo končno le začeli o tem razpravljati, spet ostali na pol poti. V. S. !1! ■■■iiiliiili »Sestanek s hudičem« Celovečerni dokumentarni filmi so lahko, če so solidno izdelani in če je snov zanimiva, prav tako ali pa še večje doživetje kot umetniški. Dokaz za to so nekateri tovrstni filmi, ki smo jih tudi pri nas videli (n. pr. Svet tišine). V teh dneh pa je prišel na naša platna še en film, ki zasluži naše priznanje. To je film belgijskega raziskovalca vulkanov Harouna Tazieffa »Sestanek s hudičem«. Na svojih številnih potovanjih in raziskovanjih vulkanov po vsej zemeljski obli, od Evrope pa do Amerike in Azije je svojo maloštevilno, a pogumno ekipo opremil tudi s filmsko kamero, posnel dolge metre barvnega filma in nam predstavil zivepisano sliko kraterjev, žareče lave, grozljivih vulkanskih izbruhov, neznan svet, ki ga poznamo samo po opisih in fotografijah. Iz neposredne bližine so snemalci, marsikdaj v smrtni nevarnosti, posneli veličastne prizore o neukročenih silah zemeljske notranjosti, proti katerim je človek kljub atomski znanosti, kljub poletom v vesolje skorajda tako brez moči kol v daljni davnini. V vsakdanjem življenju se na ta svet komajda kdaj spom- nimo in so zato ti prizori, od katerih marsikaterega človek doslej še ni videl iz take neposredne bližine, toliko bolj privlačni in poučni v svoji izvirnosti in enkra.tnosti. Režiserju in njegovi ekipi ob gledanju filma prav nič ne zavidamo, ko jih vidimo tik ob bruhajočem vulkanu, sredi dimnih oblakov, dušečih plinov, sredi žarečega kamenja, ki pada komaj nekaj metrov stran od njih in jim. zato tudi ne moremo zameriti, da ta filmska reportaža po strokovni plati ni najbolj domiselna in popolna, ker so bile razmere, v katerih so snemali, vse prej kot ugodne za razne filmske domislice in eksperimente. Kljub temu . pa nas film ne razočara in ga je resnično škoda zamuditi. V. S. »Othello« Težko je včasih razbrati, ali i je praksa naše . operne hiše že | nekaj let sem res posledica ne- 1 predvidenih ovir: 'vselej postane | repertoar zanimiv šele v pomla- § danskih mesecih in bolj ko se 1 bliža konec sezone, bolj se kopi- | čijo premiere. Znano je, kako ob- | činstvo reagira na to in škoda je i res očitna vsakomur. Zakaj torej? | »Beneški zamorec« (»Othello«) | je druga letošnja baletna pre- i miera. Glasba Borisa Blacherja | s je povprečna, zmerno moderna, toda zelo plesna in koreo- i H graf Henrik Neubauer jo je oblikoval s sodobnejšimi pri- I s jemi, kot smo jih imeli priložnost opazovati v »Bahčisarajski p g fontani«. Tako predstava ni dobila videza ljudske igre, tem- M H več komorno zaokrožene in dobro premišljene (nemara bolj | H kot občutene) plesne rekapitulacije znane Shakespearove g s tragedije, ki jo je libretist zgradil iz najbolj značilnih in za i s razvoj zgodbe nujnih prizorov. Vsekakor napredek na našem 1 §§ odru in osvežitev. Potrebna in prijetna. §§ Dva umetnika sta pomagala »Beneškemu zamorcu« do s H sedanje podobe: dirigent Demetrij Zebre je vestno in muzi- = H kalno interpretiral Blacherjevo partituro ter dvignil orkester g H na lepo raven, scenograf Vladimir Rijavec pa je ustvaril g H funkcionalno dobro pretehtano, zračno in likovno čisto sceno, g H Zlasti to smo zadnja leta pogrešali pri baletnih premierah, g Med solisti so kreirali večje vloge Janez Mejač, Vida g gj Volpijeva, Štefan Suhi in Marija Grudnova. -i = illlllllllllllllll!llll!lllllllllllllllllljllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!lll!llllllllllll|||jl ANTONIO SEGNI V GOSTEH Beograd — Te dni se v naši državi mudi italijanski zunanji minister Antonio Segni. Gost iz Italije vrača obisk državnemu sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču. Ob tej priložnosti sta imela zunanja ministra razgovore, ki bodo koristili obema deželama. Antonio- Segni je bil rojen o Casrari 1891. leta. V tem mestu je tudi končal pravne študije, in sicer 1913. leta. Kasneje, čez sedem let, je postal predavatelj 1954 ga je pravna fakulteta v Rimu povabila, da je prevzel katedro državnega prava, leta 195? pa je bil imenovan za doktorja h. c. na univerzi v Piacenzi. Napisal je številne publikacije s področja državnega in trgovskega prava. Je tudi direktor revije tSassarske studie«. Antonio Segni je član ^Italijanske ljudske stranke. Le-ta ga je f924. leta izvolila za kandidata o poslanskem domu za pokrajino Cassari. Pod fašističnim režimom se je umaknil iz političnega življenja. Bil je med organizatorji Demokrščanske stranke 1942. -leta. Avgusta 1943 je bil na čelu stranke na Sardiniji. Izvolili so ga za poslanca o ustavodajno skupščino 1946. leta. Prvikrat je Antonio Segni postal član vlade 1944. leta, ko so ga imenovali za državnega podsekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo. Na tem položaju je ostal ose do julija 1946, ko so ga Imenovali za ministra za kmetijstvo in gozdarstvo. V tem ministrstvu je ostal do julija 1951. | Z njegovim imenom sta povezana agrarna reforma in zakon o kolonizaciji. Minister Segni je tudi odobril n-zakon za kmete« in Zakon o pospešitvi bonifikacije leta 1947. Od januarja 1950 do julija 1951 je bil na čelu visokega komisariata za prehrano, potlej pa je bil o pravosodnem ministrstvu. Bil je tudi predsednik italijanskega komiteja FAO. Od 1951 do januarja 1954 je bil minister za šolstvo. Od 6. julija 1955 do 18. maja 1957 je bil predsednik vlade. Od julija 1958 na katedri za državno pravo na do januarja 1959 je bil podpred-univerzi o Peruggii, kjer je ostal sednik vlade o kabinetu Fanfa-do leta 1925. Potem je pet let nija. Po Fanfanijevi Vladi je predaval na unioerziv Cagliariju formiral svojo drugo vlado, ki je in dve leti v Pavii. Od leta 1933 bila o vodstvu do 14. februarja do 1953 je bil na čelu katedre 1960. V Tambronijevi vladi je bil za trgovinsko pravo na univerzi minister za zunanje zadeve in v Cassari, kjer je bil tudi rektor na tem položaju je še zdaj, v od 1946. do 1951. leta. Januarja Fanfanijevi vladi. Francoski orožniki so ustavili francoske kmete, ki sc. se namenili v okrajno središče Ouscmdrov komentar Znani komentator londonsk6 ga ■'/Daily Mhora« Casandra r pred kratkim objavil pismo D® kega Nemca, ki zavrača, *da J nemško ljudstvo karkoli vede0 o usodi Židov med drugo 5 tovno vojno«. Casandra piše: >l mojo trditev, da ne verjam®1111 da Nemci ne bi vedeli o hu ^ delstvih proti milijonom Uu 1 in s tem ohranili čast in sla'j tretjega rajha, sem prejel pismo: »Vaša izjava, da je nem^ ljudstvo vedelo, daj se god* Židi, ni točna. Bil sem Pr05*T voljec v SS četah od 1942 ^ V teh letih nisem slišal niti e® besede o ubijanju Židov. * sprotno, vsi smo mislili, da borimo za pravične in huffl® cilje.« »Tega ne bom komentiral, je to storil že sam prostovoljk' je Casandra zaključil kom®11* Državljani druge vrste Rahlo vznemirljivo vzdušje je zdaj po francoskih vaseh. Francoski kmetje v rila prepričanje, da so »državi]«*’ druge vrste«. ti ti »O«11 svojih zahtevah niso bili še nikdar tako dobro organizirani kot so. Vse se je v vsakem primeru so upori« francoskih kmetov P05^'* pred vlado resen problem. Pr° odvijalo po vnaprej določenem planu. Navsezgodaj so iz vasi in osamljenih kmetij zabrneli traktorji in postopoma zatrpali vse ceste, ki vodijo v okrajno trga je v resnici problem št. mesto. V veliki večini primerov je bila prav hiša okrajnega načelnika cilj de- 1 Nikdar coskega gospodarstva. — g9 vojni še ni bilo toliko izobilja i® monstracije kmečkega nezadovoljstva, ki ga je izzval padec cen nekaterih pri- nikoli ni biIa dezonentiranost ^ ... . , ..... . ... coskih kmetov tako velika. Kriz delkov m prepričanje, da je kmetijstvo »ubozen sorodnik«, ki potrpi, ne da bi vsekakor resna, ze leta 1959 je ^ pri tem povzdignil glas. trošila francoska vlada 59 starih frankov, da bi ohranila c ^ Prve manifestacije tega nezado- z mitingi, govori in vzklikanjem ge- Ta »mali upor« francoskih kme- kmetijskih pridelkov. Letos bo ^ voljstva, za katere je vlada upala, sel, so se začele blokade na cestah, tov je pravzaprav resen politični rala dati po Debrejevih besedah ^ da so lokalnega in prehodnega zna- začasno so blokirali nekatere javne fenomen, kajti gre za tiste nekatere 170 do 200 milijard frankov-čaja, so se jele širiti in so zajemale ustanove, obešali so lutke, ki so eižmente; na katerih sloni režim P°moč bo prihodnje leto vseka ^ vedno nove in' nove' francoske po- prikazovale lik predsednika Debre- p , še večja. Vse to pa ni radikalna krajine. Položaj se je zresnil. Od ja, napadli pa so tudi nekega mi- , ’ ’ . šitev problema, temveč trenutno* relativno mirnih