tn, ZqeotiM'fvJk'	Xm#*< **>
m ,y. .■	.	dUvtldin-
šćSbiirib* t*^5:
a
-j
Posamezna štev!
Naročnina listu: Ccio ^ um., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 *Bn. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 diru I«se-rotl ali oznanila se zaračunajo po dogovora ; «ri večkratnem inseriranju primeren popast lipravnišlvo sprejema naročnino, inserite ia reklamacije.
Iioliisen palitišen list u slovensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini»
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mor* govorili vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prosta^
Telefon interurban št. 113.
HO. Št€>W.
MifaFiboi*$ dne 24. septembra 1024.
Ujetnik XVI.

Jamstvo miru.
Stari Rimljani, ki so bili militarističen narod, kakor jih je bilo malo na svetu, so izumili prislovico: »Si vis pacem, para bellum (če hočeš imeti mir, bodi pripravljen na vojno)«. To svoje geslo so udejstvovali v vsej svoji politiki, in zato je njihova zgodovina prav za prav sama veriga vojn in vojnih priprav.
Njihovo geslo so potem prevzeli oni narodi, ki so is to tako bili prešinjeni z duhom imperijalizma (vlado-klepnosti). Militarizem je bil samo orodje in orožje za dosego ciljev, ki jih je postavila njihova vladoželjnost in oblastnost.
Med lemi narodi so zavzemali prvo mesto Nemci. Nemčija je rezultat germanizacije slovanskih plemen, izvedene z ognjem in mečem. Predvsem to velja o Prusiji. Imperializem in njemu služeči militarizem je Nemcem bil nekako v krvi. Njihov največji državnik nove dobe kancler Bismarck je bil od Nemcev samih karakteriziran (označen) kot mož »železa in krvi«.
Zgodovina nemškega cesarstva od njegove ustanovitve po porazu Francije leta 1871 do svetovne vojne je zgodovina države, ki je hlepela po nadvladi nad drugimi, hlinila mir in pri tem praktično izvajala geslo: »Si vis pacem, para bellum«. Posledica je bila svetovna vojna.
Velikanska katastrofa, ki je s svetovno vojno zadela evropsko in vobče vse civilizirano človeštvo, je narodom odprla oči. Seveda ne vsem v enaki meri. Odprla je oči predvsem anglosaksonski rasi, ki je sama preverjena o neistinitosti navedenga militarističnega izreka ter se trudi, da bi o tem prepričala vse civilizirane narode. Proti atavističnemu (od pradedov podedovanemu) militarizmu širi idejo razoroženja in mednarodnega raz-sodništva.
Američani so Evropejcem že pri raznih prilikah povedali ne samo tiho na uho, marveč jasno in glasno, da Evropa ne more priti do ozdravljenja svojih velikih ran, ki so še odprte, kakor po potu razorožitve in miroljubnosti. Amerika je Evropi tudi sporočila svojo odločno yoljo, da ji v gospodarskem in finančnem oziru ne pride na pomoč, ako se ne bodo,evropske države razorožile ter nastopile pot miru in sporazuma.
Te ideje so v Evropi našle odmev. Letošnje zasedanje Zveze narodov se je trudilo ter se še sedaj trudi, da bi tem idejam dalo konkretno obliko. Pri tem kon-kretiziranju sta imeli glavno besedo Anglija in Francija.
Med tema dvema vodilnima državama v Evropi in na svetu v tem vprašanju prav za prav ni stvarne disonance. Francija je ravno tako preverjena kakor Anglija, da svet ne more priti do miru, dokler tiči in srši v orožju. Samo bojazen pred Nemčijo in njeno revanšo (osveto) nalaga Franciji velike brige. Kakor so po francoskem porazu leta 1871 francoski nacionalisti vedno rekali in kričali: »Vive la revanche (živela osveta), tako sedaj propovedujejo nemški nacionalisti. Zalo je bojazen Francije upravičena.
Iz teh razlogov je tudi razumljivo, da je Francija bolj nego Anglija povdarjala idejo sigurnosti, varnosti poedinih držav ter zato zahtevala veliko jamstveno pogodbo vseh civiliziranih držav in v okvirju te splošne varnostne pogodbe delne pogodbe med poedinimi državami pod kontrolo Zveze narodov.. Angli ja izpočetka tej ideji ni naklanjala toliko paznosti, ker je potiskala v ■ospredje institucijo madnarodnega razsodništva, ki bi naj razsodilo vse spore med državami ter tako preprečilo vse oborožene spopade med njimi.
Tekom razgovorov sta se francosko in angleško stališče približali, odnosno izpolnili. Pri tem je vršil posredovalno vlogo čehoslovaški minister zunanjih zadev dr. Beneš. S francosko in angleško pomočjo je izdelal poseben načrt, kojemu določa kot namen: »Zajamčiti svetu trajni mir in varnost narodom, kojih eksistenca in zemlja je v nevarnosti; vzpostaviti sistem, ki omogočil j e mirno rešitev vseh sporov, ki bi mogli nastati med člani mednarodnega občestva, ter dovoljuje kaznovanje eventualnih mednarodnih zločinov; uresničiti v članu 8 -pravil Zveze narodov predvideno zmanjšanje oboro-ženj a.«
Član Ì. tega načrta določa priznanje obligatornega (obveznega) razsodništva stalnega mednarodnega razsodišča. Član 2. določa, da se vsi podpisniki teh določb -obvezujejo, da bodo vse spore, za katere pravila Zveze narodov ne predvidevajo razsodišča, predložili svetu Zveze narodov. Interesirane stranke smejo po enega zastopnika poslati v svet Zveze narodov. Dokler traja preiskava, sme svet dati navodila in ukaze, da prepreči oboroženi spopad. Da zasigura izvršitev svojih ukrepov ter omogoči, da se natanko določi, kdo je napadalec, more svet poslati mednarodne kontrolne komisarje, ki morajo preiskati ter se prepričati, da nobena izmed spornih strank med tem ne izvrši ne gospodarske, ne militaristične mobilizacije. Vsaka država, ki svojih spornih vprašanj noče predložiti temu mirovnemu postopanju, vsaka država, ki noče sprejeti v tem členu do-
ločenih provizoričnih naredb ali noče izpolniti sodbe pristojnega razsodišča, se proglaša kot napadalec, ako njena neposlušnost spravlja svetovni mir v nevarnost, ter se stavi izven zakona.
elan 7. določa: Ko se kakšna država proglasi kot napadalec, stopijo takoj v veljavo v čl. 16 pravil Zveze narodov predvidene sankcije (potrdbe, kazni). Ta obveza obstoja za vse člane Zveze narodov. Vsi se obvezujejo poedino in skupno, da pridejo na pomoč napadeni ali ogroženi državi, ter da si med seboj1 pomagajo z vsemi gospodarskimi sredstvi. Ako se obe stranki, ki sta v medsebojnem sporu, proglasita kot napadalec, gospodarske kazni zadenejo obe. Načrt za to izdela svet Zveze narodov. Ker pravila Zveze narodov eventualno predvidevajo tudi militaristične sankcije, more svet obvezati poedine ali pa več držav za militaristične korake, kijih morajo storiti za izvršitev sklenjenih sankcij. Te sankcije ne smejo po členu 10 pravil Zveze narodov v nobenem slučaju prekršiti teritorialno ali politično neodvisnost napadajoče'države.«
V članu 8. se poedinim državam nalaga dolžnost, da naj Zvezo narodov vnaprej obvestijo, kakšne vojne sile morejo Zvezi dati na razpolago. Poleg tega določa ta član, da se zavarovalne pogodbe med poedinimi državami morajo postavili pod kontrolo Zveze, ker niso nič drugega nego sredstvo za izvršitev sankcij sveta Zveze narodov. V tem članu — odstavek a — je tudi določeno, da mora napadalec nositi vse stroške, ki so združeni z napadom.
Član 9 razpravlja o ratifikaciji tega načrta in o tem, kdaj in kako stopi v veljavo ter o mednarodni konferenci za zarorožitev, ki bi se naj sklicala zä prvo polovico prihodnjega leta.
Ta načrt je jak dokument za miroljubnost, ki dandanes prevladuje med vodilnimi državniki v Evropi. — Upati je, da bo ta načrt — morda z nekaterimi spremembami — sprejet ter bo služil kot jamstvo miru med državami v Evropi. Najboljše jamstvo pa bo miroljubnost med poedinimi narodi v Evropi. V poštev tu prihajata predvsem francoski in nemški narod. Ta dva naroda se, kakor spričuje zgodovina, vsako stoletje večkrat med seboj krvavo stepeta ter tako spravita mir vse Evrope v nevarnost. Ne bo torej prišlo do pravega miru, dokler se ne pomirita med seboj nemško in francosko ljudstvo, dokler med obema ne pride do pravilnih od-nošajev na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Ta pacifikacija je predpogoj miru na svetu.
