Glasilo Pokrajinske zveze dmštev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Stav. 3.	Ljubljana, 16. marca 1923.	Leto HI.
t Dr. luon Taučor.
Naš prvi predsednik.
H------^
;v *•]' ’ l''	1
Dne 19. februarja 1923, ob 1. uri pop. je po težki bolezni zatisnil za vedno oči biväi župan ljubljanski in odvetnik dr. Ivan Tavčar, eden največjih mož, kar jih je rodila Slovenija, ter bil ob udeležbi vsega naroda spremljan dne 22. februarja na zadnji poti in naslednji dan prepeljan k večnemu počitku na njegov ljubljeni dom Visoko. Kaj je bil veliki pokojnik skozi 50 let svojemu narodu kot politik, kot pisatelj, kot človek, to so vsi listi brez razlike v navdušenih člankih izčrpno ocenili in različni govorniki ob njegovi krsti po zaslugi proslavili. Društvo h'šnih posestnikov v Ljubljani pa se mora blagega pokojnika še posebno spominjati kot svojega pdličnega in najodločnejšega člana in prvega svojega predsednika. Zato sta predsednik in podpredsednik takoj ob smrti izrazila posebno sožalje društva in je zastopala tudi pri pogrebu. Nepozabni pokojnik je zastopal uspešno koristi hudo prizadetega hišnega posestva že po potresu
Popravki k zakonu o stanovanjih In k pravilniku zn Izvrševanje teta zakona.
1.	Člen 6., drugi odstavek, zakona o
stanovanjih, objavljenega v »Uradnem Listin pod št. 71 iz leta 1922., se mora glasiti pravilno:	Pritožbe zoper odločbe sta-
novanskih oblastev, a zoper odločbe razsodišč samo, ako se niso sklenile te odločbe enoglasno, je vlagati na prejšnjem ozemlju kraljevine Srbije in Črne gore in Vojvodine pri ministrstvu za socijalno politiko, v ostalih pokrajinah pa pri pokrajinskih upravah.
2.	V členu 39. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih z dne 30. decembra 1921., objavljenega v »Uradnem Listu«
Stanovanjska razsodltfa.
Ustroj stanovanjskega razsodišča je že P° Praviilniku tak, da nudi najemniku vse garancije proti določanju najemnine, ki ne bi vpoštevalo njegovih opravičenih teženj in interesov.
Razsodišča so v Ljubljani sestavljena iz 1 zastopnika najemnikov, 1 zastopnika hišnih posestnikov in 1 predsednika, ki ni hišni posestnik, ampak najemnik (redno
I.	1895 ter mu je ostal dc zadnjega ne le zvest član, ampak tudi neustrašen zagovornik njegovih pravic. Nikdar mu ne sme pozabiti naše društvo, kako odločno je še 1. 1921 kot župan in vidno bolehen na našem občnem zboru nastopil ter s krepko le njemu lastno besedo ob burnem pritrjevanju ožigosal krivične in protiustavne zakone, naredbe in pravilnike, ki jemljejo izključno le enemu — in to najbolj državotvornemu delu državljanov pravico osebne lastnine, poudarjajoč, da vlada na eni strani komunizem preganja, na drugi ga pa sama širi od zgoraj navzdol. Tako je govoril on, ki je vse svoje življenje bil v dejanju bolj soojalen, kakor tisti, ki izrabljajo moderno frazo socijalnosti v lastni dobiček. Kajti kot jurist par exsellence, kot izkušen realen politik zdravih načel in nasprotnik bolehavih meglenih fraz je bil v dno duše prepričan, da sloni vsaka, posebno pa naša država in njen red najvarneje na neomejeni realni posesti. Vse življenje je ljubil svoj dom, krepko je branil njegove pravice in še po smrti je hotel počivati v njegovem naročju, zato mu kliče danes tudi »Moj Dom«: Čast in slava njegovemu spominu!
pod št. 420 iz leta 1922., se mora v drugem odstavku glasiti namesto:	prisednikom«
pravilno:	predsednikom«.
3.	V členu 9. citiranega pravilnika, v prvi vrsti četrtega odstavka, se mora glasiti namesto:	poslopij pravilno: »nad-
stropij .
V Ljubljani, dne 21. februarja 1923.
