Ob tednu boja proti kajenju
Vsako leto v. septembru objavijo nekateri naši časopisi nadvse sramežljivo (kot bi se bali komu zameriti) skro-mno vest o tednu boja proli kajenju. Tu in tam najdemo kakšen članek o škodljivosti kajenja, o nevzgojenosti in nesramnosti nekaterih kadilcev in o težavah nekadilcev v zvezi s kajenjem drugih. Kakšnih akcij ali ukrepov pa ni niti od zaiconodajnih, niti od zdravstvenih organov, ki so poklicani za to, saj vemo, da je preventiva že pol uspeha. Društvi nekadilcev (sedaj delujeta dve, eno v Siški in eno na Viču) sta brez širše družbene podpore nemočni, kaje-nje pa se zastrašujoče širi prav tam, kjer bo povzročilo največ škode - med mladino.
Ob vsem tem pogosto beremo o visokih številkah izostankov z dela zaradi bolezni in zaradi nege bolnih otrok. Zelo zanimivobi bilo ugotoviti, koliko tega gre na rovaš kajenja, in temu primerno tudi povečati participa-cijo, kajti, kdor zavestno uničuje svoje zdravje, naj tudi več prispeva iz svojega žepa za svoje zdravljenje. Tistim pa, ki se želijo rešiti te suženjske razvade, naj zdravstve-na služba pomaga, saj vemo, da se z akupunkturo uspeš-no prežene željo po kajenju. Prepričana sem, da bi imele ambulante za zdravljenje nikotinizma dovolj pacientov, marsikdo bi rad sam plačal stroške zdravljenja, ker sam ne zbere dovolj trdne volje. Še bolje kot zdraviti pa je preprečevati! Zakaj zdravniki, ki so dobro poučeni o škodljivosti kajenja (ali so res?) odkrita ne povedo te resnice svojim bolnikom, zakaj resno ne opozarjajo no-sečnic na pogubne posledice kajenja za otroka? Žadovo-Ijijo se s tolažbo, da imamo na kupe zdravil jn modeme aparature, ki bodo reševale življenja. Ali ni to prav tako, kot bi spravljali denar v strgan žep?
Pogosto ugotavljamo, da so naši otroci prevečkrat bolni, da pojedo mnogo preveč antibiotikov, da pogoste-je obolevajo otroci kadilcev. Ugotavljamo, da imamo v mestih hudo onesnažen zrak, kljub temu pa ga kadilci neprestano še dodatno onesnažujejo. Pozimi zaradi sne-ga ne smemo zračiti, nihče pa ne opozarja, naj v zaprtih prostorih ne kadijo. Ugotavljamo tudi, da so s cigaretni-mi ogorki posute ulice in zelenice in da ogorki pogosto povzročijo požare.
Kako je poučen o požarni vamosti občan, ki brezbriž-no odvrže goreč cigaretni ogorek skozi okno stanovanja ali avtomobila?
Kolikšna je strokovna usposobljenost vzgojitelja ali učitelja, ki brez slabe vesti kadita med predšolskimi in šolskimi otroki ter jih nehote (a]i pa hote?) navajata na nezdrav način življenja, čeprav je to v nasprotju z učhimi načrti in programi.
Kdaj bomo vsi skupaj začeli uresničevati priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, katere članica je tudi Jugoslavija. Ta organizacija je že pred desetletji ugotovi-Ia zvezo med kajenjem in celo vrsto obolenj ter nepre-cenljivo škodo, zdravstveno in materialno, ki jo povzroča kajenje posameznikom in družbi. Svoje članice je Sve-tovna zdravstvena organizacija zadolžila, da pomagajo zdravstveni službi in drugim človekoljubnim organizaci- ¦ jam v BOJU PROTl KAJENJU. Kdaj bomo naše tobač-ne tovarne tiskale na zavojčkih svojih izdelkov razločna opozorila o škodljivosti kajenja? Kdaj bo kmetijska služ-ba preučila, katere koristnejše rastline bi rastle na seda-njih tobačnih poljih in kdaj bodo gospodarstveniki spre-videli, da se da zaslužiti tudi s čim drugim, ne le s predelavo in prodajo lobaka? Ni nas tako malo, ki si želimo čistega zraka in okolja in ki smo pripravljeni za zdravje tudi sami kaj žrtvovati, le premalo smo še samo-zavestni in pogumni. Društvo nekadilcev Ljubljana Šiška in Društvo nekadilcev Ljubljana Vič Rudnik-združujeta take opogumljene občane in vas vabita v svoje vrste. Pišite nam o svojih izkušnjah in težavah in pomagajte nam v borbi proti kajenju, v borbi za čistejše okolje in boljše zdravje!
Društvo nekadilcev , ¦    '    '••                 Ljubljana Vič Rudnik
"            ' ,      '       ^ 61111 Ljubljana, Tržaška 76
.   '       -    .           ,     Partizan Vič
;      ,     ,                     .           Predsednica "
'  -:¦     >      .'                   Ida Rojko