Politične beležke,
Beograd o Hrvatih. Po zadnjem shodu HRSS v Zagrebu imajo razni beograjski listi prav zanimive beležke o Hrvatih in o hrvatskem pokretu. Celo »Balkan« je nedavno, seveda iz prozornih namenov, napravil paralelo med srbskimi državniki in med Radičem. Najprej se opisuje, kako Radič začenja svoje shode s krščanskimi pozdravi, kako zborovalci opoldne molijo in kako ima hrvatski narod in ves njegov pokret dobre temelje, kakor zaupanje v Boga in slogo, ljubezen do doma, do domačih običajev itd. Kaj smo mi postavili proti temu pokretu, vprašuje »Balkan«. Postavili smo psovanje Boga, Jezusa in Marije, v nemar nam je sv. Sava in vsi drgi srbski svetniki, vse nacijonalne svetinje, razdor imamo v srbskih vrstah, pljuva se na narodne prvaku, zasluge se ne priznavajo, veže se nizkost s nesposobnostjo, razpada družba in družina in vse to pod firmo nekega boja za monarhijo in edinstvo. — »Novosti« razmotrivajo pod člankom: »Med narod gospodje!«, ali bi se dal s silo zlomiti Radičev pokret. Najprej se ugotavlja, da je ta pokret podoben nekdanjemu srbskemu pokretu radikalne stranke. Želje po nasilnem zrušenju tega pokreta so prazne in predino kdo o pokretu sploh govori, bi moral iti med hrvatski narod in tam bi najbolje videl, koliko moči in zaslombe ima ta pokret. — Sploh se pa v dobi demokratizma s silo ne da nikogar prepričati in naj se to tudi ne poskuša. — »Demokralija« ima uvodnik pod naslovom »Besede in dela« ter pravi, da se lahko Radiču, Korošcu in Spahi reče kar hoče, a oni vendar predstavljajo veliko število volilcev, ki so jih izvolili. V državi se ne sme teptati pozitivnih zakonov, pa tudi ne obtoževati dobre polovice naroda, da je cesarski, klerikalni, protidržavni, subverzivni element, separatist itd. Pašič in Pribičevič sta napenjala vse sile, da se preobrne ali pa zadrži normalni tek našega političnega življenja, a je bil njun trud zaman.
»Monarhizem« Velesrbov. Dolgo časa so se posluževali velesrbski kričači monarhizma kot glavnega agitacijskega sredstva za radikalno in Pribičevičevo stranko. »Monarhizem« in »kralj« to je bil šlager v njihovih glasilih, zlasti v »Balkanu«. S kraljevim imenom se je agitiralo pri volitvah, razbijali so se shodi nasprotnih strank in v imenu kralja si je celo zidal prosluli Svetolik Savič svojo palačo, dvigal milijone iz državnih fondov, da je ž njimi zalagal svoj list. Toda čudovito hitro je sledil preobrat v vrstah radikalov. Čim so izgubili oblast je začel Pašič kralju pretiti in radikalski listi so te
pretnje ponavljali s prva prikrito, sedaj pa vedno jasneje in očitneje. Prvači jim seveda »Balkan«, ki preti kralju z revolucijo in republikanstvom, ker sedi njegov glavni urednik radi tiskovnih deliktov v zaporu. Ta Svetolik Savič, ki je preje pisal besneče članke za obrambo monarhije, piše sedaj iz zapora v »Balkanu« na kraljevo adreso pismo, v katerem izjavlja, da prestopa k republikancem ter da bo začel štrajk z gladom. Da je škandal še večji, pa pod pismom na kralja priobčuje drugo na Radiča, v katerem ga prosi za milost, ker mu kralj ne more pomagati. Sedaj se vidi, da so radikali monarhijo smatrali samo za sredstvo, ki jih drži na vladi.
Stabilizacija dinarja. Finančni minister je izjavil: Pridružujem se mnenju strokovnjakov v ministrstvu za finance. V tem je vzajemna z menoj vsa vlada, ki vidi glavni vzrok za to, da dinar dobro stoji, v dobrih notranjepolitičnih razmerah. Prava demokratična vlada z ogromno večino, kakor je vlada Ljube Davidoviča, ki uživa zaupanje ljudstva, učiva zaupanje tudi v inozemstvu. Stabilizaciji so naravno pomagale naše finančne in gospodarske razmere, razen tega pa tudi dobro organiziran izvoz.
Finančni odbor se je sestal v pondeljek ter je določil dnevni red včerajšnje seje: 1. Pretres uredbe o draginjskih dokladah za vpokojence. 2. Povišanje proračunskega člena 55 za 46 milijonov din. Ta člen se nanaša na obveze iz prejšnjih let. 3. Odobritev za ministrstvo za promet, da more na račun odvisnih dohodkov potrošiti 40 milijonov din. Seji je prisostvoval minister za finance dr. Spaho. Opozicija jma v finančnem odboru večino, ker je bil odbor izvoljen še pred prihodom radičevcev. Razmerje je 15:16. Zato so radikali imeli sejo, na kateri so sklenili, kako stališče bodo zavzeli v tem odboru. Pašič-Pribjčevičeva opozicija bo v odboru nasprotovala še tako važnim zadevam in delo ne bo šlo naprej, dokler se ob rednem zasedanju (20. 10.) ne izvolijo novi odbori.
'T**tnivtaau
koralno prooadanje P. P. pol tike.
Zadnje dni so listi mnogo pisali o situaciji v radikalni stranki. Iz Beograda so se razširile vesti, ki pa ne povedo nič točnega, marveč brez konca in kraja vprašujejo: kdo odločuje ali prevladuje, ali Pašič ali Jovanovič, ali je Pašič za. Jovanovičevo, ali pa Jovanovič za Pašičevo naziranje, kaj bo Pašič, kaj Jovanovič, kaj Rankovič itd., kdo pojde za Nastas Petrovičem, kdo bo naslednik Pašiča itd. Vsa ta dolgovezna in brezplodna razmotrivanja in vprašanja imajo menda le namen prikriti globoko in najhujšo krizo radikalne stranke. •
Po praVem tako pogoste vesti o radikalih sploh ne j bi smele več veljati za stranko, ampak samo še za ra-S dikalske voditelje in poslance. Radikalna stranka jer S prenehala biti ljudska stranka. Pri zadnjih volitvah je I dobna večino srbskih glasov samo poskusno in pogojno, j ker je srbski narod mislil, da bo lahko potom te stran-I ke, ki ima tradicijo, uveljavil svoje želje in zahteve. — j Prvaki in voditelji so narod razočarali in prevarili in ko ! Pašič sedaj »apelira« na narod, ima vedno slabši odziv.
I Tako mu je v Bjelini, kjer napovedoval silo in kri, samo prevara in sila zbrala proti pričakovanju in napovedi zelo pičle zborovalce, v Beogradu so pa že itak imeli glavno besedo fašisti, ki-so vpili: Živijo Pribičevič, drugi šef radikalne stranke! — Ljudstvo se da varati, ni pa pozabljivo in tako postaja gotovo, da potomci stotisoč srbskih Seljakov, ki so ob početku radikalne stranke podi njenim vodstvom nekdaj pred dolgimi desetletji na Banjici izsilili novo srbsko ustavo, današnjim radikal-skim prvakom ne zaupajo in ne morejo več zaupati svojega zastopstva in svoje ljudske politike. Srbski seljak, vidi, kako se slovenski in hrvatski kmet na stotisoče zbirata proti Pašič-Pribičevičevi politiki in manifestirata svojo pravo ljudsko politiko enakopravnosti in sporazuma, ter tudi ve, da mora biti to pravo in pošteno, kar zahtevajo tako velike množice kot nekdaj na Banjici in ne to, kar si želijo in jemljejo v svoj račun po-i samezniki s svojimi podkupljene!.
Pašičeva družba pa je tudi vse, kar je le mogoče, —* ali v zapadno-kulturnem svetu celo nemogoče — storila, da izgubi zaupanje ljudstva. Sami člani radikal-skega poslanskega kluba so začeli bičati korupcijo, ki so jo uganjali njihovi tovariši. Poslanec Rankovič je rekel svojemu tovarišu in ministru Kojiču: V beograjskem parlamentu in vladi še ni bilo lopova, kot si ti, — poslanec Dodič je dolžil ministra Janjiča najhujših lumparij in tako je šlo naprej po vrsti. Rankovič, Dodič in drugi so vse to, kar so iznesli v splošno javnost, gotovo še v večji meri prikazovali svojim volilcem in tako si lahko mislimo, kako je odmevalo med Srbi, ko se je vedno slišalo, da Pašič baš Janjiča, Kojiča, Veli-zarja Jankoviča, Lazico Markoviča in druge, ki so tudi od lastnih tovarišev najhujše obtoženi, zbira za svoje prve zaupnike in svetovalce.
