-38­
se mi zdi slabo znamnje, ker dohtar je sicer prav raz-
govoren. Ali prašfijte ga sami, znabili da Vi kaj več 
zveste od njega, kot jaz"". Valentin ni na to nič 
odgovoril, se je počasi napravil in je šel na lov, ka­
kor je bila njegova navada. 
Ko je bil že daleč v gozdu, zazvoni pri fari 
merliču. Žalostni glns mu je pretresel vse ude in serce 
ga je zabolelo. Nehote prime za klobuk in zdihne : 
„Bog ti daj gori v nebesih srečniših dni, kot si jih 
uživala na tem revnem svetu. Nikoli bi ne bil verjel, 
da boš kdaj kot revna tujka umerla pod mojo streho*. 
Ko pride domu se je ravno dohtar odpeljal in 
Martin je izbiral deske za trugo. Valentin ga pokliče 
v svojo sobo ter mu reče: „Martin! osedlaj mi konja 
neutegoma, ker mislim iti malo od doma. Znabiti me 
ne bo ene dni nazaj; skerbi ti, da bole merUča spo­
dobno pokopali in da bo vse v redu, pazi tudi na ma­
lega Riharda, da se mu kaj ne zgodi". 
Čez pol ure je Valentin že jezdil iz grada. Kot 
blisk ga je nesel spočiti konj po dolini, ustavi se še^ 
le, ko pride iz doline na razpotje. Tu premišljuje, kam 
bi jo zavil, ker do zdaj je jezdil le tje v en dan brez 
pravega cilja. Ko tako premišljuje, mu pride na misel 
nekdanji sošolec Tomaž Burja, ki je kake štiri ure od 
tod imel svoje posestvo. Vedno sta si bila dobra pri-
jalla, da si tudi nisla bila v vseh rečeh edinih misel. 
Kar sta zapustila ljubljanske klopi, se nista več vidila; 
Valentin se je bil že večkrat napravljal iti obiskat svo­
jega prijalla, pa ne vem, ali bi se bilo zgodilo tako 
kmalo, ko bi se ne bilo to v gradu pripetilo. Dolgo 
jezdi ob Kerki, potem jo zavije v stran in kmalo za­
gleda pred sabo gradič svojega prijatla. Jelo se je že 
mračiti, ko prijaha do grada-, po stermi cesti sta se 
na malih saneh dričala dva zala dečka. Eden je bi! 
za spoznanje veci, sicer pa sla si bila podobna, kot 
jajce jajcu, tudi v obleki. Starisi se je vsedel spredej 
na sani, da jih je z nogama ravnal, drugi se je zadej 
sede pervega z rokama oklenil okoli pasa in tako sta 
šla kot blisk po stermem bregu. Potem sta z velikim 
trudom vlekla sani na breg, tu sla se spet usedla in 
kričaje sta na novo dričala navzdol, da se je vse za 
njima kadilo. Da sta se časih v sneg prekucnila, to 
ju ni veliko motilo; skobacala sta se iz snega in sme-
jaje sta se dalj« vozila. Z hišnega praga ju je z do­
padljivim očesom gledal mož Valentinove starosti v 
navadni kmečki obleki, le da je bila iz boljega blaga 
in lepše izdelana. Valentin zdaj prijezdi do hiše, stopi 
s konja in gre proti možu; ta mu gre naproti ter ga 
prijazno pozdravi. „Tomaž!" „„Vćilentin !" * in stara 
prijatla se objameta. 
Dečka sta zdaj tudi bliže prišla, ko sta vidila 
tujca, in stareji sin si ni dal vzeti, da je Valentinovega 
konja peljal v hlev, mlaji je pa tekel materi povedat, 
da so gosta dobili. (Dalje prihodnjič.) 
Mythologične drobtine. 
(Po narodnih pripovedkah naznanja Dav. Terstenjak.) 
O kukovici. 
