(K5)5MlMQU©IEnGLAS Leto XLIII - št. 61 - CENA 6 din _ stran 2 Kdaj nadomestila za drugačno delo stran 3 Gostinski lokali na vsakem koraku Kranj, torek, 7. avgusta 1990 ren\s*a stran 4 Enotni kriteriji so tudi krivični Jubilejna, 40. prireditev Sejem popustov Kranj, 6. avgusta - Član predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman bo v petek, 10. avgusta, ob 10. uri v Kranju odprl 40. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem. Prireditev, katere začetki segajo častitljivih 497 let v zgodovino, bo letos, tako kaže, po dolgem času spet z eno besedo pestra oziroma z različnimi tržnimi značilnostmi sejma. Prireditelji so jo tokrat v napovedi označili kar kot sejem popustov. Sejemski prostor v Savskem logu na 30 tisoč kvadratnih metrih je že nekaj časa razprodan. Zasedlo ga je skoraj 800 neposrednih razstavljalcev. Med skoraj 200 samostojnimi jih je 16 (neposrednih) iz več evropskih držav, ZDA in Japonske. Čeprav bo tokrat o razstavnih značilnostih in poudarkih težko govoriti, saj bo na sejmu pestra raznolikost izdelkov in blaga, pa bodo v ospredju prav gotovo kmetijska in gozdarska mehanizacija, pohištvo, avtomobili različnih proizvajalcev, raznolika zabavna elektronika in tehnika, stroji, pa tekstil, obutev, oprema za dom in gospodinjstvo. Celovito se bo z vsemi značilnostmi predstavila Železna Kapla, turistično Pa gospodarska zbornica avstrijske Koroške. Letos bo na sejmu tudi Zavarovalna skupnost Triglav, seveda pa ne bo z zdaj že tradicionalnim poslovnim nastopom manjkala tudi Gorenjska banka. Prireditev od 10. do 19. avgusta pa bo tudi letos nekakšno "tradicionalno poživilo" kar zadava zabavno dogajanje v središču Gorenjske. Vsak večer bo namreč ob nagradnih žrebanjih nastopaldrug zabavni ansambel. Dvakrat bo nastopil le Agropop. • A. Ž. ^N29 i1 V$A BENCINSKA ČRPALKA NA PRIMSK0VEM NUDI V MALEM VELIKO Spodnje Ravni, 5. avgusta - Planinsko društvo Jezersko je z današnjo slovesnostjo označilo 90-letnico odprtja Češke koče. Več o tem dogodku na zadnji strani! Tekst in foto: S. Saje Kulturno nelagodje Pravzaprav se takoj, ko dobi članek svoj naslov, pojavi vprašanje, če ustreza vsebini. Morda bi zvenelo drugače, če bi se bralo na primer Nekulturno lagodje, prav gotovo pa ne bi bilo težko najti še kakšno variacijo na isto temo, toda ob istočasnem ali pa tudi ob nesinhronem premetavanju pripon spredaj ali zadaj, bi ostali osnovi isti: kultura in nelagodje. V takem položaju - namreč nelagodju - se je zadnje čase znašla kultura. Pa ne ravno zato, ker ji je nova vlada za začetek - podobno kot drugim družbenim dejavnostim - odrezala odstotke, ki bi ji morda do konca leta še zagotavljali kolikortoliko dostojno uresničitev že tako ne ravno bogatih programov. Nelagodje se namreč začne porajati zaradi nemoči ob spoznanju, da se kultura pripenja le kot zadnji vagon v vlakovni sestav, pa še to v nenehni nevarnosti, da ga kje na kakšni postaji morda še po nemarnem odklopijo in pozabijo. Bo kdo rekel, da je takšno gledanje neumestno in da se za obstoj kultu- re ni treba bati, da se bo kak drobiž pač vedno našel in podobno. Pa ravno tukaj kaže iskati izvor nevarnega razmišljanja: že dolgo časa se kulturni trendi pod težo problemov in kulturne politike upogiba-jo in kažejo le navzdol in nobenega znaka še ni od nikoder, ki bi kazal na kakšne spremembe. In teh očitno še nekaj časa ne bo: pod pritiskom bližnjih stečajev in naraščajoče socialne krize je od nekdaj v veljavi zaščitni ukrep takoimenova-no razbremenjevanje gospodarstva. S tega raz-gledišča pa je žal kulturo vedno videti na zadnjem mestu. Razlag in razlagalcev zakaj mora biti tako, pa je vedno dovolj pri roki. S tega zadnjega mesta pa kultura ne zmore več posegati v civilizacijska dogajanja, skratka ne opravlja svojega poslanstva - ker tega ne zmore ali pa ker je že več ni. Muze pa - če bi občutile le nelagodje ob vsem tem, pa ne - obmolknejo. • Lea Mencinger Pričakovani prometni kaos Jesenice, 6.avgusta - Investitorji in izvajalci so končno sporočili, da avtoceste mimo Jesenic do časa, ko bo zgrajen karavanški predor, še ne bo. Zakasnitve del, tudi prestavitev trase zaradi težavnega terena Jeseničani so dočakali informacijo, ki so se je najbolj bali: avtocesta iz predora preko Mežakle do Most in Vrbe v nobenem primeru ne more biti dokončana do junija prihodnje leto, ko bodo odprli karavanški predor. Zato se bodo zdaj odločali za spremembe prometne ureditve skozi Jesenice. Lahko bi iskali vzroke, zakaj je kljub neštetim dogovorom prišlo do zakasnitve. Nedvomno jih je več, med njimi je dovolj tehten predvsem ta, da je po vsej dolžini trase skupno kar osemnajst objektov in da je teren eden izmed najtežjih. Projektanti so zatorej iskali najprimernejše rešitve. Ko so že začeli delati, se je med drugim tudi izkazalo, da je postopek uvrtavanja kolov na pobočju Mežakle praktično neizvedljiv in so morali preprojekti-rati oporne zidove in na odseku, ki je dolg 2.200 metrov tudi prestaviti traso avtoceste tako, da bo večinoma položena na viadukte. Zakasnitev na najtežjem odseku in številne druge nevšečnosti: avtoceste tako ne bo. Zdaj bi lahko na dolgo ugotavljali, kako brezplodne in niče-ve so bile vse obljube »pristojnih« funkcionarjev, ki so hodili na Jesenice in vedno znova zagotavljali, da bodo s svojo avtoriteto storili vse, da bo avtocesta istočasno s predorom. Ali ni bilo škoda besednega truda, če se pri nas prej ali slej izkaže, da od vsega nič ne bo? Jeseničani bodo zatorej kar nekaj časa možne žrtve prometnega kaosa številka 1. Pričakovati je namreč treba težke in najtežje tovornjake na magistralni cesti, ki je obenem tudi lokalna. Težki tovornjaki pa so kot gradbeni stroji. Na gradbišča, kjer stojijo, je prepovedan vstop, kajti ob okvari gradbeni stroj zmelje vse pred seboj. Koliko žrtev bomo zatorej »vkalkulirali« in koliko je na tem prostoru sploh vredno človeško življenje? • D. Sedej Republiška odgovornost za park Radovljica, 4. avgusta - V radovljiški občini so osrednji del letošnjega občinskega praznovanja pripravili v soboto v Bohinju. V Stari Fužini so odprli obnovljeni planšarski muzej, v tamkajšnjem kulturnem domu pa pripravili slovesnost, na kateri je zbranim o aktualnih družbenih in gospodarskih razmerah v občini spregovoril predsednik občinske skupščine Vladimir Ćerne, in nato še javno tribuno o Triglavskem narodnem parku. Tribuna je bila nadaljevanje nedavne precej burne skupščinske razprave o prostorsko-ureditvenih pogojih za območje Triglavskega narodnega parka. Razprava je pokazala, da bo treba na novo opredeliti vlogo parka, spremeniti ali dopolniti zakon o parku in v njem tudi določiti ekonomsko in pravno odgovornost slovenske države za park, zagotoviti nadomestila vsem. ki so zaradi omejitev, drugačnega dela in varovanja naravne in kulturne dediščine prikrajšani pri zaslužku, razbremeniti parkovno upravo dejavnosti za pridobivanje denarja, razmislili morebiti tudi o tem, ali bi za "uživanje" v parku uvedli nekakšno vstopnino... Prireditve ob prazniku radovljiške občine se bodo nadaljevale še ta teden. Jutri, v sredo, bo ob 19.30 v radovljiški graščini koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole Radovljica, v nedeljo ob 8.30 pa tradicionalna, šesta kolesarska dirka Po ulicah Radovljice. • C. Z. Oživljanje ženitvenih običajev Bled, 6. avgusta • Minulo nedeljo se je s predstavitvijo para začelo prvo dejanje letošnje Blejske kmečke ohceti, tradicionalne turistično - etnografske prireditve s katero, po izvirnih zapisih Tončke Maroltove in po spominih nekaterih starejših prebivalcev Bleda, ponazarjajo ženitvene običaje blejskega kota izpred sto in več let. Letošnji poročni par sta Karinka Soklič in Aleš Nagode z Jesenic. Tako bodo jutri, 8. avgusta ob 12. uri, odprli sejem domače obrti, ob 18. uri pripravljajo koncert ansambla alpske glasbe, ob 20. uri pa bodo na prireditvenem prostoru postavili mlaj. V četrtek ob 21. uri bo "predajnga" neveste, v petek pa bodo uprizorili vasovanje pri dekletih. Ob 21. uri bo ženin še zadnjič skrivaj obiskal nevesto pred oknom. Ob 22. uri bo "fantovščina" na prireditvenem prostoru. V soboto dopoldne se spored začne že ob 10. uri z vabljenjem. Ob 16. uri bodo pri Pibrču "nakladali balo", ob 17. uri pa bo "šran-ga". Blejska kmečka ohcet se bo zaključila v nedeljo s svatovskim sprevodom ter civilno in cerkveno poroko. • V. Stanovnik V petek popoldne so številni domačini na Mestnem trgu pospremili VIDEOTEKA na desetdnevno potepanje s kolesi po Madžarski peterico tabornikov odreda Svobodni Kamnitnik iz Škofje Loke. Boštjan G rum, Miran Jemec, Simon Pavlic, Primož Verčič in Stane Stajer bodo na kolesih prekrižarili 600 kilometrov madžarskih cest. H. J., foto G. Šinik Dobrih prijateljev ne srečaš na poti. (nemški pregovor) Dolga leta nas obiskujete, vračate se k nam. V kranjskem Merkurju si prizadevamo, da pridobimo in ohranimo vašo naklonjenost. Dodobra se že poznamo, blizu smo si, postali smo že prijatelji. In če si prijatelji pomagajo, se spoštujejo in se tudi obiskujejo, potem tudi mi pričakujemo vaš obisk v času Gorenjskega sejma od 10. do 19. avgusta. Merkur Kranj ©@mSKkJJ©IElIGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 7. avgusta 1990 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Dunajski dar »Mislile mar, da sovrag je odšel, da darovi Danajcev niso brez grdih lesti?« Tako se je glasilo vprašanje, ki ga je svečenik Laokoon ves besen zastavil svojim rojakom Trojancem, potem ko so ti podrli obzidje in potegnili velikega lesenega konja v mesto, misleč, da so Grki (Danajci) medtem že odšli. Spomin na ta dogodek in na tisto, kar mu je sledilo, se skozi zgodovino ohranja z reklom: »Bojte se Danajcev, ko prinašajo darove!« Spomnil se ga je tudi dr. Peter Jambrek, ko je komentiral nenavadno spravljivi obisk predsedstva SFRJ in dr. B. Joviča v Ljubljani. Predsednik ob tej priliki sploh ni rožljai z orožjem, govoril je kol bi prinašal darove. In poudaril je troje: da so odprte vse opcije za bodočo ureditev Jugoslavije, da nihče v Jugoslaviji Sloveniji ne more preprečiti odcepitve - če bi to želela, in da se bo treba dogovoriti že do letošnje jeseni ali najkasneje do konca leta. Situacija, v kateri smo se znašli Slovenci po teh izjavah enega najbolj odgovornih srbskih in jugoslovanskih politikov je - brez pretiravanja - zgodovinska. Primerjamo jo lahko s trenutkom razpada Avstro-ogrskega cesarstva in z odločitvijo Slovencev za narodnoosvobodilni boj med drugo svetovno vojno. V tej situaciji moramo skrbno presoditi, kaj motivira dr. Joviča in njegove in kako oblikovati novo nacionalno strategijo za Slovenijo.« Če je tako, potem tokrat res ne kaže sprejemati danajskih darov; treba je še bolj utrditi svoje lastne notranje in zunanjepolitične položaje - da se nam ne bo (z)godilo tako kot novembra 1918. Takrat je dr. Korošec, predsednik Narodnega sveta Države SHS, odpotoval na Zahod, da bi dosegel mednarodno priznanje nove države. V Ženevi se je sestal z Nikolo Pašičem, predsednikom srbske vlade ter s predstavniki Jugoslovanskega odbora v Londonu (Trumbić) in srbske opozicije, manjkal je le predstavnik kraljevine Črne gore. Dosegli so krasen sporazum o bodoči ureditvi nove. skupne države - Ženevsko deklaracijo (9. 11. 1918). Jugoslavijo so si zamislili kot federativno državo, v kateri bi bili narodi in državljani iz bivše Avstro-Ogrske, začasno združeni v Državi SHS. enakopravni s tistimi iz obeh kraljevin. Osnovali bi skupno vlado, v kateri bi bili po trije člani z vsake strani, v njeno pristojnost pa bi sodile zunanja politika, obrambne zadeve, vojna mornarica, pomorstvo in priprava konstituante. Notranjo politiko bi še naprej vodila vsaka stran po svoje. Kmalu pa se je pokazalo, da je bilo vse skupaj le danajski dar. Eno je bilo tisto, kar se je prikazovalo na očeh sveta, drugo pa tisto, kar se je medtem godilo doma. Pašiču in Srbiji tak sporazum seveda ni ustrezal, sprejeli so ga le zaradi lepšega, za mednarodno javnost. Srbska vlada je takoj zatem odstopila in storili so vse, da bi doma in za kulisami onemogočili uveljavitev tistega, kar je bilo razglašeno v Ženevi. Srbske divizije so v tem času prodrle čez Drino, Savo in Donavo ter dosegle jadransko obalo, Avstrija in Nemčija sta kapitulirali, »prečanski« Srbi pa so preko svojega voditelja Pribičeviča izrazili željo, da se »zedinijo« s Srbijo. V takem vzdušju ter v odsotnosti Korošca in Trumbiča, katerima so preprečili pravočasno vrnitev, je delegacija Narodnega veča SHS izročila regentu Aleksandru bianco menico za novo državo (I. 12. 1918): slednji je nanjo seveda vpisal unitarno Kraljevino SHS... Danes se dogaja nekaj podobnega. Iz Beograda slišimo: če ne pristanete na Jugoslavijo, ki bo po naši meri, lahko greste po svoje. Toda to ni ne samoodločba ne odcepitev; to je ultimat: ali beograjska odločba ali amputacija. Zato v evforiji sprejemanja deklaracij, maščevanj in potovanj po svetu ne pozabimo na »testi«, ki se pogrevajo v zatišju poletne vročine ter utegnejo kmalu zavreti in prekipeti na dan. Če ne prej, potem na jesen. Upam, da bomo tedaj pripravljeni; sovrag se namreč skriva povsod in v danajskih darovih je polno prevar. Miha Naglic Denar za raziskave Jesenice, 6. avgusta - Raziskovalna skupnost Jesenice nima dovolj sredstev za vse raziskovalne naloge, ki so jih odobrili Raziskovalna skupnost Jesenice je opozorila izvršni svet Jesenice na problematiko financiranja programa raziskovalne dejavnosti za letošnje leto. Priliv sredstev za raziskovanje je v prvih letošnjih mesecih izredno slab - komaj 10 odstotkov. Raziskovalna skupnost je tako ugotovila, da se iz prispevne stopnje ne bo zbralo toliko sredstev kot jih je potrdila skupščina občina Jesenice z odlokom o proračunu občine za letos. Dodatni problem predstavljajo tudi sredstva v višini 326 tisoč dinarjev, ki jih ima raziskovalna skupnost v Elanu. Za vse raziskovalne naloge v občinskem programu bi potrebovali 900 tisoč dinarjev. Opredelili naj bi se, katere raziskovalne naloge iz programa naj bi podprli in podpisali pogodbe. Če pa bo priliv sredstev za raziskovanje še naprej tako slab, naj bi poiskali možnosti dodatnih sredstev za raziskovanje v okviru skupne porabe. Dve izmed nalog lahko obenem uvrstijo tudi v program razvojnega sklada. To sta raziskava o uporabnosti naravne pitne vode v predoru Karavanke in razvoj magnetnega motorja. • D. S. GLAS Ob 35-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj ČP Glas, Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana, TOZD TCR Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina u III. trimesečje j« 120,00 din Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik In direktor), l.eopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti. Tržič), Daniea Zavrl - Z.lebir (scialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Len Mencinger (kultura). Helen* Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Skolja Loka). Cveto ZaplotniL (kmetijstvo. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija), Jože Kosnjek (notranja politika, Sport). Marija Volčjak (gospodarstvo). Gorazd Šinik i fotografija). Igor Pokora (oblikovanje), Ivo Se k ne in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič' (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I. Kranj Tekoči račun pri SDK: 5 1500-603-31999 telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, uredništvo 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Javna tribuna o Triglavskem narodnem parku (TNP) Kdaj nadomestila za drugačno delo Stara Fužina, 4. avgusta - V radovljiški občini so ob prazniku občine namesto slavnostne seje pripravili javno tribuno o Triglavskem narodnem parku. Čeprav so pogovori o parku postali že "tema za različne priložnosti" (v zadnjih dveh letih smo bili na vsaj treh tovrstnih pogovorih), pa je tokrat na odločitev za organiziranje javne tribune vplivala predvsem zadnja skupščinska razprava o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Triglavskega narodnega parka. V tej razpravi je bilo mogoče slišati različne pripombe, kritike, pobude in predloge, med drugim tudi to, da je zakon o TNP ponižujoč za Bohinjce in Gorjance, da bi ga bilo treba spremeniti in iz njega izvzeti vsaj takšne vasi, kot je, denimo, Stara Fužina, da naj bi iz meja parka izvzeli naselja in park "vrnili nazaj v hribe", da naj lovna območja spet dobijo lovske družine, da je treba park urediti tako, da bodo ljudje bivanje v njem začutili kot privilegij oz. da bodo od tega, da živijo v parku, tudi nekaj imeli... " Janez Bizjak iz TNP je za "ogrevanje" v javno tribuno s-slikovitimi diapozitivi prikazal, kako umirajo gozdovi, kako se dolinski slog vnaša v planinski svet, kako se gopspodarske stavbe na planinah spreminjajo v počitniška bivališča, kako tudi za Blejsko in Bohinjsko jezero velja pregovor - ni vse zlato, kar se sveti...Jože Dežman, ki je spretno vodil pogovor, je iz nedavne skupščinske razprave povzel glavne pripombe in predloge, sicer pa se je vprašal, alt bomo park, ki je v drugi kategoriji parkov na svetu, poskušali razvijati ali ga bomo spravili v nižjo kategorijo. Bohinjski delegat in občinski "minister" za turizem Jože Cvetek je pojasnil, da je za razumevanje nedavne precej burne skupščinske razprave treba poznati zgodovino parka in da je bila razprava predvsem posledica tega, da Bohinjci niso bili nikoli navdušeni nad ustanovitvijo parka in da so z njim imeli več slabih kot dobrih izkušenj."Zdi se? je dejal Cvetek,"da se zadnja leta razmere spreminjajo na bolje in da ima parkovna uprava verjetno boljši odnos do domačega prebivalstva tudi zato, ker se zaveda, da parka ni brez ljudi." Nasprotja v parku se kažejo predvsem v tem, da ljudje želijo živeti in delati sodobno, park pa