VIL, 3178/23.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za socialno politiko stanovansko sodišče.
Predsednik stanovanskega sodišča: dr. Goršif s. r.
Objavljeno v Uradnem Listu. št. 20 z dne 26. februarja 1923 pod št. 106.
vpokojen sodnik višjega čina). Pri imenovanju predsednikov je obveljala smernica, da predsednik ne sme biti hišni posestnik. To v pravilniku ni predvideno iin celo proti njegovim namenom, ker hoče Pravilnik uveljaviti vsaj neko objektivnost postopanja. Pravično bi bido torej, da se imenuje polovica predsednikov iz krogov hišnih posestnikov.
S tem, da so bili imenovani predsed-niikom samo najemniki, se je doseglo, da
diktira kratkomalo najemna stranka hišnemu gospodarju najemnino pred razsodiščem.
Pred razsodišči se. je namreč: udomačila ta praksa:
Najemnik A je dosedaj plačeval letno najemnino 2000 Din in ponudil zvišanje na 3000 Din. Hišni gospodar B zahteva 4000 Din. Kazsodnik-najemnik C glasuje za 3000 Din, razsodnik-hišni posestnik D glasuje za 4000 Din in predsednik se pridružuje glasu razsoduika-najeninika C, tako da obvelja vsota 3000 Din. Predsednik se vselej akomodira stališču razsodnika-najemnika, ker je sam najemnik. To je psihologično popolnoma naravno; pred-sednik-najemnik vendar ne bo pljuval v lastno skledo in se boji najemnikov, katerim je, četudi morda ne pripada njihovi organizaciji, naklonjen.
Morda bi glasoval za kako srednjo pot a. pr. zgoraj za 3500 Din, pa ne more, ker mora dirimirati (se pridružiiti glasu enega ali drugega razsodnika). Obžalovati pa je, da predsednik niti ne skuša uplivati na razsodniika-najemnika, da se odloči za primemo zvišanje najemnine, ako to ustreže konkretnemu položaju.
Ker ni predsednikov, ki ne bi pripadali ali najemnikom ali hišnim posestnikom, bi se dala — kakor zgoraj rečeno — varovati pariteta vsaj s tem, da bodi polovica predsednikov iz liste hišnih posestnikov. Seveda preti zopet nevarnost, da bo razsodnik-najemnik vedno odklonil pred-sednika-hišnega posestnika in da bo stanovanjsko oblastvo oblastvo nato imenovalo predsednilka-najemnika. Tu bi moral odločati žrebanje!
Vsekakor pri opisani praksi ne more biti govora o kaki »določitvi« najemnine, ampak samo o diktatu najemne stranke.
Vse razpravljanje v L instanca je pravzaprav samo spretno uprizorjena drama, katere izid je v naprej znan. Tako bi skoraj vse to razpravljanje v I. instanci — kolikor pride hišni posestnik v poštev — odpadlo in za njega je šele II. uns tanca pravzaprav I. instanca. Koliko nepotrebnih pisarij, potrate časa in truda!
Ker pa postopanje v 1. instanci ne moremo odpraviti, moramo napeti vse moči, da dosežemo remeduro te hišnemu posestniku skrajno krivične prakse.
Predvsem mora razsodnik-hišni posestnik svoj contra-votum dobro utemeljevati in izpodbijati čestokrat naravnost jalove argumente razsodnika-najemnika, da s tem olajša 11. instanci pravično razsojo.
Pravilnije bi se moral novelirati v tem xmisiu, da sme predsednik razsodišč^ glasovati za vsoto med vsotama, za kateri glasujeta oba člana razsodišča in da bi od njega določena vsota obveljala. S tem bi bilo predsedniku vsaj omogočeno kreniti na srednjo pot in morda bi se s tako odločbo zadovoljilo obe stranki in tako poravnal marsikateri spor. Hišni posestnik pa, ki bi vložil pritožbo, bi vsaj do odločbe o njej, imel pravico zahtevati v L instanci! določeno višjo najemnino.
če bi mirno gledali sedanjo prakso, bi imelo to tudi te-le kvarne posledice: Vsak najemnik bo računal s tem, da spravi na svojo stran razsodnika-najemnika in predsednika in niti ne bo ponujal povišanja najemnine ali pa riskiral kvečjemu malenkostno povišanje, kajti svest si bo tega, da pomenja njegov »sic volo, sie ju-beo črto, katera pri razsodišču ne bo prekoračena.