Precej časa je že od tega, ko se je čulo iz prečanskih ! krogov, ki gotovo ne poznajo toliko radikalsko-prvaške
korupcije kot kak radikalski poslanec Rankovič, naj se Pasica pokliče na odgovornost za napake, za zasluge naj se mu pa da čast in spomenik. To mnenje in predlaganje izhaja iz nevednosti, kdo je zaslužen: ali srbski narod, ali Pašič in drugi politični prvaki njegove vrste in stranke. Ko je srbski narod polagal največje žrtve ter izvrševal zgodovinsko priznana velika dela, se je Pašič s svojim krogom že davno oddaljil od ljudstva in je ljudsko moč in požrtvovalnost samo izrabljal za svojo politiko in tudi za sebe. Srbska Golgota ga je obogatila in še od vojnih odškodnin si je prilastil glavni delež, da so za tisočere najhujših siromakov in medvojnih žrtev samo sramotne mrvice ostale.
Če bi Pašič s kakim drugim in ne s požrtvovalnim, žilavim, junaškim in primitivnm srbskim narodom preživljal svoje čase in prehodil usojena pota, bi gotovo ne bilo danes ne njega, ne njegovih »zaslug«.
Pod prejšnjo vlado je bil parlament nepopoln, ker so bili Hrvati iz njega izprti, in korupcijonisti so se smejali, ko so prišle njhove umazanost na dnevni red. Bili so gotovi, da imajo vladno večino za seboj in če sta se pri naj večji korupciji na ogromno škodo države poleg cele vrste judov in drugih tujih verižnikov pasla vsaj še dva Srba, je bilo to dovolj za slepilo srbskega ljudstva.
Kakor nam razkriva radikalski poslanec Rankovič v enem posebno težkem slučaju sleparije in korupcije sploh ni prišlo do razgovora, ker je eden od radikalskih prvakov zagrozil, da se ustreli, če pride stvar v javnost in na dnevni red. Kaj država, kaj narod, mir in dragoceno življenje radikalskega prvaka je glavno in tako nas ne sme iznenaditi, da se danes suče radikalska politika samo še okrog vprašanja, kako bi se dalo radi-kalske prvake rešiti že davno zaslužene odgovornosti in kazni za veliko korupcijo.
Od kar so se Pašičevi radikali tako trdno zvezali s Pribičevičevo družbo, gre pa z njimi še posebno navzdol in to v prvi vrsti v moralnem oziru. Proti sedanji vladi se P. P. družba ne obnaša kot opozicija, ampak kot prava zarotniška in rovarska zveza. Za »opozicijo-nalne« shode se hujskajo in kupujejo nasilni in pravi razbojniški tipi, Pašič-Pribičevičevi pristaši, ki služijo kot uradniki, se navajajo k izdajstvu in sabotaži, posebno opozicijonalno orožje se pa kuje iz anarhij?, ki jo je prejšnji režim uvedel v južni Srbiji. Da una Pa-šič-Pribičevičeva politika tudi kačake ali razbojnike v svoji službi, je dobro razvidno iz naslednjega slučaja: Kačaki ugrabijo in odvedejo djakoviškega srezkega načelnika ter zahtevajo visoko odkupnino za njegovo živo glavo. Kdo so ti razbojniki, postane jasno ob dejstvu, da so hoteli radikali poprej postaviti za župana djakoviškega Čazim Cura, sorodnika zloglasnega arnavtske-ga hajduka Bajram Cura. To županovanje je bilo onemogočeno z nastopom sedanje vlade in Curova komitska družba dela sedaj Pašičevi politični družbi svoje usluge.
V kolikor se Pašič-Pribičevičeva politika poprej na vladi ni odtujila na eni strani kulturno-evropskim načelom, na drugi pa ljudskemu zavedanju in poštenju, v toliko se bo pa sedaj v opoziciji pogreznila in končno popolnoma ubila.
11™...
Po svetu.
Beneška konferenca bo obravnavala sledeča vprašanja, ki se tičejo Reke: o privatnih dolgovih v avstrijskih kronah, o podružnicah bank in izplačevanju.hra- j nilnih vlog, o rednih in izrednih rekvizicijah, o raždel-bi arhiva, o odnosih med sodnimi in policijskimi oblastmi obmejnih občin, o občinskih posestvih, o davščinah, o reških dolgovih, o opcijah, uradniških penzijah in o vprašanju narodnih manjšin.
Kdo bo plačal porensko okupacijo? Nemški listi pišejo, da so okupacijske oblasti zahtevale od nemške vlade, naj naknadno plača 90 milijonov zlatih mark okupacijskih stroškov. Nemška vlada je to odbila z utemeljitvijo, da so se okupacijske, države obvezale, same plačati zasedbene stroške po londonskem sporazumu.
Nemški šovinisti proti parlamentarizmu. General Ludendorff je trdil na zadnjem shodu nemških fašistov v okolici Munchena, da bo nemški narod le tedaj ozdra- j vel, če odpravi parlament in parlamentarizem. Prijatelji Nemcev in nemške države so po njegovem mnenju tisti, ki se borijo proti parlamentarizmu. Ludendorff je napadel tudi katoliški centrum, češ, da ni krščanska stranka, ker se drži z demokrati-repuhlikanci, med katerimi so tudi judi.
Kriza kitajske države. Za Evropo so že dolgo časa trajajoči nemiri na Kitajskem precej nejasni, ker v j Kini, ogromni državi s čisto drugimi življenjskimi in j kulturnimi razmerami vre že dolgo časa in se stvari raz- j zijajo z veliko naglico. Problem današnje Kine je v prvi | vrsti kulturni problem. Ta velikanska država se z ne- j verjetno naglico ravna po novi dobi in novih razmerah, j V zadnjih osemdesetih letih je prešlo tisočletno carstvo ; »sredine« silno evolucijo v stikih z Evropo in z Ame- j riko. S tem pa še ni rečeno, da bi Kina v vsem posnemala j evropski zapad. Na Kitajskem je staro onemogočeno, novo pa se še ni uvedlo in utrdilo. Krize trajajo že od leta 1911, ko je revolucijonarna in republikanska stranka vrgla staro dinastijo ter proglasila republiko. Od tega časa so neprestani spori in tudi spopadi glede notranje ureditve države, katere netijo razni vplivi in kateri nastanejo tudi vsled tega, da se eden pokrajinski oblastnik bori proti drugemu. Sedaj so boji za prvo kitajsko pristanišče, mesto Šanghai in ker je to mesto izvanredno važno za Evropo in Ameriko, lahko vsak čas nastopijo intervencije od strani Amerike, Anglije, Japonske in Francije. Če bodo tuje sile začele enkrat nastopati, kakor nekdaj povodom boksarske vstaje, se seveda prav
lahko zgodi, da Kitajci opustijo medsebojne spore ter se zopet združijo proti tujcem. Na Kitajskem vedno bolj raste ruski vpliv in to zlasti radi tega, ker se Rusija ne vmeša ve v kitajske notranje zadeve, kakor delajo to Amerika, japonska in še druge države v zaščito svojega vloženega kapitala in svojih političnih interesov. Današnja Kitajska se edino v tem ne razločuje od nekdanjega »nebeškega carstva«, da najhujše sovraži tujce, ki se vmešavajo v njene notranje zadeve. Nova Kitajska rada sprejema in pazljivo posnema tehnične in druge napredke evropskega zapada od svojih sosedov in če enkrat vstane ogorčena proti tujemu vmešavanju, bo s svojimi tristo milijoni prebivalcev 'Strahovita sila sveta in strašen sovražnik zapada, ki je samo majhen in neznaten polotok napram Aziji.
Kitajska in Društvo narodov. Kitajski poslanik je sporočil Društvu narodov, da zahteva njegova vlada stalno mesto v društvenem svetu, ali pa izstopi iz društva. Kakor vse kaže, si hoče Kitajska zavarovati proste roke za slučaj, da bi se druge sile začele vmešavati v njene notranje zadeve. Amerika je sicer izjavila, da ostane v vsakem slučaju nevtralna, drugače je pa z Japonsko. Eden od glavnih udeležencev sedanjih kitajskih notranjih bojev Čang-Co-Lin želi namreč od japonske vlade razne olajšave za prevažanje svojih čet po mandžurski železnici in če Japonska to dovoli, je to nastop proti kitajski vladi, če pa odreče, je pa zamera pri mogočnem Čang-Co-Linu, ki je neomejen gospodar treh vzhodnih pokrajin Mandžurije, kjer so Japonci zelo zainteresirani. Čang-Co-Lin sedaj prodira, njegove čete so že 200 km pred Pekingom.