zaradi varovanja naravne in kulturne dediščine zagovarja tradicionalnost in prvobitnost. "Če hočemo v parku ohraniti grbinaste travnike, potem jih je mogoče ohraniti le tako, da jih domačini še naprej kosijo s koso. Ker je ročno delo nekajkrat počasnejše od strojnega in zato tudi dražje, jih bodo kosili s koso le, če Jože Cvetek je dejal, da je od vsega bohinjska le luknja, v kateri je jezero, da pa sicer iztržek pobirajo drugi, zato se je zavzel za ustanovitev domače ribiške družine. dr. Mencingerjem, češ da bodo razmere obvladljive šele takrat, ko bodo za obiskovalce uvedli plačilo. Marija Cvetek je menila, da ne gre samo za denar, ampak tudi za vprašanje kulture in kulturnosti. Nekdaj so v Bohinj prihajali zdravniki in drugi izobraženci, predvsem pa kulturni ljudje, do katerih so bili tudi domačini zelo obzirni in strpni. Zdaj je drugače: prihajajo tudi hrupni turisti, ljudje, ki se glasno zabavajo tudi do jutra*Oboji, domačini in turisti, bi se morali poboljšat* je dejala Cvetkova in opozorila, da "vikendaši" sicer plačujejo precejšnje dajatve, da pa malo tega denarja pride nazaj v Bohinj. Janez Bizjak iz TNP je poudaril predvsem troje: prvič - bistveno, kar manjka v seda- Dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva Republike Slovenije, je predlagal, da bi radovljiška, jeseniška in tolminska občina pregledale zakon o Triglavskem narodnem parku, povedale, kaj je v njem dobro in kaj bi bilo treba spremeniti, in slovenski državi, ki se je odločila za ustanovitev parka, izstavile izračun, koliko to stane. jim bo kdo plačal razliko," je dejal Jože Cvetek in se zavzel za takšno ureditev parka, ki bo ljudem omogočala, da razvijajo gospodarske in druge dejavnosti. Dr. Avgust Mencinger, radovljiški delegat v zboru občin republiške skupščine, je dejal, da ima ob prebiranju zakona o Triglavskem narodnem parku občutek, kot da so Bohinjci indijansko pleme, ki mu je treba vse predpisati. "Bohinjcem, ki so zdaj zaradi zakonskih omejitev prikrajšani, zaupajmo, morebitni novi zakon o parku pa zasnujmo tako, da bo deloval predvsem vzgojno," je dejal dr. Mencinger in se zavzel za to, da bi se po cesti ob jezeru vozili le domačini, sicer pa naj bi jo zaprli za promet, in da naj bi za uživanje (in onesnaževanje) Bohinja ter za kopanje v jezeru uvedli nekakšno vstopnino. Jože Resman, predsednik radovljiškega izvršnega sveta, je dejal, da je Triglavski narodni park slovenski, nacionalni park in da bi zato morali najprej opredeliti ekonomsko in pravno odgovornost slovenske države do parka. Ker je zdaj v parku nered (ljudje nenadzorovano prihajajo in odhajajo in puščajo za seboj nesnago), je soglašal z Marija Zupančič - Vi-čar, direktorica uprave TNP, je poudarila, da bi bilo treba na novo opredeliti vlogo parka, upravi parka pa zagotoviti tak položaj, da bi bila strokovno in finančno samostojna in neodvisna. Zdaj veliko energije porablja za pridobivanje denarja (največ z lovsko dejavnostjo), premalo pa ji jo ostaja za druge, pomembnejše naloge. njem zakonu o Triglavskem narodnem parku, so denarna nadomestila za več dela ali za drugačno delo oz. za ohranjanje naravne in klulturne dediščine; drugič - vsi, ki kakorkoli "prodajajo" bohinjske naravne dobrine, bi morali vsaj del zaslužka vložiti nazaj v dolino; in tretjič - nikjer v svetu, tudi v sosedni Avstriji, domačini najprej niso bili navdušeni nad ustanovitvijo parka, zadovoljni so bili šele, ko so prav zaradi parka zaživeli bolje od onih zunaj parka. Ivan Cerkovnik iz Bohinja je pripomnil, da park doslej ni izpolnil pričakovanj Bohinjcev, ki so upali, da jif?1 bo omejitve "poplačal" z nižjimi davki ali kako drugače-Planšarstvo je zamrlo, ker danes po bohinjskih kmetijah nl tet, ki bi bile pripravljene del*" ti po planinah, nekaj pa je k temu prispeval tudi zakon, ki je prepovedal gozdno pašo. Kako nesmiselna je bila politika dp Bohinja, pove tudi to, da je bilo v Ukancu dovolj prostora za številne počitniške domove i« hišice, ne pa tudi za domačine. Janko Stušek, delegat občinske skupščine se je zavzel za spremembo zakona o TNP in za to, da bi zakon že opredelil, kdo bi bil upravičen do denarnega nadomestila in kdo ne. Mladen Berginc iz TNP pa je menil, da bi morali najprej v občinah, kamor sega park, uskladiti interese, nato pa enotno nastopiti n£ republiški ravni. Zakon o TN° je "seštevek desetih zakonov in ne vsebuje ničesar takega> kar ne bi že drugi zakoni; dni' žba pa ni sposobna uresničevati ne teh desetih, ne enajstega, o TNP. • C. Zaplotnik Samo še ena izmed zgrešenih investicij Kaj bo z Elanovim testnim centrom v Mostah? Blejska Dobrava, 6. avgusta - Po mnenju tistih, ki so kdaj smučali v okviru Elanovega kluba smučarjev na vodi v Mostah, je testni center ob Savi žal samo ena izmed mnogih Elanovih zgrešenih investicij. Za tiste čase ugledna stavba, že leta in leta pa propada. Kdo jo bo kupil ali vzel v najem? Se se spominjamo ne tako davnih let, ko je imel begunjski Elan na Savi pred centralo v Mostah, v Kavčkah, pravijo domačini, razna prvenstva in tekmovanja v smučanju na vodi. Na zemljišču Savskih elektrarn so namreč zgradili poligon, s stavbo, ki je bila za tiste čase naravnost odlična, s prostori za štiri velike čolne. Elan je imel svoj klub smučanja na vodi in prav tu so trenirali in tekmovali mladi vodni smučarji- Ob znani aferi Elan smo se seveda spomnili tudi Elanovega testnega centra, še posebej, ker so se začele širiti govorice, da namerava testni center preurediti in vzeti v najem neki inozemec, ki se dnevno mudi na poligonu. Elanov testni center smo si tako ogledali prvič, kar sploh ni presenetljivo, saj je že ob vhodu s poti skozi Lipce pod Blejsko Dobravo velika in nedvoumna tabla: Nezaposlenim vstop prepovedan, No, tu očitno že dolgo ni bilo zaposlenih, kajti nekdaj tako imenitna stavba očitno propada. Fasada je na drobno počečkana z raz-noraznimi grafiti, kar dokazu- je, da so se tod v letih zapušče-nosti že mudili tudi nezaposleni. Vrata so zaklenjena, skozi zamrežena okna pa se vendarle da videti v notranjost; veliko prostorov, ki so opremljeni kot klubski, sem in tja kakšen zapuščen rekvizit, ki naj bi spominjal na to, da se je tu smučalo in treniralo. V spodnjih prostorih, kjer so v dobrih starih časih stali štirje veliki čolni, stoji zdaj samo en sam, ves zapuščen in dotrajan. Veliko raznorazne navlake, na Savi pa zarjavela skakalnica in dva manjša čolna, ki se poziba-vata že kaj veš koliko časa. Ko vprašamo domačina, kaj to je in kaj s tem bo, zmigne z rameni in pravi, da je prav čudno, da v okolici ni tudi nekeea Nezaposlenim vstop prepovedan, piše ob vstopu v Elanov testni cen' ter v Mostah. Ta tabla je še edino, kar je dobro ohranjenega, kajti nekdaj očitno imenitna stavba propada, da o čolnih niti ne govori* mti... - Foto: D. S. tujca, saj se vendarle vsak dan oglasi in menda vse skupaj namerava kupiti ali vzeti v najem. Kakorkoli že - Elanov testni center ob Savi v Mostah je samo Zarjavela skakalnica na obrežju v Elanovem testnem centru na Savi... še en dokaz ali še ena Elanov* zgrešena investicija! Prvič tu smučati sploh ni prijetno, pravijo tisti, ki so tod smučali, kajti onesnažena Sava smrdi in če s| se kot smučar znašel v vodi, s| imel neprijeten občutek, da $' ves od odpadnega olja, katrana... Ko smo poklicali Elan, sO nam rekli, da so vsi na kolektivnem dopustu in da do kakršnekoli informacije o nadalj' nji usodi testnega centra na Savi v Mostah zato še nekaj čas* ne bo mogoče priti... • D. Sedej Kakšna je gostilniška ponudba v Radovljici in Lescah Gostinski lokal skoraj na vsakem koraku Gostinski lokali rastejo kot gobe po dežju, tako da suho grlo in prazen želodec v Radovljici in Lescah z lahko-10 najdeta potešitev. Izbiramo lahko med številnimi okrepčevalnicami, gostilnami in restavracijami. Sprehod po Linhartovem trgu ^Radovljici Takoj, ko pridemo v stari del mesta na desni strani pritegnejo pogled mizice in sončni dežniki pred majhnim lokalom ČEBELICA. Lokal je odprt vsak dan, razen v nedeljo, od 8. do 21. ure, v soboto pa od 14. ure dalje. Lastnica Tatjana Konic je povedala, da v lokalu trenutno vlada poletno zatišje. Lokal bo odprt celo poletje. Cisto zraven Čebelice je restavracija PRI AVGUŠTINU, ki je junija letos dobil novo lastnico Blanko Lužnik. Povedala nam Je naslednje: »Odprto imamo vsak dan od 7. do 22. ure pa tudi dalj, če so gostje. Gostom nudimo razne jedi na žaru, jedi Po naročilu in razne sladice, Poskusijo pa lahko tudi prave Češke specialitete.« Vrata LINHARTOVEGA HRAMA na koncu trga so bila zaprta. Na njih je napis: Zaprto od 21. julija do 20. avgusta. GOSTILNA LECTAR na drugi strani ceste pa bo odprta celo poletje. Lastnik Jože An-drejaš je povedal, da bodo gostilno zaprli šele po svetovnem Padalskem prvenstvu, ki bo Septembra v Lescah. Odprto 'majo vsak dan od 9. do 23. ure, kuhinjo pa le do 22. ure. V gostilni sprejemajo tudi večje organizirane skupine gostov, ki jim nudijo popust. Med ostalimi jedrni postrežejo polže in žabje krake ter domači sladoled. Nekaj metrov izven Linhartovega trga je še ena gostilna -KUNSTELJ. Lastnik Anton Ši-herle je povedal: »Odprto imamo vsak dan od 9. do 23. ure. Gostilno takrat zapremo zaradi gostov, ki jim oddajamo sobe. prevladujejo tuji gostje, ki igrajo golf na Bledu in tem tudi oddajmo sobe, ki so A kategori-Je- K nam pa prihajajo tudi organizirane skupine, ki jih popi-■Jajo agencije. Letos je močno uPadel obisk domačih skupin gostov. Poleti ponujamo razne Jedi na žaru in podobno ter sladoled. Pozimi jedilnik nekoliko sPremenimo.« 5j Poti proti Lescam_ Ob cesti proti Lescam stoji °ar LIPA. Lokal so odprli pred dobrim mesecem, lastnik Lud- Lastnika Jože Berse in Inge Wolte: »Gostov imamo vedno dovolj, zvečer pa imamo težave z miličniki.« krat tudi res zapremo, saj nočemo imeti nobenih težav. Na dopust bomo šli šele septembra. Na jedilniku imamo različno domačo hrano, pizze in jedi po naročilu ter sladice.« Na avtobusni postaji je restavracija LEGAT, ki je odprta celo poletje vsak dan od 6. do 23. ure. Tu pripravljajo vsakodnevno malico, golaž in testenine. V Družbenem centru ima v najemu restvaracijo CENTER Krsto Gicić. Poleg jedi, ki jih dobimo skoraj povsod ta restavracija pripravlja še pristno balkansko hrano, ki je po besedah g. Giciča ne dobimo nikjer drugje na Gorenjskem. Odprto je tu vsak dan od 11. do 23. ure in bo odprto celo poletje. vik Resman pa pravi: »Odprto imamo vsak dan od 7. do 11. ure zvečer, kadar je lepo vreme pa na željo gostov tudi dlje, vendar zapremo vrata na vrt. Odprto bo čez celo poletje. V glavnem so naši gostje domačini in turisti iz kampa. Glede na turistično mrtvilo Radovljice se mi zdi, da imamo gostov dovolj. Poleg pijače jim ponujamo še sladoled in ledeno kavo, ponudbo pa bomo še popestrili.« V Radovljici si lakoto lahko potešimo tudi s pizzo. V trgovskem centru na Cankarjevi ulici je BISTRO L PIZZERIJA, ki je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa do 12. ure. Razen pizz pa tu lahko naročimo še tople sendviče, sladoled in gozdne jagode. V istem trgovskem centru je še en lokal - TENIS BAR. Lastnica Vesna Roje je povedala, da je lokal odprt vsak dan, razen v soboto, od 9. do 11. ure zvečer, ob nedeljah pa odprejo šele ob petih popoldne. Gostje so v glavnem mladi domačini. Tržnica v Radovljici Tu sta dva lokala. Prvi je mlečni bar BAMBU, ki ga vsak dan odprejo ob 8. uri, zaprejo pa ob 23. uri. Le ob nedeljah je odprt ob štirih popoldne. Ponudba zajema tople sendviče, več vrst čajev, razne koktejle, frapeje, palačinke na razne načine, sladoled in sadne kupe. Sosednji lokal je KOCKA. Odprta je vsak dan od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa je zaprta. Odprta bo celo poletje. Kam po enajsti uri zvečer? Edini nočni lokal v Radovljici je nočni klub ARX CELLA pod hotelom Grajski dvor. Vendar pa je klub od 8. julija do 17. avgusta zaprt. Tako bo ponoči ustreženo le tistim, ki raje jedo takrat, kot pa podnevi. Ti se lahko odpravijo v TAVERNO SOVA v Lescah. Odprta je vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 18. ure do dveh zjutraj, kuhinja pa le do enih. Odprto bodo imeli celo poletje. Lastnica Tea Tri-plat pravi, da včasih dobra družba lahko ostane tudi dlje kot do dveh zjutraj. V prijetnem vzdušju vam tu postrežejo z raznovrstno hrano. Dobite lahko purana, pripravljenega na različne načine, poleg tega pa nudijo še postrvi, govedino na več načinov, od sladic pa so nekaj posebnega solnograški žličniki ter raznovrstne palačinke. Gostilne in restavracije v Lescah GOSTIŠČE TULIPAN je s ceste proti Bledu težko zgrešiti. Lastnica je Anica Šmid, ki pravi: »Odprto imamo vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 23. ure in gledamo, da ta- Leški barčki KAFE BAR MANGO je odprt vsak dan od 15. do 23. ure. Avgusta bo verjetno zaprt, kot je povedal lastnik Matjaž Sopotnik. Septembra pa bo odprt tudi dopoldne. Gostje so večinoma domačini, ki pa so sedaj na morju in je obisk zato nekoliko manjši. SAFARI poleg avtobusne postaje pa je ves čas poln. Odprt je od 9. do 23. ure vsak dan in celo poletje. Ob tem pa lastnih Jože Berse dodaja: »Mnogi gostje želijo ostati dlje kot je predpisano in jim to tudi dovolimo. Ob tem pa nastane problem, saj imamo skoraj vsak večer obisk delavcev Postaje milice, ki včasih pridejo celo s psom. To zelo negativno vpliva na goste, med katerimi so tudi tujci, ki česa takšnega niso vajeni. Daljšega delovnika si ne moremo privoščiti, ker smo na občini tretirani kot okrepčevalnica, ki je po doloku lahko odprta le do 23. ure. Stanovalcev iz soseske zvečer ne motimo, z njimi smo celo v zelo dobrih odnosih.« Podoben problem ima sosednji lokal M BAR, ki je doprt od 8. do 23. ure vsak dan razen v nedeljo. Lastnica Mojca Kokalj je povedala, da je že zaprosila za dovoljenje za daljši delavnik, vendar ji prošnje do sedaj še niso odobrili. Sicer pa bo bar odprt celo poletje. Suzana Adžič Foto: Jure Cigler ^ slavnsotne seje tržiške skupščine Vladata naj potrpežljivost in strpnost rzic, 4. avgusta - V tovarni Peko je bila v soboto dopoldne slavno-tfla seja občinske skupščine, katere so se udeležili tudi predstavni- . Pobratenih in prijateljskih mest Ste Marie aux Mineš, Ludbreg "• Za ječa r. j. Zbrane je najprej pozdravil podpredsednik skupščine Peter elhar, za njim pa je povzel besedo predsednik Peter Smuk, ki je Poudaril, daje Tržič že doživel nekaj prelomnic, med drugim leta ,4'2, koje dobil trške pravice, drugič pred koncem 19. stoletja, .° se je iz obrtniškega mesta začel spreminjati v industrijsko in -fyT.es< koje vsepovsod na pohodu doba informatike in ko se tudi ■*'č nujno mora modernizirati in preusmeriti večino svojega gozdarstva. Vedno so Tržičani znali ohraniti svojo samostojnost trdno upa, dajo bodo tudi tokrat, čeprav bo tudi v Tržič nujno PnPeljati tuji kapital. Prijazno je Tržičane nagovoril tudi župan pobratenega fran- ^skega mesta Ste Marie aux Mineš, Rolland Mercier in pouda-: da so tudi oni veseli našega novega demokratičnega življenja Pri nas, vendar se moramo zavedati, da to zahteva polno mero rPnosti in potrpežljivosti. Vsaka naglica bi lahko vse skupaj po- tavila spet na začetek. . Zbrane sta pozdravila tudi predsednik IS Zaječarja Ivan p^asanovič in predsednik skupščine občine Ludbreg, Dragutin 'ožinič. Predsednik Peter Smuk je podelil letošnje plakete me-j.a Tržič. Kulturni program, ki je spremljal slavnostno sejo skup-i .'ne, je bil pravo doživetje: nastopili so kvintet Gorenjci iz Na- ega in kitarist Stane Bitežnik iz Tržiča. ^ V nedeljo, 5. avgusta, na sam občinski praznik, pa so se Trži-• dr|i zbrali pri spomeniku v bližini Doma pod Storžičem, kjer jim spregovoril predsednik IS Frančišek Meglic. • D. Dolenc Junija več gostov kot lani Jesenice, 6. avgusta - Če primerjajo število gostov in nočitev junija meseca z enakim lanskim mesecem, ugotavljajo, da je bilo predvsem v Kranjski gori več gostov. Domači gostje tisti, ki prihajajo v Avstrijo in v Italijo po nakupih. Po podatkih sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo jeseniške občine je slika turističnega prometa junija letos ugodnejša, če jo primerjajajo z junijem lanskega leta. Vendar taka primerjava ni najbolj ustrezna, saj je promet manjši zaradi slabše zimske sezone. Število gostov junija je bilo v primerjavi z enakim lanskim mesecem večje za 21 odstotkov, vendar se je zmanjšala doba bivanja iz povprečno 3,5 dneva na tri dni, tako, da je število nočitev junija letos v primerjavi z enakim lanskim obodbjem večje le za 5 odstotkov. V Kranjski gori je bilo letos junija več domačih gostov. Ocenjujejo, da zaradi množičnih nakupov v Avstriji in v Italiji, saj so domači gostje prenqčevali le krajši čas, bili pa so večinoma iz sosednjih republik. Domači gostje, ki ostajajo dalj časa, pa so predvsem starejši in letujejo izven sezone. Junija je bilo v Kranjski gori veliko tujih gostov, ki prihajajo z agencijami iz Velike Britanije in iz Nizozemske. Najbolj pa se je povečalo število gostov iz Bolgarije, Poljske in Izraela, se pravi, iz povsem novih turističnih tržišč. Največ nočitev in gostov v jeseniški občini je seveda v Kranjski gori, ki prevzame kar 90 odstotkov vseh. Največ pa seje število nočitev povečalo v Gozd Martuljku, zaradi novega hotela Špik, kjer se ukvarjajo tudi s kongresnim turizmom, saj seminarski in kongresni gostje zapolnijo kar polovico vseh hotelskih zmogljivosti. Ne nazadnje je treba upoštevati, da je bilo junija tudi lepo vreme, zaradi katerih je več gostov pri nas tudi ostalo, tudi v kampih. Največ gostov je bilo predvsem v hotelih, manj pa v planinskih kočah, zasebnih gostiščih in v počitniških domovih. • D. S. Podelitev plaket mesta Tržiča Za letošnji občinski praznik je skupščina občine Tržič podelila svojim občanom šest plaket