Najemnikk ki so že privolili v povišanje na podlagi sporazuma s hišnim posestnikom, bodo druge najemnike vzpodbujali v njihovem odporu.
Hišni posestniki pa se bodo zadovo-Ijilii sporazumno s strankami z neprimerno nizkim povišanjem najemnin, ker se sicer pred razsodiščem izpostavljajo še večjim porazom.
Ker stremimo hišni posestnika samo za tem, da se v sporih določajo najemnine objektivno, kakor to predpisuje zakon in pravilnik, je treba storiti odločne korake, da ise sedanja praksa pri razsodiščih, ki je prikrojena enostranko v prid najemnika, takoj odpravi in garantira objektivno poslovanje.
Ker je visokost po razsodišču »določene najemnine vedno odvisna od dobre volje najemnika, se pripeti, da ob isti uri določa razsodišče I najemnino za stanovanje X z 2000 Din, razsodišče Y, ki je ravnotuko in iste lege, pa s 4000 Dih, čeprav je materijelni položaj najemnika in hišnega gospodarja v obeh slučajih enak in vobče vse razmere slične. To so gorostas-nosti, katerih ne moremo trpeti. Določanje najemnihe se mora vršiti, kakor že Pravilnik namiguje, po gotovih smernicah enakomerno, ne da bi se oziralo na desno ali na levo.
Če se ne bo vse tako uredilo, bo imela II. instanca ogromnega dela in itak skrajno napeto razmerje med hišnimi) posestniki in najemniki se bo še poostrilo do neznosnosti.
Nepristransko določevanje najemnin v sporih pa bo uplivalo ublaževalno iin v prvi vrsti je smatrati za pripravno sredstvo v ta namen, da se prizna predsedniku razsodišča pravica glasovanja v tem zmi-stu, da lahko določa samostojno v okviru glasov članov razsodišča vsoto najemnine, ki obvelja.
nesi pnnrimik m nnleirnilkl
Novi pravilnik glede uporabe stanovanjskega zakona z dne 30. decembra '921, povzročil je med hišnimi posestniki in najemniki silen vihar. — Najemniki
stanovanj, posebno uradniki ozir. nameščenci nikakor ne marajo priznati hišnim posestnikom upravičenosti do poviška sedanje niizke stanarine, niti za par odstotkov primeroma cenam drugim življenjskim potrebščinam. — Le-ti trde, da z njihovimi dohodki vže komaj zmagujejo neznosno draginjo — a povišek najemščine, da bi. jih pognal naravnost v propast. V resnici pa ni tako hudo, kakor vpijejo nekateri med njimi, kajti marsikateri iz teh slojev si privošči take pozemeljske dobrote, o katerih se tudi marsikateremu hišnemu posestniku niti sanjati ne sme. — Seveda oni smatrajo pač vsakega hišnega posestnika bodisi mali ali velik — za kapitalista, kateri živi v brezdelju, se
redi in debeli od samih hišnih dohodkov
$
ozir. najemnine. — Računajo samo z njegovimi hišnimi dohodki, ne pomislijo pa na izdatke za vzdrževanje hiše (popravila, dolg, amortizacijo, obresti, davek itd.), kateri pri marsikateremu celo presegajo dohodke. — Tak hišni posestnik nima tedaj od svoje hiše drugega kot delo, trud in skrbi kako si bo ohranili njegove z dolgoletnim napornim delom in varčnostjo pridobljene in v hišo naložene prihranke. — Zatorej je popolnoma zgrešeno metati vse hišne posestnike v en koš. Najemniki zajemajo pač svoj pogum za odpor glede zvišanja najemščine v členu 2. novega pravilnika, kateri določa, da od 1. januarja 1923 pa do t. januarja 1925 so stanovanja in lokali v starih zgradbah neodpovedljiva. Na