Kukovica je popotna ptica, toraj symbol 
časa in mladoletja. Kot ptica časa in potovanja je 
postala prerokovavna. Slovenski otroci uprašujejo kuka­
vico, ko jo pervokrat v mladem letu peti začujejo, 
kako dolgo jim bo živeti. Število let pa odločujejo 
po številu, kolikorkrati zakuka. 
Ker v zmladlelku zemlja spet jame roditi, je ku­
kovica tudi symbol rodovitnosti, sreče, obil­
no s t i. Zato pripovedujejo, da mu nikdar ne zmanjkuje 
denarjev, ako jih ima onda v žepu, ko pervokrat v 
zmladlelku kukovico začuje. 
Polski lelopisec Prokosz (Staropolska kronika. War-, 
szawa 1825, str. 113.) piše, da se je boginja Živa 
spremenjala v kukovico. To hoče reči: Živa je bila 
boginja mladoletne zemlje — mladoletne rodovitnosti, 
in kukovica kot ptič mladoletni njen symbol. 
Ker pa se prerokovanje in bajanje kakor tudi 
dajmonslvo dotikajo, tako je kukovica tudi postala ptica/ 
hudega — zlega principa. Primeri nemško prislovico: 
„Geh zum Gukuk"! Sedaj zapopadamo, zakaj ima 
kukovica po serbskih narodnih povestih in pesmah cerno, 
žalostno stran. Serbska prisiovica: „Ti kukovica*!: 
pomenja to kar: „ti nesrečnež", in „kukaven stan' = ' 
žalosten stan. (Obširniše glej Grimm deutsche Myth. 
2. Auflage, 2. B. str. 1088.) 
Slovenske narodne pesme slaro babo primerjajo 
kukovici ; toraj bitju neveselemu, otožnemu, hudobnemu. 
Vdeba imenujejo Slovenci „kukovčinega hlapčeka", ker 
navadno pred kukovico v naše kraje prihaja. Že sem 
na drugem mestu omenil, da je po slovenskih narodnih 
povestih tudi v deb prerokovaven ptič.*) Ako prav 
pomnim , sem v Ljubljani v mostovžu muzejnem vidil 
iz kamna napravljeno ribo z vdebjo glavo. Riba 
je symbol vode, iz vode pak so tudi stari Slovenci 
prerokovali (beri moj članek „0 vodi" v Glasniku); toraj 
združeni symbol kaže na prerokovavne božanstvi. 
O šterkD. 
O tem ptiču sem že v „Glasniku* pisal in rekel, 
da se veli tudi Bogdal, in otroke v hišo prinaša. 
On je tudi oznanovavec vigredi, in Polaki ga 
posebno častijo. Polsk plemič je ujel šterka, kteri je 
na njegovi strehi blizo dimnjaka gnjezdo imel, in mu 
medeno rinko okoli vrata obesil z napisom: 
Haec ciconia 
Ex Polonia. 
V jesen je šterk odletel v južne kraje. Ko pa se 
je pomlad spet približevala, je hodil plemič vsak dan 
gledat, ali se šterk še ni povernil v svoje staro gnjezdo. 
In res nekega dne prileti z rinkico okoli vrata. Plemič 
ga vlovi, da pogleda, ali je res taisti, kteremu je on 
rinko z gori imenovanim napisom okoh vrata obesil, — 
in glejte čudo: rinka je bila iz zlata in je imela napis: 
* India cum doniš 
Remiltit ciconiam Polonis. 
Tako daleč potuje ta palhetični ptič. Pravijo, šterk 
svoje mlade na herblu nosi, da jih letati uči ali ne-
varšini otima, če žuga kaka nesreča hramu, na kte-
rem stanuje. Zavoljo tega pobožnega značaja je šterk 
srečonosen ptič. Kjer si šterk gnjezdo napravi, tam je 
sreča pri hramu. Kdor pervega šterka zvigredi vidi, 
ta gotovo obogati. Zato smo otroci v zmladlelku, ko 
*) Vdeb tudi ve najti koren, s kterim se lehko vrata zlate 
gore odprejo. Ta vera se nahaja pri Nemcih in Slovanih. 