Ameriški glas {troti imperializmu. Senator La-follette, ki kandidira kot neodvisni predsedniški kandidat in ima veliko zaupanje pri delavstvu in pa pri ameriških tujerodnih naseljencih, je imel nedavno svoj prvi volilni shod z velikansko udeležbo. Govoril je o svojem programu in je potem načel vprašanje: Vojna in mir. Rekel je, da si moramo vse strahote, nesreče in zločine vojne razjasniti na ta način, da razmišljamo, koliko vpliva so imeli v posameznih državah narodi na svoje vlade. Bojevite so one države, kjer odločujejo sami oblastniki, ki so se narodu vrinili in ki zametujejo njegovo voljo in mišljenje. Treba je napovedati boj samovolji imperialističnih voditeljev, katerim gre v račun, da se vojne nadaljujejo. V Angliji in Franciji je narod že pokazal svojo dobro voljo in moč, ko je postavil poštene in miroljubne ljudi na čelo države. Temu primeru mora slediti tudi Amerika in če mi zmagamo, bomo zahtevali revizijo versailleskega miru, ki davi Evropo. Najprisrčnejše moramo sodelovati z vsemi miroljubnimi in poštenimi vladami sveta, da onemogočimo vojne, odpravimo splošno vojno dolžnost ter oboroževanje znižamo na minimum. Odločitev o miru in vojni mora počivati v rokah narodov samih.	j
Kolonijalni kongres se je v soboto začel v Rimu. — Predsednik je povdarjal, da Nemčija ne bo prej svobodna, dokler zopet ne dobi kolonij, kjer bo našla delo in mesto za svoje delovne moči in za svoje produkte. Doslej so se še vsi delegati iz kolonij pritoževali radi nesposobnosti, s katero vse države upravljajo svoje kolonije.
Iz Slovenile.
Imenovanja šolskih nadzornikov na Slov. Štajerskem. Gospod Fink Franc, okrajni šolski nadzornik v Mariboru je imenovan za okrajnega šolskega nadzor- ; nika za osnovne šole v Mariboru in za meščanske šole , v mariborski oblasti. Šolskim nadzornikom za okrajna j šolska področja so imenovani sledeči gg.: Firm Šte- ; fan, nadučitelj v Hočah, za okraje: mesto Ptuj, Ptuj-okolica in Ormož. Žolnir Ivah, nadučitelj v Ptuju za okraje: Prevalje, Marenberg, Slovenj gradeč in Šoštanj. ■ Grmovšek Miloš, dosedanji okrajni nadzornik v Slov. Gradcu za okraje: Konjice, Rogatec, Šmarje in Kozje. Za šolske okraje Celje mesto in okolica, Vransko, Gornji grad: Černej Ljudevit, okrajni šolski nadzornik v Celju; — za šolske okraje Ljutomer, Gor. Radgona, Št. Lenart: Karbaš Franc, nadučitelj v Ljutomeru; — za šolski okraj Maribor okolica in šolski okraj Slov. Bistrica: Lichtenwallner Matija, okrajni šolski nadzornik v Mariboru; -— za okraj Murska Sobota: Nežina Aleks., nadučitelj v Gančanih; — za okraj Dolnja Lendava: Kontier Julij, nadučitelj v Vidoncih.
Duhovniške novice. Kaplan o. Rajner Cer klavec od- ' ide s L oktobrom t. 1. iz Središča v Ljubljano. Subprior križniškega reda o. Kazimir Kosobud pride iz Ljubljane k Sv. Miklavžu pri Ormožu, od koder.se g. kaplan Karol Guček preseli v Središče.
Otvoritev orlovske telovadnice. Od Št. lija v Sl. gor. poročajo: Dne 5. oktobra v nedeljo bo v Št. liju slovesna otvoritev orlovske telovadnice. Na to obmejno slavnost so vabljeni poleg’ domačinov vsi zavedni rodoljubi iz Maribora.
Občinska hranilnica v Ormožu, za katero jamči ormoška občina, živi od nizko obrestovanih vlog mladoletnih iz celega ormoškega okraja, potem od raznih depozitov in denarjev, ki ga nalaga ormoška občina. Hipotekarna posojila občanom ali okoliškim kmetom Hranilnica navadno ne daja, pač pa nalaga skoro ves svoj odvišni denar v Okrajno posojilnico v Ormožu, kjer ga dobijo potrebni občani in okoličani, pa le za visoke obresti. Okrajna posojilnica je pravzaprav le banka za demokratske trgovce in Občinska hranilnica pa je njena filijalka. Po pravilih je poslala ormoška občina vsaka tri leta šest občinskih odbornikov kot zastopnike občine v odbor Občinske hranilnice. Na začudenje občanov pa je hranilnični odbor pred volitvami v , občino izpremenil pravila na šestletno poslovno dobo zato, j da bi v slučaju, da pride nasprotna stranka do besede, go- j
»podaril dosedanji demokratski odbor nemoteno naprej. To se je zgodilo brez vedenja in soglasja občinskega odbora edinole v korist Okrajne posojilnice in njenih demokratskih mogotcev. Ta njihov korak je v gospodarskem oziru atentat na okoliško ljudstvo, ki je prisiljeno vlagati denar mladoletnih v Občinsko hranilnico za male obresti, prizadeti pa so tudi ormoški občani, ki jamčijo s svojim premoženjem za hranilnico, denar na posodo pa dobijo le pri Okrajni hranilnici za neznosne obresti in če so povrh zadovoljni postati hlapci te banke. Z denarjem, katerega znosijo okoliški kmetje ormoškim trotom, delajo ti-le protiljudsko politiko, osobito pri volitvah, 'ko se z žulji kmečkih rok plačujejo glasovi, pijača in časopisi. Okoličani in Ormožani si te demokratske zaušnice ne bodo dali dopasti, storili bodo- vse korake v dosego svojih pravic, naprošajo pa tudi g. poslanca Bedjaniča, da se zavzame za stvar na pristojnem mestu, kajti Občinska hranilnica v Ormožu posluje pod državnim nadzorstvom.
Orel v Slov. Bistrici priredi v nedeljo, dne 28. sept. popoldne ob 3. uri v dvorani okrajne hranilnice telovadno akademijo s prav lepim sporedom. Vsi prijatelji orlovstva iskreno vabljeni. Bog živi!
Roparski napad. V noči od 21. na 22. t. m. je bil napaden na cesti med Št. Lenartom in Sv. Trojico 37 letni Vincenc Kinki, posestnik iz Partinja. Napadalec je udaril Kinkla s kolom po glavi tako močno, da se je ta pod udarcem zgrudil na tla. Po ležeči žrtvi je bestijalen zločinec toliko časa udrihal, dokler ni obležala v nezavesti. Kinkel je ležal v nezavesti celih 8 ur, dokler ga niso pripeljali v mariborsko bolnico, kjer so ugotovili, da mu je napadalec prebil lobanjo, dvakrat zlomil desno laket, ter izbil z udarcem po bradi pet zob, poleg tega pa mu je še močno odrgnil kožo. Oropal ga je popolnoma ter pustil ležati v samih hlačah in srajci, do-čim je suknjo in denar odnesel. O zverinskem napadalcu še ni nobenega sledu.
Oster — a primeren odgovor »Domovini«. Od Sv.
Jederti nad Laškim nam pišejo: Resnicoljubna »Domovina« namigava v zadnjih številkah, da so me zasačili v neki laški trgovini, ko sem ukradel zavoj žrebljev, a da se na mojo prošnjo ni napravila ovadba. Škoda da se ni! Mene sicer pisanje orjunske »Domovine? nič ne skrbi, in sram bi me bilo, če bi me taka cunja hvalila. Ker pa dopisnik dostavlja, da sem odbornik in svetovalec kri-štofske občine, izvoljen na listi SLS, zato moramo v obrambo stranke, izjaviti to-le: Nesramni, dopisnik, dokaži mi tatvino v laški trgovini in takoj ti prepustim zastonj celo svoje posestvo, tudi zaprošeno gostilniško koncesijo in »leseno bajto«, ki ti je toliko napori. Gosp. Elsbacher, kjer se je baje izvršila ta tatvina, je gotovo pripravljen, ti vsak časa dati pojasnilo, da nisem kradel jaz, ampak nekdo, ki je na demokratski občinski listi. Razumeš?! Zato pa si in ostaneš dopisnik,-v mojih očeh — baraba. Jaz in moji tovariši v občinskem odboru si bomo tvojo satansko zlobnost zapomnili, in se pri vsakih volitvah, kakor sam pišeš, še bolj besno zagnali v orjunske demokrate, la najogabnejši izvržek slovenskega ljudstva. Pridi torej, podli baraba, še danes lahko postaneš gospodar »Na slatini«, samo dokaži prej, da nisi z »Domovino« vred ostuden lažnjivec. Da se zmeniva pri sodniji, podpiši se, kakor se podpišem jaz. —- Franc Nemec.
Ravnateljstvo državne babiške šole v Ljubljani je z razglasom z dne 1. septembra t. 1. objavilo pričetek učnega tečaja 1924-25. Tozadevne natančnejše določbe so razvidne na uradni deski mestnega magistrata.
Èim&axiar&àsszitiassilì&itSEstm&m&maamm
Me Mite.