podlagi) tega zakona se sedaj najemniki počutijo kot nepremakljivi posestniki v zasedenih stanovanjih, ter si marsikateri lasti pravico, z istim poljubno i svobodno razpolagati. Dobro bi bilo kaj ukreniti v zaščito nižjih in nepremožnih slojev. Pa vendar, kako pridejo hišni posestniki do tega, da naj oni edini zajezijo oz. blažijo neznosno draginjo potoni najemščine. — Ali je morda pravično zahtevati od hišnega posestnika naj ostane pri stari nizki ceni, ako njega samega bolj občutno teži peza splošne draginje, kakor njegovega najemnika? — Resnica je tudi, da je nekateri najemnik obzira vreden in potreben, posebno državni nameščenec. Nasprotno je pa mnogo tudi takih najemnikov, ekonomsko močnejših od hišnega posestnika, ki so v posesti lepih, udobnih stanovanj z nizko stanarino, pa izkoriščajo položaj z brezvestnimi špekulacijami in barantanjem, kateri oddajajo posamezne dele stanovanja v podnajem proti zelo visoki mesečni odškodnini, zamenjavajo stanovanja drug z drugim ali celo prepuščajo celo stanovanje drugi stranki v uporabo proti) mastni nagradi in lahko delajo kar hočejo, nemoteno za hrbtom hišnega posestnika, brez njegove vednosti oziroma dovoljenja. — Kje je tu pravica državljana hišnega posestnika? Hišni posestniki, ki tvorijo tudi glavni) temelj države, so sedaj edina panoga, ki nima pravice svobodno razpolagati s svojo lastnino. Koliko prepirov, koliko uradnih poslov bi izostalo, ako bi bilo na prosto dano menjava najemnikov kakor tudi izbira hišnih posestnikov, morda z edino omejitvijo glede števila stanovanjskih prostorov, z ozirom na število dru-
žinskih članov. Zatorej nazaj hišnim posestnikom prostost razpolaganja z njihovimi hišami.	Prizadeti.
Seznam prlsednlkou m razsodniki)# Iz vrst klSnm posestnika# zn Ljubljano m okolico.
I.	Pri mestnem stanovanjskem uradu v Ljubljani.
a)	Prisedniki:
1.	Battelino Danijel, Spodnja Siska.
2.	Gregorc Ivan, Simon Gregorčičeva 9.
3.	Kregar A. K., Sv. Petra c. 39.
4.	Pirc Josip, Cegnarjeva ulica 10.
5.	dr. Lovro Požar, Sodna uL 15.
6.	Rojina Anton, Kolodvorska uL 8.
7.	Sušnik Ivan, kanonik, Pred Škofijo.
8.	Supančič Filip, Bleiweisova c. 22.
9.	Vodnik Alojzij, Kolodvorska ul. 28.
b)	Razsodniki:
1.	Dachs Ivan, Sv. Florjana ul. 33.
2.	Borštner Fran, Kolodvorska c. 216
3.	Gjud Aleksander, Kongresni trg 6.
4.	Hrovatin Makso, Wolfova ul. 12.
5.	Jeglič Janko, Ilirska ul. 27.
6.	Kmetec Simon, Kolodvorska ul. 22.
8.	Kregar A. K., Sv. Petra c. 24.
9.	dr. Krisper Val., Kralja Petra trg 2.
10.	Orehek Matej, Kolodvorska ulica.
11.	Olup Josip, Starii trg' 2.
12.	Perles Adoli, Prešernova ul. 7.
13.	Platner Josip, Šubičeva ul. 3.
14.	Rožanc Miha, Tržaška c. 21.
15.	Pirc Josip, Cegnarjeva u.l 10.
16.	Stare Franc, Sodna ul. 12.
17.	Sušnik Ivan, kanonik. Pred Škofijo.
18.	Vodnik Alojzij, Kolodvorska ul. 34.
19.	Žargi Ignacij, Sv. Petra c. 11.
20.	Zidar Josip, Dunajska cesta.
Fl. Pri okrajnem glavarstvu za ljubljansko okolico.
a)	Prisedniki:
1.	Čeme Ivan, Zgornja šiška.
2.	Franko Alojzij, Zelena jama.
3.	Juch Avgust, Novi Udmat 73.
4.	Kavčič Ivan, Selo 25.
5.	Križaj Vinko, Selo 44.
6.	Klemenčič Franc, Glince 235.
7.	Kokošar Ciril, Ključavničarska uL 3
8.	Perko Andrej, Zg. Šiška 29.
9.	Štrukelj Josip, Zg. šiška.