demonstracij, ki so nistra, ki ga je morala policija zase končavale z izročanjem peticij, ščititi. Igra slepe miši Britanska vlada na vsak način poskuša najti razpoko v zakonskih predpisih, da bi omogočila prčhod zahodnonemških čet v Veliko Britanijo. Macmillan vsekakor hoče preprečiti »nerodni nesporazum« z nekaterimi poslanci V lastni stranki v zvčzi s prihodom nemških tankovskih USTAVA je najprivlačnejša za tiste... nedavnega imeli polno zaupanje'^” j. ,• ce predsednika de Ganila, kar je bilo deln° ;gaŠf]e V°^- J gativmh ekonomskih m P°*lu najbolj očitno iz rezultatov januar- p0Sie^jc skega referenduma. Zdaj prav ti Reditev leži predvsem v razširi*^ elementi na 'odločen in pravzaprav notranjega trga, v razširitvi kUP uporniški način kažejo Svoje pre- močj širokih potrošniških pričanje. mestnega prebivalstva in v p°v' slbi^ ečas* Vzroki so pravzaprav različni, uvrstitvi kmetijskih viškov ni p Cena krompirju, ki ga je trgovska jih trgih. Medtem pa odpor mreža odkupovala po šest starih dajalcev, da bi kakorkoli PoV frankov za kg, je samega pridelo- plače, preprečuje razširitev valca veljal vsaj 20 frankov. Cene njega trga, željo po povečanju P breskev, ki jih ni moč odkupiti niti maja francoskih kmetijskih v* ^ .......... Že 13 mesecev govorijo v Tur- godki na začetku tega meseca pa do še nekatere spremembe v po smešno nizki ceni 40 starih fran- na trgu »male Evrope« f- enot na manevre v Južni Walles, Siji o novih volitvah. Ko je maja kažejo, da energični ukrepi in vladi, med katerimi predvidevajo kov za kg, le-te, zahvaljujoč raz- odpor članov skupnega evrop ki naj bi bili jeseni. Vlada hočč ^ai*i oficirski komite z generalom tervencije niso rešili še vseli najprej »odstop« ministra za na- ličnim posrednikom, veljajo potroš- tržišča. mimo zakona, po katerem »noben Gurselom prevzel oblast, so pred- ostalih vprašanj v komiteju. Za- rodno obrambo Alanhuša. nika 250 frankov za kg. Kar se je Skratka, resni položaj franc tuji princ, škof ali tuja država videvali, da bodo volitve jeseni, to ni slučaj, pravijo, da ta na- Ce bo nova turška lfstava iz- zg°dilo s krompirjem in breskvami, ga gospodarstva tiči družben' to se bo zgodilo jutri lahko s slad- ekonomski organizaciji Francij® ne smejo porušiti britansko ne- Sedanji zapleteni položaj v Tur- sprotja prihajajo na dan prav glas0vana na referendumu, to pa odvisnost, kajti to je strogo pre- ^*j* Pa kaže, da tudi 13 mesecev pred volitvami. Začasne odredbe povedano«. Vse pa kaže, da bodo ni bil0 dovoli. da ^ razvozlali nove ustave turške republike, za verskih *• VT — — ’. p0. nemški tanki kljub temu žaro- vsa vprašanja in pripravili ugo- katero so razpisali 'referendum ~ . .. .. za vso kmetijsko politiko fran- la te dni, lahko samo olajs potali v Vdiki Britaniji, kajti d6n Položaj za volitve. 9. julija, določajo, da se s tem °seb’ Postala protiustavna kajtt coske vlade, ki je pri kmetih ustva- žaj, ne more pa ga rešiti, zakonske predpise so uspešno Razvoj dogodkov v tem času dnem konča legalna oblast komi- °.a vU' a a 6 v° P eC izigrali že takrat, ko je šlo za to, in nekateri nesporazumi v komi- *eia Narodne enotnosti. To po- naJ ezje 'azni. naci no je, ca Lo ali prikorakajo na britanska tla teju Narodne enotnosti,, o kate- meni- da bodo sedaT1i0 voiaško Polltlcne stranke enodusno za ameriški vojaki ali ne. rih je biia javnost zelo skopo ob!as.t ,izročiIi , civilai' nOVO usta^' Za Svtranke •fe f a' , vv , . , , v . političnim strankam, ki bodo bile va najprivlačnejša zaradi doio- obvesčena, daje v določenem srni- , . , .T i « • , ,, , . , m« flnniieiii b°j 115 volitvah. Nekateri pra- citve, da oblast pripada njim. asm na aopusm slu pojasnilo zdajšnjega polo. vijo> da precej članov komite]a to je tistim, ki bodo zmagali na W!Sllf8 ... žaja. General Gursel, predsednik nj za to, da bi oblast prešla teh volitvah. In kaj bo, ko bodo Zahodnonemška revija »Spie- komiteja in šef države, je lani na eivile. Tudi vrhovi turške ar- politične stranke prišle na oblast? gel« piše, da je v Badenu kato- novembra izključil iz komiteja made ne želijo tega, zatorej je Ugotovitve kažejo, da bo Turčija liška cerkev razdelila med tu- 14 elanov, med katerimi je bil moral S položaja poveljnik letal- tedaj v položaju, v kakršnem še riste letak, ki nosi naslov: »Ka- tudi podpredsednik Turkeš. Do- skih sil Tansel. Vse kaže, da bo- ni bila. dar gre za boga, ni letnega oddiha.« Hkrati letak opozarja turiste, da ne pozabijo tudi tedaj, kadar SO na letnem Oddihu, svete službe božje. . . ^ korno peso, vinom ali kakšnim tegadelj »okrogla miza franco5 ^ , eZn^a\, a drugim pridelkom. Pravzaprav gre gospodarstva«, ki bo menda Interkontinenlalna vojaška sila Izmz »Svinja« iigovaijajte s spoštovanjem Angleški minister za kmetijstvo Heet je v nekem svojem govoru poudaril važnost svinje-reje v Angliji: »Vedno bolj smo prepričani, da moramo izraz .svinja’ izgovarjati z večjim spoštovanjem.« Rokada pri šestdesetih letih V bonnskem Bundestagu obravnavajo osnutek novega zakona o zakonski zvezi. Hamburški časopis »Die Welt« piše, da je neki poslanec vladne Demokrščanske stranke rekel v diskusiji: »Preprečiti hočemo, da bi kdo svojo 60-letno ženo zamenjal z dvema tridesetletnima ženskama.« Angleške ladje dvignile sidra Majhen po številu prebivalcev In površini je bivši angleški protektorat Kuvait, brž ko je razglasil neodvisnost, že v središču pozornosti številnih vlad in svetovne javnosti. Ministrstvo za zu-. nanje zadeve Iraka je izročilo vsem diplomatskim predstavništvom v Bagdadu deklaracijo, v kateri razčlenjujejo zgodovinska dejstva in poudarjajo, da je Kuvait del traka. KuVaitska vlada je energično reagirala in raz- k\\\ glasila stanje pripravljenosti ter razporedila svoje čete vzdolž meje proti Iraku. KuVaitska vlada je v nekem sporočilu poudarila, da je Kuvait neodvisna arabska država, katere suverenost so priznali tudi že v tujini. Izjava iraškega premiera Kasetna, češ da je Kuvait del Iraka, je izzvala presenečenje v ostalih arabskih državah. Agencije poročajo, da se v teh deželah bojijo, ker lahko zaradi tega nastopijo precejšnje komplikacije. Posamezne arabske dežele, kot n. pr., Saudska Arabija in Jordan, so že izrazile podporo Kuvaitu. Reakcije je bilo opaziti tudi po drugih deželah. Predstavnik ameriškega State Departementa je izjavil, da ZDA priznavajo Kuvait za suvereno državo in da so proti stališču Iraka. poročajo, da sti angleške ladje v Perzijskem zalivu razglasile stanje pripravljenosti in se bližajo obalam. V Miamiju na Floridi vežbajo mednarodnih vojakov. CilČ ^ vojaških poligonih skupine večja sposobnost komandos^ ---------------------------- akcije na Kubi. ^ Skupino vodi neki ^ trick. »dvometraš s skrbno _ zirano brado«. Skupina j® ^ glomeiat; sestavljajo jo P g. lovci iz obeh Amerik in Njen uradni naslov j® ’* kontinentalna vojaška sil* terpen«. Kakor piše »Miami skupina vežba brCz orožja- ^ na vaja pa sestoji v tran-P^, ranju komandosov s čolni 'z J J i&Jv SAUDI '"Vr- -£•- V ja v kraj. 8)' Jerrv Patrick ki se makfl p-no trudi, da bi bil podobc**^f. ioIu Flvnnu, je izjavil g^\e' jem, da so njegovi ljndje čeni v stare uniforme arn®r^?j{« mornarjev in da nosijo Pa čevlje, ki so jih kupili iz fl aifteriške armade. Patrick je izjavil, da s® pina Sama finansira, »Mia iald« pa trdi, da jo praVZ gaii' vodi in finančno podpira ^< chez Arango, kubanski P° pregnanstvu. IlAClM RREZ RRČSIASJA V razmeroma'širokem registru celjskih športnih organi-2®ctj sta nogometni in atletski klub na najboljšem. Prvi Je imel do zdaj največ de-nhrja, ker je v odbor priteg-nit ugledne direktorje iz u9lednih (in petičnih) tovarn a“ pa jih vsaj pridobil za Podporne člane, atletski klub trna na svojem spisku članstva vse celjske učitelje ln profesorje telovadbe, ki Pridno skrbe za dober na-r ki sicer sodi menda v bir parka' l^btem ko so te dni zaprli (^edine umivalne naprave, dokončno urejen. p., b-ib športniki v poletni boljših dni, da bo (tp. P^ašonje graditeljem par-pridejo pri tovrstnih, ^bravah sanitarije vedno na triM6 mesto, ali pa jih je e sPloft izpustiti? Sl L O MClTNO v REKREACIJO Dve zemimivi srečanji v Trbovljah © V velikem rudarskem središču bodo začeli uvajali množično rekreacijo povsem drugače kot doslej »Kje bo zdaj tovariš Pungartnik?", je ponovil moje vprašanje znanec. »Hm, prav gotovo sta samo dve možnosti: ali bo doma ali pa na stadionu »Rudarja«. Bila bi še tretja možnost — industrijsko vajenska šola — toda zdaj so že počitnice." In slednjič sta tu še odlična dolgoprogaša Karel Brvar ter Su-lio Sahatlič. Brvar je doma iz