mesta Tržič in sicer eno zlato, eno srebrno in štiri bronaste plakete. Podelil jih je predsednik Peter Smuk v soboto, 4. avgusta, na slavnostni seji skupščine občine Tržič. Zlato plaketo je prejelo Gasilsko društvo Bistrica, ki letos praznuje 60-letnico ustanovitve. Je eno najaktivnejših gasilskih društev v občini, samo se s prostovoljnim delom trudi prispevati znaten delež k svoji opremljenosti, sodeluje z društvi v Občinski gasilski zvezi Tržič pri skupnih humanitarnih akcijah, se srečuje na prijateljskih tekmovanjih in se aktivno vključuje v družbeno ži-ljenje krajevne skupnosti Bistrica. Društvo stalno skrbi za vzgojo n pridobivanje mladih, v osnovni šoli heroja Bračiča se otroci lahko vključujejo v društvo Mladi gasilec. Vso pozornost pa društvo namenja tudi strokovnemu izpopolnejvanju svojih članov. Srebrno plaketo si je za svoje aktivnosti pri razvijanju kulturne dejavnosti v podjetju prislužila Kulturno-animatorska skupina sindikata tovarne PEKO. Vsa leta si je ta skupina Pekovih delavcev prizadevala kulturo kar najbolj približati delavcu in avla podjetja je stalno na voljo tržiškim in drugim umetniškim ustvarjalcem. Leta 1978 so ustanovili svoj pevski zbor, ki sodeluje pri številnih kulturnih prireditvah doma in izven občine. Lani so v okviru sindikata organizirali slikarsko kolonijo, ki so se je udeležili tudi slikarji od drugod. Tesno sodelujejo z ljubljanskim lutkovnim gledališčem; vsako leto ob Novem letu razveseljujejo z njim tržiške otroke. Vsaj enkrat letno organizirajo za svoje delavce kulturno-zabavno prireditev, ki je vedno dobro obiskana. Bronaste plakete pa so prejeli: Ivan Kapel za dolgoletno družbenopolitično delo in prizadevanja pri gospodarskem razvoju občine. Skoraj vse življenje je vpet v družbeno dogajanje v občini. Neprofesionalno je opravljal vrsto pomembnih zadolžitev, saj je bil delegat zborov občinske skupščine, predstavnik občine v regijskih organih in v republiki in bil dober predsednik izvršnega sveta v obdobju 1982-1986 ter predsednik skupščine občine v letih od 1986 do 1990. V njegovem času je bil dan največji poudarek razvoju telefonije v občini, med prvimi je začel opozarjati na nujnost razbremenitve gospodarstva. Znal je prisluhniti tudi drugače mislečim. Posebne zasluge pa mu gredo ob koncu njegovega mandata predsednika skupščine, ko je vse sile usmeril v nadaljnji razvoj demokracije v občini in prispeval svoj delež k demokratičnim volitvam. Ludvik Soklič je eden najaktivnejših športnih delavcev Tržiča, največje pa so njegove zasluge pri organiziranju in razvoju športne dejavnosti v KS Lom pod Storžičem. Kot smučarski vaditelj, trener, in sodnik republiškeg ranga je vzgojil vrsto uspešnih tekmovalcev. Leta 1960 so na njegovo pobudo pri KUD-u Lom ustanovili športno sekcijo, ob 30-letnici prvih smučarskih tekmovanj v Lomu je izdal knjigo z naslovom Smučanje v Lomu. Štiri leta je bil predsednik Šahovskega društva Tržič in bil uspešen orgni-zator športne rekreacije v Tokosu. Je stalni član tržiške reprezentance v krosih. Osem let je vodilll odbor za športno rekreacijo pri TKS Tržič. Zaslužen pa je tudi na kulturnem področju Loma in Tržiča kot igralec in režiser in kot tak veliko doprinesel tudi h kulturnemu utripu kraja. Milan Zupan velja v Tržiču za enega najbolj prizadevnih predsednikov krajevnih skupnosti. V KS Kovor ima vrsto zaslug za razvoj kraja: v času njegovega predsednikovanja so uredili vse krajevne ceste in vaške ulice, ki so skoraj v celoti asfaltirane, zgradili so kanalizacijo od Stagen skozi vas Kovor, v vseh naseljih je bila obnovljena in na novo napeljana ulična električna razsvetljava, dokončno je bila urejena telefonija. Milan Zupan je eden tistih požrtvovalnih ljudi, ki mu nikoli ni žal časa in truda za akcije v dobro vseh ljudi. Franc Teran je eden listih t rž i š k i h občanov, ki se odločno zavzemajo za napredek svojega kraja, posebej za ureditev infrastrukture. V njegovi krajevni skupnosti Sebenje je bil pobudnik akcije zbiranja sredstev občanov in predsednik odbora za izgradnjo telefonije. Njegova zasluga je. da so se k izgradnji telefonskega omrežja priključile tudi sosednje krajevne skupnosti, veliko svojega dela pa je vložil tudi v izgradnjo rekreacijskega centra v KS Sebenje. Franc Teran uživa med sokrajani veliko zaupanje in spoštovanje: rezultati njegovega dela niso pomembni le za krajevno skupnost, pač pa posredno za vso občino Tržič. • D. Dolenc Letni bazen v Kranju Optimalno v danih razmerah Kranj- Letni bazen, ki se danes nahaja v kompleksu športnih objektov na stadionu Stanka Mlakarja je bil, verjeli ali ne, zgrajen leta 1939. V tem času so leta naredila svoje- objekti so dotrajani, naprave zastarele in bazen vedno težje kljubuje številnim obiskovalcem, ki se ob lepem vremenu kar trejo ob bazenu. Kljub častitljivi starosti objektov v sklopu letnega bazena se trudimo, da sta bazen in njegova okolica taka, kot bi jo obiskovalci želeli," je povedal Borut Farčnik, vodja delovne skupnosti Zveze telesno-kulturnih organizacij v Kranju. "Kljub temu, da včasih kdo ni zadovoljen nad čistočo vode, moram reči, daje bil sanitarni inšpektor, ki redno tedensko obišče bazen in večkrat vzame tudi vzorce vode za temeljitejšo analizo, vedno "zadovoljen" z njeno čistočo, prav tako pa z urejenostjo okolice bazena in s sanitarijami," je povedal Borut Farčnik in dodal, da vodo v bazenu menjajo enkrat dnevno, okrog sto kubičnih metrov vode pa se zamenja po naravni poti, skozi razpoke , ki se pojavljajo na dotrajani "školjki" bazena. Mali bazen za otroke je prazen le čez noč, saj ga zvečer izpraznijo zjutraj pa spet napolnejo, saj se le-ta ne čisti avtomatsko. "Včasih se kopalci močno razhudijo, ko od njih zahtevamo, da gredo ven iz bazena petnajst minut pred šesto zvečer, ko kopališče uradno neha obratovati. Žal je tako zato, ker moramo pripraviti bazen za plavalce ali vaterpoliste, ki svoje treninge začenjajo ob šestih zvečer," je opozoril Borut Farčnik. Kopalna sezona na kranjskem kopališču se že vrsto let začenja ob koncu junija in traja do začetka septembra, kar pa je precej odvisno od vremenskih razmer. Ob kopaliških mojstrih, ki skrbijo za red na bazenu, je v vsakem trenutku ob bazenu prisoten tudi reševalec. Zdaj mogoče malo več pozornosti posvečajo gradnji novega zimskega bazena, ki bo delno rešil tudi problem z menjavanjem vode na letnem bazenu, saj bodo le tega "priklopili" na novo kotlovnico zimskega bazena, velja pa, da bodo v prihodnje morali razmišljati tudi o temeljiti obnovi same "školjke" letnega bazena, prav tako pa bo treba prenoviti tudi ostale spremljajoče objekte (sanitarije, garderobe...). • Igor Kavčič "GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 7. avgusta 199° Stane Verbič Krajevna skupnost Šenčur Telefonija in avtobusna postaja Šenčur, 6. avgusta - Od 1. avgusta avtobusi v Šenčurju počakajo na novi avtobusni postaji pri šoli. V teh dneh pa v krajevni skupnosti končujejo tudi veliko telefonsko akcijo. Izgradnja avtobusnega postajališča pri šoli v Šenčurju je bila v programu tega srednjeročnega obdobja in je bila zaradi dosedanjega neurejenega postajališča v križišču nujna. "V vodstvu krajevne skupnosti smo bili odločeni, da postajališče, vsaj na eni strani, zgradimo še pred iztekom našega vodstvenega mandata," je pred dnevi pripovedoval predsednik sveta KS Šenčur Stane Verbič. "Gradnje smo se lotili na podlagi prispevka in sredstev iz natečaja. Narejenih je bilo tudi nekaj udarniških ur, saj smo na primer uredili odvodnjavanje. Sicer pa je bil izvajalec del Ciril Globočnik iz Voklega. Za izgradnjo podobnega postajališča na nasprotni strani pa bo najprej treba urediti prostorska vprašanja, kar pa bo že naloga novega vodstva v krajevni skupnosti." V teh dneh pa v krajevni skupnosti končujejo tudi veliko telefonsko akcijo, ki sta jo vodstvo in gradbeni odbor pod vodstvom Janeza Podlogarja začela pred dvema letoma s podpisom pogodbe za nakup centrale. V kratkem bo na novo vključenih okrog 540 novih telefonskih naročnikov, poslej Wr*s jpflHr pa bo imelo v krajevni skupnosti tele- fon že skoraj vsako gospodinjstvo. Akcijo je odbor končal pol leta pred pogodbenim rokom, vsakega novega naročnika pa je priključek veljal od 1800 do 2000 nemških mark v dinarjih. Ob lanskem vrtoglavem naraščanju stroškov in inflaciji je zasluga gradbenega odbora in vodstva KS, ki sta vsak dinar takoj "pretopila" v material, da niso stroški veliko večji. "V novi centrali v Šenčurju je na voljo še kakšnih 100 priključkov, vendar jih bo moč uporabiti, ko bo zgrajena nova centrala v Kranju. Tako zdaj akcijo zaključujemo, obračun stroškov pa bo znan konec prihodnjega meseca. Sicer pa bomo tako avtobusno postajo kot novo centralo s telefonijo slovesno razglasili kot uresničitev programa ob letošnjem krajevnem prazniku v začetku decembra. Do takrat imamo v načrtu še nekaj manjših vzdrževalnih del na Domu Kokrške čete in če bo denar, tudi delno ureditev nekaterih cest. Od 1. avgusta pa smo v krajevni skupnosti bogastejši še za eno zasebno živilsko-špecerijsko trgovino. Sicer pa smo v krajevni skupnosti letos že uresničili tri četrtine letošnjega programa," je zadovoljen ugotovil predsednik sveta KS Stane Verbič. • A. Žalar Tekmovanje harmonikarjev Pokljuka - Turistično društvo Pokljuka organizira letos jubilejno dvajseto tradicionalno turistično zabavno prireditev -Tekmovanje harmonikarjev na diatonični harmoniki za prvenstvo Slovenije. Geslo prireditve bo Pozdrav s planin, pokrovitelj pa Zveza združenj borcev NOV Prešernove brigade Kranj in Tovarna glasbil Melodija Mengeš. Prireditev bo zadnjo nedeljo v avgustu, 26. avgusta, ob 10. uri na jasi pred Šport hotelom na Pokljuki. Tekmovanja se lahko udeležijo samo harmonikarji amaterji, ki bodo zaigrali dve melodiji-partizansko in narodno (obe skupaj 4 minute). Prijavnino bodo udeleženci plačali pred pričetkom tekmovanja organizacijskemu odboru. Prijave za tekmovanje pa naj harmonikarji pošljejo na naslov: Albin Golja, 64260 Bled, Koritenska c. 21, najkasneje do 15. avgusta. V prijavi naj bodo rojstni podatki, točen naslov in naslova obeh melodij. Zbirališče harmonikarjev bo zadnjo nedeljo v avgustu ob 9.30 pred Sport hotelom, od koder bo skupni odhod na prireditveni prostor. Prevoz z avtobusi na Pokljuko bo zagotovljen z avtobusne postaje Bled. Prvi avtobus bo odpeljal z Bleda ob 8.30. Če nameravate nastopiti in se pomeriti na tekmovanju, pohitite s prijavo, ker je število prijav omejeno na 35. # až Zanimiva izleta Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izredno zanimiv izlet na Dunaj. Izlet bo v torek, 28. avgusta; odhod pa bo ob 0.30 ponoči izpred Kina (enter v Kranju. Povratek bo še isti dan pozno ponoči. Pot bo i/letnike bo vodila čez Maribor in Graz. Na Dunaj bodo prispeli v jutranjih urah. Zatem bo sprehod po starem delu mesta. Ogledali si bodo Habsburški dvor, Štefanovo cerkev in nato z avtobusom še Rotovž, Parlament, Univerzo, Burgtheater... V načrtu je tudi ogled zabaviščnega dela Dunaja v Pratru in nazadnje še parka in dvorca Schonbrunn. Seveda so v programu tudi priložnostni nakupi. Ob povratku pa bo postanek v moderni krčmi ob avtocesti. Izlet bo vodil Janko Bidovec. Sekcija za kolesarjenje pri Društvu upokojencev Kranj pa vabi ljubitelje kolesarjenja na kolesarski izlet, ki bo v petek, 10. avgusta. Odhod bo ob 8. uri izpred Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4 proti Kokrici skozi Duplje do Tržiča in nazaj. • až Krajevna skupnost Kokra Enotni kriteriji so tudi krivični Kakršnakoli primerjava med najbolj oddaljeno krajevno skupnostjo v občini in tisto v mestu je nemogoča. Pri enotnih kriterijih za dodeljevanje sredstev so zato oddaljene krajevne skupnosti vedno prizadete. Kokra, 6. avgusta - Na tradicionalno slovesen in prisrčen način so v krajevni skupnosti Kokra v kranjski občini 21. julija proslavili tudi letos krajevni praznik. Moto letošnjega praznika ni bila sprava; saj so jo v tej odmaknjeni, 12 kilometrov dolgi krajevni skupnosti, daleč stran od mestnega utripa in že kar na robu občine, opravili, kot je na slovesnosti rekel novi predsednik sveta KS Jože Rezman, že takoj po vojni. Pač pa je iz recitala v kulturnem programu vel drugačen navdih "sprave"; kot nekakšen klic po spoznanju, prepričanju in razumevanju, da Kokra, ljudje v njej, življenje, kjer je telefon že hitra povezava, včasih pa je bil klic s hriba na hrib prešibak za pogovor, skratka, da je Kokra v vsej svoji obvarovani naravni lepoti, domačnosti, skromnosti in prijaznosti hkrati veliko drugačnejša od katerekoli mestne ali primestne krajevne skupnosti. Pravzaprav o programu krajevne skupnosti za letos tako predsednik devetčlanskega sveta KS Jože Rezman in poslanec iz krajevne skupnosti v občinskem zboru KS Stane Bergant nista veliko govorila. Program, ki ga je sprejelo še prejšnje vodstvo KS po skupnem dogovoru s krajani na podlagi srednjeročnega programa, je vsekakor naloga in tudi izziv novoizvoljenemu vodstvu. Čeprav se do nedavnega pogovora z obema glavnima možema v krajevni skupnosti izvoljeni v novo vodstvo še niso sestali, sta tako Jože Rezman kot Stane Bergant prepričana, da bodo glavna in hkrati bistvena vprašanja za krajevno skupnost (kot je Kokra) v prihodnje lahko rešili le z drugačnim odnosom in razumevanjem v občini. "Res je, da imamo tudi v naši krajevni skupnosti kar precej tako imenovanih komunalnih problemov," je povedal predsednik Jože Rezman. "Vendar so ti drugačni kot v drugih krajevnih skupnostih. Če se v Kokri pogovarjamo o vodvodu, to pomeni kar nekaj vodovodov, o cesti, je to 24 kilometrov makadamskih cest, o odvodnjavanju, potem so to ceste do domačij, o avtobusnem postajališču, potem jih je kar lepo število. Skratka, težko je pri nas govoriti in se dogovarjati o skupnih akcijah. Edina zares skupna akcija je pravzaprav pokopališče oziroma mrliška vežica, ki je v programu in za katero ocenjujem, da jo moramo čimprej zgraditi." Veliko, na pogled različnih, vendar pa še kako skupnih, pa je v tej krajevni skupnosti s 300 prebivalci, problemov. Skupna je prav gotovo zaskrbljenost, da ne bi jutri posamezne domačije, ki so bile še včeraj kmetije, ostale prazne. Poskrbeti bi bilo treba za olajšave tem domačijam in ljudem, ki bi nado- mestile težave s kakršnimi se danes srečujejo. Gospodarjenje na kmetiji bi bilo treba spodbujati, ne pa bremeniti. "Sedaj veljavni kriteriji za dodeljevanje sredstev krajevnim skupnstim so po mojem mnenju nepravilni. Kar zamislite si, kako naj naša KS sodeluje v natečaju za dodelitev sredstev, če recimo (za primer) skupna akcija za vodovod pomeni izgradnjo kar nekaj vodovodov. Upam, da bom imel v občinskem zboru KS še kakšnega sogovornika, ki me Trenutno največja skupna akcija vežice v krajevni skupnosti so mrliške Stane Bergant bo podprl glede drugačnosti, P°T sebnosti v primerjavi z mestni"*1 in primestnimi krajevnimi skuP" nostmi in zato tudi za drugacf)e kriterije za tovrstne KS kot Je naša. Rad bi dosegel razume*8' nje, da danes za 24 kilometri makadamskih cest skrbijo mačini, da poleti "družbena"cf sta ostane pozimi na skrbi in breme domačina, da kmečki tU' rizem pomeni tudi na primer ne* moteno oddajo mleka, da skr za ohranitev domačij pomeni tudi šolo, davčno olajšavo, », kmetje tukaj niso bili vnaprej določeni, da jim divjad njad) lahko dela škodo... Vse to imam v mislih za dialog in pog*! vor v skupščini, v želji, da krajevna skupnost Kokra še n*' prej ostala krajevna skupnost & da bi ji bilo tudi priznano dr^ gačno vrednotenje v primerja*1 tistimi, kjer dogovor za skyP" akcijo pomeni tudi široko, če" že celovito rešitev nekega blema," je tokrat iz povse"1 drugačnega zornega kota vloge in delovanja KS razmišljj pred dnevi Stane Bergant. " A. Žalar Zgled urejenosti in čistoče Mojstrana, 6. avgusta - Med kraji v zgornjesavski dolini je letos zanesljivo najlepše urejena Mojstrana. V resnici nikoli sploh ni bila zanemarjena, vendar je prav v zadnjem času čutiti posebno skrb in trud za lep in domač izgled kraja. Vsak obiskovalec, in teh je v poletnih mesecih zelo veliko, lahko opazi, da se kraj spreminja v pravi zgled čistoče in urejenosti. Na parkirnem prostoru pred trgovino so postavili lepe oznake za pot v Vrata, z zastavami opozorili na Triglavski muzej nedaleč stran, postavili klopi in table, ki označujejo bližnjo in dalj-njo okolico. Tako je tudi nasproti hotela Triglav, kjer so na zelenicah posadili cvetje, na mostu čez Bistrico in na križišču. Posebej pohvalno pa je, da se niso odločili za betonske cvetličnjake, ki stojijo v nekaterih drugih krajih in niso prav nič prijazni. Še posebej ne, če v njih ponavadi raste plevel... V Mojstrani so postavili lične lesene cvetlične zabojčke in take tudi za odpadke. Podoba vasi je tudi zato povsem drugačna, zato krajani, ki tako skrbijo za svoj kraj in Turistično društvo zaslužijo vso pohvalo. Predvsem pa Miran Rabič, ki za vse to tudi skrbi in ki tudi doma sam izdeluje vse table, lesene koše za odpadke in lesena cvetlična korita. Prav Miran Rabič dokazuje, kaj se da napraviti, če imaš do takega dela veselje, še posebej pa pravi čut in smisel... • D. Sedej Tržič skrbi za nove vire vode Nov rezervoar na Hofnarici Tržič, avgusta - Da je preskrba prebivalcev z vodo ena prvih nalog* občini, se dobro zavedajo tudi v Tržiču in ena prvenstvenih nal°l> Komunalnega podjetja Tržič so gradnje vodovodov, zbiralnik0,'' Pravkar pospešeno gradijo glavni vodovod od Raven proti BPT '* Hofnarici ter upajo, da bosta rezervoar in del vodovoda dokončan' že do konca leta. Obiskovalci so prijetno presenečeni, ko pridejo v Mojstrano, kjer jih pričaka lepa lesena tabla z napisom Vrata... Ne le to, da ima Miran Rabič, ki skrbi za ureditev kraja, pravi smisel in čut do lepe okolice, Mojstrana je tudi drugače nadvse čista... - Foto: D. S. Gradnja 100-kubičnega vodnega rezervoarja je težavno in zahtC"0 delo, kajti zaradi nedostopnega terena, vsa dela potekajo ročno. sebno zato, ker se lomski f1 ukinja, voda iz ravenskega ^ je bila večkrat oporečna, &.