10.	Uran Franc, Glince 68.
b)	Razsodniki:
1.	Knez Andrej, Vič.
2.	Zakotnik Ivan, Zg. šiška.
3.	Knez Franc, Rožna doli/na 196.
4.	Rahme Ivan, Selo 33.
5.	Novak Ignacij, Selo 10.
6.	Šuler Anton, Novi Udmat 143.
7.	Peterca Andrej, Vič 18.
8.	šeme Miroslav, Zelena jama 104.
9.	Florjančič Izidor, Dravlje 34.
10.	Jerala Janko, Novi Udmat.
1.1. Bischof Ivan, Rožna dolina 238.
12.	Umek Ivan, Glince 220.
13.	Pirc Franc, Zg. šiška 47.
14.	Pogačar Anton, Zg. šiška 84.
15.	Rojina Franc, Zg. šiška 13.
16.	Vernik Anton, Zg. šiška 85.
17.	Novak Franc, Vič 27.
18.	Kogovšek Vinko, Dravlje.
19.	Dolničar Matija, Zelena jama.
III.	Predsedniki razsodišča, a) mesto Ljubljana:
1.	Dr. Fran Hubad, pristav fin. prokur.
2.	Albert Levičnik, preds. dež. sodišča.
3.	Mihael Gabrijelčič, dvorni svetnik, Cigaletova ul. 1.
4.	Leopold Žužek, sodni nadsvetnik, Šubičeva ul. 8/111.
5.	Josip Potrato, sodni nadsvetnik, Stari trg 17.
b) Ljubljanska okoiiKa:
1.	Klobčič Ludovik, okrajni glavar.
2.	dr. Bronislav Fišer, okrajni glavar.
3.	Stanko Mašič, okrajni glavar.
4.	dr. Anton Kodre, okrajni glavar.
5.	Ignacij Rus, tajnik, vsi prt okrajnem glavarstvu v Ljubljani.
Iz nalih organizacij.
Jesenice. Krajevna organizacija hišnih posestnikov za Jesenice in okolico se dobro giblje. V zadnjem času smo imeli več dobro obiskanih sestankov za člane, marsikaterega na teh sestankih nismo opazili, kar je znamenje, da se nekateri še ne zavedajo pomena organizacije. Govorili smo na teh seshmkih o naših težnjah in o sedanjem našem kritičnem položaju.Ob sklepih, ki smo jjh sklenili, smo prišli do zaključka, da nas le združitev v organizaciji more privesti do uresničbe teh sklepov in v boljše stanje. Izven drugih točk smo na sestankih obravnavali določitev višine najemnine za prihodnje leto. Pravilnik nam jo določa za dve leti», kar je pa za nas nesprejemljivo, če računamo s padcem dinarja v zadnjih treh letih. Določili smo za enkrat sledeče cene: od osnovne najemnine od leta 1914., če je znašala deset kron, se pomnoži s tri, boljša stanovanja tudi lahko z štiri, ta vsota trideset kron je bila v veljavi že v preteklem letu, v tem letu se torej ta vsota izpremeni v dinarje in znaša najemnina za 1. 1923 30 Din. Večina posestnikov si je ta sklep osvojila, izjemo pa delajo nekateri trgovci in obrtniki, ki se boje zamere najemnikov, kateri pa skušajo potom trgovine ali obrta priti do kritja stroškov, ki jih ima s stanovanjem. K naši organizaciji! in na sestanke gospodje ne pridejo, da bi spoznali, kako smo upravičeni do te najemnine, ker znaša komaj eno tretino od najemnine leta 1914 in jedno tretino zaslužka 1. 1914. (če vzamemo vihar za krono). Delo v naši organizaciji teži za tem, da se višina najemnin izenači z najemninami 1. 1914, ker le Potem je upanje, da se bodo stanovanja zboljšala, gradila nova in tako prišlo v okom današnji stanovanjski mizeriji! Ker pa nekateri najemniki nočejo razumeti tega in nočejo plačati zahtevanega malenkostnega poviška, bo imelo stanovanjsko razsodišče'stanovanjske oblasti za okrožje Jesenice, katero se je že ustanovilo in v katero smo poslali mi tri naše člane^ ki so nam porok, da bodo uspešno zastopali ko-
risti hiš. pos. mnogo posla. Tietim pa, kateri nas hočejo, radi tega poviška nazivati z oderuhi, pa svetujemo uaj vzamejo v roko svinčnik in naj računijo, izračunali bodo prav gotovo, da je resnica ravno nasprotno. Povemo tudi, da se ne bodemo ozirali im take klevete, ker naša skrb bodi ohraniti sebi ih bližnjemu dobro ohranjena stanovanja, za kar pa smemo zahtevati primernega kritja od tistih, ki uživajo dobrote naše strehe, ker to pač ne more zahtevati nihče od nas posestnikov, da bi morali utrgavati to kritje od svojih ust, od svojega zaslužka. Ker pa je danes na svetu vse združeno v organizacijah, zato se združimo tudi mi vsi, da združeni v močnem društvu izvojujemo pravično upoštevanje nas vseh in povsod. Zato hišni posestniki, ne bojte se nas in čitajte ter naročite naš list »Moj Dom«.