Izlak, Sahatlič pa iz Zagorja. Toda razdalja ju ne zadržuje, da ne bi redno prihajala na trening v Trbovlje. Vsak dan prihajajo navdušeni mladi šport- SPOKTNI PARK »RUDARJA" V TRBOVLJAH Mlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllli* lllllll!lll]|||||l!!II|llllllll!l|||l!lllll|||!l!ll!!i!l||!l||!!!!!lll||!l!l||||!!!l!ll!l!!!ll|!llll! Hill! TRBOVLJE SO 2E OD NEKDAJ ZNANO ŠPORTNO SREDIŠČE. NOGOMET IMA TU LEPE TRADICIJE, KI SEGAJO DALEČ V ČASE PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO. TU SO DOMA TUDI NASI ODLIČNI ROKOMETAŠI, KI BODO JESENI NASTOPALI V DELJENI ZVEZNI LIGI. PRED LETI SO SE V TRBOVLJAH SUNKOVITO POVZPELI »RUDARJEVI« PLAVALCI. POTEM NE SMEMO POZABITI SE SOLIDNIH KOŠARKARJEV, KEGLJAČEV, BOKSARJEV, KOLESARJEV IN DRUGIH ŠPORTNIKOV. IN SLEDNJIČ JE TU SE »KRALJICA ŠPORTOV« — ATLETIKA. TUDI TA LEPA ŠPORTNA ZVRST JE V NEKAJ ZADNJIH LETIH DOBILA V TEM RUDARSKEM SREDIŠČU ČVRSTE TEMELJE. IIIIIIIIIIHIIIIIIIIII In res sem neumornega atletskega trenerja dobil v domu »Rudarja«. Pravkar se je posvečal administraciji, ki jo vodi s prav takšno vestnostjo kot svoje trenersko-pedagoško delo na stadionu. Pred štirimi leti v Trbovljah še ni bilo organiziranih atletov. Danes jih ima Rado Pungartnik vpisanih v svojih kartotekah okrog 85. In če prištejemo še precej marljivih pionirjev in pionirk, ki redno obiskujejo tre- j ninge, ima trboveljski »Rudar« ' že lepo četico 120 atletov in atletinj. In največji uspehi trboveljskih atletov? Mar ni že ogromen uspeh v tem, da je klub v dobrih treh letih zbral približno 120 mladih, nadarjenih fantov in deklet? Mar ni ogrorrien uspeh to, da niti eden izmed Pungartnikovih fantov ne kadi in pije? Ali pa to, da je v Trbovljah 22 atletskih sodnikov in na tekmah včasih blizu 2000 gledalcev? Seveda, so pa tudi uspehi, ki jih izkazuje tekmovalna bilanca: lani so mladinci v Sloveniji zasedli tretje mesto, v zveznem merilu pa so bili med 24 ekipami deveti. Vsekakor lep uspeh. V zveznem merilu so bile lani članice med 23 ekipami desete, člani pa celo med 32 ekipami (!) — deveti! »Slišal sem, da imate v Trbovljah celo kandidate za evropski šampionat«, me je zanimalo. »Drži. To sta Lojze Vajdič v metu kopja ter Nevenka Guze-jeva v teku na 800 m«, je odvrnil tovariš Pungartnik. Odlični mladi kopjaš Vajdič, ki meče kopje nad 60 m, ter 15-letna Guzejeva seveda nista edini svetli točki »Rudarja«. V klubu imajo še vrsto mladih in nadarjenih atletov ter atletinj, ki jih je tovariš Pungartnik odkril večji del na raznih množičnih šolskih tekmovanjih. Tu je še vrsta tekmovalcev in tekmovalk, kot so Milan Lavrič (kladivo nad 47 m), sprinter Franc Deželak (100 m 11,2), skakalec Lojze Deželak (višina 170 cm), Soba Albert (1500 m 4:08,0), Polde Kosaber, Oto Brvar, Nada Florjane, Lojzka Prijatelj, Marija Sotenšek in še mnogi drugi. Večji del je to sama mladina. niki iz Zagorja kar na kolesih trenirat v Trbovlje, Sahatlič pa jo — kot pravi maratonec — mahne kar peš. In potem, ko opravi na stadionu izdaten zalogaj treninga, jo.spet v teku ubere domov v Zagorje. Seveda rezultati pri tej marljivosti niso izostali: lani je »Rudarjeva« ekipa na partizanskem maršu v Kumrovcu zasedla 2. mesto, takoj za subotiškim Spartakom in celo pred slavnim moštvom' beograjskega Partizana! Ura je kazala pol treh. Sonce je neusmiljeno žgalo. Trboveljske ulice so bile skoraj prazne. Le tu in tam je kdo hitel domov ali po opravkih. »Fantek, kje stanuje tovariš Sotlar?« Bosopeti fante je za hip dvignil pogled in mi z roko pokazal hišo ob cesti. Tudi tovariš Drago Sotler je telesnovzgojni delavec na šoli. Medtem ko se je tovariš Pungartnik posvetil atletiki v »Rudarju«, se tovariš Sotler ukvarja z množično športno aktivnostjo v podjetjih. Bolje rečeno — se je začel ukvarjati, ker so ga šele spomladi izbrali za predsednika posebne komisije pri Občinskem sindikalnem svetu,! ki bo skrbela za razmah športa v delovnih kolektivih. »Morda vam je znano,« je začel pripovedovati tovariš Sotler, »da smo imeli pred leti v Trbovljah zelo razvito športno življenje v sindikatih. Imeli smo pravi ligaški sistem v več panogah. Predlani in lani pa je to življenje močno zamrlo. Zdaj smo sklenili, te stvari oživiti. Predvsem pa bomo k stvari pristopili nekoliko drugače!« »Kako mislite — drugače?« »Tako, bolj načrtno, vse bolj sistematično. Saj smo sicer tudi doslej vsa leta prirejali v podjetjih razna masovna tekmovanja — zlasti ob 1. maju, dnevu mladosti in rudarskem prazniku. Vendar pa so bila to več ali manj le kampanjska prizadevanja. Zdaj pa hočemo rekreacijo voditi načrtno.« »Ste že kaj ukrenili?« »Seveda. V vsa podjetja smo poslali številne anketne liste. Ta anketa, ki jo bomo začeli v kratkem proučevati, naj nam poka- že, kaj ljudi v podjetjih pravzaprav najbolj veseli, kako si zamišljajo športno izživljanje, česa najbolj pogrešajo ... Zaključki te ankete' nam bodo pri nadaljnjem delu dober kažipot.« »Imate kakšne načrte za nadaljnje delo?« »Predvsem bomo to množično športno dejavnost, rekreacijo,« je nadaljeval tovariš Sotlar, »skušali čim bolje organizirati, tako da te prireditve ne bodo omejene na dva ali tri nastope v letu, marveč na nekaj mesecev v spomladanskem in jesenskem obdobju. Po vsej verjetnosti bomo spet prišli do številnih ligaških tekmovanj v najbolj priljubljenih panogah.« Tovariš Sotlar mi je še in še razlagal o svojih načrtih. Uvedli bodo prehodne pokale, ki bodo imeli trajnejšo vrednost, ker se je pokazalo, da enkratni pokali niso dovolj mikavni, saj imajo nekatera podjetja že cele gore najrazličnejšega »pleha«. Potem ko bodo anketo dodobra proučili, bodo skušali čim prej organizirati poseben seminar, ki naj bi dal kar največ organizatorjev v podjetjih. »Katere težave bodo največje?«, sem ga vprašal ob slovesu. »Kadri — objekti — rekviziti« je kratko odvrnil trboveljski športni delavec. »Za kadre bodo potrebni krajši seminarji, nujno'pa bo, da podjetja dobijo plačane delavce, ki bodo skrbeli v tovarnah za rekreacijo. Težava je tudi z igrišči, že danes nam jih v Trbovljah primanjkuje. Glede rekvizitov pa se bo verjetno treba krepkeje 1 opreti na podjetja, da bodo sama poskrbela za nakup najnujnejših stvari. Ponekod že opažamo, da je vedno več razumevanja za te stvari. V rudniku so že povsem decentralizirali sindikalno orga-' nizacijo in posameznim podružnicam prepustili tudi sredstva, ki jih podružnica sama ustvarja. Kot kaže, bodo osnovne sindikalne organizacije pravilno razumele pomen rekreacije ter tudi finančno podprle akcije, kakor je med drugim tudi nabava športnih rekvizitov,« je zaključil tovariš Sotlar. I. P. NAS NASVET: V SONČENJU ZMERNOST, V PLAVANJU MARLJIVOST PLAVANJE najlfubši spori dopustnikov Te dni se pripravljajo ljudje na So pa še druge male športne letne dopuste. Preživeli jih bodo prijetno in koristno — ali pa tudi ne. Tisti, ki imajo v programu le hladno senčico in malo več pijače za dobro voljo, so iz leta v leto redkejši. To je bil stil praznovanja stare generacije. Dopust pa ni praznovanje, temveč pametno naložen čas. Namen je dosežen, če se vrnemo z morja ali iz počitniškega doma z lepimi spomini, vsestransko zdravi in z novim veseljem do dela. Na morju sem srečal prijazno tovarišico, ki se ji je poznalo, da se je malo preveč sončila. Ponudila mi je malico kakor za kosce, kaj kmalu pa me je skoraj zaskrbljeno vprašala: »Ti, kaj misliš, se takole na dopustu kaj shujša?