Poštnina paviailrana.
mmaat
i t^u^kiiiu'n<uU‘‘"•‘d.i.-tudiJikiiu uihtmliit.
i
Strokovni Hti n povzdif« gostilničarskega obria.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
List izhaja 20 vsakega meseca
it člane v „Zvez 1“ včlanjenih zadrug stane tisi celoletno Din 20*—, polletno Din 10, četrtletno Din ,r—:	posamezne	številke	2	Din
Cena inseratom: enostolpno 1 n 11 »ista Din 2*—, vkllučno daven.
Uredništvo In upravnlštvo |e v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. Ib
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od S.—18. ure.
Kokopist se ne vračajo. Rokopise ln objave je pošiljati do 10. vsakega me ====== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. . ».■ '
Ši. 11.in 12.
V Ljubljani, 20. decembra 1929.
Leto XVI.
VABILO
na
XXI. redni letni občni zbor
Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani
ki se bo vršil
v sredo, dne 22. januarja 1930 ob 10. uri v prostorih predsednika g. Frana Kavčiča v Ljubljani, Karlovška cesta,
Privoz št. 4, po naslednjem
DNEVNEM REDU:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Letno poročilo o delovanju Zveze v pretečenem letu.
3. Poročilo o računskem.'zaključku za čas od 1. januarja do 31. decembra 1929.
4. Sklepanje o proračunu za leto 1930.
5. Potrdilo sklepov zvezine plenarne seje z dne 14. avgusta 1929.
6. Raznoterosti.
Po končanem občnem zboru Zveze se vrši ob 11. uri dop. občni zbor gostilničarske Samopomoči Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani po določilih člena 15, 17 in 22 pravil gostilničarske Samopomoči.
Na zvezin občni zbor imajo zadruge pravico pošiljati na vsakih 20 članov zadruge po enega zastopnika ali deh gata. Na občni zbor Samopomoči pa ima pristop sleherni član blagajne s posvetovalno in glasovalno pravico.
Po končanih občnih zborih Zveze in Samopomoči se vršijo razgovori in posvetovanja o propagandi akcijske družbe za zgradbo pivovarne slovenskih gostilničarjev.
Z ozirom na vseskozi važen gospodarstveni program vseh točk zborovanj prosimo, da odpošlje sleherna zadruga primerno število svojih zastopnikov.
Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Gostilničarska Samopomoč Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Predsednik: Fran Kavčič.
Zvezina poročila.
Opažali boste, da naš poborec Gostilničar, ki bo v nekaj tednih praznoval že svojo 161etnico, odkar trobi v svet pri= tožbe gostilničarstva proti krivicam, ki se tnu dogajajo, zagovarja njih pravice, zahteva odpravo krivičnosti, daje nasvete za skupno delovanje v pobijanju krivičnosti, razlaga različne pravne nasvete in pripomočke k vpostavitvi pravilnih in boljših razmer za gostilničarski stan, uči in svari, tu pa tam ne izide marsikatera številka ravno tisti dan, kakor mu je na čelu natisnjeno, marveč včasih tudi kasneje, kakor pač okolnosti nanesejo. Da bi se moral, strokovni ali stanovski list držati točno začrtanega dneva, ni potrebno, ker ni to nikak novičar, marveč le stanovska revija, katere sleherna številka vsebuje kolikor toliko poučnih navodil in druge stvarne tvarine, ki je po-največ za vedno aktualna, ter ne zasleduje razglašanja novic, ki so danes senzacionalne, jutri pa jih že druge še senzacionalne jše pokopljejo. Ta list torej ni dnevna muha in je za shranjevati, da se ob dani priliki in ob danem nastopu okolnosti, kakršne je list tu pa tam ves čas obstoja stvarno razglabljal, poišče in najde ondi načrtov in smernic, kakršne so bile že vporabljene.
Ko bi finančni viri, ki so potrebni za izdavanje stanovskih glasil, prihajali točno, kakor so odmerjeni in proračiinjeni, ali vsaj, do konca leta bili vsi plačani, bi tudi list nikdar ne zgrešil svojega datuma, kadar ima prilezti na dan. V letu 1929 smo trikrat trkali pri vseh načelstvih »Gospod, usmili se nas«. Mnoge
zadruge se tudi od te strani zavedajo or-ganizatorične dolžnosti ter so, odgovarjajo številu svojega članstva, že davno izravnale svoje račune. Naš letni proračun izkazuje in je bil na občnem zboru odobren 64.000 Din rednih dohodkov in ravno toliko izdatkov. Izrednih dohodkov
14.000	Din in ravno toliko izdatkov. — Skupne potrebščine in kritja so proraču-njene tedaj na 78.000 Din. — Dosedaj smo pa prejeli vsega skupaj le 61.307 Din. Izdatkov pa imamo okroglo 67.000 Din in posebej še dolga v tiskarni 12.000 Din in neporavnane dolgove iz prejšnjih letnikov, ki se nabirajo iz vednih zaostankov okrog 24.000 Din. Torej skupnega primanjkljaja 43.000 Din.