Hišni posestniki ljubljanski se ponovno nujno opozarjajo, da nemudoma poravnajo na zadnjem občnem zboru določeno in v zadnji številki »Mojega Doma« objavljeno članarino za leto 1923. Dasiravno je vsak ljubljanski in okoliški hišni posestnik prejel Mojemu Domu« priloženo položnico, s katero naj bi poravnal na njega odpadlo članarino, vendar moramo ugoto-vitii žalostno dejstvo, da je do danes plačalo članarino od nad 1000 članov komaj 200. Prosimo torej, da vsak hišni posestnik takoj stori svojo dolžnost in pošlje s sprejeto položnico članarino za tekoče leto. Ako člani ne bodo redno skrbeli za dohodke naše organizacije, bodemo primorani članarino izterjavati po najetih osebah, za kar jim bodemo morali plačati 10^ od članarine, kar bomo primorani zaračunati članom, ker društvo ne more takih iizterjevalo ih stroškov samo trpeti. Kdor nima položnice, naj jo blagovoli vzeti v društveni pisarni.
Sestanek hišnih posestnikov ljubljanskih se vrši v sredo, dne 21. marca t. I. ob 7. uri zvečer na verandi hotela »Union«. Na tem sestanku se bo razpravljalo o stanarinah, o postopanju stanovanjskih oblastih in razsodiščih, o premestitvi municijskih skladišč z Ljubljanskega polja, dimnikarskih delih ter drugih gospodarskih zadevah. Radi taktičnih ozirov shoda pred volitvami v skupščino nismo hoteli sklicati in bomo o tem poročali na shodu. Mnogoštevilne udeležbe prosi odbor.
Občni zbor društva hišnih posestnikov za Jesenice in okolico se vrši v nedeljo, dne 25. marca t. I. ob treh popoludne v gostilni D. Tancer na Jesenicah z običajnim dnevnim redom. Vrhu tega bo na zboru poročal predsednik Frelih iz Ljubljane o novi davčni reformi ter stanovanjskih zadevah. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Dopisi.
Vodovod ali vodnjak.
Nekateri hišni posestniki v bližnji okolici Ljubljane nimajo še v svojih hišah napeljanega vodovoda, bodisi iz vzroka, da jim za to ni bila dana prilika, ali pa iz ka-katerihkoli drugih razlogov, zatorej so primorani vzdrževati si vodnjak. Najemniki v takih hišah so pa mnenja, da za vporabo
vode k vodnjaka ni treba ničesar plačevati, celo delno plačilo za slučajna popravila vodnjaške naprave ue. — in to se godi vsled hujskanja gotovih nerazsodnih elementov, da najemniki v sličnih slučajih odklonijo, pri sedanjii poravnavi najemšči-ne, kratkomalo vsako tozadevno plačilo. Vsled tega nastane vprašanje, ali morda mestni magistrat pobira vodarino za samo savsko vodo, ali pa za vzdrževanje naprave, potom katere dobivajo ljubljanski prebivalci Ln okoličani njim potrebno vodo. Menda ne! Torej tudi plačilo za vzdrževanje oziroma za slučajno popravo vodne naprave pri vodnjaku je popolnoma upravičen taki stranki reči:	V vodnjaku je vo-
da, kupi si sesalko in dobiivaj vodo potom te sesalke, ker voda je brezplačna. — Gotovo bi tudi mestni magistrat vsakemu, ki bi mu odklonil plačilo vodarine, nasvetoval, da naj si sam poišče in preskrbi brezplačne vode iz Save ali pa iz Ljubljanice, iz tega je jasno razvidno, da je tudi to plačilo uvrstiti pod obveznost postranskih doplačil; nasprotno bodo morda najemniki prišli celo z zahtevo, da je hišnega gospodarja dolžnost izpraznjtevanja in čiščenja nočnih posod, češ, saj jim je prisojeno plačilo za izpraznenje greznice.
