— 45 — Pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v mnogih deželah našiga cesarstva v 4 letih, to je, v letu 18455 1846. 1847 in 1848. Ker se bo po novih postavah tožba in sodba pre-greškov in hudodelstev prihodnjič drugač ravnala, namreč očitno in ustno s prisežnimi možmi, je minister pravice predložil unidan cesarju pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v našim cesarstvu v 4 letih. Za vsaciga človeka, kterimu je mar za dušni in telesni blagor njegoviga bližnjiga, je ta dokazek silno imeniten; torej posnamemo iz njega nektere reči v premišljevanje vsim rodoljubam* Skupno število eno leto razizkovanih hudodelstev je bilo: v Estrajhu s Salcburškim vred 3566, na Štajarskim 638, na Koroškim 153, na Krajn-skim 208, na Teržaškim, Istrijanskim in Goriškim 196, na Češkim 3562, na Marskim 1136. na Šlezkim 517, na Tiroljskim 618, v Dalma-cii 522, v Galicii in Bukovini 4235, na Lom-barškim 1723, na Beneškim 1460. (Ogerska, Erdeljska, Horvaška dežela niso v tem dokazu zapo-padene, zato ker so imele drugačni kaznovavni zakon.) Na stotavžent duš je prišlo tedej v Estrajhu 151, na Štajarskim 63, na Koroškim 48,vna Krajnskim 44, na Teržaškim i. t. d. 39, na Češkim 81, na Marskim 64, na Šlezkim 110, na Tiroljskim 72, v Dalmacii 126, v Galicii 83, v Lombardii 62, na Beneškim 64. Po tem takim je bilo v nadvojvodstvu Avstri-janskim nar več razizkovanih hudodelstev j[untersuchte Verbrechen), potem pride Dalmacija in S le z ko. V Estrajhu zato, ker je na Dunaji vse baze ljudi sku-pej, revnih, postopačev, delavcov v fahrikah i. t. d. V Dalmacii zat6, ker je ljudstvo malo malo omikano, in nagnjenje do krivaviga maševanja i. t. d. silno. Na Šlezkim je huda lakota in potreba tkavcov, ki je po goratih krajih te dežele v imenovanihjetih razsajala, število hudodelstev povišala. Tudi na Češkim je rev- - 46 - iina prostiga ljudstva in dragfna v leta 1846 in 1847 število hudodelstev pomnožila. Nar menj hudodelstev je bilo na Teržaškim, Istrijanskim, Goriškim, Krajnskim in Koroškim. — Kar sorto hudodelstev zadene, je bilo sploh nar več hudodelstev zavolj poželjenja po ptujim blagu dopernešenih. — Nar vec hudodelstev zavoljo tega je bilo dopernešenih v Estrajhu, na Štajarskim, Koroškim, Češkim, Marskim in Šlezkim; nar menj pa na Krajnskim, po tem v Dalmacii in na Lombarško-Beneškim. Silnih hudodelstev (Gewaltthatigkeiten) so se južne dežele, slovanski ga in laškiga rodu, nar bolj vdeležile; to prinese vročina krajev in vino seboj. Nar vec hudodelstev te sorte je bilo v Dalmacii, na Lombarškim, Primorskim, Tiroljskim (v južnim delu), Češkim in na Štajarskim (spodnjim), — na Češkim in Štajarskim pa se je to število še le v letu 1848 tako povikšalo. Hudodelstev iz nečistosti je bilo nar več na Laškim, Primorskim, Tirolskim; — nar menj pa na Češkim, Gališkim, Krajnskim, Marskim, Šlezkim in Dalmatinskim. Nar več ubijav (Todtschlag) je bilo na Krajnskim, kjer je med 100 hudodelci 12 ubijavcov! Po tem v Dalmacii in v Primorskim, kjer pride na 100 hudodelcov 9 morivcov in ubijavcov. Požigavcov je bilo nar več na Gališkim in Dalmatinskim, potem na Šlezkim, Marskim in Krajnskim; nar menj na Laškim in vEstrajhu. Ropanja je bilo dopernešeniga nar več na Laškim, Dalmatinskim Krajnskim in Koroškim. (Konec sledi.) — 49 — Pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v mnogih deželah našiga cesarstva v 4 letih, to je, v letu 1845, 1846, 1847 in 