« Kaj lahko sem jo prepričal, da se leže na soncu ne shujša. Tudi sva se strinjala, da je takle dopust — čez dan sončenje, zvečer pa mak) plesa, če te ne boli glava, slab dopust. Smisel dopusta ni v brezdelju. Dejansko si iega nikdo zares ne želi, temveč spremembe. Spremembe okolja in dejavnosti. En dan brezdelja zadostuje, potem je treba začeti s športnim programom, z zabavnim programom, z izleti in podobnim. Čim več je v počitniškem programu take dejavnosti, ki je namenjena utrjevanju zdravja in dobri volji, tem bolje. Na prvem mestu moram % omeniti kopanje in plavanje. Če smo se odločili za dopust v vročih poletnih mesecih, pride prvenstveno v poštev tisti kraj, kjer je možnost kopanja. To je tem b^Ij pomembno, če smo z otroki. V sončenju zmernost, v plavanju marljivost, to bi bil naš prvi nasvet. Saj dejansko ni niti tako lepo, če je človek pretirano ožgan od sonca. Ni prijetno, če je, .najprej ves rdečkast, če na večer kar žari, čez noč ne more spati, nato pa je v mehurčkih in se koža lupi. Zaradi tega zmernost v sončenju! Kdor ni posebno utrjen, se bo v času od 11. do 15. ure, ko je najbolj vroče, umaknil v senco ali med zelenje. Plavanje samo pa je nadvse zdrav * in koristen šport. Ni tako važno, če plavate prsno, hrbtno, metuljčka ali crawl, pomembni pa je, da se urite z določenim smotrom: da bi plavali bolj z lahkoto, pravilneje, lepše, dlje, hitreje. Nič ne de, če ste že v letih, v plavanju se da še vedno napredovati. Gre tudi brez učitelja. Opazovati je treba urne plavalce in jih posnemati. Vsakdo ima občutek zadovoljstva, če ugotovi, da plava letos laže ka-k'or lani, da lepše leži na vodi in dlje zdrži. naloge, s katerimi si krajšamo čas na kopanju. Zakaj se ne bi učili startnega skoka s pol metra visoke skale, zakaj se ne bi urili v plavanju pod vodo, zakaj si ne bi nataknili maske na obraz in se malo razgledovali po »svetu tišine«! Izgovor, da je vse to le za mladino, ne drži. Če imate odprte oči, boste opazili na kopališču tudi zares starega človeka, ki vam plava in skače kot mladenič. Takega si morate vzeti za zgled. V počitniškem domu ali koloniji so dobrodošle tudi organizirane akcije. Če gre za skupi: otrok, ki še ne znajo plavati, si oskrbimo človeka, ki je vešč v ravnanju z otroki, in mu zaupajmo hvaležno nalogo, da jih bo naučil prsnega plavanja. Dejansko je to prva te-iesnovzgojna dolžnost staršev, kajti naše šole še ne morejo organizirati plavalnih tečajev. Plavanje pomeni osvežitev telesa, pomeni harmonično krepitev mišičja, izdatno dihalno vajo in splošno utrjevanje. Zato smo mu odmerili v programu dopustnikov prvo me.*l 5. Razumljivo pa je, da ljudje ne morejo biti ves dan pri vodi. Zato bomo organizirali še drtf^č^oblike športne rekreacije: balinanje,. kegljanje, izlete v naravo, ples in podobno. Včasih bo prišla ■ pobuda od uprave počitniškega doma, včasih pa tudi »od dopustnikov samih. Seveda se bodo povsod našli tudi taki, ki so zadržani in malce nespretni. Taki si ne bodo upali med izkušene balinarje in kegljače. Vendar jih ne bomo pustili v nemar, za njih bomo organizirali začetniške skupine, da se bodo med seboj bolje počutili. Naši ljudje imajo posebno radi izlete. Seveda je treba preudarili, kam bodo šli, kaj jih zanima, kako so opremljeni in koliko lahko zapravijo. Na vse to je treba misliti. Ljudje si radi ogledajo kulturne spomenike in znamenite kraje iz narodnoosvobodilne borbe. Seveda pa je potrebno, da imajo kakega vodiča, ki jim bo povedal to, kar jih zanima in kar naj bi zvedeli. Priljubljeni so izleti na kak vrh z razgledno točko, izleti s piknikom v naravi in kajpada tudi taki, kjer se druščina »'stavi v dobri gostilni, kjer postreže f j s krajevnimi specialitetami. Zastran alhokolnih pijač pa tale nasvet: Kdor le more, naj si teši čez dan žejo s čajem, mineralno vodo, sadjem in podobnim — in če je navajen na alkoholno pijačo, naj si jo privošči šele zvečer. Športna rekreakcija, ki jo vse >>lj zagovarjamo, in alkohol ne gresta dobro skupaj. Kdor čez dan pije žganje, pivo ali vino, si želi sence in sedenja, ne pa plavanja, balinanja, kegljanja in izletov, kar naj bi bilo sestavni del modernega dopustniškega programa našega človeka. D. U. NIC NOVEGA: NAJLEPSA SEZONA ZA KOPANJE, V KOPALIŠČU KOHEZIJA PA SE DELAJO ZIDARJI. NA SREČO TO NE OVIRA KOPALCEV V BAZENU (FOTO: MILAN ŠPAROVEC) Pomenljivo jo je pogledal. — Zamudila si, sestrica — je dejal., Potrepljal jo je po licu. — Ravno včeraj so mi vzeli legitimacijo ... — Nasmehnil se je. — Nesrečni narod. Nesrečni ljudje. Tako radi bi kaj storili, pa je žal vse že bilo. K mojemu sekretarju greš v najboljšem primeru lahko v posteljo. Med, dvema sestankoma. Imaš še kakšno sporočilo zame? Agnješka je molčala. Gledala je šipo, ki jo je umival dež. Druge strani ceste sploh ni bilo videti. — Gregor — je rekla čez hip — do kolikšne mere je človek lahko svinja? — To tudi mene zanima — je odgovoril. — Ves, kar me je, sem se posvetil temu. Kadar se dokopljem do dokončnih ugotovitev, ti sporočim. — Ona ve to? — Kdo — ona? — Tvoja ženska. — Kolikor mi je znano, nimam nobene ženske. — Saj čakaš nanjo. — Tudi na druge reči sem čakal. Pa ni bilo nič. — Nenadoma se je vzdignil. — Kaj pa hočeš ti od mene? Ce hočeš odgovorov na aktualna vprašanja, si oglej »Prapor mladih«. Tam so nekoč objavljali diskusije o tem, kakšna naj bo ljubezen zcempejevca.1* * Zelo poučna zadevščina. Tam so imeli smrkavci povedati o ženski več kot Balzac. Zdaj pa me pusti spati. Prišel je oče. — Mama se strašansko zanič počuti — je povedal. — Toži, da jo boli srce. Sploh ne vem več, kaj naj storim. — Najbolje, da nič — je rekel Gregor. — Bo vsaj ostala čista vest, da ni človek pri ničemer sodeloval. Zdaj pa: ali bi lahko vidva s svojimi velepomembnimi stvarmi iz življenja palčkov stopila v predsobo? Agnješka je izpila čaj in odšla dol. Pri hišnih vratih jo je čakal Pjotr. — Pojdiva na kavo — je rekla. Potegnila si je kapuco na glavo. — Najbolje bo, da danes sploh ne govoriva o tistih stvareh. Prikimal je. V kavarni je bila gneča. Mizice nista dobila. Sedla sta na tramvaj; hotela sta priti do centra. Na sprednji ploščadi je bilo nekaj glasnih norčavih pijancev; morali so piti šele od jutra, ker so bili vsi nedeljsko oblečeni. — Veš kaj? — je rekel Pjotr. — Si kdaj pomislila o podobi Poljske? — Kaj se to pravi? — No, podoba Francije je Marijana — je dejal Pjotr. — Amerikanci bi radi, da bi bil kip svobode simbol njihove demokracije. Rusijo so si nekoč predstavljali kot medveda. In Poljska? — Ne vem. — Dostikrat premišljujem o tem — je rekel. — Veš kaj? — Z roko je pokazal na pijance. — Prav takle tip, vidiš, v obleki za tenis, ki velja šest sto zlotov. Rahlo pijan. In v nekakšni ogromni čakalnici. Brez voznega reda. Da bi bila slika popolna, bi moral v levi roki držati »Kralja Duha«.* V desni pa steklenico, pač zaradi ravnotežja. Zelo neumno? — Ne vem. Mogoče neumno, mogoče pametno. Dež pada, to je važno. Tudi v središču mesta so bile kavarne polne. Hodila sta od ene do druge, premočena in prezebla. Poskusila sta iti v kino, a se kljub dežju ljudje že stali v dolgih vrstah. Nad glavami so si držali časnike in * ZMP — Zveza poljske mladine. * »Kralj Duh« je domovinska pesnitev J. Slowackega. aktovke. Pri gledališki blagajni sta prebrala obvestilo, da so vstopnice razprodane. — Lahko bi šla na kosilo — je dejala Agnješka. — Zal mi je, ampak nimam denarja. Ti? — Tudi nimam. Vso štipendijo sem porabila za iskanje Gregorja. — Se v cerkev lahko greva — Je rekel Pjotr. — Nič ne stane in niti ni posebne gneče. Ljudje še vedno navdušeno molijo. Mislim, da je med temi stvarmi nekakšna zveza. Močnejša, kot bi si gospod bog želel. — Kam naj greva, Pjetrek? — je topo vprašala. — Ne vem. Ni prostora na zemlji za zaljubljence. Stala sta si nasproti na neki točki sredi mokrega mesta. Teklo je od njiju. Veter je prinašal nove valove dežja. Po njiju so brizgali avtomobili, ki so vozili mimo, pešci so se zadevali obnju. Iz velikih zvočnikov se je drl ženski glas. — Ne govori tako — je rekla z obupanim glasom. — Nekje sem bral, da je največja, podzavestna želja človeka, da bi zgubil prostost — je rekel Pjotr. — Začenjam verovati v to. Kar zalotim sam sebe pri tem, da bi se rad vrnil tja. Nobenih misli, nobenih skrbi. Saj ni vredno živeti, če pred vsakim prostorčkom na zemlji visi tablica »Prepovedano«. Edino, česar bi si želel, je sodba. Po katerem paragrafu in na koliko let — mi je vseeno. Zgrabil jo je za roke. — Vrnil se bom tja, slišiš? Kaj takšnega bom storil, da me bodo vtaknili tja za leta. Vrnil sem bom tja in to bo konec. Nič več se ne bova motovilila, nihče več naju ne bo od nikoder pregnal... — Pojdi sem — je rekla. Prijela ga je za roko in ga skoraj s silo vlekla za sabo. Znašla sta se med nekakšnimi razvalinami; začela je teči, ne da bi izpustila njegovo roko; spotikala sta se ob opeke in kotanje, vstajala in tekla dalje. Končno je padla na tla sredi konservnih škatel, razbitih steklenic in razmehčane ilovice. Potegnila ga je za sabo, da je padel nanjo. Z vso močjo je zgrabila njegovo glavo za lase in si jo pritisnila na prsi. Z desnico mu je začela slačiti hlače. — Naj bo že konec vsega tega, slišiš? — mu je kričala na uho. — Prosim te, samo ne premisli se. Vseeno je, ti povem. Ljudje niso boljši od živali. Ni treba misliti, da bi bilo to lahko tudi drugače. Nič ne more biti. Mogoče je samo eno: končati to muko. Ne misli, kaj bo potem. Pridi že, prosim tel Pridi, ne beži! — Izgini — je kriknil. — Pojdi, da te ne ubijem! — Ubij me — je rekla. — Ubij, ampak šele potem. Saj po tem, kar se bo zgodilo, tako ne bova mogla gledati drug drugemu v oči. Zato pa bo mir. Nazadnje enkrat mir. Brez hrepenenja. Brez ljubezni. Brez nedelje. Brez tvojega govorjenja o zaporu. Pljuvala bova drug na drugega. In je vse to sploh važno? Ne izmikaj se, ne izpustim te. Pridi. Potem bova pozabila drug drugega. Ničesar več ne bo. Zdaj pa pridi že enkrat. Iztrgal se ji je in skočil nazaj. Pod njim so se sprožile opeke in so s truščem padale nekam dol. Trenutek je stal nad njo z mračnim obrazom in z dvignjeno roko, da bi udaril. — Agnješka — je izjecljal hripavo. — Agnješka... Potem je stekel dol; za sabo Je rušil opeko in grušč. Ležala je brez giba, voda ji je tekla po laseh, po obrazu in po razgalje- nih udih. Ko je trenutek pozneje pogledala po ulici, Pjotra ni bilo več. Med hišnimi vrati je vedrila skupina ljudi; vsak hip je kdo pomolil glavo ven in gledal v svinčeno nebo. Neki deček je venomer ponavljal: »Prekleto, prekleto.. .