\ dotok vode za Tržič pa pren™ hen. Ko je bil zgrajen nov vovod iz Črnega gozda sk° Podljubelj do Raven in obna je na posamezniku." Glede na veliko število doma-c'h udeležencev ne le iz Slovenije, Pač pa tudi iz drugih krajev Jugoslavije, bi sklepali, da te vrste alternativa, ki jo daje Idriart, vzbu-1° zanimanje tudi pri nas. Se vam da je sedanji čas velikih sprememb v Evropi kot naročen za mko nekonvencionalne festivale, totje idriartovski? "Menim, da so ljudje željni Vsega novega, drugačnega. Ko-2?c julija je bil festival v Bu-mmpešti, kamor so prišli lahko !ud' Cehi, Vzhodni Nemci, Po-'Jaki. v štirih letih, kolikor je Rinilo od prvega festivala na Madžarskem, se je brez kakšne reklame razvedelo o Idriartu P° vsej vzhodni Evropi in lahko rečem, da so takoimenova-ne zahodne ideje - v pozitivom pomenu besede - ljudje tu Poslušali prav preko Idriarta. zanimanje je bilo tolikšno, da smo morali število poslušalstva Omejevati. Zakaj tolikšno zanikanje za Idriart? Zato, ker tu velja samo ena zapoved - individualnost, le ta je sveta. Pri 'driartn . t-jl-rk Vnt rtri nmptnn. }r'artu - tako kot pri umetno-!J " gre zgolj za individualnost. k.e zanimajo me množična gi-,anJa, ne zanimajo me politi-ne stranke, zanima me le raz-°J posameznika. Pot do tega P.a vodi preko umetnosti. umetnost, ki jo je Evropa Ustvarila, je tako velika in dragocena, da je pravzaprav nedopustno, kako na suhoparen, ^onvencionalen način jo predajamo. Ni čudno, da se padina potem zanima za dru-|>e stvari, beži v ročk, v vzhodnjaško filozofijo ipd. V Idriartu >a s' prizadevamo, da ljudem ^metnost in druga področja Predstavimo ne na tradiciona-*n način - ne v nekakšnem roečem in modrem abonmaju - pač pa tako, da spoznajo svoje neomejene sposobnosti spoznavanja sebe, ljudi, sveta." Ima kraj, kjer se odvija Idriar-tov festival, pri tem posebno vlogo? "Seveda ima, ljudje se v nekem kraju vedno bolje počutijo kot v drugem in za Bled se boste gotovo strinjali, da se, posebno zjutraj, ko še ni turističnega hrupa, slovenska duša v njem močno izraža. V takem kraju je mogoče festivalsko srečanje pripraviti na drugačen način kot recimo v Braziliji ali pa v Tbilisiju. Zato so mesta za festivale skrbno izbrana. V prihodnosti načrtujem festival, ki bo potekal tako v Jeruzalemu kot v Kairu in na ta način poudaril tisto, kar povezuje ljudstva s teh področij, festival bo tudi na Islandu s podaljšanjem na Grenlandu. Skratka, Idriart ne deluje po nekakšnih šablonah, pač pa se programi menjajo, dopolnjujejo glede na okolje, kjer se pač dogajajo." Tudi letošnji blejski festival se ni dogajal le na Bledu, pač pa tudi na Joštu nad Kranjem in sicer s piknikom in koncertom... "To je bil moj prvi koncert v cerkvi na Joštu, v programu je sodeloval še ansambel Omerzel - Terlep. Ni pa to nič nenavadnega, pogosto si izbiramo nenavadne kraje za koncerte. Lani v Braziliji se je festival na primer dva dni odvijal na vožnji s katamaranom po Amazonki: ustavili smo se v neki vasi in v cerkvi priredili koncert, na katerega je prišla vsa vas. V Mehiki, kjer bom te dni na festivalu v Oaxaci, se bomo podali na izlet k indijancem Mixes, kjer obstaja zanimiv konservatorij, na katerem se študira obenem poljedeljstvo in muziko - brez dvoma zanimiv princip." AH ima blejski festival stalen program ali se morda menja? "Obstaja lista želja, na vrhu sta biodinamično kmetijstvo in waldorfska ter camphillska pe- dagogika. Da pa bi bilo vse skupaj zanimivo tudi za tuje udeležence, ki jih je navadno tretjina do polovice, jim je treba predstaviti tudi našo slovensko in jugoslovansko duhovno miselnost - zanimivih tem je obilo. Prav veseli me, da se je letos pridružilo festivalu veliko mladih iz Slovenije, pa iz Beograda in od drugod so prišli, kar pomeni, da kulturne vezi obstajajo ne glede na politične dogodke. Tujcem pa je treba predstaviti našo kulturo, končno naj bi se v Evropi 92 narodi poznali med seboj in kaj je boljšega kot spoznavanje s pomočjo kulturnih vezi. Za blejski festival je zato treba najti pravi program, ki bo sodil v ta srednjeevropski mozaik. Idriart festival si prizadeva zbrati najboljše, kar imajo narodi v kulturi, in vse to predstaviti v harmonično ubrano celoto, ob kateri se vsi razvijamo in raste-mo." Nenehno poudarjate vlogo umetnosti v Uvijanju človeka in to je tudi eden od principov delovanja Idriarta - ime je sestavljenka kratic, ki pomenijo institut za razvijanje medkulturnih odnosov Z umetnostjo... "Gre za principielno vprašanje, kakšna je vloga umetnosti danes, kakšna je bila vedno. Umetnost v bistvu ne obstaja zato, da bi nam lepšala življenje, ni nenakšna smetana na torti, to je le zunanja plat pojavnosti. V bistvu gre za prenavljanje, preoblikovanje človeka, ne le umetnika, ki se pač umetniškega izražanja loti, pač pa tudi vpliva umetnosti na poslušalca, gledalca, s pomočjo umetnosti postajamo boljši, drugačni, pravzaprav vedno novi kot fenix iz pepela." Se pravi, da poskušate z glasbo in drugimi lepimi umetnostmi buditi vse tisto pozitivno v človeku, da si razvija svobodnega duha kot uči hegeljanska misel? "Kdor se ukvarja z umetnostjo, pač deluje na nivoju ne- ke druge zavesti, drugače sploh ni možno, umetnik deluje celovito ali pa ni umetnik. Prav ta celovitost človeka, to stanje zavesti je potrebno tudi pri poslušanju glasbe, pri dojemanju drugih zvrsti umetnosti. Resnično slišimo glasbo šele, ko smo tudi kot poslušalci celoviti. To je osnova Idriarta, to je podlaga, priprava na razumevanje, sprejemanje vseh različnih novosti, znanj. Vse skupaj pa prispeva k posebnemu vzdušju, prevladuje sproščenost, prijateljstvo med različno govorečimi, ne poznamo gala prireditev, sam nastopam na teh koncertih v srajci s kratkimi rokavi..." Na koncertih v blejski Festivalni dvorani je bilo po 500 poslušalcev... Festivalska publika je res nekaj posebnega. Kot violinist nastopam tudi v okoljih, kjer prevladuje nekakšna okostenelost, prideš, odigraš in greš. Toda glasba ni rezervirana za glasbenike, je za vse ljudi. Ko sem gostoval na Kitajskem, sem imel koncert tudi v tovarni za delavce, ki sicer nikoli ne bi prišli v koncertno dvorano poslušat Mozarta, Bacha. Bil sem prvi zahodni glasbenik, ki je prišel v tovarno igrat le zanje. Poskušal sem jim s svojim nastopom zbrisati predsodek, da je klasika za izbrance. Treba je le malo pomagati ljudem, da se jim odpro ušesa tudi klasično glasbo. Nihče ni tak, da bi lahko sprejemal le lahko glasbo. Sicer pa, kjer je le mogoče, po koncertu povabim poslušalce k pogovoru o procesu poslušanja glasbe, tako kot je to na blejskem festivalu." Idriart festival torej ponuja možnost razvoja individualnosti? "Tako je, preko umetnosti naj bi se drug v drugem prepoznali, prebudili. Brez umetnosti in razumevanja sebe in sveta z njeno pomočjo pa te prebuditve ni." Po letošnjih festivalih v Mehiki, Avstraliji in na Filipinih, se Bled v vašem Idriartovem koledarju pojavi spet leta 1992? "Če bo šlo po sreči, bi lahko med dvema festivaloma pripravil le krajši tečaj za gospodarstvenike in politike: menim, da bi skupaj poiskali načine, kako lahko umetnik pomaga ekonomistom in politikom in obratno. Sponzorstvo poznamo, toda gospodarstveniki ne vedo, kaj jim lahko umetnost nudi. Gre za eksistenčna vprašanja. Današnji podjetnik mora postati podjetnik odgovornosti, ne podjetnik uspešnosti. Brez odgovornosti za svet se ne more ničesar več nadaljevati. In na kakšen način priti do te odgovornosti? Tu ima umetnost veliko vlogo. Pred štirimi tedni sem imel v brazilskem Sao Pao-lu tečaj s podjetniki velikega brazilskega koncema, kjer smo ob glasbi razpravljali o povezavi umetnosti in gospodarstva. Mimogrede naj omenim, da je v tej tovarni vodstvo zgradilo delavcem koncertno dvorano. Konferenca in vse dogajanje je bilo tako zanimivo, da smo sklenili naslednje leto vse skupaj nadaljevati, pritegnil pa sem še svoje sodelavce s področja glasbe, slikarstva. Nekaj podobnega bi si želel tudi s slovenskimi ljudmi." • Besedilo in slika: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kranj, kakršnega ni več. V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Josip Pejša. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava starih grafičnih listov Alpski svet. BLED - V etnogaleriji Skrina je na ogled prodajna razstava Unikatno ročno tkanje. - V sredo, ob 21. uri bo v festivalni dvorani nastopila Folklorna skupina KUD Abraševič iz Beograda. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava Pletarstvo v Radovljici KAMNIK - V razstavišču Veronika v Kamniku je odprta razstava akademskega slikarja Rajka Čubra. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je na ogled razstava likovnih del akad. slikarke Jasne Kozar - Huthe-esing. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRZIC - V paviljonu NOB je na ogled razstava slik prof. Sken-derja Bajrovića iz Ljubljane. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava o delu koroškega bukovnika Andreja Šustra Drabosniaka. Z amaterskih gledališč FESTIVALSKA PRIZNANJA Kranj - Kranjsko Gledališče čez cesto se je konec julija vrnilo z dveh poletnih gledaliških festivalov za amaterske odre, kamor se je uvrstilo po uspešnih nastopih na republiškem srečanju v Postojni. O tem je režiser predstave Iztok Alidič povedal nekaj besed. Vaša igra z naslovom Mars se je predstavila kar na dveh gledaliških festivalih. Lep uspeh, kajne? "Lahko bi tako rekel. Še najbolj uspešno se jr kranjska predstava odrezala \ Tre-binju na festivalu amaterskih gledališč. Diplomi za igro sta prejela Spela Trošt za vlogo mame Bulko in Kondi Pižorn za vlogo dr. Vidalija. Uspeh pa je zaokrožilo tudi priznanje za scenografijo predstave Borisu Benčiču. Program festivala je bil sestavljen tako, da je vsaka republika prispevala predstavo za uradni festivalski program, sedem predstav pa se je predstavilo v spremljevalnem programu." Z vašo dramo Mars ste razen v Trebinju sodelovali tudi na beograjskem Bramsu, srečanju malih amaterskih odrov: kako ste se odrezali tamkaj? "Ostali smo brez priznanj, toda sodelovanje ni namenjeno le temu. Imeli pa smo nekaj smole pri terminu, saj se je predstava pred nami zavlekla, postavitev scene za našo predstavo pa tudi vzame nekaj časa, tako da smo lahko igrali šele po polnoči. To pa je tudi za publiko in žirijo naporna reč, ne le za igralce. Naj še dodam, da v Beogradu nisem nastopal le kot režiser in avtor predstave, pač pa sem namesto zadržanega Kondija Pižorna vskočil še kot dr. Vidali. So rekli, da uspešno." Po poletnih gostovanjih se že pripravljate na novo gledališko sezono? "Skoraj že. Še prej, konec avgusta bo kranjska skupina Teater ante portas gostovala v Mostarju na festivalu alternativnih gledališč z Widkieviczevim Norcem in nuno. Kol je znano, s to predstavo gostujemo decembra tudi na Poljskem." • L. M. Srednja vas v Bohinju POKAL FOLKLORISTOM Pred kratkim je Folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas v Bohinju prejela priznanje in pokal za svoj nastop septembra lani v Padovi. Bohinjski folkloristi so bili namreč lani povabljeni na srečanje ob 20 - letnici prireditve Bande e folklore a piove di sacco v italijanski Padovi. V konkurenci 58 folklornih skupin so dosegli več kot odlično drugo mesto. Folklorna skupina v Srednji vasi, vodi jo Janez Iskra, nastopa že šestnajst let. Da so uspešni in na pravi poti, ne nazadnje dokazuje tudi priznanje prejeto na tej mednarodni prireditvi. NOVI R0CK 90 Ljubljana - Ni še točno, ali bo letošnja prireditev Novi ročk 90 7. ali 14. septembra, ve pa se, da bo potekala le en dan. Žirija v sestavi Marko Prpič, Marjan Ogrinc, Peter Barbarič in Urban Vovk je med dvaintridesetimi prijavljenimi skupinami in izvajalci izbrala le eno skupino - It's Not For Sale iz Laškega. Kot posebni gost prireditve bo nastopila prištinska skupina Blla-Blla-Blla. Ob letošnji deseti obletnici prireditve se bosta pojavili kar dve uveljavljeni skupini. Beograjska skupina Parti-brejkersi se je nedavno tega predstavila z udarno novo ploščo, najbolj izstopajočim tovrstnim jugoslovanskim izdelkom v zadnjih nekaj letih, z odmevnimi koncerti pa so si letos dokončno utrdili položaj enega najbolj vročih in kvalitetnih jugoslovanskih ročk 'n roll bendov. Podobno vročo in atraktivno godbo lahko pričakujemo od angleške skupine Ovster Band, trenutno najkvalitetnejšega predstavnika nove generacije britanskega folk rootsa. Ob njihovem nastopu bodo prišli na svoj račun vsi, ki že nekaj let nestrpno čakajo na ljubljanski koncert Poguesov. Ovster Band so bili lani proglašeni za tretjo najbolj atraktivno koncertno folk roots skupino, njihova lanska studijska plošča Ride pa za daleč najboljšo folk roots ploščo. Žirija je organizacijskemu odboru Radia Študent priporočila tudi novosadsko novopsihede-lično skupino Obojeni program, katere velika plošča je ena ključnih osvežitev letošnjega poletja. JAZZ NA KOROŠKEM Beljak - Koncertna agencija Knapp v Beljaku je za avgust pripravila nekaj zanimivih glasbenih prireditev za ljubitelje jazza. Jutri, v torek, ob 20.30 uri bo v Landhaushofu v Celovcu nastopil Tradicionalni jazz studio Praga. Praški glasbeniki bodo koncert ponovili v četrtek, 9. avgusta, ob 20.30 v Millstattu. Praški jazzisti bodo svoj glasbeni nastop na Koroškem zaključili s koncertom v Casino Vrba (Velden) v nedeljo, 19. avgusta. GLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 7. avgusta 1995 | PREJELI SMO Blejske slike in razmišljanja ob krajevnem prazniku Bled - beseda, ki slovenskemu človeku prijetno zveni. Spominja ga na nekaj našega, slovenskega in navdaja s ponosom. Otok s cerkvico in grad na skali vabita tujca na obisk v našo deželo. Slovenskemu človeku v tujini je simbol domovine. Bledu so posvečene pesmi in naše najlepše literarne stvaritve. Janez Svetina v zadnji številki "Zvona" piše: "Bled je neke vrste osrednji slovenski simbol, v tej pokrajini je neka posebno globoka simbolika, ki se lahko dotakne najglob-jih strun v našem srcu." Bled - Prva nedelja v juliju. Pozno popoldne. Nov gostinsko -trgovski center imenovan "Ga-dafijev center". Vroče je, soparno, nikjer zelenja. Moti me bleščeča belina marmorja in velikost tega centra. Čeprav je nekaj majhnih zasebnih trgovinic opremljenih z okusom in ljubeznijo, se ne morem znebiti vtisa, da sem na trbižki tržnici. Nekaj odprtih sončnikov pred zasebnimi gostilnicami blaži belino marmorja. V izložbi največje okrogle stavbe, ki me spominja na mošejo je tabla z napisom, ki oznanja, da je lokal naprodaj. Prodajalec Inženiring Radovljica je najbrž tudi investitor in načrtovalec. Poskušam si dopovedati, da se bomo te arhitekture in tega centra počasi navadili, vendar zaman. Morda bo arhitekt, ki ga je ustvaril dobil nagrado za to stvaritev. Morda, vendar ta center ne bi smel stati tu na Bledu, ampak nekje v severni Afriki v Gadafijevem cesarstvu. V nežno silhueto cerkvice, otoka in gradu na skali se ne bo nikoli vklopil. Ostal nam bo, velik, bel, bleščeč na zunaj. Ostal bo, spomenik neke dobe, spomenik nekim ljudem, ki so mislili, da vse znajo in vse smejo. Žal predrag spomenik. Bled - Hladno popoldne. Neprijetno rosi. Ob lokvanjih na vodi umazana pena, odpadki, veje, vejice, plastika, vsemogoče. Najhuje je ob regatni štartni hišici. Ogorčen sem. Kdo je kriv, se sprašujem? Vlada? Nova, stara ? Župan ? Najbrž ne. Če pa rečem komunalna služba in brezbrižen odnos vseh nas. tudi slučajnih obiskovalcev, ki ne protestiramo, sem že bliže. Tudi pomanjkanje denarja ne more biti izgovor, kajti za večje grablje in človeka, ki bi dnevno čistil vodno površino pa še imamo denar. Ne samo v sezoni, saj si že vse leto delamo reklamo. Zmotijo me udarci vesel. Nekaj deset metrov proč obrača dvojec. Vem, da jih bo v najkrajšem času priveslalo še nekaj, vem da na drugem koncu jezera stojita trenerja, ki opazujeta vsak njihov gib. Ne ovira jih ne sonce, ne dež, ne mraz, ne vročina. Zasluženo so v svetovnem vrhu, nosilci olimpijskega in številnih svetovnih odli-čij. Morda se marsikomu ti uspehi ne zdijo pomembni, meni pa dajejo upanje in slutnjo, da smo tudi kje drugje sposobni priti v svetovni vrh. Bled - Riklijeva hiša. Pred našimi očmi propada ena najznamenitejših blejskih hiš. Omet odpada, okolico prerašča plevel in grmovje, iz zarjavelih strešnih žlebov raste mlado drevje. Kaj nisem nekaj podobnega že videl? Da, na televiziji. Tako nekako je pragozd pričel preraščati svetišča izumrlih civilizacij. Lastnik te stavbe je baje turistični velikan "Kompas Jugoslavija". Simbolika? Nekaj sto metrov dalje stoji v parku čudovita vila, negovana, urejena. Kot nalašč za visoki turizem, si mislim. Tudi tokrat sem razočaran. Na vili je namreč napis "Triglavski narodni park" v njej pa pisarne. Spomnim se, da sem na nasprotni strani jezera videl prav tako čudovit dvorec v katerem so tudi pisarne. Narodni park sem si do sedaj predstavljal kot področje neke dežele v katerem so s posebnim zakonom zaščiteni ljudje, ki tam stalno žive in so zato, da tam žive tudi materialno spodbujani, zaščitena krajina, živali in rastline. Za ljudi, ki pa so zaposleni da skrbijo za ta park pa sem si predstavljal, da so v glavnem na terenu, ne pa v pisarnah. Tri slike bleda. Vse so bolj žalostne. Še veliko jih je, nekatere so tudi lepše, spodbudnejše. Bralcu svetujem naj si Bled sam ogleda in in sam ustvari sodbo o našem turističnem biseru. Videl bo nekaj lepih hotelov, nekaj privatnih penzionov, sedaj tudi čisto vodo,. Videl pa bo tudi številne propadajoče vile, zanemarjene in zapuščene