Prilzadeti hišni posestnik.
Razno.
V spomin dr. Ivana Tavčarja. Mesto venca na grob svojega prvega predsednika in dolgoletnega ljubljanskega župana ter ves čas našega člana je Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani dalo za mestne uboge znesek K 1000. — Ravno tako je predsedstvo takoj po smrti pozvalo ljubljanske hišne posestnike, da v znak žalosti razobesijo žalne zastave ter se polnoštevilno udeležijo pogreba.
Dimnikarska dela v Ljubljani. Da za-moremo pristojni oblasti zadostno in stvarno dokazati neumestnost sedanje razdelitve Ljubljane na ometalne okraje poživljamo vse hišne posestnike v Ljubljani in okolici, da vse pritožbe radi izvršitve dimnikarskih del javijo v društveni pisarni ustmeno ali pismeno, ki se potem skupno predlože oblasti. Brez takih dokazov bi ostala naša akcija brezuspešna in radi tega je dolžnost hiš. posestnikov, da upoštevajo to našo objavo.
Popravila hiš mesto povišanja stanarin. Po zakonu o hišno najemninskem davku mora hišni posestnik v napovedi za hišno najmarino napovedati vsako nlačiio, ki ga dobi od najemnika v kakršnikoli obliki in je torej popolnoma nedopustno, da bi hišni posestniki stanarin ne povišali, mesto tega pa zahtevali od strank, da bi prispevale za vzdrževanje in popravila hiš. Naša dolžnost je hišnim posestnikom to odločno odsvetovati in jih na to opozoriti, ker bi drugače utegnili priti navskriž z davčno oblastjo in zapasti celo kazni.
Poziv hišnim posestnikom. Zaznali
smo za več slučajev, da so hišni posestniki, odpovedali stanovanje sodnijskim potom, da pa so bile te odpovedi zavrnjene, radi česar so dotičniki imeli veiike sodne stroške. Prosimo hišne posestnike, da se pred odpovedjo zglasijo v društveni pisarni in se poprej pri
nas informirajo, če kaže nastopiti pri 'odpovedi sodno pot. Ravno tako se je zglasiti poprej v društveni pisarni, predno se zateče hišni posestnik k odvetniku. Tudi oni hišni posestniki, kateri imajo opravka pri razsodišču radi stanarine, naj se sigurno prej oglase v naši pisarni. Ker pa hišni posestniki pri razsodiščih radi napačnega tolmačenja stan. zakona ne dobijo zahtevanih stanarin, je proti tem razsodbam vedno vložiti pritožbe, ki se po potrebi napravijo v naši pisarni.
Preselitev društvene pisarne. Pisarna Prvega društva hišnih posestnikov in Pokrajinske zveze za Slovenijo v Ljubljani se je preselila iz Šelenburgove ulice 5/1. na Du-
najsko cesto 17/1. (Medjatovo hišo), kjer se za stranke uraduje izključno od 4. do 6 pop.
Jamstveno zavarovanje. Hišni posestniki v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, kateri še niso poslali naši pisarni izjav za pristop k jamstvenemu zavarovanju se nujno prosijo, da to nemudoma store, da se potem izstavi skupna zavarovalna polica, ki bo shranjena v društveni pisarni. Pri tem pripominjamo, da se je v Ljubljani pred kratkim zopet zgodil slučaj, v katerem hišni posestnik jamči za odškodnino poškodovancu.