« »To je vse zaradi tistih bomb — je rekel nekdo. — Vse zaradi bomb. Ce ne bi bilo eksplozij, bi bilo vreme drugačno ...« Ves svet je bil poln vode; človek je dobil vtis, kot da se bo vse razmehčalo. Doma je oče stal pri oknu kakor zmeraj. Gregor je v kuhinji spal. Agnješka je slekla plašč in sedla na kavč. Mati je ležala s priprtimi očmi. — Z mojim ribolovom ni nič — je dejal oče. ■— Kam bi v takem dežju? Moj bog ... Petdeset zlotov sem si izposodil od Lipin-skega za vrvico in vse za nič... Nenadoma je zagledala tik pred seboj njegov obraz, ves skremžen od besnosti. Sunkoma se je umaknila, ker je napravil kretnjo, kakor da jo hoče zagrabiti za grlo. — Ko bi ne bilo tebe — se mu je lomil glas — ko bi ne bilo tega pijanca tam v kuhinji, bi lahko živel kot človek. Lahko bi danes, v nedeljo, šel h kakšnim kurbicam ali pa pit in bi se ga napil. Tako pa vsak dež lahko človeku prekriža življenje. Doma moram sedeti in varovati mamo. Rib lovit nisem šel in jutri se bom spet prerival v tramvaju ... Naglo je skočil h kavču, kjer je ležala mati. — Vstani, ti mrha! — je zavpil s piskajočim glasom. — Vstani, pogini, naredi kar hočeš, samo naj se že enkrat kaj spremeni, naj bo že enkrat kaj drugače ... Agnješka je bila spet na ulici. Nekakšen pobček jo je vprašal: »Gospodična, smem postreči z dežnikom?« Nizko so viseli temni oblaki: tik nad strehami. X — Od kod poznate Elizabeto? — je vprašal moški. — Študirali sva skupaj — je povedala Agnješka. — Celo maturirali sva skupaj. Študije pa je po drugem letniku pustila. Od takrat je nisem videla. — In sta se šele danes srečali? — je vprašal. Ponudil ji je dozo s cigaretami. Bila je že malce okajena in ni mogla odluščiti ci- garete izmed drugih. Moški se je nasme^Dtai Vzel je cigareto in ji jo sam vtaknil v Imel je močne, zagorele roke, v preg* temno porasle. — Danes — je rekla Agnješka. — Stal* sem v veži in čakala, da mine naliv. tudi njo zaneslo prav tja. Ganljivo, koč je bila takšna popevka »V nalivu«- kra* j« spominjate? Nagnil je glavo. Imel je temne lase, ko pristrižene, brez leska. Nekaj las uiu padalo na čelo. — Ne — je rekel čez hip. — prosim. Mogoče se bom spomnil. — Tu,v tej beznici? ^ Premaknil se je bliže k njej. Na v1® je začutila njegov duh, vroč, nasičen z u tinom in alkoholom. „ — Saj lahko premenjava lokal rekel. — Se pravi: iz beznice v drugo bezui®0, — Tega nisem rekel. — škoda. Sicer je pa dež. — Bova poskusila začarati nebo. — Škoda, da vas nisem spoznala PrC** — Zakaj? . i — Prosila bi vas bila za to danes — Pa zdaj? — Zdaj? Zdaj je vseeno. — Kakor komu. . — Se vam ne zdi tale najin pogovor vr je bedast? u Na široko se je zasmejal, a njegove so ohranile isti izraz. Miren in h13® . Agnješka je s težavo vzdržala njegov P°£ ^ — Nič si ne storite iz tega, gospodiču* je dejal. — Večina ljudi se tako pogovarj*' — Pa drugi? — Ne vem. Verjetno še bolj neumno. — Da — je rekla Agnješka. — Skoda, nisem prej prišla do tega. S kom pleše zabeta? — Z nekakšnim zelencem. — Pa to je menda vaš znanec, ne? — In še prav bližnji. Rodni brat. ^ Pomignil je barnianu. Ta je prišel ^ začaran. Agnješka je gledala v Šilci, & ^ se polnili s temno tekočino. Malo se Jc 0 gnila in je videla v njih iznakaženo P0<*° svojega obraza. Vrgla je glavo nazaj. -- Izpijva — je rekel moški. s Prijela je kozarček. Bil je zelo mrzel» v zarosen. — Na Čigavo zdravje? ^ — Na zdravje dežja — je dejal mošfci* srec^ Eli*3' Ce ne bi bilo dežja, bi se ne bili z Elizabeto. Ce bi ne bilo dežja, vas beta ne bi bila pripeljala semkaj. K°n^# če bi ne bilo dežja, bi vas jaz ne spoz15 Zakaj nočete piti? ,9 — Saj že pijem — je rekla. Vzdiguil® Šilce više. — Na zdravje dežja. p Izpila sta. Spet je barman blisnil s lenico. Čedalje več ljudi se je gnetlo 0 njiju. — Kam potujete poleti? — je vpraša1* — Ne vem, če bom sploh mogla diplomsko nalogo. Kai* Napisati moram končujem študij. —• Profesor? — Filozofije. Poklic, ki temelji na hibnem pojasnjevanju življenjskih pojav Komično, kaj? In kaj ste vi? — Novinar. Poklic, ki temelji na popolne in čiste resnice. Komično, kaj? nas treh je, kolikor vem, najbolje zastaV!tf-Elizabeta. Preprosto: vlačuga. Poklic brez dežev in brez utvar. — To ni poklic — je rekla, Agnješka* * ^ smehnila se je. — To je morala. NezakaU* flirana vlačuga je najvišja morala, kakf more danes doseči ženska. Pogledal jo je od strani. ^ — To je sveže, kar govorite — je Na splošno se sliši drugače. »Ko sem ^ mlada, sem srečala človeka, ki sem ga vZ ^ bila in ki...« in tako naprej. — Ba —-e je naredila Agnješka. — Saj : lahko reče, a čemu? Ideal je življenje u utvar, brez mitov. Si ne želite utvar? — Ne. ■— Torej. / ' — Pozabite — je dejala. _ Bog, K° 1,1 t0 dalo pozabiti. Na očeta, na te beznice, o® naše predmestje ... y Položil ji je roko na ramo in jo poteg0 k sebi. Zaprla je oči in se temu predal®* z® — Pozabi — je tiho rekel. — Pozabi • • * en dan. Spored RTV Ljubljana za teden od 3. do 9. julija 1961 PONEDELJEK 3. julija 5.00—7.47 Dobro jutro! f pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 7.47 Rdeči mak in Mala čmgorska suita — 3.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Slovenske pesmi poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 9.00 Odlomki iz opere Istrska svatba Antonia Smareglie — 9.40 Sever-Dlesk: Med Savco in Dravco — 10.15 Godala v ritmu — 10.40 Aleksander Obradovič: Simfonični epitaf po pesmi Kadinjfača Slavka Vukosavljeviča — 11.00 Prenos svečanosti ob odkritju spomenika — 12.00 Partizanski motivi v narodni pesmi — 12.15 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nastopajo naši virtuozi — 14.15 Holywoodski simfonični orkester p. v. Carmena Dra-gona — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Zavrtimo naš glasbeni globus — .15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Iz filmov in glasbenih revij — 16.00 Poljanski marš (reportaža) — 16.20 Novi posnetki godbe JLA — 16.50 M., Stahu-Ijak: Radniku — 17.00 Poročila s proslav — 17.15 Trio Rudija Bardorferja z novimi skladbicami — 17.30 Orkestralni koncert — ISiSO Revolucija v pesmi naj mlajših — 19.00 Obvestila — 19.05 Prvo dejanje opere Gorski vjenac Nikola Her-cigonje — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pesmi gneva in upora — 20.30 Veš poet svoj dolg? — 21.10 Z okrajne revije zabavnih ansamblov zveze Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja — 22.15 V prijetnem večeru — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TOREK 4. julija 6.00—7.00 Naprej v borbo, za pravdo in svobodo . .. (Partizanske pesmi1 in koračnnice) — 6.05—6.10 poročila, vremenska napoved In dnevni koledar — 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved — 7.15 Marko Tajčevič-Bogo Leskovic: Sedem balkanskih plesov — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Zbori in samospevi in narodnoosvobodilnega boja — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.47 Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana poje partizanske pesmi — 9.00 Poročila — 9.05 Partizanske in delovne brigade nam pojo — 9.40 Simfonični koncert — 10.40 Prenos velikega mitinga iz Titovega Užica — 12.45 Poje Invalidski pevski zbor — 13.00 Napoved časa, poročila — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za oddih in razvedrilo — 14.15 L. M. Škerjanc: Pet pesmi iz osvobodilnega boja — 14.30 Od Triglava do Ohrida — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved -p 15.15 Zabavni orkester RTV Baograd — 15.30 Iz tomistra partizanskih skladateljev — 16.00 Reportaža iz Črnomlja — 16.20 Zabavne skladbe Bojana Adamiča — 16.30 Barve in zvoki moje domovine — 17.00 Lepe melodije — 17.30 Reportaža s Poljan — 17.50 Natko Devčič: Pesem z groba — 18.00 Odlomki iz štirih jugoslovanskih oper — 19.00 Obvestila — 19.05 Kaj so nam novega pripravili naši narodni zabavni ansambli — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Josip Slavonski: Tretji godalni kvartet — 20.25 Radijska igra — 21.10 Karol Pahor: Scherzo pastorale — 21.15 Zabavni zvoki iz studiov RTV Beograda, SREDA 5. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih —. 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.80 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Klavir v ritmu — 9.00 Vsaka ura ima svoj zven (Pisan glasbeni spored za dopoldne) — 9.40 Slavni skladatelji pri klavirju — 10.15 Zabavni potpuri — 11.30 Deset rpinut iz naše beležnice — 11.40 Mihovil Logar: Concertino sin-fonlco za klarinet *in orkester — 12.00 Pesmi iz Polinezije — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pihalni orkester — 13.55 Glasbeni desert — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Glasbena medigra — 14.40 Slovenske narodne — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Aram Hačaturjan: Maškerada. suita — 16.00 Radijska univerza — 16.15 Koncert po željah poslušalcev — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Radi jih poslušate — 18.00 Melodije iz tujih krajev — 18.30 Nastopajo Logarski fantje — 18.45 Šport in športniki — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki — 21.00 Giacomo Puccini: Gianni Schicchi — 22.15 Zaplešite z nami! — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila, in zaključek oddaje ČETRTEK 6. julija 5.00—8.00 Dobro jutrp! (pisan glasbeni spored) — 5.25— 5.45 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 »Dobro jutro« in še nekaj drugih skladb — 8.30 Oddaja za cicibane — 9.00 Naš zvočni magazin — 10.15 Ljubljanski operni solisti — 11.00 Zbor Slovemike filharmonije — 11-15 Branje za vroče dni — 11-35 Sovjetska in poljska zabavna glasba — 12.00 Bosenske narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Skladbe o mestih in deželah — 14.00 Vedri napevi z zabavnimi ansambli — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Kvintet Zadovoljni Kranjci — 16.00 Zabavala vas bosta orkestra Raphaele in Alfred Scholz — 16.20 Iz oper Alberta Lort-zinga, Giacoma Meyerbeera in Carla Marie Webra — 17,00 Lokalni dnevnik — 17.15 Pevec Marko Novosel — 17.30 Turistična oddaja — 18-00 Jazz na koncertnem odru — 18.20 Glasbene miniature s sporedov Britanskega radia — 18.45 Poletni kulturni ' zapiski — 19 00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Glasbena medigra — 20.50 Literarni večer — 21.30 Vilko Ukmar: Simfonični poem — 22.15 Nočni akordi — 22.48 Ru- dolf Matz: Dekliške pesmi — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PETEK 7. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — .5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Boris Papandopulo: Concertino za trobento in godalni orkester — 9.00 Med arijami in dueti — 10.15 Z melodijami ob obalah južnih morij — 11.00 Sestanek inštrumentov — 11.40 Otroci 'pozdravljajo — 12.00 Trio Avgusta Stanka — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Orgle in orglice — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Slovenske narodne in domače melodije — 13.55 Revija slavnih tenorjev — 14.30 prireditve dneva — 14.35. Godala in vokalni zabavni ansambli — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Pesmi in priredbe Rada Simonitija: Pesmi o morju — 16.00 Športni tednik — 18.20 S sprejemnikom na dopust — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas — 18.00 Četrt ure s pevcem Vice Vukovom — 18.15 Ljudska glasba raznih narodov — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester Nelson Rid-dle — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Antonina Dvofaka — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči — 22.35 Moderna plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Od Skopja do Ljubljane — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ...... SOBOTA 8. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Hammond orgle — 9.00 Pri klasičnih mojstrih — 10.15 S sprejemnikom na dopust — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Popevke se vrstijo — 12.00 Kvintet Niko Štritof poje slovenske narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Narodni motivi iz Hrvatske — 12.45 Pozdrav z gora — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.00 Vedri zvoki — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Dane Škerl: Serenada za godala — 16.00 Humoreska — 16.20 Godala in tipke — 15.40 Mešani zbor France Prešeren iz Kranja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Plesni orkester Max Greger — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Odlomki iz oper — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Po domače ... — 20.20 Radijska komedija — 21.26 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje NEDELJA 9. julija 6.00—6.30 Jutranji pozdrav 6.05—6.10 Poročila — 6.30— _ Reklame — 6.40 Majhni anSlf3-bli v vedrem ritmu — 7.00 , ^ poved časa, poročila — 'jj Pesmi Rada Simonitija — .‘'/e Radijski koledar in prired .f( dneva — 7.35 Godalni in naši pevci zabavne gl®5 -- 8.00 Mladinska radijska jj 8.38 Glasbena medigra — . Poročila — 9.05 Veseli zV.^o' 9.48 Ivan Matetič-Ronjgov: ‘ te, ja zemlja — 10.00 Še tovariši... — 10.30 Za ve ,, srce in ume pete... . ve- Nedeljska matineja — 11*30,aici portaža — 12.00 Naši poslus ^ čestitajo in pozdravljajo " * u« 13.00 Napoved časa — U*1® -- vestila in zabavna &laSbiraii- 13.30 Za našo vas — l3*50. Vjašl ceri pri vas doma — 14*l5,t3v-poslušalci čestitajo in p°z° -,3-ijajo - U. — 15.00 Napove® ^ sa, poročila in vremenska ^ poved — 15.15 Reklame — Melodije, ki jih radi Poslu,7.o0 — 16.00 Igramo za vas — ^ Športno popoldne — .;r>® vestila. reklame in za“,neV' glasba — 19.30 Radijski ® zS nik — 20.00 Zabavni zV°Kla -vse — 21.00 športna Por°e'gnja 21.10 Iz glasbenega ustvari Amerike — .22.00 Napoved n3 sa, poročila — 22.15 ” jg} glasba — 23.00 Poročila .ja-Sergej Prokofjev: Dru®it,ej i® nji iz oper Ognjeni ang ^ Zaljubljen v tri oranže ^ 24.00 Zadnja poročila in ključek oddaje on«? ** Vlš:ie šole za socialne delavce v Ljubljani razpisuje na 34-*m 1 zakona 0 višji šoli za socialne delavce (Ur. list LRS, štev. - 0 , zakona o visokem šolstvu'V LR Sloveniji (Ur. list LRS, štev. 5-0U) in odloka o načinu' izvedbe razpisa in o pogojih razpisa za pls v višje strokovne šole (Ur. list LRS, štev. 13-60) natečaj , za ^Prejem rednih in izrednih študentov v I. letnik 196162 v odrt«;. za socialne delavce v javnih službah in v oddelek za socialne uetavce v gospodarskih organizacijah. V šolo se lahko vpišejo: .j., al ~ tisti, ki so končali ustrezno šolo druge stopnje, ki je tra-šoa najmanj tri leta in je zahtevala za sprejem končano osnovno j. . tisti, ki so končali šolo za odrasle, ki daje enako izobrazbo «-ot šola, navedena pod točko a); ?> — tisti, ki niso kočah šol, navedenih pod točko a) in b), če s:,,»L11!: vsai štiri leta na uspešnem praktičnem delu v socialnih “luzoah in če opravijo sprejemni izpit; stopnje" S° kon®ali drugo, najmanj štiriletno šolo druge Pod prakso je razumeti: 1-~ Delo na področju družbenih služb v okviru ljudskih odbor ™v in samoupravnih zavodov (področje socialnega varstva, zdravstva, prosvete, notranjih zadev itd.). ._„2- ~ Delo v gospodarskih organizacijah, njihovih samoupravnih organih in njihovih družbenih organizacijah. 3- — Delo v družbenih in političnih organizacijah, ki so ga ' Prav;* ali posamezniki kot osnovni poklic. Sprejemni izpit: i K.andidati pod a) in b) morajo opraviti v septembru 1931 sprejemni izpit iz materinega jezika in iz osnov družbene in politične ureditve FLRJ. Za kandidate pod c) obsega sprejemni izpit pismeno nalogo, ki ““1 pokaže kandidatovo splošno razgledanost in sposobnost izraža-u]a v materinem jeziku, in ustni del izpita, ki naj pokaže temeljna ,n^a lz materinega jezika, matematike, zgodovine naših narodov m JZ osnov družbene in politične ureditve FLRJ. Sprejemni izpit opravljajo kandidati pred komisijo. » Za šolo druge stopnje pod a),,b), d), ki ustreza za vpis v Višjo solo za socialne delavce, je svet višje šole za socialne delavce dolo-v/ nasiednje šole: gimnazijo, učiteljišče, srednjo vzgojiteljsko šolo. jCMnje zdravstvene šole, srednjo ekonomsko šolo, tehnične srednje f,.