sprehajalne steze, propadajoče hiše in hotele v samem centru. In vendar — na otoku spet zvoni Ave Marijo. Nam ta zvon obeta vrnitev normalne čase? Upam. Avgust Mencinger Radovljica Turizem nad 1000 m Sem Gorenjec, rojen Jeseničan, 43 let že tlačim to našo lepo deželo, pa sem šele pred leti odkril še en gorenjsavski biser: Slapove v Gozd Martuljku. Ob cesti E 94 ni nobenih oznak, šele v gopzdičku so, ko se noga pla- ninca usmeri proti kanjonu Prvega slapa. Pri prvem in drugem slapu sem bil pred tremi leti s teozofi iz cele Jugoslavije. Že takrat smo se srečevali z Italijani, Avstrijci, Angleži in Nemci. Ali ni žalostno, da nam tujci kažejo lepote, ki jih imamo pred nosom ? Radiestezijsko smo premerili tudi ves teren v tem prelepem kotičku Triglavskega narodnega parka. Meritve so pokazale odlične rezultate. Z eno besedo-»su-per« zdravilno področje. »Če si za dva dni v teh hribih, zaleže za 50 Oblakovih seans,« je rekla starejša gospa iz Ljubljane, ob najinem pomenku o bioterapiji, ko sva mežikala v sonce tam pred Lipovcevo kočo. Z Aristidom Havličkom sva imela skupino okrog 25 ljudi. Mlado in staro, tudi otroci so bili vmes, delali smo vzhodnjaške vaje, agna jogo, pozdrav soncu, dihalne in sprostitvene vaje, vadili smo akupresurno terapijo, predvsem pa smo bili na čistem zraku v svežini gozdov. Priti do drugega slapa, splezati pod sam vodopad, vleči skozi nos negativne ione veličastnega 50 m slapa, se greti na soncu in vdihavati vonj gorskih rož, vidite, to je pa že razkošje vredno vsega tistega znoja, ki ti ga da strmina gora. Moji prijateljici Jani so kar žarele oči, vedno je bila med prvimi, takoj za gorskim reševalcem Lojzetom in če bi bila bolj vešča v plezanju, bi se znašla tam nekje sredi Špika. Hoja v Srce Špika je za prave gornike tortica, za nas turistične planince pa je bila bolj grizenje kolen, toda ko si enkrat na sredi, pod plazom, ko se ti kažejo samo še stene, veš, da Karavankam gledaš že v rame, če ne v oči. Omamlja te piš iz gorskih vrhov, dih rožmarina, gorskih trav, ležiš in mežikaš v sonce, opazuješ nebo. čisto in modro, sive lene oblake, in tu je mir, božanski mir. Vse prekine drhteč glas dveh nevrotičnih ženskih bitij zrelih za psihiatre, koj za tem se zasliši ubrano petje, venček naših slovenskih narodnih - še je nekaj pametnih ljudi. Potem se spustimo v dolino, toda le na 1000 m. Tam smo še ves teden. Ob svoji hrani, polenti, rižu, sadju, postu. Ni nam mar za meso. Tam na jasi in ob potoku meditiramo: SO vdih, HAM izdih. Globoko skozi nos. Oči so zaprte. Lahko bi bila tretja svetovna vojna, pa nam ne bi bilo prav nič mar. Naša pljuča se čistijo, možgani pa polnijo s kisikom, lahki smo, veseli in mirni. Teden je mimo, kot bi trenil z očmi. Slovo je prekmalu tu, je pa prisrčno in če ne prej, čez leto dni, bomo spet tu nad 1000 metri, na Rajski livadi med teleti. Gozd Martuljek, julij 1990 Tomaž Iskra Turistična ponudba ali kulturni turizem Malo je krajev na Slovenskem, ki bi bili lepši, kot je blejski otok in malo je cerkva, ki bi bile primernejše za izvajanje klasične glasbe, kot je otoška. Pa vendar: plakatov, ki bi turiste in domačine opozarjale na otoške prireditve je zelo malo. predvsem pa so tako oblikovani, da so skoraj neopazni. Ko spoštovani obiskovalec, v tem primeru tudi poslušalec pride na otok, se vrh stopnic komaj prerine mimo »roštilja«, malo dlje pa naleti še na leseno barako, kjer verjetno čez dan prodajajo spominke. Da je vse skupaj neokusno in popolnoma skregano z okoljem in arhitekturo otoka, ni treba posebej poudarjati. Koncert se prične ob 20. uri, če bi se 30 minut kasneje, verjetno redki poslušalci in predvsem izvajalci ne bi bili moteni s skoraj deset minutnim zvonjenjem otoških zvonov. Bilo je res mučno gledati izvajalca, kako se trudi s kitaro preglasiti ta močan zvok (hrup). Pa vendar je bi večer, 23. julija, več kot lep, po zaslugi dveh vrhunskih slovenskih umetnikov (T. Lorenz, J. Novak), ki bi si zaslužila precej več pozornosti s strani organizatorjev, ki v svojih pisarnah koncert odkljukajo in s tem svoje delo opravijo. Pa da ne bo kdo slučajno rekel, da pri nas turistom česa manjka. Polona V etrih, Ljubljana Slavica Osterman, Bled Odprto pismo g. Viktorju Žaklju Spoštovani! V časopisu smo lahko prebrali Vaše pismo, v katerem med drugim strokovno ugotavljamo, da je eden od delegatov Demosa v republiški skupščini »ravno prav omejen«. Vaše pismo odpira vrsto vprašanj: 1. Ali je za ugotavljanje omejenosti poslancev slovenskega, parlamenta pristojen vsak član Socialistične stranke Slovenije, ali le nekdanji pisec Popitovih govorov - njen predsednik ? 2. Ali ste prepričani o skladnosti med usmeritvijo Vaše stranke v ugotavljanje omejenosti poslancev slovenskega parlamenta in načeli socialistične internacionale, za katere članstvo se - neuspešno - potegujete ? 3. Kdo je pristojen za ugotavljanje morebitne omejenosti članov SS Slovenije, oziroma predsednika SS Slovenije (da ne bi bilo kršeno osnovno pravilo prava »Nemo iudex in causa sua«)? MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela Za kmeta in za komunizem Igorja Ker sem si želel lepo novo obleko, sem prosil lastnico, naj kot trgovka, ki se spozna na blago, ob priložnosti pogleda v kakšni ljubljanski trgovini, če imajo kaj lepega in kvalitetnega. In res mi je iz trgovine Goreč v Ljubljani, kjer je običajno kupovala blago, prinesla nekaj vzorcev kamgarna, da sem lahko izbral. Meter domačega kamgarna je stal okrog 200 do 350 dinarjev. Med vzroci je bil tudi primerek iz Anglije uvoženega kamgarna. Odločil sem se zanj. Cena za meter tega blaga je bila 400 dinarjev. Za obleko sem potreboval 3,2 metra. Podloga in kanafas je stala nad 200 dinarjev, krojačevo delo 200 din. Ta obleka me je torej stala približno 1.700 din ali moj osemmesečni zaslužek. Čevlji so tedaj stali okrog 200 din, srajca okrog 100, oz. od 50 din naprej, odvisno od kvalitete. Skupaj s spodnjim perilom me je stalo približno toliko, kolikor je znašal moj letni zaslužek. Pri tem ni bila všteta delovna obleka in obutev. Tako je bilo torej tedanje življenje hlapcev in dekle. Ljubljana, 5. junija 1990 Čas vojne Pričujoči pogovor z Antonom Peternelom - Igorjem je bil zasnovan kronološko in od tu naprej poteka skozi vojni čas. Ker se je o teh dogodkih (poljanska vstaja, dražgoška bitka, velike preizkušnje partizanov spomladi in poleti 1942...) že veliko pisalo in ker je naš prostor omejen, hkrati pa so nekatera dejanja osvetljena v novi luči, bo ta del pogovora objavljen posebej, v reviji Žirovski občasnik. Vojni čas torej v našem časopisu preskočimo, vendar ne povsem; sledi nekaj vprašanj in odgovorov iz zadnjih dni NOB, o rečeh, o katerih se doslej ni dosti vedelo, ter o takih, ki jih kličejo v spomin aktualna dogajanja. Kakšni so vaši spomini na Vinka Oblaka in brate Zakelj, se pravi na padle prvoborce iz Žirov, po katerih se imenuje žirovska osnovna šola? Pojavil se je predlog, da bi to poimenovanje ukinili, češ da otrok ne kaže vpisovati med »padle prvoborce« ali v »Prešernovo brigado« (primer Železnikov)... Racionalno jedro te zahteve, ki ostane, ko odteče žolč, s katerim je prežeta, pa je po mojem v vprašanju, ali ima nesporno pogumno ravnanje teh mladih mož in fantov v času velike preizušnje slovenskega naroda danes še svoj vzgojni pomen? Vinka Oblaka in padle brate Žakelj sem ohranil v lepem in trajnem spominu. Z Vinkom Oblakom sem se že pred vojno pogosto srečeval, koje ta živel v Gorenji vasi pri mesarju Mlakarju in zanj po vaseh kupoval živino in prašiče. Bil je veseljak in poštenjak, ljudje pa so ga imeli radi in ga cenili. Srečevala sva se tudi na raznih zabavah in plesih, na katerih je s svojo veselostjo in šaljivostjo zabaval vse navzoče, zato smo ga imeli vsi radi, razume se, da še zlasti dekleta. S Pavletom Zakljem sva bila v času, ko se je pri mojstru Trpinu na Volči učil krojaške obrti, veliko skupaj in bila velika prijatelja. Neštetokrat je bil pri nas v Delnicah. Po dolgih letih sva se spet srečala, ko je v začetku julija 4. Alije ugotavljanje omejenosti poslancev slovenskega parlamenta skrajni politični domet strank sedanje »združene opozicije« (naj zapišem »frakcij rdeče armade«?), ki ima sicer toliko povedati o kulturi političnega boja ? 5. Bo Slovenija ob sedanji opoziciji v parlamentu, ki uporablja zgolj metode sprenevedanja in skrajno nizkih udarcev, za kar s pridom uporablja sprivatizirane monopolne medije (glej objavljeni dokument v Demokraciji št. 26 in podpise v njem!), ob tem pa namene (!) storiti prav to, kar sama ves čas počne, na ves glas v pravi miloševičevsko sprevrženi maniri očita vladajoči koaliciji, kdaj preživela v praksi uporabo besed konstruktivni dialog ? S spoštovanjem dipl. ing. Branko Grims S. Žagarja 39 64000 Kranj Aljancic še direktor Elana? Prosimo, da v zvezi z vašim člankom »Aljančič še direktor Elana?«, objavljenem v Gorenjskem glasu dne 31. 7. 1990 in v interesu popolne obveščenosti javnosti objavite naslednje pojasnilo: Uroša Aljančiča je delavski svet DP Elan razrešil dolžnosti predsednika poslovodnega odbora le nekaj dni pred dejanskim potekom dobe, za katero je bil imenovan. Ker ni bil ponovno izbran, ne glede na odločitev v sporu sedaj, ne opravlja dolžnosti predsednika poslovodnega odbora. Odločitev sodišča je bila povsem formalna, kar je v skladu z našo razlago 60. člena zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ št. 77/88 in št. 40/89), po katerem je o zahtevi za razveljavitev sklepa o razrešitvi dolžan ponovno odločati organ, ki je sklep o razrešitvi sprejel, to je delavski svet DP Elan. V vsebinskem smislu ni mogoče govoriti o uspehu pritožbe in s tem tudi ne o morebitnih vzrokih za uspeh, ker bo o zahtevi odločal delavski svet. Predsednik sodišča Bogdan Greif Ko dobrave se mrače (j.mu™) Tam na vzhodu kranjske občine na valoviti cerkljanski ravnini so zaselki in vasi Vopovlje, La-hovče, oba Zaloga, Glinje, obe Trati, Šmartno, Cerkljanska Dobrava. Nasovče... Ena lepša od druge. Asfalt čez vas. nove hiše. nova gospodarska poslopja, pobeljene cerkve. No, recimo Lahovče. Vas je taka kot nevesta. Ima vsaj dve bogati in znani gostilni, zasebno moderno mesarijo in celo novo zasebno tovarno, bogate kmetije, lične delavske hiše. Ko imam opravka tam okoli, si mislim: tu so doma podjetni, pridni ljudje, ki imajo kaj za pokazati in ki vedo, kaj hočejo. Pa sem po službeni dolžnost1 moral prečesati vse gozdove okrog Lahovč in okrog prej naštetih vasi. Gozdove, ki so lahov-ški in od sosedov. In kaj sem odkril v njih ? Gozdovi so tako zas-vinjani z odpadki, da je človeka sram, da je človek. Samo v gozdovih okrog Lahovč sem nalete' na več velikih "odpadov", na katerih so celi kupi plastike, stekle-nine, posodja, kemijskih snovi, starih čevljev, štedilnikov, tekstila. In to je razmetano, kakor je Lahovčanom padlo s traktorju ali prikolice, ko so vozili vsak nC svoje smetišče. Struge potokov, ki tečejo sko:> te godzove, so "okrašene" z vs0 barvno plastiko, ki jo premoremo. Saj v gozdu se nič ne vidi; "smeti" ni več. Nesreča je paC a^ ni nikjer nobene jame alijar ka, !amor bi vse to "skril". . Člo. >k se vpraša, kakšen0 nos do , trave, gozda imajo ljudje v Lu^ovčah. In kakšne^, do reda. čistoče, pitne vode. W si mislijo, ko se San za dnem v0' zijo mimo teh "vrtov" in vedno bolj skrunijo zemljo, kjer je gol* doma. Ali so sposobni napravit' odpad tudi na njivi s pšenico, deteljo ali celo na zelniku? Vprašujem se, s čim se ukvat-ja krajevna uprava. Koga nek' imajo za predsednika? Mogof1 celo ta največ zvozi na ta "pok0" pališča ". Kaj dela osnovna šola v ZalO" gu? Ali nima v celem letu nobenega čistilnega dneva? Ali se di šolski odpadki znajdejo n<* teh "posvečenih mestih"? Kakšna neki je talnica. k'P?: teka izpod teh gnojišč? In M mislijo podjetni posamezniki '* teh vasi, ki imajo ribogojnice o>> teh onesnaženih potokih? No, ljudi še pokopujejo globj? ko tudi v Lahovčah. A prav biDi'. lo, da bi prekrili z zemljo vsa) največja smetišča v svojih gozdo1 vih. Sele potem bom tudi ja'- \ ponosom šel ali se peljal sko! Lahovče ali sosednje vasi„. j boste organizirali kakšno čist"' no akcijo, me dobite na naslov"-Marjan Štempih*' Cesta 1. maja M 64000 Kr*«J CEKIN (morda je bilo že junija) 1942 prišel v partizane v Poljansko # ■ Preden je padel, je bil politdelegat v prvem vodu Poljanske če katerega poveljnik sem bil tedaj jaz. Če se prav spominjan1^ imel partizansko ime Krpan - verjetno zato, ker je bil krojač- 1. di Janeza Žaklja - Anžona sem poznal že pred odhodom v Pa. je zane, ko je ta prihajal k Marjanci v Javorje obiskovat svoje de* Pepco, ki je tudi bila iz Žirov. Z Milanom sva se spoznala mJ. 1942, ko se je z bratom Janezom vrnil iz prezimovanja dorn'. Žireh v Poljansko četo. Poznal torej nisem le Vinka Žaklja, padel januarja 1942 v Dražgošah. Znano je, da sta bila Vinko Pavle že leta 1941, ko sta delala v Kranju, aktivista in organ'*1 torja OF v Žireh. Vinko Oblak je bil najbolj prizadeven in zaS », žen organizator narodnoosvobodilnega gibanja in OF na obfl1 i ju Žirov leta 1941. Razen Pavleta Žaklja so bili vsi ostali borci. Vsi so bili pogumni in dobri borci. Janez je bil od maja. je prišel v Poljansko četo, do smrji, pomočnik puškomitraUc*^ pri mojem bratu Jožetu, ki je imel partizansko ime Mitja. Oba ^ padla 4. avgusta 1942, to je drugi dan silovite nemške ofenziv'e Blegošu. ,ff O ukinitvi poimenovanja osnovne šole v Žireh po teh pfV^ borcih pa bodo odločali Žirovci sami in mislim, da tega ne bo ^ dopustili. Tudi jaz mislim, da to ne bi bilo prav in pošteno padlih prvoborcev. Saj so vsi izkrvaveli in žrtvovali mlada živ > nja na oltar domovine že na začetku najtežjega obdobja slov' t skega naroda, ko je ta ječal pod jarmom krutega fašističn * okupatorja, to je že leta 1942. Potrebno je bilo veliko pogu ^ narodne zavesti in ljubezni do domovine, pa tudi entuziazm^j se je kdo odločal za odhod v partizane in s tem za neizprosen z veliko močnejšim sovražnikom. ^ Ne gre torej za vpisovanje šolskih otrok med »padle P $ borce«, temveč za spomin in zgled ljubezni, narodnega ponos ^, žrtvovanja za svojo domovino, kar naj se prenaša na mlade r°(ff ve. Vse to velja tudi za poimenovanje po Prešernovi brigad'-za druga taka poimenovanja. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DANICA DOLENC Na poletnem jedilniku BUČKE Mlade bučke lahko pripravimo na najrazličnejše načine. Lahko jih narežemo in zabelimo s solatnim prelivom, odlično tudi tek-nejo, ce jih zmešamo z drugimi vrstami solate. Lahko jih skuhamo V,-.[ a'' Pa pripravimo iz njih omako, s katero zabelimo špagete a'i rižoto. Lahko jih ocvremo, lahko popečemo, lahko jih izvotlimo jn polnimo s pikantnim nadevom. Bučk ne lupimo. Obrežemo jih na konceh, umijemo in obrišemo s prtičem. Potem jih narežemo na ko-esca ali na kocke, na podolgaste rezine ali pa jih tudi samo razpo-pV,n,0\Nekateri recepti zahtevajo, da narezane bučke posolimo. otem jih pustimo stati pol ure, toliko, da izpustijo odvečno vodo. . e na*o jih pripravimo po receptu. Če nameravamo pripraviti polnjene bučke, jih najprej deloma skuhamo. V vreli, osoljeni vodi jih Kuhamo 8 do 10 minut. Potem izdolbemo sredico z žličko. Bučke polnimo z nadevom, ki mu premešamo sesekljano sredico bučk, nato jih pečemo v pečici. Špageti z bučkami Za 4 osebe potrebujemo 400 8 špagetov, 500 g bučk, 3 velike Paradižnike, strok česna, šopek dišavnih zelišč (rožmarin, žaj-Delj, bazilika), lovorjev list, nastrgan ementalski sir, malo mleka, sol in poper. Paradižnike prelijemo z vrelo vodo, da jih laže olupimo. Olupljene razrežemo, odstranijo jim semenje, nato jih drobno sesekljamo. Česen olupimo in sesekljamo. V kozico damo Pardižnik, česen, dišavni šo-Pek, lovorjev list in 3 do 4 žlice mleka. Kuhamo nekaj minut na zmernem plamenu, nato damo v kozico tudi očiščene in na kolesca narezane bučke. Solimo, popramo in kuhamo v nepokriti kozici, da se bučke zmehčajo. Nato odstranimo dišavni šopek in lovorjev list. Omaka naj bo precej gosta, po okusu jo še začinimo in ji pri-mešajmo nekaj bazilikinih listov. V soljeni vodi, ki ji prilije-mo malo olja, skuhamo špagete do mehkega. Odcedimo jih. Špagete stresemo v skledo, prelijemo jih z omako, potresemo z nastrganim ementalcem in Premešamo. Recept ie prime- ren za dietno prehrano, saj skuhamo omako brez maščobe, samo z mlekom. Če pa želimo, lahko paradižnike in česen pre-pražimo na olju, dodamo malo masla, po želji tudi sesekljano čebulo, vendar je omaka potem bolj kalorična. Narastek z bučkami Za 2 osebi potrebujemo: 250 g paradižnikov, 1 žlico olja, 250 g mlete govedine, sol, poper, 350 g bučk, žlico masla ali margarine, žlico moke, 1/4 1 mleka, trikotnik topljenega sira, 2 žlički drobtin, košček masla. Paradižnike prevremo, olupimo jih in narežemo. V ponvi segrejemo olje, na katerem popečemo mleto meso. Solimo ga in popramo. Dodamo paradižnike in pražimo na majhnem plamenu 8 do 10 minut. Bučke umijemo, narežemo jih na kolesca, solimo in popramo. V namaščeno nepregorno posodo vložimo v plasteh meso in bučke. V kozici segrejemo maslo ali margarino, dodamo moko, razmešamo, zalijemo z mlekom in kuhamo, da se zgosti. Začinimo s soljo in poprom. Oma- ko, ki jo dobimo, prelijemo čez meso in bučke. Pečemo v ogreti pečici pri 225 stopinjah 30 minut. V ponvi segrejemo maslo, na katerem zarumenimo drob-tine. Ko je narastek pečen, ga prelijemo z drobtinami in ponudimo s solato. Ocvrte bučke Za 4 osebe potrebujemo 1 kg bučk, 2 jajci, peteršilj, maja-ron, nastrgan sir, sol, moko, olje za cvrtje. Izberemo mlade in čvrste bučke. Skuhamo jih v osoljeni vodi, da se zmehčajo, nato jih sesekljamo ali pretlačimo z vilicami. Pretlačenim bučkam primešamo dve jajci, sesekljan peteršilj, malo majarona, nastrgan sir in sol. Premešamo