Mazanje hiš ob volitvah. Ko so ob zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani razne politične stranke z vsemi mogočimi, neokusnimi napisi na naših hišah poživljale volilce,
da naj glasujejo v to ali ono skrinjico, je prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani proti takemu poškodovanju naše lastnine pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani pismeno odločno protestiralo in prosilo za takojšnjo odpravo teh nepotrebnih poškodb naših že itak toliko trpečih hiš. Policijsko ravnateljstvo je naši prošnji takoj ustreglo in izdalo že dvakrat v ljubljanskih dnevnikih razglas, da je v smislu § 23. tiskovnega zakona lepljenje volilnih lepakov in drugih napisov na hišah prepovedano. Prestopki se bodo strogo kaznovali in je za morebitno škodo poleg storilca odgovorna tudi dotična politična stranka. Mi pa bomo vrhutega odgovornega delali še nosilca liste.
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1.
Podružnic« v Novem mestu.
Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskoniptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije.
Dtnatsc vtogs — Ifakup Id prodaja: efekto», dsviz. valut — eskompt mrak. terjatev, faktur — akreditivi — kota.
■■••■■■•«■•»■•»•■■■•ra
d euiPMNg|)
/*
Gg. hišnim posestnikom in posestnicam se priporoča za ple-
skanje oken, vrat, ograj i. t. d.
tvrdka
\
/i : : : :
jj S
ra
Tone Malgaj
[S
stavbeni in pohištveni pleskar ter ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica 6.
Delo solidno! Proračuni brezplačno! Cene zmerne!
«
ra
: : S s s s : : S i : : s :
• ra
i S
% •
^•••rraNa«a*M«rara»««»«rarararara«rara*^
f Vodovodni Mater, Klepar In Krovec
j zaloga škrllc (strešnikov)
t
I
Poljanska cesta številka 8

a#ra■•••••••••••••••ra
»•••■•■•ra#
Trgovina
UDbljaM, ŠMurgova ulica It. 5
priporoča svojo veliko zalogo vseh pisarniških potrebščin.
Tiskovine vseh vrst se nati nejo v najkrajšem času.
:
i
Tehn. Ing.
If
oblastveno poverjeni stavbeni i n ž e n e r in mestni stavbenik.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske in železobetonske zgradbe.
Ljubljana, Na Mirju.
Projektiranje ter Izvršitev vseh stavb po naikulantnejšlh pogojih.
Razno železnino, potrebiiine zn stavbe, pohištvo, orodja za obrtnike, poljedelce, Štedilnike, peCI, kuhinjsko poaodo, vodovodne cevi, sesalke, portland-cement, streSna lepenka, suhe barve. Coplie, firnež, karbollnej, strojno olje, priporoči
Al. Sušnik, železnina
Ljubljana, Zaloška cesta.
Fran Ravnikar
Ljubljana, Linhartova ul 25.
Stavbeno In umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, parna žaga in lesna Industrija.
Telefon št. 415. Pošt. ček. zav. št. 11.428.
Prevzemanje zgradb, hlfi, vil, stolpnih streh, balkonov, vrtnih utic, verand, stopnic, vrat, oken Itd.
Prodaja na primerna odplačila !
Amerlkanska tvrdka

Bourne & Co.v New York
je razširila svoje podjetje v državi SHS ter prevzema vse v to stroko spadajoče posle, kakor: urejevanje tvornlc s specljalnlml »Singer« Šivalnimi stroji vseh vrst z električnim pogonom; poleg tega ima v zalogi vse vrste strojev za obrt in industrijo kakor tudi za rodbinsko porabo. V zalogi vedno tudi prvovrstne olje, igle in nadomestni deli.
„SINGER“ šivalni stroji, Bonrna 1 Co. Nav. York. Ljubljana, šelenburgova ul. 3 Maribor, Dravska ui. 10.
Mehanična delavnica povečana 1
Generalni zastop
vzajemne zavarovalne bajike
JLAVir v Ljubljani
sprejema zavarovanja proti požaru, vlomu in zavarovanja na doživetje in smrt.
Rezervni fondi: K 125,000.000, Letna vplačana premija K 55,000.0( 0
Vsa pojasnila daje generalni zastop banke „Siavije" v Ljubljani, Gosposka ul. 12,
v lastni hiši.
iXXXXXX 3l»»»(3l(XXXVXilüKit(3^XXX3KXXX3KX3ieXMX3KXXXXXfKX X
LjuMjansko kreditna banka v LKibljani.
Ustanovljena 1900
Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000’—
čekovni račun št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 In 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. — Prodaja
srečke razredne loterije.
Podrsžnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
;X3(ÜKSSS*^^