Nemci imenujejo koren: Springwurzel; glej Vemaleken» 
Mythen und Bräuche, str. 140. 

so šterki mimo moje domačije letali na Ogersko in 
Polsko, cepetali in kričali 
Rada, rada, radaf 
Šlerk, šlerk, šlerk! 
Zlati stric brez berk 
Daj nam zlata, zlata 1 
Kot srečodelivca in zakladonoša ga tudi poštujejo 
nemške povesti, in ga imenujejo A deb o ar*), srečo-
noša. Beseda ad, od, ead pomenja po Grimmu 
(Geschichte der deutschen Sprache I, Aull, 468) zaklad, 
zalo ime znanega nemškega vojvoda Odoacer (Odoa-
ker, pozneje zbrušeno v O tok ar) se je po ravno tistem 
slavnem jezikoslovcu izvirno velelo: Odo vacar, Ead-
vacar in pomenja: Schätzehüther**). K nemški ad, 
od, ead — thesaurus, primeri serbsk. adija, po Vuku 
Goldschmuck.. Jeli sem tudi spada nemško odegun, 
dives? (Glossar Gassar). 
e kraijiìiii ali sterika. 
Pri štirskih in koroških Slovencih se steržek tudi 
kraljic veli. O njem sem čul sledečo povest. 
Ptiči so sklenili, da tistega za kralja izvolijo, kteri 
bo nar više zletel. Vsi ptiči se vzdignejo-, tudi nar 
manjši, steržek, kteri svoje gnjezdice v zemeljskih 
luknjicah ima, ne zaostane. Ker je le majhen, se med 
letenjem šterku pod perje skrije, česar vendar šterk 
ne zapazi. Vsi ptiči so že opešali, samo orel in šterk 
sta še krožila v neskončnem zračnem morju. Ali tudi 
šterk opeša, in orel sam še leta v nehotični višini. 
Ko se šterk na zemljo spušča, mu steržek izpod perja 
zleti in se derzne z orlom meriti. Ko tudi orel opeša, 
ostane steržek zmagavec in hoče kralj biti, ali drugi 
ptiči so zvedeli za njegovo goljufijo, in so ga hteli ubiti. 
Steržek pa se skrije v gosto germovje, da maščevanju 
uide. Zato je tudi dobil psovavno ime kraljic, ker 
kralj je ostal orel. Pri Nemcih se veli Zaunkönig, 
in enaka povest je tudi v onih krajih Nemčije znana, 
kjer so svoje dni Slovani stanovali (glej Kuhn, märkische 
Sagen str. 2933- Kakor mi je g. prof. Majciger pove­
dal, je ta povest tudi v Kranjski gori znana. 
Sonet. 
(Zložil Gr. Krek.) 
Minuli so prezgodaj dnevi sreče, 
Ko me roke so materne gladile, 
Veselja dosti v persih obrodile. 
Ki ga kalile niso rane žgece. 
Občudoval livade sem cvetece. 
Po nebu sem prešteval zvezde mile; 
Le one so takrat me veselile, 
Po njih oziral sem se hrepeneče. 
boar = nošec, gotb. b ai ran, nositi, gr. ^epsiV, slov. berem, 
zato: Branih or, Waffenträger, Dalibor, der weithin 
tragende, Katibor; iz berem je bremen, das Gesam­
melte, rusk : b e r e m n a j a, mulier gravida , itd. Grimm 
ima adebär, ciconia (Deutsch, worterb. s. v.) Veli se ie 
tudi heilbot, nuntius salutis. 