z leseno kuhalnico. Zmes naj bo gosta, a ne trda, Če je prered-ka, ji primešamo malo moke. Testo zajemamo z žlico. Dajemo ga v ponev, v kateri smo segreli olje. Bučke cvremo, da zlato zarumenijo z vseh strani. Ocvrte ponudimo z majonezo ali s tatarsko omako. ®D Romantika se vrača Tako kot ženska moda, tudi otroška hoče spet romantiko. Zato naj v garderobi naše punčke ne manjka nežno roža-sta oblekica, obšita s čipkami. Če pa že hoče hlače, naj bodo te rožaste, sin pa si bo zagotovo izbral rožasto športno srajco. Kaj hočemo, moda je moda. TA MESEC NA VRTU Avgust je najboljši čas za presajanje vseh odcvetelih trajnic. Do jeseni se potem lahko še dobro ukoreninijo in vrastejo, da lahko zimo dobro zdrže. Vraščanje trajnic zelo oljašamo in pospešimo, če tla med njimi pokrijemo s šoto 3 cm na debelo. Namesto šote pa je dober tudi preperel hlevski gnoj. Plast zastirke pa je lahko tudi bolj debela. Tla, ki jih takoj potem, ko jih pokrijemo, temeljito zalijemo, ostanejo dolgo enakomerno vlažna. Pri sajenju in presajanju potonik je treba paziti, da je koreninski vrat največ 5 cm pod zemljo. Presajanja in hkratne delitve potonik se lotimo samo takrat, kadar je nujno potrebno. Navadno potem mineta dve leti, preden potonike spet dobro cveto. Pregloboko posajene potonike sploh ne cveto, zato naj rastejo zmeraj na polnem soncu. Saditi in presajati jih moramo avgusta! S stebel tigraste lilije in brstične lilije poberemo zarodne brstiče in jih posadimo v zemljo. Potaknemo jih 5 cm globoko, 15 cm vsaksebi. Belo lilijo moramo presaditi, še preden naredi nove poganjke, kar je navadno konec avgusta. Pravega časa pri tej liliji nikakor ne smemo zamuditi. Čebule moramo torej pobrati iz zemlje v prvi polovici avgusta in jih presaditi na nov prostor. Tudi ta lilija je najlepša, če jo sadimo v skupine, v katerih naj bo po 10 do 12 čebul. Sadimo jih 15 cm globoko, po 15 cm narazen. Če želimo imeti v trati zvončke, velike zvončke, krokuse, narcise in zgodnje tulpe, jih sadimo na robove vogalov. Po vsej trati posajene čebulnice in gomoljnice preveč prizadenemo v rasti s košnjo, ki se začne že aprila. Kjer je venenje aster zelo močno, je treba vse odstraniti, tudi koreninsko grudo in sežgati. Razen tega pa moramo tudi temeljito razkužiti prostor, kjer so bile astre. Povzročitelj bolezni se zadržuje v tleh. Najbolje se obnese mokro živosrebrno razkužilo. Z njim moramo tla tako močno zaliti, da se vsa premočijo. Glede koncentracije razkužila je treba upoštevati ustrezna navodila. Če sejemo že avgusta, bomo imeli drugo leto krepke rastline brkatih nageljnov, zlatega šeboja in slezenovca. Vse naštete rastline terjajo sončen prostor, glede tal pa niso posebej zahtevne. Ker je tudi avgusta lahko še zelo vroče, moramo skrbeti, da so rastline dobro zalite. Pri tem pa ne smemo pozabiti tistih trajnic, ki so že odcvetele. Pri cvetenju so porabile veliko moči, ki jih morajo s sprejemanjem hranilnih snovi nadomestiti. Za to pa je potrebna voda. Na novo posajene trajnice je treba po večkrat na dan poškropiti. Potem se zanesljivo primejo. Prvi dan počitnic Mami je prišla iz službe in povedala, da grem lahko s Šim-novimi na morje. Tega sem se zelo razveselila, saj sta Sabina in °avid moja prijatelja. Hitro sva z mamico pripravili prtljago. Joj, Semi se ustrašila, kako bom pa vrnila spričevalo in se vpisala v Jre Cigler Na Bledu je bilo v nedeljo veliko obiskovalcev, ki so se "za silo" hladili v 24 stopinj topli vodi. Med njimi so bili tudi udeleženci plavalnega maratona v akciji "Brazde vzdržljivosti" in turističnega maratona v plavanju. Foto: G. Ši n i k Kljub temu, da pri tekmovanju kaveljcev in korenin ni pomembno kdo zmaga, pač pa, da tekmovalci v določenem času dosežejo v cilj naj zapišemo, da se je pri nedeljskem plavanju na Bledu najbolje izkazal naš maratonec Jože Tanko. Tisti, ki proge na Bledu niso zmogli ali zaradi počitnic na Bled niso prišli, bodo plavalno preizkušnjo lahko opravili na ljubljanski Koleziji ali v Mariboru. • V. Stanovnik, sliki: C. Šinik Mednarodni šahovski W turnir na Sobcu Lesce, 5. avgusta - V nedeljo dopoldne se je na Sobcu začel 17. tradicionalni mednarodni šahovski turnir, ki ga je Šahovsko društvo Murka iz Lesc organiziralo v počastitev praznika občine Radovljica in leškega krajevnega praznika. Kot je povedal predsednik Šahovskega društva Murka, Vojin Perovič, je na turnirju sodelovalo 41 ekip iz Slovenije in Avstrije, od tega 18 ekip iz Gorenjske. Ekipe so bile po moči igralcev razvrščene v štiri skupine. Igralci so igrali hitropote-zni šah, kar pomeni, da je vsak od njih imel pet minut časa za eno partijo. Glavni sodnik je bil Valter Šinkovec. On in ostali sodniki so domačini in so vsi mednarodni sodniki. Najbolje so se odrezale naslednje ekipe: 1. skupina: I. mesto je osvojila ekipa METALNA '& Maribora z 20 točkami, druga je bila ekipa RUDAR iz Trbovelj s 16 točkami. Obe ekipi sta ostali brez poraza. 3. mesto je pripadlo ekipi MARLES KOVINAR, ki je dosegla 15 točk. Domača ekipa MURKA 1 je bia četrta. 2. skupina: 1. FRONTA 2 iz Ljubljane (14 točk), 2. ZEBRA Kranj (13 točk), 3. NOVA OPREMA iz Slčovenj Gradca (12 točk). Domača ekipa MURKA 2 je bila peta. 3. skupina: I. DRAGOMER (15 točk), 2. DEL Ljubljana (1* točk), 3. FRONTA 3(14 točk): 4. skupina: I. BISTRICA (14 točk), 2. SAVA Kranj (13 točk), 3. SKOFJA LOKA (I0 točk), domača MURKA pa je bila četrta. Najhitrejši trije so za 2000 m dolgo progo porabili komaj pol ure. Na vseh turnirjih do sedaj je igralo 887 ekip šahistov, ker je povprečno 52 ekip na turnir. Po besedah Vojina Peroviča )c to eden najbolj množičnih turnirjev v Sloveniji. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov najboljšim so se šahisti odpravili na piknik, ki ga je tudi organiziralo Šahovsko društvo Murka. Suzana Ad/'<-Foto: Gorazd Šini" RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Avgust je izrazito počitniški mesec. Medtem ko julija še dobiš kakšno namrgođeno in naveličano delovno dušo na soparnem in pregretem delovnem mestu, je avgusta zanesljivo velik delovni manjko na vseh nivojih. Vse hiti na morje, k rekam in jezerom; vsi tisti, ki pa »silom prilike« že morajo ostati v delovni halji, so od skrbi in pasje vročine tako popadljivi, da jih je bolje pustiti kar pri miru. Z razliko od prejšnjih let pa je letošnji dopust, kjerkoli ga že naš delovni narod preživlja, tesnoben. Ko ležiš na plaži in prebiraš politične grozljivke iz dnevnega ali periodičnega tiska domače ali sosednje republike, si - hočeš nočeš - v skrbeh: nisem medtem tudi že SAM postal tehnološki višek? Me niso medtem, ko sem se vozil proti morju, že silovito kritizirali, me postavili na spisek odpisanih in odžagali? V dobrih starih časih, ko smo še imeli kaj v žepu in smo prosto švigali po jadranski magistrali, nam še na kraj pameti ni padlo, da bi na vsak način morali prebrati dnevni časopis. Bilo je krasno in ravno prav, če sploh nismo ničesar slišali ali prebrali. Saj se itak ni dogajalo kaj presunljivega ali celo prekucniškega: če pa so politiki Že zbobnali kakšno srhljivko ali presunljivko, smo vedeli, da vse skupaj ni nič. Da je vse en velik strah, kije zunaj votel, okoli kraja ga pa nič ni. Za dolgočasne obmorske ure je bila najboljša kriminalka in - konec. Danes pa? Danes pa v kiosku kakšnega kampa, ki so ga zavzeli Slovenci, zmanjka dnevnikov že v pičle pol ure, redno se poslušajo radijska poročila in spremlja TV dnevnik. A je to sploh dopust? Ne, to ni dopust! Če ste bolj prostodušne nravi in se lahko pri priči odklo- TEMA TEDNA 000, DIREKTOR, VI STE? pite in zato ne verjamete, da so mnogim dopustniški dnevi tesnobni, se morate postaviti v vrsto pred kakšno telefonsko kabino. Včasih smo se pred telefoni naveličano prestopali in zavijali z očmi, ko smo nehote prisluškovali telefonskim pogovorom dopustnikov z domačimi. Bila je vedno ista pesem: vreme tu in tam, vročina in opekline, hrana in čas povratka. Danes pa se neredko sliši: kaj pa v firmi? Je sodelavka Sonja kaj sporočila? Ni?!?Ah, potem je pa hvalabogu še vse v redu... Bogo, a ti kaj veš, kdo je na prisilnem dopustu? Veš, tukaj sem prebral, da...itd.Itd... Nič presenetljivega zatorej ni, da se tudi direktorji - ali pa predvsem direktorji! - vedno pogosteje oglašajo svojim tajnicam. In gredo koj potolaženo in veselo na pivo, če jim tajnica zažvrgoli: Oh, gospod direktor, a vi ste? V prevodu namreč direktor ni slišal vljudnostnega »oh, gospod direktor, a vi ste«, ampak je pravilno razumel »oh, gospod direktor, še ste..« Kaj se vendarle dogaja na teh zemljepisnih dolžinah in širinah, da smo prežeti s toliko apatije in obenem s toliko strahu? Gospodarski zlom - nedvomno. Saj so res tudi drugje po svetu delavci ostali na cesti, a država je poskrbela za alternativo in perspektivo, tu pa je prihodnost še vedno zavita v neke socrealistične čveke, da bosta ekonomija in trg in prestruktui-ranje in privatizacija in kaj veš kaj vse, dala boljše delo in kruh. Že, že, ampak - kdaj, kje in kako? Vladnega Programa ni, zatorej tudi ni nobenih upov in utehe, zato depresija in obup. Za povrh vsega pa še pravni in zakonski kaos, ko v firmah nihče ne ve, kaj sploh velja in kaj ne. Da pa bo zmeda še večja, naša vrla oblast poskrbi za kakšno čistko, da se bo vedelo, kdo je »gazda«. A včasih ne vžge, vsaj v Primexu ni. Tam so se delavci strumno potegnili za svojega direktorja, ki naj bi ga odnesla direktorska čistka. Mar je danes delavcem, kakšne bane je bil njihov direktor! Če je dober, naj ostane, ne pa da na njegov stolček pritiskajo nesposobni povzpetniki iz ozadja! Kdaj da bo bolje? Pesimisti: v svetem nikoli, optimisti ala Markovič pa že itak trdijo, da smo vsak dan na boljšem. Če bi vprašali Bohinjce, kdaj se nam bolje piše, bi rekli:»Ah, to pa ve samo Vkc.« Če jih boste pobarali, kje naj bi našli Ukca, bi zmignili z rameni: »Ja, ilkc je pa na Uskovnci!« • D. Sedej Vlakec je obogatil turistično ponudbo Bleda Mali hlapon za otroke in odrasle Bled, 5. avgusta - Pisk in sopihanje parne lokomotive vzbujata radovednost številnih turistov in obiskovalcev Bleda. Na prostoru ob TVD Partizanu, pod Športno dvorano, namreč že mesec dni vozi pravi mali vlakec, ki sta ga postavila dva ljubitelja železnice in modeliranja. "Uroš Filiplič iz Pševa je že pred desetimi leti začel delati parno lokomotivo. Spoznal sem ga pred petimi leti. ko sem ob njegovi hiši opazil nekaj tračnic. Naredil sem električno lokomotivo, naredila sva vagone in progo. Lani sva na otroški veselici v Stražišču v sedmih urah na vlafc-cu prepeljala 1500 otrok, kar je za naju pomenilo veliko spodbudo. Začela sva iskati parcelo, kjer bi postavila progo. Prenašanje vse opreme je namreč naporno. ker je tehnologija precizna pa je tudi precej možnosti, da se kaj pokvari. Tako sva spoznala tajnika blejskega turističnega društva Marka Potočnika in mu razložila s čim se ukvarjava. Sprva ni bil navdušen nad najinim predlogom, da bi vlakec stalno vozil na Bledu, ko pa je videl za kakšen vlak gre in da je to pravzaprav posebnost, smo se hitro dogovorili o sodelovanju. Konec aprila sva i/vedela za lokacijo ob TVD Partizanu, maja sva kupila maie- Pogosti obiskovalci na Bledu so tudi železničarji, ki občudujejo miniaturni vlakec Miloš Jocif rijal. doma naredila celo progo novo. konec maja pa smo jo začeli postavljati. Konec junija je bila otvoritev in sedaj vozita parna in električna lokomotiva. Sam vozim z električno, dokler parna ni pripravljena za vožnjo," je ob našem obisku povedal Miloš Jocif. strojni inženir iz Slražišča. Parni vlakec je za obiskovalce Bleda prava atrakcija, na njem pa se radi vozijo tako otroci, kot starejši obiskovalci. Posebnost pa je tudi cena vožnje, ki se sicer prav nič ne sklada z ostalimi blejskimi. Za tri kroge vožnje je namreč treba odšteli le deset dinar- Vožnja s parno lokomotivo je pravo doživetje jev. "Sem pride veliko otrok in odraslih, ki si ogledujejo vlakec in zaželijo vožnje. Mnogi s strahom vprašajo koliko stane, ko pa jim povemo za ceno se kar oddahnejo. Res je. da je materijal za izdelavo vlakca drag. vendar pa zaenkrat še ne plačujeva posebnih dajatev. Kasneje bo najbrž vožnja kakšnih pet dinarjev dražja, vseeno pa tako poceni, da si jo bo vsak lahko privoščil. Seveda so nad vlakcem zelo navdušeni mladi obiskovalci, kot smo opazili, pa nič manj tudi nekateri starejši," pravi Miloš. • V. Stanovnik, slike : G. Sinik Most čez Radovno spet v zastavicah - Že nekaj let se dogaja, da se v turistični sezoni most preko Radovne na Fortuni »pokvari«. Med sezono je veliko motoriziranih turistov napoti preko Kočne in Gorij na Bled ali z Bleda v Kranjsko Goro, zato je na tej cesti kar precej prometa. In vedno znova je treba ugotoviti, da je most dotrajan in nujno potreben popravila. Tokrat so ga spet morali ograditi z zastavicami. Le kdaj se bo našlo toliko denarja, da z mostom na Fortuni vsaj nekaj časa ne bo težav? - Foto: D. S. DAHNILI SO DA: V Škofji Loki: Emina Čehič in Anton Potočnik iz Železnikov; Metka Zakelj in Peter Banič iz Žirov; Majda Bogataj in Peter Hladnik iz Kladja: Marija Ferenčak in Branko Habjan iz Železnikov. Na Jesenicah: Irena Pečnik in Velimir Radman iz Kranjske gore; Marjeta Kern in Silvo Terček iz Mojstrane; Jasminka Šaula in Pero Oavlovič z Jesenic; Gordana Ignjatović in Mladen Košir z Jesenic. Mate gorenjske vasi Smokuč Piše: D. Sedej Smokuški puntarji V vaseh pod Stolom je zanesljivo najstarejša vas Smokuč, v kateri pa živi tudi »živa enciklopedija« te prijetne vasice: Mirko Zupan, Griželnov Mirko po domače. Če bi zabeležili vse zanimive spomine, ugotovitve in ocene, ki jih podaja Mirko, bi bilo snovi za več kot šest nadaljevanj. Mirko namreč ne po-UHa le življenja in zgodovine svoje vasice, ampak je vseskozi kot kmet pronicljiv opazovalec m ocenjevalec našega življenja. Pravi puntar - kol so v dobrem smislu te besede baje kmetje v Smokuču vedno tudi bili. "Smo v en koč" »Smokuč je po pripovedovanju starejših nastal takole: včasih je bila nad Smokučem vas Krnica, haje pa se je odtrgal Pla/ in pokopal vas. Ostala je ?na sama koča, Kmanova in ti so oddali sporočilo: smo - v - en * koč, kar se je spremenilo v Smokuč,« pravi Mirko. »Leta 1780 je bilo v vasi 358 prebival- cev, ki so bili v rodinski fari. Včasih je bilo 39 hiš in kajž. Pri Griželnovih so imeli tri hiše; hiša, ki jo je podrl Mirko in postavil veliko novo, je bila stara 170 let. Včasih je bilo veliko obrtnikov: pri Muleju so imeli vino-toč, pri Osvarju so se ukvarjali z beljenjem, v vasi so bile tri kovačnice, pri Figove je bila »ledrarija«, bila je trgovina in gostilna. Gnali so na planino Žago in na Zelenico. Štiri vasi so imele 381 hektarov. A še parcelne številke povem?« pravi Mirko, ki pozna na planinah sleherno parcelno številko. Kmečke pravice in svoj lov »Včasih so kmetje lahko veliko bolje gospodarili. Imeli so kmečke pravice, ki so jih kupili od grofov. Kmečka pravica je bila za šest odraslih govedi in 30 ovac: če je kdo pasel več, je doplačal, če manj, mu je srenja vrnila. Zanimivo pa je, da se pravice niso smele prodajati in da so pravice ostale na hiši, na hi- šni številki. Vse je bilo pošteno in lepo popisano, vsi so se dogovora natančno držali. V stari Jugoslaviji pa so imeli v Smokuču sto govedi, 22 konj in 350 ovac. Srenja ali agrarna skupnost je imela tudi svoj lov. Če so gospodje vzeli tisoč hektarov v lovni zakup za, recimo, tri tedne, je agrarna skupnost dobila zakupnino, recimo za 20 krav. Tega denarja si umni srednjski upravitelji niso razdelili, ampak so ga smotrno uporabili: leta 1929 se je s tega denarja kupila gasilna brizgalna, obnovil gasilski dom, leta 1934 se je zgradil vodovod Smokuč, leta 1939 vodovod na Rodinah... "F'nt kruha in plč moke" Kmetijstvo je imelo veliko večjo družbeno vlogo kot danes. V stari Jugoslaviji se je tudi zgodilo, da je vaška srenja prosila vojsko, naj vendarle za poletne mesece »spusti« pastirja, ki je služil vojaški rok in -prošnji so ugodili! Vojska je tudi redno povrnila vso odškodnino, če je kopala, denimo, rove. Glavni pastirje bil »čednk«, kije imel še »tretineka«. Pastir je dobil »fnt« kruha, »plč« moke, »mask« kaše, »unčo« špeha, v nedeljo pa še klobaso. Domačija Mirka Zupana je vsa v rožah, za katere Mirko sam skrbi. Kot pravi, rože dobro uspevajo če so v lesenih zabojčkih, na leseni podlagi in če je zraven hlev. Zakaj hlev? Zaradi amonijaka.... Tretinek tudi, le denarja manj, jeseni pa je od gospodarjev, ki jim je pasel, lahko pobral dva kilograma koruze in prav toliko krompirja. Pri nas ni bilo »berne«, ki so jo pobirali drugod. Potoško planino so uničili Od kdaj smo puntarji? Menda od tedaj, ko se je delala cerkev na Breznici. Smokučani smo bili vezani na Rodine, duhovnik pa je moral daleč naokoli v Breznico, da ga niso domačini natepli. In za puntar-je se imamo še danes. Sam se nikoli ne bom sprijaznil s tem, da se po planinah gnoji z umetnim gnojem in bul-dožira, to je smrtni greh! »Pu-cajo naj se«, ne pa gnojijo in škropijo s herbicidi! 16 hektarov veliko Potoško planino so povsem uničili in tudi druge uničujejo! Našim kmetijskim strokovnjakom sam pravim salonski strokovnjaki, saj pojma nimajo, kaj se dogaja. Zame pa je teorija brez prakse kot kolo brez »akse«! Sam nikoli nisem dobil niti enega dinarja premij in niti dinarja nepovratnih sredstev, ki so jih drugi kmetje tako obilno dobili! Zato pravim: komunisti niso mogli bolje denarja nalo- Mirko Zupan žiti kot tako, da so ga dali nekaterim kmetom, ki morajo tako biti zanesljivo na njihovi strani.