Pridobitev državljanstva. Na interparlamentarni konferenci v Bernu je bila iznešena tudi velika krivica, ki se godi tisočerim, ker nasledstvene države nočejo sprejeti vseh prebivalcev pokrajin, ki so jim pripadle, za svoje državljane in ker nimajo zakona o pridobitvi državljanstva. Tako na primer Italija noče kot državljane sprejeti ljudi iz Primorja, Goriške in Tirola, če so se njihovi potomci tam kot bivši avstrijski državni uradniki naselili in si pridobili domovinsko pravico, pa naj bivajo še tako dolgo v istem kraju. Na Češkem, v Ogrski in v Jugoslaviji se je državljanstvo sploh dalo pridobiti samo z opcijo po plemenski (narodnosti) in krvni pripadnosti in so vsi, ki zahtevane pripadnosti po svojih pradedih ne morejo dokazati, ostali 'brez državljanstva. In ravno Češka, Ogrska in Jugoslavija imajo veliko številno prebivalstvo — potomce pred deset- in stoletji naseljenib drugih narodov in od teh vsi, ki so imeli pred letom 1910 kje drugje domovinsko pravico, sedaj še vedno ne morejo postati državljani držav, na katerih področju že od davno živijo. Krivica preti nedolžnim in poštenim ljudem, ki radevolje nosijo vsa državna bremena, je ponekod še večja, ker se jih meče v eden in isti koš s tujci, ki zares samo začasno bivajo v državi. — Na podlagi podanih referatov hp odbor interparlamentarne konference v Bernu razpravljal o tem, kako bi se enotno rešil krivični in za Evropo gotovo sramotni problem brezdržavljanstva. Čehoslovaška je sedaj že pripravila zakon, po katerem se prizna državljanstvo vsem, ki že od leta 1906 nepretrgano bivajo na njenem ozemlju in to velja še posebej za Slovaško in Podkarpatsko Rusijo, kjer je največ po pomanjkljivosti mirovnih določil silno krivično prizadetih ljudi. Upamo, da tudi naša vlada nekaj podobnega ukrene ter da brez vseh posebnih taks in korakov prizna državljanstvo vsem, ki najmanj 10 let bivajo nepretrgoma na ozemlju sedanje države. Pred leti je bil od vlade pripravljen zakon, da dobijo državljanstvo vsi, ki so v Srbiji že 7 let, v »prečanskih« krajih pa po sedmih letih od 1. 12. 1918. To je krivično za enotno državo, nekaj pa je le in krivično prizadeti bi bili tudi s tem za-
dovoljni,,če se že za vse ne določi enako, kot se spodobi za enotno državo, vsaj po 10. ali 15. letih pridobitev državljanstva, čudno je pri nas to, da često čitamo po listih, kako se raznim Rusoin-beguncem priznava SHS-
■	državljanstvo, ko vendar nimamo zakona in ko se po starem avstrijskem zakonu o pridobitvi državljanstva ne postopa. Mar se Ruse sprejema po starem srbskem eakonu? če je to, potem je la prednost zelo neumestna, ko so Rusi pri nas komaj 5 do 6 let, dočim imamo brezdomovince, ki že dolga desetletja bivajo na ozemlju države SHS.
Minister dr. Kulovec o avtonomni carin s id tarifi.
■V ekonomijskem odboru se je razpravljalo o uvedbi novo predlaganega carinskega tarifa. Minister za poljedelstvo, dr. Kulovec je povdarjal, da je novi projekt zelo ugoden za nekatere industrijske panoge, toda krivičen Ba poljedelstvo. Tako na primer se bi po novi tarifi avišala carina za modro galico, «a je dosedaj znašala 3.50 pri kg za 200 odstotkov. Minister je omenil, da se, ge to zvišanje dogodilo samo na pritisk dveh domačih tvrdk, ki pa nikakor nista v stanju kriti domače potrebe. Carina na uvoz poljedelskih strojev je zvišana, dosedaj pa je bila prosta. Pri nekaterih vrstah strojev znaša carina polovico faktične vrednosti. Bivša vlada, ki je izdelala novi predlog, se je ozirala samo na industrijo, dočim je poljedelstvo, ki je glavni gospodarski faktor države, in katerega bi se moralo najbolj podpirati, — popolnoma zanemarila. Novi predlog pride pred narodno skupščino, ki ga bo končnoveljavno redigirala. Tu se bo poskrbelo, da bo nova tarifa ščitila tudi poljedelstvo, ne samo industrijo.
Kongres pravnikov v Zagrebu. V pondeljek, dne
22.	t. m. se je vršila zadnja seja pravniškega kongresa v Zagrebu. Razpravljalo se je o resolucijah, katere so izdelali posamezni odseki ter so bile vse sprejete. Kongres je zaključil predsednik dr. Verona s kratkim nagovorom. V torek so se podali udeleženci kongresa v Lepo-glavo, da si ogledajo tamošnjo kaznilnico.
Fiasko v policajdemokratski luči. Minulo nedeljo je zborovala Radičeva stranka v Bjelovaru. Časopisje poroča o veličastni manifestaciij radičevcev, katerih je bilo gotovo 20—30 tisoč. Ljubljansk: »Narod« pa je dobil od svojega posebnega poročevalca iz Bjelovara poročilo, da je bilo to zborovanje en velikanski fiasko, ker se je udeležilo zbora samo borih 4 tisoč ljudi, seve same žene »n otroci. »Narod« se je po svoji stari navadi na debelo zlagal, a vzemimo, da bi bilo res prisostovalo zborovanju samo 4 tisoč ljudi, bi še vedno bilo veliko in impozantno v premeri z zborovanji, katere imata v zadnjem času Pašič in Pribičevič. Ako se zbere policaj-•demokratov za eno omizje, je to že manifestacija, ako pa zboruje SLS, ali pa Radič s tisoči in tisoči ljudskih mas, je to potem po »Narodu« in »Jutru« popoln fiasko!
Preiskava radi ukradenih tajnih sjgjisov v vojnem ministrstvu. Beograjsko soaisče še sedaj ni zaključilo zadeve ukradenih tajnih spisov v vojnem ministrstvu, Li teče že od lanskega leta. Bilo je to tedaj, ko so hoteli iz afere špijonke Androlič skovati proces proti hrvatskim politikom in pa proti hrvatskim oficirjem, ki so tedaj še služili v vojski. Zmanjkali so neki tajni vojaški spisi, a komaj se je začela voditi preiskava, je bilo že ugotovljeno, da leži vsa krivda na zanikernosti gotovih oficirjev vojnega ministrstva, ki pa seveda niso Hrvati. Zaprli so dva srbska narednika, ki sta službovala v vojno-ministrskih pisarnah in ko se je začela sedaj proti njima razprava, sta oba obdolženca trdila, da sta bila do sedanjih izjav v ječi prisiljena z batinami in z drugovrstnim mučenjem. Razprava se je zopet preložila in preiskava se začne deloma znova.
Obsodba tajnika Dobrovoljskegja saveza. Dolgoletni tajnik Dobrovoljskega saveza v Beogradu, Dragoljub Todorovič je bil pred beograjskim sodiščem sojen radi raznih poneverb in falsificiranja. Da bi sebe opral, je obtoževal predsednika saveza še hujših goljufij, pa mu vse to hi pomagalo in je bil za eno poneverbo obsojen na dve leti, za druge manjše pa na osem mesecev ječe in na povrnitev škode. Obsojeni tajnik je star že nad 60 let. V dobrovoljski organizaciji moi'ajo vladati čedne razmer«.
Obveznice vojne škode. Direkcija državnih dolgov je bila že večkrat primorana, dementirati razne govorice, katere razširjajo špekulanti z namenom pobijanja vrednosti obveznic vojne škode. Kakor je direkcija dolgov dementirala vesti o uničenih obveznicah vojne škode, tako so zopet špekulanti začeli razširjati vesti, da država sedaj ne bode' izplačevala kuponov teh obveznic. Vse te vesti so neresnične in tendencijozne ter imajo namen, da nepoučene lastnike teh obveznic pregovore, da iste prodajo. Vse obveznice, ki so do sedaj v prometu, veljajo in ni niti jedna istih uničena. Te obveznice pa bodo amortizirale po amortizacijskem načrtu, predvidenem v zakonu o izplačevanju vojne škode; kuponi teh
■	obveznic se bodo izplačevali točno v roku, ker je v drž. proračunu predvidena potrebna svota za izplačevanje istih kakor tudi vseh ostalih državnih obveznic.