**) Kakor Arabljani mislijo, da je šterk bil pervlje človek, tako 
tudi Litvini pravijo, da se šterku ne sme nič zalega sto­
riti, ker je v drugih krajih človek, (glej Schwenck, Myth. 
der Slaw. str. 129.) 
Pa čase zlate večnost je zakrila, 
Spomin samo za sabo je pustila, 
Ki ranjeno serce še oživljuje. 
Za me zdaj ah! Erot verige kuje. 
Strasti odpira žrelo se grozeče. 
Iz serca upanje je šlo cveteče. 
Človek toliko velja, kar placa. 
(Spisal J. Mencinger.) 
III. 
Prihodnji dan je bila nedelja. Pred deseto mašo^ 
in tudi po maši se nič diuzega ni pripovedovalo in 
presojevalo, kakor sinočna dogodba v Rezini hiši. Sta-
rejim možem se je Matevževo ravnanje zdelo nespo­
dobno; nekterim mlajšim se je Matevž zdel neumen, 
ker dekle bolj ljubi kot denar; dekleta so ga pa veči­
del hvalile. 
Reze ni bilo pri deseti maši, Matevž je pa stal 
med tovarši enacih let, kakor njih pervec in poglavar, 
na videz veselega obraza. Tovarši, ki so ga poprej 
toliko v časti imeli, so ga malo ogovarjali; nekako 
milovaje so ga gledali, in tudi med njimi ni tekla go­
vorica, ker vsacemu je v mislih bilo le to, kar se je 
z Matevžem godilo; vpričo njega si pa upali niso o 
tej reči govorili. Bilo je vsem tesno pri sercu, nar 
bolj pa Matevžu, ki ni govoril in tudi ni pazil na njih 
govorjenje, kakor se tudi ni oziral na dekleta memo-
gredoče, ki so ga radovedno pogledovale, ali se je 
kaj spremenil od sinoči. Obernjene je pa imel Matevž 
OČI na očeta Krucmana, ki je pod lipo pred pokopa-
hščnimi vralmi imel okoli sebe zbrano kerdelo mož, ki 
so poslušali njegove nasvete in sodbe. Vsako nedeljo 
je mož imel pod lipo posvetno pridigo za sosesko , in 
prav radi so ga poslušali, ker imel je Krucinan pervo 
besedo v vseh rečeh. Ni bil sicer župan, pa župan 
ni mogel nič skleniti, dokler ni Kiucman pristopil na 
njegovo stran. Tudi v premoženji so ga prekosili ne-
kteri kmetje; vendar niso imeli vece veljave, kakor 
stari skušeni mož. Da je Krucman zadolženo hišo. ki 
jo je prejel od očeta v hudih letih, spravil na dober 
stan, da je imel terdno, delavno družino in vedno 
srečo pri opravilih, ker je vse storil o pravem času, 
in da so se besede, ki jih je izustil v bolj važnih za­
deval) , večidel vselej poterdile : to vse je pripomoglo 
možu k veliki časti in dobremu imenu v soseski; nje­
govega sveta so vsi iskali, in nič ni bilo v soseski 
narejenega in sklenjenega, kar bi ne bil poprej Kruc­
man poterdil; in čeravno mož ni bil prost nekakega 
napuha, ki se je razodeval v noši in govorjenji, je bil 
vendar obče čislan in dopadlo je ljudem, da se možki 
Krucman tudi možko vede. 
Ko se je družba okoli Krucmana nekoliko razkro­
pila , pristopi Matevž v krog poslušavcov. Ko ga Kruc­
man ugleda, reče še lekaj besedi možem za slovd, 
zapusti jih z Matevžem, in preden je Matevž usta 
odperl, spregovori Krucinan: „Kakor ti berem na 
obrazu, bi me rad za svet prašal. Ako je beseda važna, 
pa stopiva h kerčmarju na kak bokal. Vino da človeku 
dobre pametne misli, če ga zmerno piješ; pri vinu se 
vse bolj vjemajo misli in besede, in hitreje človek pre-