« Mirko Zupan je vse, kar ima, ustvaril izključno z lastnimi rokami: danes ima v hlevu dvajset govedi in imenitno hišo, v kateri prav zdaj opremlja sobe za kmečki turizem. Delaven je, marljiv, razumno ocenjuje današnji čas in položaj kmeta, saj veliko ve o nekdanjih časih, ko so kmetje garali (»vsako rjuho sena se je tedaj splačalo prinesti na ramenih v dolino«), nedvomno pa so umno gospodarili ob znatno pametnejši kmetijski politiki kot smo jo imeli in jo pri nas imamo še danes. ©SSSSSS^ESCaAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 7. avgusta 1990 Skoraj neverjetno, vendar se bo zgodilo! Eden od naročnikov Gorenjskega glasa bo 19. avgusta 1990 dobil osebni avto JUGO JUNIOR To bo glavna nagrada v žrebanju, ki ga bomo izvedli zadnji dan na Gorenjskem sejmu. Ne prezrite petkove številke Gorenjskega glasa, v kateri boste prebrali vse o tem kaj morate storiti, da boste tudi vi sodelovali v žrebanju. V tej številki bodo objavljeni tudi kuponi za popust pri vstopnini in popust pri nakupu pri nekaterih razstavljalcih na sejmu. PORAVNAJTE NAROČNINO ZA III KVARTAL - TO JE EDEN OD POGOJEV ZA SODELOVANJE V ŽREBANJU TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA Kamnik te/ef V SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKI; VEČNAMENSKE DVORANE PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ AZUR CANKARJEVA 4, KRANJ PRI NAS SO CENE PADLE NA GLAVO' Poletna razprodaja do 18. avgusta 1990! AZUR - Kamnik d. o. a Gradbena trgovina ^proizvodnja Pri AZUR-ju v Kamniku se dobi vse -no, skoraj vse! Trgovina na Vrhpolju 170 (le 1 km iz Kamnika proti Celju) — med ostalim gradbenim materialom — nudi za 5,30din kom modularni blok 50.00 din vreča 92,00din m' 130,00 din m1 190,00 din m1 190,00din kom 224,00dirt m3 3.500,00din grt 3.500,00 din 4.550,00 din tovarn, ceno za že za že za za že za že za že za za že za že za za sanitarije in keramiko (Italija) KREDIT ' Organiziramo dostavo na dom. Naše ekipe montažerjev vgra|uje|0 vse vrste naročenih kaminov in vrtnih grilov. Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete; poslali vam bomo katalog s cenami cementa poro it 10 cm (DIN standard) okenske police (izdelamo po meri) okenske police (Carrara, Italija) cvetlična konta keramične ploščice' (Italija) sanitarni blok (Italija)* vrini kamini notranji kamin dimniki Schiedel OBLIKOVANJE IGOR POKORN KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Občine v naseljih postavljajo lastna prometna pravila Nepotrebne omejitve na štirideset Pred naselji vse pogosteje brez pravega razloga stoje znaki za omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro, na drugi strani pa v občinah "pozabljajo" na oznake prednosti v nekaterih križiščih in na parkirišča pred lokali. Kranj, 6. avgusta - Za nemoten in varen promet v naseljih je odgovorna občinska skupščina, ki lahko sama, njen izvršni svet ali upravni organ predpiše tudi lastna pravila obnašanja v prometu. Prometni inšpektorji UNZ Kranj ugotavljajo, da ta pravila, žal, vedno niso najbolj primerna, zato so pred dnevi na vse gorenjske občinske izvršne svete naslovili pismo, v katerem na to ojjo/arjajo. Ena od najbolj motečih potez občinskih organov je po njihovem mnenju omejitev hitrosti vožnje v naseljih na 40 kilometrov na uro. Po Zakonu o varnosti cestnega prometa je največja dovoljena hitrost vožnje v naselju 60 kilometrov na uro, prometno-tehnične okoliščine in prometne razmere (številni pešci brez pločnikov, kolesarji, bližine šol, vrtcev, nezadostna preglednost križišč ipd.) pa dovoljujejo občinam, da z znaki predpišejo tudi nižjo hitrost. Zadnje čase so se tovrstne omejitve dobesedno razpasle. Vse več naselij je, kjer so hitrosti v celotnem naselju, ne le na kritičnem delu, omejene na 40 kilometrov na uro. Policijski inšpektorji pravijo, da gre v ve-č'ni primerov za docela neustrezno in neutemeljeno omejitev. Policisti z radarskimi kontrolami v naseljih ugotavljajo, da omejitve hitrosti 60 kilometrov na uro prekorači bistveno manj voznikov kot omejitve 40 kilometrov na uro, ker je omejitev na 60 kilometrov običajna in so je vozniki vajeni. Nižje omejitve, zlasti na 40 kilometrov, pogosto prekoračujejo. vendar največkrat v meji do 60 kilometrov. Hitrost 40 kilometrov na uro je tudi za vozilo najmanj prikladna. Policija je pri nadzorovanju predpisanih nizkih hitrosti vožnje skozi naselja večkrat v precepu, ali naj upošteva prometne znake ali realne razmere, ki brez nevarnosti dopuščajo voznikom večjo hitrost od 40 kilometrov na uro. Ne nazadnje tudi kazni ni^o več tako majhne; Ivan Demša r, UNZ Kranj: »V stališčih za uresničevanje določb Zakona o varnosti cestnega prometa je določeno, da je za vsako omejitev hitrosti od predpisane potrebno opraviti skrivne meritve hitrosti. Če jo večina, to je 85 odstotkov, voznikov prekoračuje brez nevarnosti, je taka omejitev neustrezna. Iz Slovenije smo predlagali, naj se v zakonu splošna omejitev v naseljih zmanjša na 50 kilometrov na uro, vendar je zvezna vlada ostala pri 60 kilometrih, ker gre v glavnem le za nespoštovanje predpisov o največji dovoljeni hitrosti, to pa ne sme biti razlog za zmanjšanje hitrosti v predpisu. Z zmanjšanjem hitrosti bi preveč upočasnili prometni tok na cestah, usposobljenih za večje hitrosti, in s tem še poslabšali prometno varnost. « za 30 kilometrov prekoračene hitrosti v naselju vozniku poleg denarne kazni od 400 do 2000 dinarjev ali celo zapora do 60 dni obvezno sledi še odvzem vozniškega dovoljenja za čas od treh mesecev do enega leta. Zato prometni inšpektorji svetujejo občinskim izvršnim svetom, naj (ob njihovem strokovnem sodelovanju) preverijo umestnost nizkih omejitev hitrosti skozi naselja in večino znakov odstranijo. Hkrati pa občine opozarjajo na križišča, ki so povsem brez znakov o prednosti (cela Jer-manka na Bledu, v Lescah, v Britofu, na Kokrici, na Oreh-ku, v Kranjski gori in drugod). Domačini se ravnajo po običajih, ki pa v prometu ne veljajo in za katere vozniki od drugod ne vedo, zato prihaja do nepotrebnih prometnih nezgod. V UNZ Kranj opozarjajo tudi na neusklajeno delo organov pri izdaji obrtnih in obratovalnih dovoljenj. Zasebniki odpirajo gostinske, trgovske in druge lokale, ki nimajo niti enega parkirnega prostora za goste. Ti parkirajo na pločnikih, kolesarskih stezah, v ozkih ulicah, na zelenicah, ovirajo ali celo ogrožajo promet vozil in pešcev, ki zahtevajo posredovanje policije, lastniki lokalov pa so potem nejevoljni. Podoben problem je z zasebnimi avto-prevozniki. V obeh primerih bi morali biti pogoj za izdajo dovoljenja zagotovljeni parkirni prostori. • H. Jelovčan Tudi to se zgodi "Privatbesitz" ob Radovni n 1 • 1 1»VV v» pvv Beda in bhsc počivališč Črnivec - Podtabor, 3. avgusta - Vročina poletnih dni zahteva tudi od najvztrajnejših voznikov občasni postanek na poti. Zal se turistu, ki se odloči ustaviti ob gorenjski magistralni cesti, ne piše nič dobrega. Ves zmeden je že zato, ker so načrtovalci in graditelji cest postavili počivališča povsem neenakomerno; najprej kilometer za kilometrom zaman išče parkirišče, potlej pa na kratki razdalji najde več počivališč zapored, kot na odseku ceste Črnivec - Podtabor, na primer. A pravi šok doživi šele, ko izstopi iz avta! Večina počivališč, o tem smo se prepričali na lastne oči, je bolj podobna neurejenim smetiščem. Neugledne sod za smeti največkrat izpraznijo komunalci šele na pobudo dežurne prometne milice, drevja in grmovja nihče ne obrezuje, "okraski" za njim pa tako nikomur niso mar. Tujec pač ne razume, da je upravlja-lec počivališč vsak in nihče, pa da je zato podoba počivališč ob viaduktih Peračica in Lešnica lahko bedrta, samo dober kilometer naprej, pri Podtabru, pa se ob stalno odprti gostinski prikolici Ljubljančana Tomaža Sušteršiča in njegovega pomočnika Staneta Kloarja dobesedno vse blešči od čistoče in urejenosti. Zgledujte se! • Besedilo in slika: S. Saje Kaj vse ne naredi vročina, želja po užitkarjenju ob hladni vodi, v absolutnem miru, da ne vidiš ob sebi nikogar... - iz družbene zemlje privatno, iz ljudi pse! Samo poglejte, kako sta si svoj nedeljski užitek ob Radovni zamislila mlada zakonca, on črnolas, ona blondinka, z nadebudnim sinčkom. Na izbran košček brezine ob Radovni sta postavila mizico, stole, senčnik, razprostrla brisače in blazine, zakurila ogenj. Tako, zdaj smo tu mi gospodar. Samo mi! Kajti, če bo kdo hotel motiti naš zasluženi mir, sta tu psa, ki bosta branila naš osvojeni teritorij: labradorec in ogromen temno siv volčjak. Prihajali so seveda tudi drugi, ki so upali, da jih bo ena redkih poti le pripeljala do vode, ki je sicer marsikje nedostopna. Pred nami družinica z dvema majhnima otrokoma, morda dveh in štirih let. Precej proč od njih, na veliko manj ugodnem prostoru so hoteli razgrniti odejo. A morali bi videti ona dva. Saj nista nič rekla, le psa, tistega velikega volčjaka sta pustila, da je obračunal z njimi. Pes je bil napadalen, lajal v otroke, onadva pa ga niti z besedo nista skušala zavrniti, kaj šele privezati. Kje pa! Saj sta ga vendar vzela s seboj prav s tem namenom. Seveda je vse skupaj povzročilo veliko razburjenje in ko so prišli spet novi ljudje, se je blondinka razburila, češ, človek nima nobenega miru, mar ne more biti človek malo sam, kar pojdite drugam, saj je Ra-dovna dolga, tule smo mi, on pa je na zahtevo, naj priveze psa spraševal, če naj ga v "tla zabije". Saj bi se lahko skregali do sitega, a kaj, ko si človek noče kvariti nedelje. Hitro smo se "sčistili", mlada družinica z dvema otrokoma čisto na drug konec, kjer so bili sicer že drugi kopalci in se nihče ni obregnil vanje, mi smo se pred psi reševali na drugo stran vode. Mladi par je s dosegel svoje. Sam zase so obdržal svoj prostor na soncu, nič "milom" samo "silom". Tako se to dela, dragi moji. So med nami "mali Hitlerji", kaže, in vedno bodo, če jim bomo to pustili. • D. Dolenc P.S. Če koga zanima, kdo sta ta dva "prijazna" mlada zakonca, imamo v uredništvu fotografijo. Brezskrbno... in varno... vroče poletje... Foto: J. Cigler Amnestija Obsojenci iz Doba so radostni preklicali gladovno stavko, ko je republiški parlament pristal na predlog ministra Raj-ka Pirnata o zakonu o amnestiji, ki naj bi po avgustovskem razmisleku prišel na poslanske klopi. Že zdaj pa lahko rečemo, da s to potezo vroča juha še zdaleč ni shlajena. nasprotno, da bo jeseni, ko bo v predlogu zakona konkretno zapisano, komu in za koliko se bodo skrajšale kazni, postala še bolj vroča. Izcimiti se zna celo pravi politični problem. Vlada in skupščina sta se namreč z odločitvijo o zakonu o amnestiji znašli v hudem precepu med zahtevami in pričakovanji zapornikov, da jim bodo kazni znižane za tretjino, in javnim mnenjem, ki ni pretirano naklonjeno predčasni osvoboditvi kriminalcev. Med valom amnestij, ki je v pomladi narodov plusnil k nam iz vzhodnoevropskih dežel in iz Hrvaške, ter našo "posledico "je namreč bistvena razlika. V naših zaporih ni političnih zapornikov, ki naj bi jih nova oblast osvobodila, ampak "navadni" kriminalci, tatovi, posiljevalci, morilci. Med njimi je tudi vrsta povratnikov. Ti izsiljujejo novo vlado, pa naj to prizna za izsiljevanje ali ne. Takemu izsiljevanju in zapornikom s takšnimi dosjeji javnost ni pretirano naklonjena. Gotovo bi bila do njih bolj razumevajoča, če bi tožili zaradi slabih razmer v slovenskih zaporih ali terjali spremembo kazenske politike (visoke kazni za majne "ribe", nizke za velik gospodarski kriminal) ali večjo družbeno pomoč po vrnitvi v "normalno" življenje. S tem. ko hočejo za vseh tisoč zapornikov brez izjeme, torej tudi za najbolj zakrknjene povratnike, izsiliti opustitev tretjine kazni /približno takšno je že zdaj razmerje pomilostitev, ki pa si jo mora vsak zaslužiti!) pa od javnosti najbrž zaman pričakujejo gromovite aplavze. Torej je odprto tudi vprašanje, kdo bo jeseni ploskal vladi... • H. Jelovčan SEDEM DNI j Smrt na kolesu Selca, 3. avgusta - Danes ob 7. uri se je na regionalni cesti Skofja Loka - Železniki v kraju Selca zgodila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti voznika kolesa. Jože Veber, rojen leta 1913, doma iz Selc, je vozil kolo po lokalnem dovozu od pokopališča proti regionalni cesti med Skofjo Loko in Železniki. Koje pripeljal do križišča s to cesto, je zavil levo na regionalno cesto proti Sekam, ne da bi se prepričal, če to lahko stori varno. V tem trenutku je pravilno po svoji desni strani pripeljal voznik osebnega avta KR-157-091 Janez Bradeško iz Sevelj, ki kljub zaviranju in umikanju na nasprotni vozni pas trčenja ni mogel preprečiti. Voznik kolesa je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. S traktorjem po bregu Podbrezje, 3. avgusta - Danes ob 17. uri in 15 minut se je zgodila delovna nezgoda s traktorjem v vasi Podbrezje. Voznik Pavel Debeljak, rojen 1914. leta, iz Podbrezij 107, je vozil po njivi v kraju Lopate traktor, na katerem je bila montirana posi-palka za umetno gnojilo. Pri vzratni vožnji je zapeljal na rob pobočja nad regionalno cesto Naklo - Podbrezje - Posavec, nakar se je traktor prevnil po strmem bregu. Med prevračanjem je voznik Debeljak padel s traktorja in se hudo ranil, zato so ga odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. Požara v gorah Tolsti vrh, 6. avgusta - V nedeljo, 5. avgusta 1990, nekaj pred 12. uro je na južnem pobočju Tolstega vrha izbruhnil požar, ki je do 15. ure zajel okrog 1 kvadratni kilometer veliko gozdnato območje. Požar, ki je izbruhnil na višini okrog 1200 metrov, je gasilo približno 70 gasilcev iz Kranja, Tržiča in okolice. V popoldanskih urah so ogenj, ki je nastal po domnevah miličnikov zaradi koncentracije sončnih žarkov skozi črepinje odvrženih steklenic z višje planinske poti na podlago, uspeli omejiti, vendar so na požarišču vso noč dežurali vojaki iz kranjske vojašnice in poklicni gasilci. Kot smo danes izvedeli od poklicnih gasilcev, požarišče še tli, zato so na pomoč poklicali zagrebški helikopter za gašenje z vodo. Obenem smo izvedeli, da je že 2. avgusta zvečer izbruhnil podoben požar na pobočjih Storžiča, ki so ga pogasili naslednji popoldan. Ker je nevarnost požarov v naravi zaradi suše in vročine velika in stalna, je nujna previdnost z izvori ognja na slehernem koraku! • S. S. Pravi naslov za potepuške pse Kranj, 6. avgusta - Eden od stanovalcev s Tominčeve v Stražišču seje pred dnevi pritoževal zaradi potepuških psov, ki so na njegovem vrtu raztrgali mlado srno, zdaj pa ni nikogar, ki bi mrhovino pospravil in stopil "na prste" očitno sestradanim pofepuškom psom. Za odgovor smo prosili dr. Petra Tišlerja iz Živinorejsko veterinarskega zavoda v Kranju, ki je (v četrtek) dejal, da v zavodu za ta primer ne vedo, da pa je sicer njihova služba zadolžena med drugim tudi za to, da pospravi poginule živali in bodisi v sodelovanju z lovci bodisi sama poskrbi tudi za potepuške pse. Predpogoj za njihovo ukrepanje pa je seveda, da jih ljudje - o tem velja poseben dogovor z lovci - o tem obvestijo, saj sami ne morejo nadzirati cele Gorejske. Sicer pa, kot je še dejal dr. Peter Tišler, strogi ukrepi proti steklini v Kranju ne veljajo več, odkar so opravili obsežno vak-cinacijo lisic, preventivno pa še vedno cepijo pse proti steklini. Pravi naslov za potepuške pse je torej Živinorejsko veterinarski zavod. • H. J. (M)mHSS^©IEnOLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 7. avgusta 1990 OBIŠČITE NAS na 40. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 10. do 19. avgusta 1990. Pričakujemo vas na sejmišču v večnamenski dvorani, kjer boste dobili vse potrebne informacije o naši ponudbi. PRISRČNO VABLJENI! MARLES HIŠA - VEC KOT STREHA NAD GLAVO! 'S^^^^^BKlm BENCINSKA ČRPALKA iŽJATONŠKE::::::;:;:;:;:;:;:;:NA PRIMSKOVEM NUDI ST JiV'MAiJEiVili[ JEANS ELASTIČNE HLAČE IZ ITALIJE 290 BERMUDA 'KRATKE HLAČE />>&''A 17901^5- OBLIKOVANJE IGOR POKORN iN SE IN SE POCENI svetovanje finančne agencijske Fn druge storitve 7 3f GLOBAL Global Kranj, d.o.o. 64000 Kranj, C JLA 4 lel. (064) 21-320 fax' (064) 28167 CEKIN Za lepo spričevalo - lepo darilo JADRALNE DESKE Porenta, tel.: 40-347 €i avtotehna zastopstva, trgovina, izvoz - uvoz, servis in proizvodnja Titova 36, 61000 LJUBLJANA, tel 061-317-044, tx. 31223 yu avtena fax 061-320-589 Na 40. Gorenjskem sejmu v Kranju od tO. do 19. avgusta 1990 bomo razstavljali in prodajali: BOSCH BLAUPUNKT in NESCO YAMAHA, ROLAND, FUJIHA BEKTON BOSCH BOSCH BOSCH NISSAN HONDA YAMAHA YAMAHA CANON ICOM • belo-tehniko in gospodinjske aparate • zabavno elektroniko • glasbila • avtoelektriko __ • električne agregate • elektro in pnevmatska orodja • vozila _ • scooterje • vodne scooterje • izvenkrmne motorje § fotokopirne stroje in telefaxe • radio postaje za plovila SEJEMSKI POPUSTI 2 - 5 % PRODAJA NA OBROKE za zabavno elektroniko, belo tehniko, gospodinjske aparate in glasbila STROKOVNI NASVETI IN BREZPLAČNA DOSTAVA 00 50 KM! Pričakujemo vas v otvoritveni dvorani v prizidku večnamenske dvorane (nasproti salona Lipa)! Prisrčno vabljeni! PULA NOVO - APARTMAJI »HORIZONT« ZLATNE STIJENE PULJ POSEBNI POPUSTI BIVANJE 12 dni + 2 dni zastonj +a BIVANJE 5 dni + 2 dni zastonj 1 Termini: 18., 25. avgusta in 1. septembra 1990 Informacije: Agencije YUGOTOURS, MERCATOR, KOMPAS, ATLAS, DALMACIJATURIST, KVARNER EXPRESS, IZLETNIK. GENERALTURIST, SLOVENIJATURIST, MONTENEGRO EXPRESS, GLOBTOUR ali ARENA TURIST, 52000 PULA, A. Smareglia 5, SEKTOR ZA MARKETING, tel.: (052) 23-811, 41-619, 34-024, telex: 25228, telefax: 42138 POSEBNO UGODNO: TURISTIČNO NASELJE VALOVINE, BUNGALOVI S CENTRALNO RESTAVRACIJO, PREPROSTO IN POCENI BIVANJE REZERVACIJE: ARENATURIST, Pula, tel.: (052) 23-811, 24-093 kovinotehna *Na mednarodnem sejmu v Kranju od 10, do 19. avgusta 1990 v hali A - tel. 064-22-759 V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah -tel.: 064-81-952 NEMOGOČE JE MOGOČE! kovinOtehna Torek, 7. avgusta 1990 MULI OGLASI @ 27-960 Cesta JLfl 16 APARATI STROJI Prodam star PRALNI STROJ. g 39 084_ 11493 Prodam TRAKTOR Same Delfino, MALI OGLASI 15. stran • ' GI AS POLAGAM. BRUSIM in LAKIRAM parket. Polagam tudi tople pode, tapison, itison in pluto. Maček. © 622 065_11363 Iskrena HVALA komandirju oddelka Postaje milice Cerklje - gospodu Miru Grčarju, za najdene dokumente in denar. Polona Rampre, Kranj 11495 Zidarska skupina sprejme vsa ZIDARSKA in FASADERSKA DELA, s svojim odrom in opažem. ©27-072 11506 35 pogon na vsa 4 kolesa, letnik 1987. 