®- Politično šolo s stopnjo srednje šole, vajenske šole in šole s Praktičnim poukom. Za izredne študente veljajo za vpis enaki pogoji kot za redne. £a izrednega študenta se lahko vpiše, kdor je v stalnem delovnem tj^mccju ali iz drugih upravičenih objektivnih vzrokov ne more obiskovati pouka kot redni študent. Kandidati za izredni, študij morajo imeti od državnega organa, gospodarske organizacije, družbene organizacije ali zavoda, kjer zaposleni, pismeno dovoljenje za izredni študij in zagotovilo za .jtCmesečni plačani študijski dopust letno, ki jim bo omogočil ude-‘czbo na seminarjih in opravljanje Izpitov. n- Prijavo za vpis rednih in izrednih študentov je treba vložiti ■jajkasneje do 15. avgusta 1961 na upravo Višje šole za socialne oeiavce v Ljubljani, Saranovičeva ul. 5, kolkovano z državnim kol-K°m za 50 din. III. Prijavi priložite naslednje listine! 1- Rojstni list, 2- Lastnoročno napisan življenjepis^ ' . 3. Zadnje šolsko spričevalo, š. Zdravniško spričevalo, ,. 5. Tisti, ki so v delovnem razmerju, morajo predložiti še izjavo «are0ine organa, zavoda ali organizacije, kjer so zaposleni, o tra-r«s-u in vrsti služl> na posameznem delovnem mestu in mnenje starešine o kandidatovih sposobnostih za poklic socialnega delavca. Priloge morajo biti kolkovane po 30 din. IV. o sprejemu bo odločala komisija sveta šole, ki bo kandidata Pismeno obvestila o sprejemu v šolo. . v- Podrobne informacije prejmejo interesenti na Višji šoli za mc*alne delavce, kjer lahko dobe učni načrt šole in -program predmetov za sprejemni izpit proti plačilu 100 din. (Tel. štev. šole 33-250.) SVET VIŠJE SOLE ZA SOCIALNE DELAVCE OB RUDARSKEM PRAZNIKU POZDRAV VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE Rudnik rjavega premoga Kočevje RUDARSKI POZDRAV OB NAŠEM PRAZNIKU VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU Rudnik živega srebra Idrija _____________________ ZA VELIKE ZMAGE V SOCIALISTIČNI GRADITVI ČESTITA ZA DAN RUDARJEV Rudnik Sečovlje ZA RUDARSKI PRAZNIK ČESTITA Rudnik Zabukovica TOVAIIA (OVimiH IB tlEntOVEHUSIlH imutv ŽELEZNI KI-SLOVENIJA N I KO IZDELUJE: mikserje — gospodinjske mešalce, sesalce za prah, loščilce za parket, namizne ventilatorje, električne kavne mlinčke itd. SERVISI: “-NIKO" Železniki, Ljubljana, Elektromehanski servis, Rimska 11, Maribor, Vetrinjska It. OBVESTILO o kolektivnem dopustu Obveščamo cenjena podjetja, ustanove, kolektive in ostale poslovne prijatelje, da tovarna ISKRA v Kranju zaradi kolektivnega dopusta od 15. julija do 1. avgusta 1961 ne bo poslovala. Naprošamo vse poslovne prijatelje, da vzamejo to obvestilo na znanje in prilagodijo tudi svoje poslovanje z našim obratom tako, da ne bi prišlo do zastojev v mednarodnih obveznostih. »ISKRA« tovarna elektrotehniških in finomehaničnih izdelkov KRANJ železarna ravne TOVARNA PLEMENITIH JEKEL proizvaja brzorezno orodje 9 rezkarji iz kvalitete y>ELOMAX«. e strugarski noži 9 spiralni svedri 9 krožne žage in segmenti za hladno rezanje kovin Velika vzdržljivost in nizke cene! OBVESTILA BRALCEM /rji o leto je bilo v aprilu zelo ~S toplo in nekega dne v za-četku meseca je bila množica, ki se je dopoldne pomikala po Krakovskem predmestju in Alejah, priča nenavadnemu prizoru. Nad strehami je v navadnem sivem pomladanskem plašču, z aktovko pod roko, v klobuku in brez kakršnih koli naprav, samo nalahno migajoč z rameni, kakor ptič frčal neki moški: Zaokrožil je nad Klubom mednarodnega tiska in knjige in se nenadoma celo spustil, kot bi na pločniku nekaj zagledal, tako da so ljudje, presenečeni meščani glavnega mesta, sfrčali s pločnikov kakor kokoši pred kraguljem — zdaj so lahko že čisto jasno videli prstan na njegovi roki in kakšne podplate ima na čevljih —, toda mož je znova švignil kvišku, pri tem ostro in pretresljivo zacvilil, se dvignil na prejšnjo višino in ko je še enkrat veličastno zaokrožil nad mestnim središčem, odletel proti jugu. Razume se, da je ta dogodek povzročil številne komentarje. Čeprav so novico časopisi pre-molčali — nihče ni namreč vedel, po kakšni liniji je ta mož letel —, je vendar že čez kratek čas vsa dežela vedela vse. Vsekakor bi ta dogodek še dolgo ostal ljudem v spominu, če ga ne bi zasenčil naslednji, ki se je pripetil nekaj dni pozneje. Prav na tem kraju sta se namreč v zraku spet pojavila dva moška z aktovkami, kakor blisk presekala oblake in odletela proti jugu. Pomladni dnevi so tekli dalje in postajali zmeraj toplejši. A nad Varšavo in potem še nad vojvodskimi in celo nad okrajnimi mesti so se vse pogosteje prikazovale na nebu postavice v plaščih in z aktovkami, po dve ali tri, a še najpogosteje posamič; nekaj časa so v cikcaku krožile po zraku in končno izginile proti jugu. hjudje so zahtevali, da se hm pove resnica; konec koncev 'rt bilo nesmiselno, če bi jo še naprej skrivali. Izdano je bilo sporočilo, v katerem je stalo, da je zaradi povišanja temperature, pomladne odjuge in odpiranja oken veliko, veliko državnih uradnikov v raznih uradih in ustanovah podleglo svoji orlovski naravi, da zapuščajo delovna mesta in izletavajo skozi okna. Sporočilo se je končalo s pozivom na vse uradnike in funkcionarje, naj imajo pred očmi ključne naloge petletnega plana, naj premagajo v sebi klic krvi in ostanejo na svojih mestih. V naslednjih dneh so bili množični sestanki, na katerih so uslužbenci sprejemali obveze, da se bodo borili s seboj in ne leteli skozi okna. In tu se je začel tragični konflikt.. Čeprav so imeli najboljšo voljo, da ne zapustijo svojega dela, se nad glavnim in drugimi mesti število letečih uradnikov ni zmanjšalo. Plesali so po zraku, prevračali kozolce v sončni sinjini, se ob sončnem zahodu šli ringaraja in se, pijani od svojega veličastnega poleta, kosali s pomladnimi vetrovi. Spuščali so se čisto nizko, pa spet odfrčali tako visoko, da jih. človeško oko ni več doseglo. Tu pa tam so ljudem, ki so hodili po cestah, padle izpod neba na glavo gamaše ali očala, izgubljena v, divjem letenju. Delo v opustošenih uradih je zastalo. Iz Tater so prišle alarmantne vesti. Postaje gorske službe so sporočale, da so se začeli na sedlih in grebenih množično pojavljati uradniki, ki letijo s hriba na hrit> in delajo škodo med ■živalstvom. Takšnih tožb je bilo vse več. V novotrškem okraju je samo v enem tednu brez sledu izginilo osemindvajset jagnjet, v Muszynu pa je neki orel, v katerem so prepoznali pomočnika direktorja departementa v enem od ministrstev, nenavadno drzno napadel neko pra-se in ga odnesel. Pojavljali so se kakor strele z jasnega. Medtem se je bližal maj in v uradih so povsod odpirali okna. Resnost položaja je še povečalo dejstvo, da so največ primerov poorlenja zabeležili v najvišjih uradih. Čim višja je bila ustanova, tem večji je bil odstotek teh kraljevskih ptičev. 'Trpel je prestiž, kajti od časa do časa so državljani zagledali kako visoko osebnost, ki so jo doslej poznali samo s tribune ali s fotografije, kako maha z nogami in se kakor balonček vali po zraku. Izdan je bil torej ukaz, da . je treba v pisarnah okna zapirati, ne glede na to, ali je vroče ali ne. Odslej so okna res zapirali, toda to ni dosti pomagalo, kajti resnični orel lahko odleti tudi skozi okence za zračenje. Poskusili so vse, kar se je dalo. Nekaterim uradnikom so privezali na čevlje svinec; zaman — odleteli so v nogavicah. Tiste, ki so jih imeli na sumu, so z vrvmi privezali k mizi, toda oni so vrvi prekljuvali. Kat naprej se je dogajalo, da je kak uradnik vzdihnil, se še malo obotavljal, kajti v njem se je čut dolžnosti boril z glasom narave, in že je stal na oknu, iz nerodnosti malo pokašljal in zletel ven; pogosto je še med letom pospravljal zadnje zalogaje malice in pil zadnje požirke čaja. V takšnih pogojih je bilo zelo težko urediti kako uradno stvar. Uradnik, ki se je pripravljal, da odleti, je v glavnem odnesel s sabo v aktovki vse akte, ki bi jih moral rešiti. Sam sem uredil neko stvar pri referentu G. samo zato, ■■ ker sem imel znance med logarji, ki so mi izdali, da so videli referenta G. v bližini Morskega Oka, kako se je boril z neko kozico. Prosilci so organizirali cele ekspedicije v kraje, kjer so pričakovali, da bodo našli gnezda ali lovska področja uradnikov, ki so jih iskali. Tako se je zelo razvila alpinistika, zato pa se je zamotalo državno administrativno življenje. Gozdna služba je dobila nalog, naj lovi ubežnike. Toda kdo bi jih ujel — urne, spretne, gibčne in hrabre! Nepričakovano lepe uspehe so dosegli samo s tem, da so pred vsakim prvim nastavili okoli blagajn mreže. Uradniki so tedaj v celih jatah Križanko št. 24 Vodoravno: 1. kit samorog, 6. staroegipčanska kamnita podoba leva s človeško glavo, 11. pluženje, 12. pisec odrskih del, 1$. znamka italijanskih tovornjakov, 16. nikalni prislov, 18. nekdanji kozaški Vojhški poveljnik, 19. grška črka, 20. anglosaška ploskovna mera, 22. grški bog ljubezni, 23. zagozda, 24. moški glas, 25. indijski denar, 26. števnik, 