1848. (Konec.) Poglejmo zdej hudodelce po spolu, starosti in omikanosti, in pomina vredne reči bomo zvedili. Med 100 obsojenimi hudodelci je bilo na Salc-burškim več kot ena četertina žensk, na Koroškim jih je bilo 21 med sto, v zgornjim Estrajhu 20, na Šlezkim 17, — nar menj žensk je bilo obsojenih na Laškim, Dalmatinskim, Gališkim, na Primorskim in v Bukovini (4 do 8 od sto). Pomina vredno je, de na slovenskim Štajarskim L10 med sto) in na Laškim Tir olj s ki m L3 med sto) je bilo veliko menj žensk obsojenih, kakor na nemškim Šta- jarskim fi6 med sto) in na nemškim Tiroljskim L21 med sto}. V goratih krajih nemškiga Tiroljskiga, Salc-burškiga, Koroškima in zgornjima Štajarskiga je bilo sploh nar več žensk obsojenih. Kar starost zadene, je nar več hudodelcov med 20 in 40 leti. Mladih hudodelcov med 14 do 20 let je bilo nar vec (25 ali 26 med sto) v spodnjim Estrajhu (posebno na Dunaj i), v Teržaškim Pri morju, v Bu ko vini in na Koroškim, — nar menj pa (11 ali 13 med sto) jih je bilo v Galicii, na Krajnskim, Ceskim, Dalmatinskim, Tiroljskim in S al c b ur s ki m. Posebniga pomina vredno je tudi vediti, v kterih deželah je bilo nar več tacih hudodelcov obsojenih, ki so že enkrat ali večkrat kazin (štrafingo) prestali, in kjer je bilo nar več tacih, ki so bili pervikrat obsojeni. Nar več pervikrat obsojenih hudodelcov kaže Dalmatinska inKrajnska dežela, potem Bukovi na, Lombardija in Teržaško Primorje — tedaj ravno v teh deželah, v kterih je bilo nar več tacih iz sodnije izpušenih, kterim se hudodelstvo ni skazati dalo. To je znaminje, de v teh deželah se vnovič za-sačenim hudodelcam veliko težji njih hudodelstvo skazati zamore, kakor v drugih deželah avstrijanskiga cesarstva. — Nar več tacih hudodelcov, ki so bili že enkrat ali večkrat kaznovani, je na Salcburžki m, Tiroljskim, Šlezkim, v zgornjim in spodnjim Estrajhu. Kar stopnjo omikanosti ali izobraženosti (Bildungsstufe) hudodelcov zadene , se ne more ta tukaj bolj na tanjko določiti, kakor le s tem , de se zve: ali so hudodelci brati in pisati znali, ali ne? Vunder že v tem je očiten in velik razloček! V Dalmacii, Galicii in Bukovini je bilo med sto hudodelci 90, na Krajnskim, slove nski m Šta-jarskim in Beneškim 70, na Šlezkim, Teržaskim, Goriškim, Istrijanskim, Koroškim in Lom barski m 60 tacih, ki niso Bie Tirati ne pisati znali! Te številke same po sebi glasno vpijejo, kako potrebno je vsacimu človeku šolsko podučenje in o in i kanje, ker, kakor v našim cesarstvu tako tudi sploh na celim svetu, se najde nar več hudodelcov v versti tistih ljudi, kterih šolsko podučenje ni orni kalo. Minister pravice sam pravi, de to obilniši število hudodelcov iz verste ne orni kanih ljudi očitno kaže, de je ljudskih šol silno silno potreba! De bi pač ta opomin ministra pravice ne ostal glas vpijočiga v pušavi, in de bi po zgorej dokazanih številkah tudi tisti možje spregledali, kteri velike dobrote in potrebe ljudskih šol dosihmal še niso spoznali! De bi se iz tega tudi kmečki starši, ki svojih otrok v šolo pošiljati nočejo, se prepričali, de je šolsko podučenje njenih otrok na vse strani potrebno! — Vikši sodnjištvo na Dunaj i je v vsih deželah avstrijanskiga cesarstva skupej 357 hudodelcov k smerti obsodilo, po milosti cesarja je bila pa smer t na kazin 330 hudodelcam odpušena, tedaj je bilo v imenovanih 4 letih 1845, 1846, 1847 in 1848 po celim našim cesarstvu le 27 hudodelcov ob glavo djanih.