320 obratovalnih ur ali zamenjam Traktor Zetor, pogon na vsa 4 kolesa. Prodam ga 30 odstotkov ceneje od nabavne cene ©51 444 _11500 Prodam nov barvni TV Fisher. Informacije na © 78-446, popoldan , _ 11505 Prodam HI-FI komponente: OJAČEVALEC Jamaha, KASETOFON Akai, TUNER Technics in ZVOČNIKE Fisher. Sleme, C. II. grupe odredov 12, Cerklje__11520 Prodam 80-litrski KOMPRESOR in verižno DVIGALO, nosilnosti 3.5 tone. © 78-598 11537 Prodam OJAČEVALEC za kitaro FENDER VIBRO LUX REVERB. «631-784 Odprto od 12. do 18. ure sobota od 9. do 12. ure RAZPRODAJA LETNE KONFEKCIJE — 30 % — 30 % — 30 % — 30 % GRADBENI MATERIAL VRATA, d vokrilna, delno zastekljena, dim. 260 x 264 cm, rabljena, 5 kosov, prodam ©061/447-603 _11485 Prodam SKODLE za streho. Franc Soklič. Selo 22, Bled, © 77-334 11515 KUPIM Takoj kupimo STROJ ali STROJE oziroma LINIJO za brušenje steklene embalaže. Ponudbe na ®78-956 11489 LOKALI ALMA-NAIL estetsko terapevtska kozmetika nohtov Oblikovanje, podaljševanje, utrjevanje in modeliranje nohtov ALMA KOČNIK Pot na Jošta 8. 64000 Kranj tel.:(064)24-419 STAN. OPREMA Prodam 5-delno OMARO in PSIHO, od kompleta spalnice. Cena po dogovoru. Janez Dobravec, Titova 22, Jesenice 11509 STANOVANJA Mlada poštena mamica nujno išče STANOVANJE, brez predplačila ©36-891_11317 Iščem SOBO, z lastno kopalnico. Obljubljam redno plačilo, red in čistočo. Šifra: TIŠINA - BELINA Na Bledu oddam v najem GARSONJERO za predplačilo. Šifra: PET ALI VEČ LET_11517 Prodam GARSONJERO, 25 kvad. m., v škofji Loki - Frankovo nas. Cena 40.000 DEM. © 631 608 11523 Prodam FIAT 126 P, letnik 1982. Zorzut, Vrečkova 7, Kranj - Planina Prodam R ©80-750 10 Major. vozen 11512 Prodam JUGO 45, letnik 1981. In-formacije na © 721-006 11513 Nujno, po zelo ugodni ceni, prodam Z 101, letnik 1981, registrirana do julija 1991. Ogled je možen od 10. do 12. ure. Biljana Okjan, Kej-žarjeva 1, Jesenice 11518 Prodam Z 101, letnik 1977, dobro ohranjena. Pipanova 2, Šenčur VOZILA ROLETE, ŽALUZIJE in vertikalne ŽALUZIJE ter MARKIZE, izdelujem, montiram in popravljam. ©26-919 11530 OSTALO Prodam KUMARICE za vlaganje. Bašelj 16, Preddvor, © 45-329 _11482 Prodam KUMARICE za vlaganje. Sp. Brnik 68, Cerklje_11494 Prodam JADRALNO DESKO hi-fly 500 CS, zelo primerna za začetnike. Tone Mulej, Vincarje 34, Skofja Loka, ©620-416 11496 Prodam KAMP PRIKOLICO Adria 380. ©80-244, po 19. uri 11522 Prodam GAJBICE za © 64-303 krompir. 11524 Prodam belo POROČNO OBLEKO, štev. 38 do 40 © 23-314 ali 38-093 _11527 Prodam BUTARE. ©061/614-553 _11528 ZAPRAVLJIVČEK. popolnoma ob-novljen, sedeži tapecirani, prodam po zelo ugodni ceni. Jože Vizlar, Na postaji 52, Mirna peč (na Dolenjskem) 11532 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK Chicco © 23-402 11536 Prodam Z 126 P, za rezervne dele. Adergas 34, Cerklje 11326 R 4 GTL, 1.108 cem, letnik septem ber 1981. prodam za 18 000,00 din in MOTOR Tori. Informacije na ©78-734_11352 Prodam JUGO 45 Koral, star 26 mesecev, garažiran. Ogled v ponedeljek in v sredo, od 19. do 20. ure. C. revolucije 2/b, Jesenice 11376 Prodam KOLO BMX na tri prestave, za 1.500,00 din. Jure Melink, Jelenčeva 6/a, Kranj, © 26-874 _11481 Prodam R 4 GTL, letnik 1982, potreben popravila. © 45-262 11483 Prodam ATX 50 C, letnik 1989 Ce-na 17.000,00 din. Pavel Bohinc, Cankarjeva 32, Radovljica 11486 Prodam GOLF diesel, letnik 1978 Cena 35000,00 din. ©85-581 Prodam APN 6, letnik 1988, lepo ohranjen. © 74-000_11488 Prodam Z 750, letnik 1979, prevoženih 50.000 km, registrirana do 21. 6. 1991 in otroški globok VOZIČEK ter AVTOSEDEŽ. Kranjska c. 2, Šenčur_11490 Ugodno prodam MOTOR Tomos 15 SLC, registriran. Marčun, Šorli-jeva 20, Kranj, ©28-423 11497 4 leta. 11499 AVT0IMP0RT UD0VČ Lesce d.o.o. Begunjska 17, 64248 Lesce tel.: 064 74-207 POSREDUJEMO PRI PRODAJI NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV VSEH VRST Prodam JUGO 45, ©70 304 Odstopim VRSTNI RED za Diaha-cu Šerade TS bencinar, dobava avgusta. ©57-828 11503 Trgovsko podjetje "Bospor" p.o.o Umag i§če PROSTOR za vinsko klet, velikosti od 80 do 200 kvad. rtl-. v okolici Ljubljane - proti Gorenjski. Plačilo po dogovoru. ©061/841-475 ali 061/212-059 11491 MITSUBISHI DOMEVSCEK FURNITZ PRE0 BELJAKOM KARNTNERSTRASSE 50, TEL.: 9943-4257-2210 odlične cene in takojšnja dobava 3X3 LETA GARANCIJE t nad. deli in servis t dodatna oprema POSESTI OBVESTILA ELEKTRO SERVIS popravilo ma "h gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, ©37-427__ 9668 Najmočnejša Avstrijska firma za življenjsko in nezgodno ZAVAROVANJE (nepremičnine) vam ponu ja sigurnost, visoko devizno varčevanje in še veliko ugodnosti. Prepričajte se možnost honorarnega dela! ©37-430_11243 Betonsko strešno OPEKO "dvoini folc" izdelujemo. ©061/611-575 11313 Polovico starejše HIŠE v ožji okolici Kranja, s posebnim vhodom, ga ražo, vrtom, prodam. Cena 50.000 DEM. Mazi, Sp. Besnica 69/b 11521 RAZNO PRODAM Prodam enoletno KOZO srnaste pasme in nekaj hruškovega LESA, primeren za rezbarje. Jenko, Draga 1, Skofja Loka, © 631 -943 _11501 Prodam Z 750, letnik 1985, toplot no ČRPALKO VRT 2 YU - LTH in solarni BOJLER SAT 302, še nerabljen Cena po dogovoru. Informa cije na © 622 492_11511 Prodam barvni TV Iskra Horizont, star 6 let in ŠOTOR za 2 osebi. Za letelj, Sr. Bitnje 32. Žabnica 11516 Prodam Z 750, karambolirana. Ugljenin, Trg svobode 10, Tržič R 11, letnik december 1987, prevo-ženih 25.000 km, garažiran, brezhiben, prodam. Cena 14000 DEM. ©27-221 11508 CITROEN GS super, letnik 1980, registriran do julija 1991, prodam za 2.500 DEM. © 84-738, po 18. uri 11519 Prodam JUGO 60, star 1 leto, aluminijasta PLATIŠČA, GUME, dim. 165 x 70 Semperit. Cena 9.500 DEM Zevnik, Hrastje 123, Kranj 11525 Prodam PZ 125, celega ali po de- lih.© 25-147_11526 Prodam moško KOLO Senior, otroško KOLO Junior in sobno KOLO. Šiškovo nas. 27, Kranj -Stražišče_11534 ZAPOSLITVE Takoj zaposlimo žensko za ČIŠČENJE gostinskega lokala v Goricah. ©46-030 11320 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. © 23-143_11436 Za določen čas - za 1 leto, iščemo TAJNICO, s končano Ekonomsko šolo. ©061/841-475 ali 061/212-059 11492 Iščem mlajšo upokojenko za NEGO bolnika na domu. Ponudbe na ©39-892, v torek in sredo, med 17. in 19. uro 11529 Takoj honorarno zaposlimo KV ali PKV KUHARICO ali KUHARJA. ©75-504 11535 ŽIVALI_ Rjave JARKICE ter od 20 do 120 kg težke PRAŠIČE, prodam. Sta-nonik, Log 9, Skofja Loka 11438 Prodam BIKCA in TELIČKO, si-mentalca, stara 3 tedne. Lovro Hri-bernik, Planica 2, Kranj, © 27-521 Prodam črno-bele BIKE, težke od 150 do 220 kg in delovno KOBILO, stara 9 let. ©37-382 11502 Prodam TELICO v devetem mesecu brejosti. Brezje 43, © 79-093 Prodam 3 tedne starega TELETA simentalca Zg. Otok 13, Radovljica 11533 Dobijo se JARKICE. Golniška 1, Kokrica. V SPOMIN 7. avgusta mineva eno leto, odkar nam je umrla naša draga žena in mama MARIJA DRMOTA iz Bačen 2 Za njeno prezgodnjo smrt je kriv tudi Rudnik urana Ži-rovski vrh. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate! ŽALUJOČI: mož Franc, sinova Roman in Franci ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše drage žene, mame. stare mame, sestre in tete ANE ZAVRL roj. Vovnik se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in z nami sočustvovali. V resnično tolažbo nam je bila pogrebna maša g. župnika in petje pevcev upokojenskega pevskega zbora i/ Kranja. Iskreno zahvalo izrekamo tudi dr. Vodniko\i z Onkološke klinike v Ljubljani, osebju UKC Ljubljana, zdravnikom ZD Kranj, patronažni službi Kranj in vsem drugim, ki >te mami v neozdravljivi bolezni lajšali bolečine. VSI NJENI Jama, Ljubljana, Šmartno pri Litiji, Tupaliče, Vancouver, 31. julija 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica MARTINA ARHARJA roj. 1900 iz Hriba nad Zmincem se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem LTH in TERMO Skofja Loka za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku in pevcem za pogrebni obred. Hvala lepa še vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Skofja Loka, 30. julija 1990 ŽALUJOČI: žena Marjanca, sinova Gregor in Jože, hči Marinka ter brat Lojze z družinami ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete MARIJE PFAJFAR se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo dr. Habjanu in bolniškim sestram. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. ŽALUJOČI: Vsi njeni Selca, Železniki, 21. julija 1990 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata in strica ANDREJA ZUPANCA upokojenca Železarne Jesenice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja pevcem kvinteta Gorenjci za zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Zdravstvenemu domu Radovljica in Pekarni Kranj za podarjeno cvetje in venec ter družinama Zeletel in Stiherle. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: sinovi in hčerka z družinami ter ostalo sorodstvo Radovljica, Lesce, Jesenice, 25. julija 1990 ZA NOVE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA 1 MALI OGLAS ZASTONJ i---------Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naro- • čnikom Gorenjskega glasa. Dvakrat na teden vam i NARnril Mir*A ^° P°^tar Pr'nesel popularnega »Gorenjca« z obili- | '/AI\^JV_.ILr\IIL-r\ I co zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg I Podpisani I te9a 'mate kot naročnik 25 odstotni popust pri ob- I ^ . i javi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo ■ ^anuJoč............................................................................................ vas tudi na prihranek 1 din na številko pri naročni- pošta................................................................................................ I ni, saj vas redni nakup Gorenjskega glasa v kolpor- narrv-.™ r • ■• i i taži stane 6 din. Poleg naročnine na Gorenjski qlas naročam Gorenjski glas na gorn,. naslov. objavljamo tudi kupon za brezplačno objavo 1 ma- • Datum: Podpis: • lega oglasa v prvi torkovi številki Gorenjskega gla- j sa. Velja samo skupaj s kuponom za naročnino. I Pošljite ju na ČP GLAS, C. JLA 16, 64000 Kranj. I_________ JI -^c-------------1 i KUPON ZA BREZPLAČNO j OBJAVO MALEGA OGLASA | BESEDILO:......................................................................................... I | ........................................................................................................... I i (Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.) Naslov v oglasnem j oddelku, šifra................................................................................... I I .......................................................................................................... j Ob 9'0-letnem jubileju Češke koče Veličastno slavje pod mogočnimi vršaci Spodnje Ravni, 5. avgusta - Koča na 1545 metrih nadmorske višine, ki jo upravlja Planinsko društvo Jezersko, je to nedeljo sprejela nevsakdanje veliko druščino. Pisana množica planincev in drugih ljubiteljev gora je namreč prišla na proslavo ob 90-letnici odprtja koče. Med njo so bili tudi predstavniki češke planinske organizacije, ki so sklenili nadaljevati tradicijo svojih prednikov in utrditi prijateljske vezi z našimi planinci. Za naše gore so se že zgodaj začeli zanimati Čehi, ki so 1897.leta ustanovili Češko podružnico Slovenskega planinskega društva. Ena od nalog podružnice je bila postavitev koče pod našimi vršaci. Tako je zrasla Češka koča na Spodnjih Ravneh, ki so jo slovesno odprli 26. julija 1900. Govor na svečanosti, ki se jo je udeležilo okroe 250 turistov - med temi 70 Cehov, je predsednik podružnice dr. Kari Choudomskv končal z besedami: »Otvarjam to kočo in jo izročam v uporabo hribolazcem vseh narodnosti brez izjeme. Tu naj najde potnik počitek, v tej koči naj nehajo strasti in boji, v tem gorskem zavetju naj vlada mir. A hribolazci druge narodnosti naj ne pozabijo, da so to kočo postavili Slovani in da stoji na slovanskih tleh.« Izgleda, da so bile besede očeta Češke koče izrečene s toliko gorečnosti, da se je njihov pomen zmogel prenesti iz naroda v narod, iz roda v rod planincev. Saj, po devetdesetih letih je bila slovesnost pri koči vsaj toliko svečana, prav gotovo pa mnogo bolj množična! Že od ranega jutra so se obiskovalci vzpenjali z Jezerskega, od Štularjeve planine in od spodnje postaje tovorne žični- Predsednik PZJ Tomaž Bano-vec izroča oskrbniku, Andreju Karničarju spominsko darilo za dolgoletno delo v koči ce h koči. Nekateri so prihajali tja tudi z Ledin. Tako se je okrog okrašene lepotice, ki je kljub spoštljivim letom ohranila mladostno podobo, zbrala sredi dopoldneva množica planincev in drugih ljubiteljev gorske prirode. Slovesnost se je začela ob 11. uri s praznično mašo, v kateri je škof g. Jože Kvas med drugim opisal pozitivne človeške lastnosti, ki še bolj prihajajo db izraza v gorski tišini. Obenem je to bila maša za umrle v gorah in priporočilo za varno pot sedanjim planincem. Lepotico pod Kočno je za praznik obiskalo več tisoč planincev Oskrbnik Karničar in predsednik češke zveze visokogorskega turizma, Ladislav Jirasko si ob izmenjavi spominkov obljubljata sodelovanje Po cerkvenem obredu je zbrane, med katerimi so bili gostje iz češke in naše planinske organizacije, sosedje iz Železne Ka-ple in tudi domačini, pozdravil predsednik PD Jezersko Luka Karničar. Predal je besedo slovenskemu ministru za vzgojo in izobraževanje ter šport dr. Petru Venclju, ki je priznal, da tudi njega Češka koča vedno znova privlači kot magično svetišče, v katerem tiho šepeta o preživetih viharjih, ljubeznih oskrbnikov, nekdanjih in sedanjih obiskovalcih. Slednjim je župan Kranja dipl. inž. Vitomir Gros priporočil, naj pomagajo sedanji vladi ohraniti našo zemljo slovensko. Predsednik Planinske zveze Jugoslavije Tomaž Banovec pa je povabil k sodelovanju tudi nečlane, da bi skupaj postorili vsaj toliko, kot so naredili naši predniki. V zahvalo za neutrudno tridestletno delo je preda! oskrbniku koče Andreju Karničarju simbolično darilo, stensko uro. Jezerski planinci so ob spremljavi citrarke Danice Bu-tinar prebrali zgodovino Češke koče. Svečanost je ozaljšala tudi planinska pesem iz grl Smrtnikovih fantov in Borovniškega kvarteta. Po proslavi, ki so jo sklenili z izmenjavo spominkov med našimi in češkimi planinci - slednji so oskrbniku Karničarju izročili tudi medaljo ob 100-letnici njihove turistične organizacije, pa so za veselo razpoloženje skrbeli godbeniki iz Gorij. • Besedilo in slike: Stojan Saje Gore so lepe, a tudi nevarne Lahkomiselnost pustite doma Jezersko, 5. avgusta - Naši gorski reševalci so tudi to poletje že nekajkrat morali pohiteti na pomoč planincem in alpinistom, ki iz tega ali onega razloga niso mogli sami nazaj v dolino. Da bi se nesrečam izognili, smo za nekaj nasvetov zaprosili inštruktorja GRS in dolgoletnega člana postaje GRS Kranj,Joža Žvoklja iz Cerkelj. »Z načrtno planinsko vzgojo mladine smo veliko storili za večjo varnost v gorah,« razmišlja sogovornik in dodaja:»Žal so starejše generacije obiskovalcev gora imele manj priložnosti za tako vzgojo. Kdor ne seže niti po strokovni literaturi, ki je na razpolago po planinskih društvih, niti se ne udeležuje organiziranih pohodov, seveda ne more vedeti vsega o nevarnostih v gorah. Najbolj nevarno je zlasti precenjevanje sposobnosti, še posebej takrat, ko se neizkušeni planinec odloči popeljati skupino sebi enakih do zahtevnega cilja. Kdor ni vajen hoje v gore, naj tja nikakor ne hodi sam, predvsem pa naj pusti lahkomiselnost doma! Zato naj bi se tudi alpinistični pripravniki držali dogo>ora, naj vzpone v tem obdobju spremljajo izkušeni tla Pomebnu je tudi priprava na turo. Vsakdo naj ve, kam odhaja; tudi s sabo naj vzame vodnik z zemljevidom. K obvezni opremi sodi prava planinska obutev, rezervna obleka, oblačila za zaščito pred dežjem in vetrom, pomožna vrvica, prva pomoč, hrana in pijača; med slednjo ne spada alkohol! Za planince je priporočljivo, da imajo za daljše vzpone oziroma spuste vsaj palice, alpinisti pa naj uporabljajo čelado, ki jih zaščiti pred padajočim kamenjem. »Za planince so posebno nevarna snežišča,« navaja iz izkušenj Joža Žvokelj, »kjer lahko tudi poleti brez prave opreme hitro zdrsnejo. Kadar je nevihtno vreme, naj ne zahajo v gore, saj je takrat nevarnost strele; ob morebitnem presenečenju naj se čimprej umaknejo z vrhov in grebenov na varno. Tudi ljudje, ki imajo težave z zdravjem, naj se posebno v hudi vročini ne podajajo v višave. Ob utrujenosti se je mnogo pametneje vrniti, kot pa nadaljevati pol. Sploh pa je potrebna previdnost - nikakor ne prazen pogum, kadar je v nogah alkohol!« Ce že pride do nesreče, je nujno čim hitrejše sporočilo s točnimi podatki o kraju nezgode, udeležencih in poškodbah. Na osnovi tega se reševalci lahko tudi lažje odločajo za učinkovitejše reševanje s helikopterjem. Pa še to! Vsak naj pred odhodom v gore pove svojcem, kam odhaja, med potjo pa naj ne spreminja izbrane smeri in se vpiše v koči ali na vrhu. • S. Saje TURISTIČNO ZAVAROVANJE Do odhoda je še pet minut Če doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vse za mirno potovanje in lagodne počitnice. 1. Potni list in osebna izkaznica 2. \ ozovnice 3. Denar in denarnica 4. Zelena karta 5. Zobna Ščetka 6. tgla. sukanec 7. Sončna očala v o. Žepna knjiga Fotoaparat in film 10. Zavarovalna polica Tu r i s t i c n ega z a va rova n j a Posebej pazite, da se pred j>olor