27. vrsta žita, 29. eden naših čutov, 31. vrsta vulkanskega otoka, 34. poslanec, glasnik, 35. del atomskega jedra, 37. najvišje karte, 38: veznik, 39. vadim, vežbam, 41. kazalni zaimek, 42. zoološki naziv za plazilca, 43. redko tkano blago. Navpično: 1. deveta stopnja v glasbi, 2. riževo žganje, 3. kratica za »vršilec dolžnosti«, 4. neplačilo, 5. drogovi v kozolcu, 6. postava, 7. droben, 8. samoglas- frfotali okoli finančnih oddelkov, krožili in spuščali pretresljive, pohotne krike, pijani od instinkta, ki je bil močnejši od njih. Toda takoj po prvem so spet izginili, a tisti, katere so ljudje ujeli, so ali izbirali ali znova pobegnili. Tako je minila pomlad in prišlo je poletje, vroče, polno prostosti in novih poletov. In nenadoma se je kakor bolezen pojavila jesen in vzela soncu njegovo moč. V gorah je bilo za hrano zmeraj teže. Zadnji šolski izlet na Sivinico je našel nekje med skalami nekega referenta, prvega, ki ni ob srečanju z ljudmi pri priči pobegnil, ampak jih je gledal kakor sova. Brado je skril v zavihani ovratnik tenkega, preperelega plašča, v katerem je očividno odfrčal spomladi. Šele ko so se mu ljudje približali na nekaj korakov, je začel racati nazaj, hripavo zavreščal, se dvignil in težko- odletel proti Peterim jezerom. Pogoltnila ga je megla. Danes pada prvi sneg. Mokre snežinke se tiho spuščajo na škodlaste podhalske strehe, in mazurske hiše. Pod strehami pa se poraja narodna pesem, polna občudovanja — pesem o raznih uradnikih, teh naših voditeljih — pesem o resničnih orlih. nik in soglasnik, 9. starogermansko pleme, 10. pokrajina v Indo-kini, 13. najbolj naporna disciplina pri teku, 14. izumrli gla-vonožci, ki so živeli v triasu, juri in kredi, 17. škaf, 19. izbrana družba, 21. etiopski plemenski poglavar, 23. vranji glas, 27. osje gnezdo, 28.'žile dovodnice, 29. velika ptica ujeda, 30. luknjice v koži, 32. ribiška priprava, 33. mesto v Franciji, 35. predlog, 36. perje pri repi ali korenju, 39. enaka soglasnika, . 40. kemični simbol za redko prvino mazurij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. projekt; 7. traktor; 13. rele; 14. Loire; 16. pare; 17. Adiža; 19. rtina; 21. nak, g; 22. hirati; 24. efekti, s; 27. cena; 28. otep, i; 29. Morana; 31. osa-rij, .k; 34. ali; 35. Atena; 37. ata-ka; 39. soba; 41.. otoki; 43. atol; 44. natema; 45. alifati. SLAVOMIR MROŽEK: Pomlad m Poljskem r 2 ' 3 V 5 ti 6 ? 8 9 10 ir 12 — 13 14- m 15 ir H ir 20 21 i 22 m 23 m in MU h m 25 B 26 . I! h it m 29 50 m 31 32 33 35 36 3? K; 11 39 ‘ 40 41 S mm te DELAVSKA ENOTNOST Sestavek tovariša Romana Albrehta c. delitvi dohodka gospodarskih organizacij, ki smo ga objavili v »Pogovorih 61« smo vezali tudi v posebno brošuro. Brošura, ki je prišla pravkar iz knjigoveznice, obravnava najbolj aktualne probleme oblikovanja in delitve dohodka naših gospodarskih organizacij. Delo je sestavljeno na temelju predavanj tovariša Romana Albrehta v Politični šoli v Ljubljani. Vše sindikalne organizacije, ustanove, delavske univerze in ostale interesente opozarjamo, naj čimprej pošljejo naročila za brošuro Delavski enotnosti Ljubljana, Kopitarjeva 2, kajti vse naše publikacije so doslej kaj kmalu pošle. Cena brošure je 85 din. Pred kratkim so na Okrajnem sindikalnem svetu Novo mesto razpravljali o razširjanju sindikalnega tiska. Sklenili so, da naj bo vsak član plenuma OSS in ObSS ter člani izvršnih odborov sindikalnih podružnic naročen na Delavsko enotnost. Prav tako so sklenili, da bodo skušali pridobiti za naročnike Delavske enotnosti vse člane upravnih organov kolektivov in da bodo tudi med ostalimi člani sindikata poživili ter pospešili akcijo za pridobivanje novih naročnikov. i Sklep ni ostal samo na papirju. Prav za to številko smo dobili iz dveh občinskih sindikalnih svetov več naročilnic za nove naročnike. Občinski sindikalni svet Sevnica nam j® poslal naročilnice za 7 novih naročnikov, Občinski sindikalni svet Novo mesto pa nam je pcelal 6 naročilnic. Želo nas je presenetilo pismo sindikalne podružnice podjetja Almira iz Radovljice. Pišejo nam. da prenehajo biti staini naročnik in odpovedujejo Delavsko enotnost, ki so 1° doslej dobivali 30 izvodov za kolportažo, 14 izvodov pa z3 stalne naročnike. Začudili smo se predvsem zaradi tega> ker odpoveduje sindikalna podružnica, ki bi morala največ prispevati za širjenje njihovega lista (tako kakor delajo druge sindikalne organizacije, o katerih govorimo tudi_ v naši rubriki). Prepričani smo, da bo sindikalna podružnic® znala pridobiti vse bralce Delavske enotnosti za redne naročnike in da nam bo kmalu poslala njihove naslove. Zato upamo, da bomo prihodnjič lahko o sindikalni podružnici podjetja Almira napisali kaj pohvalnega. Pisma, ki nam ga je poslala Sindikalna podružnica podjetja AVTOPREVOŽ iz Postojne, pa smo bili zelo veseli. Pišejo nam, da dobivajo v njihovem podjetju vsi člani delavskega sveta in upravnega odbora ter vsi vodilni uslužbenci naš list. Skupaj prejemajo 28 izvodov. Zdaj pa so nam poslali naročilnice za še 14 novih naročnikc.v. Prizadevanj3 tega razmeroma majhnega kolektiva, v katerem je naš P°' verjenik tajnik sindikalne podružnice Lojze Bajc, ki mu pomaga članica mladinskega aktiva Erna Augusti, naj bo *3 zgled drugim kolektivom. V počitniškem domu ČP »Celjski tisk« na Velikem Lošinju je v juliju in avgustu na voljo še nekaj ležišč. Ia' formacije daje uprava podjetja v Celju, Trg V. kongresa 3 in poslovalnice turistične agencije Izletnik. PRODAJA ZGRADB: ' V NOVIH SELIH pri Kočevju je naprodaj enonadstropna hiša s kuhinjo, 8 sobami in vrtom, ki bi bila primerna za ureditev počitniškega doma. Zdradba je ob Kolpi in omogoča klimatsko zdravljenje, ribolc.v in lov. Cena 12,990.000 dinarjev. Informacije daje Jože Kajfež, N c.v a sela pri Kočevju št. 13 in Izletnik Ljubljana. j V VAČAH je naprodaj stavba, ki je bila zgrajena za počitniški dom uslužbencev PTT službe. Cena po dogovoru-Informacije daje Franc Kimovec, Vače in Izletnik Ljubljana- 46. Goobar ni čakal učinka svoje izpovedi. Obrnil se je in šei. Nekaj časa so odmevali njegovi koraki, nato je zažvižgalo dvigalo. Ljudje pa sc. stali nepremično. Nekdo je šel z roko čez obraz, nekdo se je odkašljal, dokler se nenadoma niso vsi zdrznili in odšli s povešenimi glavami... To je bila velika in nepričakovana zmaga. Goobar je premagal našo malodušnost in strah. 43. Tudi na drugih delih ladje se je širil upor. Geina povečana hitrost je ljudem zmračila um in jim odvzela prisebnost. Najhuje je bilo to, da nihče ni vedel, kako napraviti konec temu peklu. Bili smo v položaju, ko odpovedo vsi računi in predvidevanja. Začetek in konec uganke je bil skrit v ljudeh, to pot nismo mogli poklicati na pomoč stroje, paniko je lahko preprečil le človek. 47. Vseeno se življenje na ladji še dolgo _ni znašlo v nekdanjem redu. Znanstveniki so preizkušali in izpopolnjevali različne naprave i« izume, ki naj bi ljudem omogočili normalno življenje v novih pogojih, ko povečanje ali zmanjšanje hitrosti ne bi smelo hromiti delovanja človeškega organizma in vplivati na njegovo duševnost. Skoraj lete. dni so trajali negotovi poizkusi. 44. Ta človek je bil Goobar. Sredi vrveža sem zaslišali njegov glas: Vi, ki bi radi poginili, žrtvujte mi deset minut svojega življenja. Potem napravite, kar vks je volja. Nihče vas ne bo oviral. Obljubim vam. — Zgodilo se je nekaj nenavadnega. Množica se je umirila, v očeh je zasijalo upanje. Kaj bo povedal ta mirni mož, ki je zanesljivo vodil že toliko preizkusnih odprav? 48. Končno je le uspelo. Zopet sme. se počutili kot doma, na Zemlji. Omogočili so nam celo takšno razkošje, kot so letni časi. V umetnih vrtovih smo lahko doživljali' pomlad, poletje, jesen in zimo. Otroci, ki so bili rojeni na Geii, teh sprememb še niso poznali, a so jih doživljali s pravim veseljem. Bili so Zemljani. Pravi Zemljani, ki bodo ob vrnitvi domov že fantje in dekleta, 45. Govoril jim je o ljudeh, ki sc. v Prete jpJ«. živeli in umirali za ideale in za človeški napr O trpljenju in žrtvah, ki so padale preden Je vek dozorel za komunistično družbo. ig. je odgovornost odprave, ki se je podala P ^ vc.ljno da neznano in tvegano pot zato, da 0 nesla Zemljanom nova odkritja in nova sp°z ki bi pomenila začetek nove dobe. 49. Poslej se krize v ljudeh niso več Poja^eKC^ Minevala so leta in bližali smo se cilju. sVr smo, po daljšem premoru, zopet zaslišali rilnih signalov. Zdaj nas ta zvok ni več n s strahom, temveč s pričakovanjem in 'jag0dl‘?: nostjo. Zvočniki so nam napovedali nove “ Gea je zašla v pas neznanih plinc.v, ki * bržčas od neznanega nebesnega telesa,