Kaj nam poročajo naši vojaki od bolgarske meje? Pismo se glasi: Naj nam dovoli slovensko ljudstvo, da mu pošljemo najlepše pozdrave od »bugarske granice«. Naj vam malo opišemo, kako tukaj narod uspeva. Najbolj se interesiramo za hrano, katero ti ljudje najbolj ljubijo in to je ljuta paprika v storžih ter paradajs. — Vse to oni uživajo surovo. Pravega kruha sploh ne poznajo, kakor ga imamo pri nas, ta kruh tukaj nima ni-kakega okusa. Ljudje živijo tukaj še vse po starih navadah, kakor v starem veku. Pravega poljedelskega orodja ne poznajo. Vozov ne poznajo, kakoršne imamo pri nas. Ne boste nam verjeli, da sedaj tukaj v naj -hujši vročini spravljajo žilo na saneh in to se nekako čudno ujemlje; takšnih še nismo videli, kakor smo jih tukaj. Res je to nekaj čudnega, da bi od nas, iz naših
krajih prišel kdo vse to pogledat, čudil bi se temu, kako morejo sploh kaj delati. Sedaj pa nekaj o naših razmerah. Hodimo po visokih planinah, uživamo pr :cej sveži gorski zrak ter je voda tukaj tudi še preč :j dobra in mrzla. Na albanski granici je to vse drugače in slabše. Veseli smo, da smo vsi zdravi. Nalezljivih bolezni tukaj ni, dosedaj se še ni pojavila nobena. Tukaj, kjer smo, je meja. Gledamo pusto bolgarsko gorovje in hribovje. Nič kaj ni prijetno. Lepih razgledov ni, temveč same planine. Komaj čakamo, ko se bomo zopet vračali v našo lepo kasarno, v kateri smo bivali poprej. Težko čakamo, da završimo naše delo in se vrnemo nazaj v naše lepe kraje, v katerih smo navajeni in katere naj bolj ljubimo. Mislimo, da se zopet kaj kmalu vidimo. Mogoče pridemo še na dopust pogledat, kakšna bo trgatev, da si bomo privoščili domačega vinca, — naših tako zaželjenih krepilnih kapljic. Tukaj se dobi samo sli-i vovka in še ta nič ne velja. Zopet bomo veseli, ko pri-: demo k svojim staršem pogledat in se malo oddahnit. Ali veselimo se pa tega najbolj, ko bomo slišali glas in naredženje: spremajte se, idemo nazaj u Karlovac, kjer smo bili poprej. Sedaj končamo. Sprejmite še enkrat j najlepše pozdrave naši ljubi starši, bratje, sestre in vsi j naši prijatelji in vsi čitatelji tega lista od nas slovenskih fantov vojakov od »bugarske'granice« krto: Av-; gustili Sotišek, Podsreda, Rudolf Cunder, Stožice pri j' Ljubljani, Pavo Cigale pri Žereh, Štefan Pravst, Kranj,
; Jožef Kramar, Kranjska gora, Jožef Strah, Kumpolje, i Ivan Mihelič, Črnomelj, Franc Drol, Sevce.
Gosenice v Rački. V Bački prideljujejo kmetje poleg j žita največ zelje, katerega potem v ogromnih količina!1, j izvažajo v inozemstvo. Vsako leto obsade z zeljem tiso-I če oralov; letos so si obetali posebno dober pridelek, to-! da račune so jim prekrižale gosenice, ki so dobesedno i uničile ogromne nasade. Škoda znaša mn.igo milijonov,
! vsak boj proti tem škodljivcem pa je brezuspešen, ker ■ nastopajo povsod v silnem številu.
Nekaj iz statistike vodnih zadrug v Bački. V celi j Bački je 28 vodnih zadrug. Od teh je 23, ki so za izsu-; Sevanje zemlje, pet pa, da ščitijo te kraje pred poplava-i mi. Vse zadruge skupaj varujejo 239.447 katastralnih ; oralov, odnosno 136.454 hektarjev zemlje, V celoti meri ' Bačka 532.192 hektarjev, produktivna površina znaša : 486.183 hektarjev, neproduktivna pa 48.173 hektarjev, j Po ravnokar navedeni statistiki je razvidno koj na prvi : pogled, kolike važnosti so vodne zadruge glede pretvar-! janja neplodne zemlje v plodovito. Velikanske komplek-i se močvirij so te zadruge že izsušile.
Statistika zavarovanih delavcev v naši državi: zavarovanih delavcev ze pri nas 455.000. Največje število od teh pade na Hrvatsko in Slovenijo. V celi naši državi imamo 1,200.000 delavcev, torej je za slučaj nesreče zavarovana samo ena tretjina. Po drugih državah znaša zavarovanje 98 odstotkov. Najmanj delavcev je zavarovanih v Sriuji.
Čudni naravni pojavi. Zadnje dni je nastopilo pov-I sod .po naši državi izvanredno toplo vreme. Sedaj še le ! pravzaprav uživamo letošnje poletje. Toplo vreme je tu-j di vzrok, da ja začelo ponekod drevje v drugič odganja-j ti ter cvesti. V Križevcih na Hrvatskem je začel na več , mestih cvesti španski bezek (Flieder), pa tudi jabolka j so pognala na mnogih sadonosnikih cvet v drugič.
Sprejem gojencev v mornariško strojno pbdoficir-I sko šolo. Po odredbi ministra vojne in mornarice se bo-; de sprejelo v teku meseca novembra tekočega leta v stroj-! no podoficirsko šolo mornarice 90 gojencev, ki bodo j uvrščeni v IX. učenski razred. V teku 18 mesecev se bo-! do učenci izobrazili v strojni stroki in na temelju te izobrazbe se bodo upotrebili v strojnem ali električnem ; oddelku. Konkurži ^o razposlani vsem vojnim in držav-! nim uradom v večjih krajih in iz njih so razvidni vsi ! pogoji za spn un.
Siplrejem gojencev v vojaško muzičko' školo v Vršacu. V imenovano šolo se brezplačno sprejmejo gojenci od 12. do 16. leta in traja tri leta. Prijave za vstop v šolo je do 13. oktobra oddati v pisarni kapelnika vojne mu-! zike v Mariboru, (Melje, kasarna kralja Aleksandra. — j Za sprejem naj prinese vsak:	1. Lastnoročno pisano
: prošnjo. 2. Krstni list. 3. Domovnico. 4. Šolsko spričevalo. 5. Nravstveno spričevalo. 6. Dovoljenje staršev oz.
I njih namestnikov (uradno potrjeno) da sme stopiti v j šolo in da se obvežejo plačati škodo državi, ako bi go-j jenec radi slabega obnašanja bil odpuščen.
Pridelek bombaža v naši državi. Malokomu je men-: da znano, da se pridela v naši državi znatna količina ! bombaža. Bombaževi nasadi se nahajajo v Macedoniji,
! okrog Djevdjelije, Strumice, Tikveča in Negotina. Le-I tošnji pridelek bo boljši za 20 odstot. od lanskega ter bo ! znašal približno 120 tisoč kg čistega bombaža. Ker se i bombaž dobro proda, — izvaža se ga največ v Grčijo — se nasadi vsako leto množijo. Kvaliteta našega bomoa-ža je srednja, ter se uporablja le za platno slabše vrste, i Pomešan z boljšimi vrstami, se da uporabljati tudi za i industrijske izdelke.
Gospodarska kriza v Dalmaciji. Izmed vseh pokrajin, ki so se po prevratu ujedinile v SHS, stoji sigurno, kar se tiče gospodarstva danes Dalmacija najslabše. Še pod Avstrijo je bila ta dežela pasivna kljub ugodnim 1 gospodarskim pogojem in velik del njenega prebivalstva si je moral iskati kruh v tujini. Dalmatince — delavce in mornarje si našel povsod, na vseh kontinentih. Po prevratu se je gospodarska kriza zaostrila. Tudi tisti sloji prebivalstva, ki so pred vojno ugodno' prospevali in to so vinogradniki, poljedelci in ribiči, se nahajajo danes pred veliko nevarnostjo. Ker jih njihov poklic ne more preživljati, bodo prisiljeni na emigracijo. Najslabše gotovo stoje danes vinogradniki. Pred vojno je Dalmacija producirala približno 1,000.000 hi vina. Od tega je vsako leto izvozila okrog 600.000 hi, 350 tisoč hi se je konzumiralo doma, ostanek pa predelal v žganje.
Po vojni je izvoz začel naglo padati in s tem je padla ; znatno tudi produkcija. Leta 1923 je znašal izvoz samo I 25.978 hi — v primeri s predvojnim izvozom niti dvaj-i setinko tega — ostala količina je ostala v deželi sami. j Letos računajo, da bo zopet ostalo doma nad 200 tisoč i hektolitrov neprodanega vina, poleg one količine, katero j Dalmacija letno sama konzumira. Posestniki, ki imajo velike, vzorno urejene vinograde, so danes faktično naj-; večji siromaki. — Poljedelci, ki imajo poleg vinogradov še polja, stojijo gospodarsko mnogo bolje. Iz Dalmacije : se v veliki množini izvažajo zdravilne rastline, na primer pelin itd., ki jih poljedelci na veliko pridelujejo i na svojih posestvih. Nadalje se izvažajo v inozemstvo višnje (maraske) iz katerih se dela glasoviti »maraschino«. Važen produkt je v Dalmaciji olivno olje, vendar moramo žalibog tudi tu beležiti znatno nazadovanje j od predvojnega stanja. Letno se proizvaja v Dalmaciji nekaj okrog 28 tisoč met. stotov olivnega olja, kar ne zadostuje za našo potrebo, ker poleg tega uvažamo okrog 15 tisoč met. stotov olja. Pri umnem gojenju oljčnih nasadov bi bilo mogoče produkcijo olja dvigniti še za i 20 do 30 tisoč hi. — Smokev se pridela v Dalmaciji okrog I 52 tisoč met. stotov, kar bi moglo kriti domačo potrebo.
! Poleg tega se pridela okrog 40 vagonov oranž in 50 va-! gonov citron. Najboljše stoje danes ribiči, ker se je s i pogodbami z Italijo njihov obstoj zopet zasigural. —
! Da se gospodarska kriza v Dalmaciji nekoliko ublaži, bi se morali v prvi vrsti omejiti nasaoi vinske trte samo na kraje, kjer se prideluje res prvovrstno vino in to so predvsem otoki, podpirati bi se moralo z vsemi močmi poljedelstvo ter nasadi južnega sadja in oljk, da v tem oziru ne bomo več navezani na uvoz iz inozemstva.
Pleša — prostor za reklamo. Na Dunaju, ki je zelo iznajdljiv v reklamah, se pojavlja zadnji čas po naj-obljudenejših javnih lokalih mož, ki ima na svoji veliki pleši pisane in risane najrazličnejše reklame. Ko se je prvič pojavil v kaki večji kavarni ali pa na promenadi, se odkril ter pokazal na svoji glavi reklame raznih tvrdk, je bila silna senzacija in vse se je gnetlo okrog dostojanstveno nastopajočega možaka. Naenkrat so se raznesle govorice, da je to eden od bivših visokih oficirjev, ki drugače ni mogel najti zaslužka in je nazadnje svojo plešo prodal za reklamo. Dopisnik dunajskega lista »Die Stunde« se je spustil v razgovor z gospodom, ki prodaja plešo in la se je v pogovoru izkazal kot pravi velikomestni filozof: »Naj ljudje le govorijo, kaj sem bil poprej, ker je čisto vseeno, ali sem bil oficir, uradnik, artist, igralec ali karkoli in naj znam to ali ono. Od znanja, ki ga človek od poprej poseduje, se ne da vedno živeti in ker hočejo vsi živeti, se mnogi tudi prodajajo. Če prodaja eden celo svojo glavo, svoj um in razum, svoje srce, celo svoje telo, zakaj jaz ne bi prodal svoje
11 nanstora.
Železniška nesreča v špilju. Dne 23. septembra zjutraj je v Špilju zapeljal dunajski brzovlaik na v postaji stoječ rezervni vlak in je poškodoval nekoliko vozov, pa tudi šest oseb je lahko ranjenih. Ker sta bila vsled tega oba glavna tira zaprta, je prišel graški osebni vlak z zamudo 83 minut v Maribor. Kdo je nesrečo zakrivil, se še ne ve. Trdijo, da je bila kretnea prav postavljena, a je brzovlak pripeljal s tako silo na postajo, da je kretnica sama skočila v napačno smer.
Orkester Glasbene Matice. Ob svoji petletnici, katero proslavlja to leto Glasbena Matica, bo proizvajala tekom sezone več slavnostnih koncertov. Najprej pride na vrsto Dvorakov »Mrtvaški ženin«, pri katerem nastopi tudi orkester. Naloga orkestra v tem vokalno-orkestralnem delu je velika; zahteva razen pihal precej velik in številen aparat godalnega kvinteta. Odbor orkestra poživlja vse stare Sane, kakor sploh vse godbenike — godače, violiste, čeliste in kontrabasiste, eventualno tudi pihalce —, kateri bi se želeli udeležiti proizvajanja tega mogočnega in prekrasnega dela velikega češkega mojstra, da pridejo točno k orkestralnim vajam, ki se bodo vršile vsak pondeljek in petek točno ob 20. uri v društvenih prostorih. Prva vaja bo v petek, dne 26. t. m.
Samostan šolskih sester v Mariboru. Presvetli škof dr. Andrej Karlin bo prihodnji četrtek, 2. oktobra ob pol 4. uri popoldne blagoslovil dva nova zvona za cerkev cč. šolskih sester. Pripeljali bodo nova zvona iz tvrdke »Zvonoglas« 1. oktobra popoldne. Vsi prijatelji in dobrotniki samostana prav iskreno vabljeni, da se udeležijo te slavnosti.
Krekova posojilnica v Mariboru vabi vse naše somišljenike, posebno delavce, da nalagajo svoje prihran-I ke pri njej. Uradne ure so ob sobotah od 3. do 5. ure po-! poldne, ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. Delavci, i ako hočete dvigniti socialno svoj stan, ga morate naj-: prvo gospodarsko dvigniti. Zato denar v svojo posojilnico.
Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 28. sept. ob peti uri popoldne predavanje v kazini na Slomškovem trgu. Vse članice se vabite, da se predavanja polnoštevilno udeležile, govor bode pomemben.
Okrajno ribarsko društvo »Dravska dolina« v Mariboru. Vabilo. Dne 3. oktobra 1924 se vrši ob 8. uri zve-; čer v Gamtrinovi dvorani, Gregorčičeva ulica letni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisni-j ka zadnjega občnega zbora. 2. Odborovo poročilo o svo-! jem delovanju. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev pred-! sednika, odbora in 2 rac. preglednikov. 6. Slučajnosti. Dr. Herman Kraus, predsednik.	588
Izreden užitek za šahovce ... Dr. Em. Lasker, ki je desetletja bil največji šali. mojster sveta in ki je še letos ' v New Jorku dosegel prvo mesto proti najmočnejšim I igralcem, celo proti Kubancu Capablanki, ki sicer velja
sedaj aa svetovnega prvaka, vsleđ newijorške zmage mora vendar Laskerju še prepustiti ta naslov, pride dne 10. t. m. v Maribor, kjer bo kot šah. mojster, obenem pa kot filozof predaval o svojem svetovnem naziranju in o svojih šah. izkušnjah. Potenkosti predavanja bodo pravočasno javljeni. Vstopnice v predprodaji se dobe pri tajniku Šahovskega kluba, prof. Favaju. Noben šahist naj ne zamudi te redke prilike, da vidi in spozna s ve lovnega prvaka.
0ASPD. izleti v nedeljo, 28. t. m. na Urško. Odpeljemo se «b 5.38 do Gušanja ter krenemo koj na vrh. Sestop š* isti dan na Kotlje. Radi polovične vožnje se je oglasili do petka, 26. t. m. pri g. Baloh, trgovcu, Grajski •rg.
OWt*o-nada!jevalna šola v Mariboru naznanja, da se začne pouk v šol. letu 1924-25 v nedeljo, dne 5. okt. ob 8. ari zjutraj. Od dne 29. septembra do dne 4. oktobra naj si pridejo vajenci in vajenke v uradnih urah v mest. šolski svet na Slomškov trg po listke, na katerih bo označeno, kam mora vsakdo v šolo., oa ne bo prevelikega navala, naj pridejo od 29. septembra do 1. oktobra vsi oni, katerih rodbinska imena začenjajo s črkama A—M, od 2. do 4. oktobra s črkami N—Ž.
Jog*8loranska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Maribora se je preselila iz Frankopar.ove ulice 17 v Frankopanov* ulico 2. Zadruga daje v svrho nabave vsakovrstnih gospodarskih potrebščin razven gotovine, blagovne kredite, ki so veliko cenejši kot gotovina. Hranilne vloge se obrestujejo po 8—10 odstot., po dogovoru eventualno več. Zadruga ima deloma zalogo razne robe, deloma so na razpolago vzorci, po katerih naročuje zadruga direktno v tovarnah. Razven tega pa dobijo prosilci blagovnih kreditov od zadruge na željo tudi kreditne nakaznice glaseče se na razne trgovce, kjer si nakupijo robo, kakor: klobuke, čevlje, obleko gotovo in po meri, perilo, knjige, posodo hišno opravo, slanino (Špeh), dežnike, razne drobnarije, ure, zdravila, drva, premog itd. tako, da se lahko družina in gospodinjstvo celotno opremi, račune pa plača zadruga. Kreditojemalec ima torej samo en skupen dolg pri zadrugi, ki ga mesečno odplačuje. Za svoto, ki jo je stranka že odplačala, se dobi zopet kreditna nakaznica. Obresti za blagovni kredit znašajo tačas 4 do največ 10 odstot. Zadruga šteje že črez tisoč članov državnih in javnih nameščencev in delavcev. Tiskovine za nabavo kreditov so na razpolago pri zadrugi. Uradne ure so vsaki dan od 18. do 20. — 6. do 8. ure zvečer — razven sobote, nedelje in praznikov. Informacije za blagovne kredite vsaki dan od 18. do 20. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure v lokalih blagovnega oddelka, Frankopanova ulica 2. Seja za blagovne kredite se vrši vsak teden.
Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne L oktobra in trajajo šari mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
Srbohrvaščino poučuje prvovrsten strokovnjak posamezne in v skupinah po Berlitzovi metodi tudi cirilico, čitanje in pisanje. Vpisovanja in pojasnila dnevno v trgovini s pisamtsKimi stroji Ant. Rud. Legat, Marmor samo Slovenska ulica 7, telefon 100.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orezy. Prevedel Paulus.
Veseli Percyjev glas je občutno olajšal napetost.
Margareta je zadovoljno vzdihnila. Končno, kaj je bilo bolj naravno, ko da je Percy s svojo neodgovorno zbadljivostjo pozdravil človeka, ki je prisegel, da ga spravi pod guillotino —?
Chauvelin sam ni bil kaj posebno iznenađen nad ljubeznivostjo svojega nasprotnika. Saj si je že tolikokrat izkusil njegovo drzno hladnokrvnost!
Globoko se je priklonil predvsem Njegovemu kraljevskemu Visočanstvu, princu waleskemu, ki se je velikodušno smehljal nekdanjemu pooblaščencu republikanske vlade. Vedel je, da ho Percy vsak hip izsul nad ubogo glavo Francozovo vso izbrano zbirko svojih najduhovitejših dovtipov, zato je bil dobre volje in že v naprej se je veselil na zabavo.
»Dolgo je že, da vas nisem videl, gospod Ghau-velin!« je dejal z lahno zbadljivostjo. »In če se. ne motim, ste lani precej naglih korakov zapustili dvor mojega očeta, ali ne?«
»E-hm —, Vaše kraljevsko Visočanstvo«, se je vtaknil vmes Percy veselo, »moj prijatelj tule, gospod, eh — Chaubertin in jaz, midva sva imela tistikrat važne pomenke in posle, ki se niso dali opraviti drugje ko na francoskih tleh. Ali ne, gospod?«
»Čisto prav, gospod Percy!« je dejal Chanvelin suho.
»Pomeniti sva se morala o neki vražje slabi juhi, v Calaisu je bilo, ali ne?« je nadaljeval Percy zbadljivo, pa obenem poln razposajene šaljivosti, »in o nekem vinu, — sam Jesih je bilo tisto vino, prisegla bi na lo, gospod, — e-hm — Chaubertin —, ne ne, oprostite prosim — tale francoska imena — človek se jim nikdar prav ne privadi —! Gospod Chauvelin, sem hotel reči! Kajne —? Na —! Torej gospod Chauvelin in jaz, midva sva se končno čisto sporazumela o teh važnih vprašanjih. Edina reč, ki o njej nisva soglašala, je bilo vprašanje tobaka.«
»Glede tobaka —?« se je smejal princ waleski, ki se je očividno prav dobro zabaval.
»Da, Visočanstvo, glede tobaka! Gospod Chauvelin tule ima ■— če smem tako reči — strašno pokvarjen
okus, da si meša tobak s poprom —. Ali ni tako, gospod — e-hm Chaubertin, kaj?«
»Chauvelin, gospod Blakeney!« je pripomnil nekdanji pooblaščeni poverjenik suho. Vkljub vsej izzivajoči, drzni zbadljivosti svojega nasprotnika je ostal miren, hladen, vljuden.
Margareti pa se je zdelo da sanja —.
Ni videla več šatora, ne Renate, ne Chauvelina, nikogar —. Zdelo se ji je da vidi nazaj v preteklost, dneve, tedne —, dogodke, ki so se vršili nekje daleč —, v temni, zakotni beznici, kjer so se zbirali krvoločni vodje revolucije. Zdelo se ji je, da čuje, kako delata naklepe Chauvelin in Candeille, kako snujeta pogubne zanke, ki bi se vanje končno naj ujel ponosni orel — »Dušica«.
Vse sla natančno določila vnaprej, šator »za uboge sestradane v Parizu«, nastop Renatin, nastop Chauve-linov, besede, ki jih bodeta govorila —. Celo to sta določila, kaj bo na, Margareta govorila —.
Da, — ves prizor je bila zlobna, nalašč .prirejena igra in osebe v tej igri so nastopale, delale, se obnašale slepo kakor je hotel Chauvelin, brez lastne volje, — kakor onde lesane podobe —. In tudi ona sama, Margareta, je v tej igri igrala slepo vlogo, ki ji je bila že vnaprej določena —. In tudi Percy —.
Planila bi po koncu, kriknila bi, borila bi se zoper le strašne sanje •—.
Pa ni mogla. Saj je sanjala —. In v sanjah se človek ne more geniti, prej ne minejo take moreče sanje, da.se človek prebudi —.
In kakor v sanjah je čula, da princ waleski popra-šuje po imenu mlade igralke.
Tudi to je bilo že vnaprej tako določeno. Tudi princ waleski je bil lesena podoba, ki je govoril, delal in se obnašal kakor je hotel Chauvelin.
Mehanično in kakor naučeno je Margareta predstavila Renato Candeille Njegovemu kraljevskemu Visočanstvu, mehanično in kakor v sanjah jè dejala:
»Če Vaše Visočanstvo dovoli, bo gospodična zapela par francoskih pesmi jutri na našem pozdravem večeru.«
»Seveda seveda!« je dejal princ živahno. »Sam sem znal nekatere francoske pesmice v svoji mladosti. Lepe so —, ljubke —. Veselilo nas bo! — Kaj, Blakeney?« se je obrnil k svojemu spremljevalcu. »In vi, ali ne bodete
kot hišni gospodar povabili na pozdravni večer tudi tegale gospoda Chauvelina —?«
»To se samo po sebi razume, Vaše kraljevsko Visočanstvo!« je gostoljubno odgovoril Percy in se a izbrano vljudnostjo poklonil svojemu zakletemu sovražniku. Seveda pričakujem gospoda Chauvelina! Že dolgo se nisva videla, dobrodošel je t Richmondu!«
(Dalje prihodnjič).
Služba organista in mežnarja. Na Razborju pri Zidanem mestu je s 1. novembrom t. 1. nastopiti služba onanista in mežnarja v eni osebi. Lepo prosto stanovanje z več sobami in kuhinjo, mali vrt za zelenjavo, prosta bera in štolnina.	586
Orožniški podoficir, vpokojen, 44 let star, želi sprejeti službo kot skladiščnik ali drugo primerno mesto. Naslov pove uprava »Straže«.	585
Iščem mlajšo gospodično, Slovenko, iz boljše hiše z dobra vzgojo in ljubega vedenja, h 2 fantoma 3 in 4 leta starima. Pogoj: znanje lepe slovenščine, če mogoče tudi franc, in ital. jezika ter znanje v šivanju otroških oblek in perila. Ponudbe s sliko in zahtevanimi pogoji prosim na upravo »Straže« pod Maribor 587.	587 2
Če greste v Maribor, oglasite se v Narodnem domu pri novem gostilničarju Osetu.	S71 6—1
Auff v Gradcu prosi, da se izgubljena legitimacija odda na postaji Št. Ilj v Slov. gor.	590
Proda se: Ceno posestvo v lepi legi blizu mesta, dve hiši, krava in bratev, inventar, 75.000 din. — Vila moderna, s stanovanjem, 250.000 din. — Posredovalnica »Rapid«, Maribor Gosposka ulica 28.	589'
Josip Nekrep, tesarski mojster in podjetnik, Maribor, Smetanova ulica 59, telefon št. 140, prevzame vsa dela s točnim in cenim izdelovanjem.	465 11—1
• Premog iz svojega premogakopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljub-
ljani, Wolfova ulica št 1—L
107!
Privatni pouk za posameznike
za strojepisje, stenografijo, računstvo (nauk o menicah in devizah, kalkulacijah, konto koren tih), enostavnem, dvostavnem in amerikanskem knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek dnevno. Traja 3—6 mesecev. Metoda Kovač : samo oraktično, temeljito, lahko umljivo. KOVAČ, MARIBOR, KREKOVA ULICA 6.	566
52
Kdor v „Straži“ oglašuje,
uspeha gotovo se radnje!
MflUMÜlPS
Najcenejše in najuspešnejše
osSaSuJetel
I	samo potom
f UN J COglasnega zavoda!?
«»	« S.	V»V i*
F. vorsic-a
naslednik,
iarior, Slomškov trg 16.
Pojasnila brezplačno!
krojaške, suknjsne in platnene odpedke, staro žeiezje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po nsgvžšjth senafe
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15. Zamenjam tudi staro žeiezje, katero je za vporabo, s ko« vaškimi odpadki in vlitim»,
. Stroico mizarstva
HOCHiEGER&VriHER
Koroška c. 53 WE0R Koroški c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v ‘zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudl‘. Postrežba točna!	Cene zmerne!
1»
j kupim vsako množino po naj višji ceni. Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na
IYÄN SE¥ER, ^EJLEISrJE
Širite „Stražo“li	z navedbo cene in vzorcem na

■ ‘«mxfjowai
«a!VERSAI. CAR
m
Dosedaj čez 10 milijonov avtomobilov izdelanih. - Zadnji milijon izgotovljen v 132 dneh. - Vsled tega najcenejši -----—-— avto sveta. -------------
Fòl-'Es©*! 11?» » Is:-fc o 2? J i.
Univerzalni stroj za poljedelstvo in prevažanje velikih tež. - Pogon s petrolejem. - Letna produkcija 300 000 traktorjev. - Velikega pomena za nar. gospodarstvo.
Zastopstvo: American Import Co. Maribor, Koroška c, 24.
« + « + » + > + » + X + X + X + X + « + K + »+	«4
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak,
Izdaja konzorcij «Straže,*