Primorani smo bili tedaj v kratkem že v tretje letos vzeti romarsko palico in rožni venec ter trkati pri sledečih zadrugah: Škofja Loka, Črnomelj, Litija, Ko* čevje, Logatec, Radovljica, Višnja gora in ljubljanska okolica, naj se zganejo, ker nekatere vmes že po več let dolgujejo prispevke in znašajo pri teh naše skupne terjatve nad 31.000 Din. Ti zaostanki so pač znak slabe discipline v dotičnih organizacijah. V splošnem pa vpliva taka necnergičnost v zadružni upravi tudi na Osredno organizacijo, ker ta z operiranjem z dolgovi ne more vršiti podrejenih poslov z vso potrebno podjetnostjo, ako ima vsled tega ovire in ne more svojega glasila pravočasno izdajati.
Vrhu tega je nastala v letošnjem letu vsled pristopa k središnemu savezu v Beogradu nova postavka izdatkov mesečnih 500 Din kot mesečna članarina središnemu savezu, kateri izdatek moramo pripoznati, ki |'je edino sredstvo, s katerim si vzdržujemo z organizacijo na najvišjem zakonodajnem mestu stike za točna obvestila raznih vladnih odredb in tudi svoje priprošnjike za polaganje naših prošenj in prizadevanj za odpravo raznih neprilik in preuredb teh in onih odredb, ki ovirajo našo obrt.
V letošnjem letu smo inscenirali in sodelovali z vso našo dolgoletno praktičnostjo pri sklicanju dveh shodov gostil-ničarstva v Beogradu, osobito poslednji je bil velikanski in mora donesti polagoma zboljšanje gostilničarski obrti, saj vam je znano, da smo se takoj v začetku leta borili proti previsoki oblastni dokladi, proti previsokemu odmerjevanju točilnih taks, za odpravo taks na računske lističe, vsem mogočim nepraktičnim odredbam, med njimi tudi odredbo vodenja registrov. Proti temu strahu smo se naravnost mrzlično borili.
Zveza je petkrat intervenirala v letošnjem letu proti uvedbi registrov in sicer dvakrat po deputacijah v Beogradu, dvakrat na finančnega ministra, obenem s pozivom na finančno direkcijo v Ljubljani, da naj .nasvetuje finanč. ministrstvu neuvedbo te novotarije in slednjič tudi Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pridobila, da se je zavzela 'proti tej zadevi.
Storilo se je torej vse, ustreči željam gostilničarstva in izprositi kakovc olaj* šavc na zakonodajnih mestih. Prepise vseh teh vlog smo poslali središnemu savezu v Beograd s prošnjami za inter* vcncijo ter poslali tudi vsem drugim Zvezam v kraljevini s pozivom, naj dvignejo enake proteste. To vse se je zgodilo.
Središni savez v Beogradu nam je pred kratkim poslal poročilo, da je vsega skupaj z raznimi depilacijami dvaimdvaj-setkrat interveniral pri ministrstvih s prošnjami in predstavkami, vendar te niso- mogle iti preko zakona Ali vse to delo je naletelo na gluha ušesa. Središni savez poroča, da izgleda, da bo vodenje registra na pivo pač opuščeno, ali za žganje in vino pa da ostane..
Najboljši izhod najdemo sedaj edino v tem, da priporočajo zadruge svojim članom nasvet, da naj oni, ki se v tem ne izpozna, izjavi finančno kontrolnemu organu, da mu je pravilno voditi te zapiske nemogoče, da mora vsled tega odklanjati vso odgovornost za pravilno vpisovanje in naj bodo finančno kontrolni organi tako dobri, da pri vsakteri reviziji sami vpišejo kontrolo, kakor vedo, da bo pravdno.
Dospelo nam je poročilo, da je fi* nančna direkcija itak sama dala tudi finančno*kontrolnim organom navodila za najtolerantnejše postopanje in ogi* banja kazni, razen ako se seveda zasači sigurno eklatantno tihotapstvo. Takšen je položaj te zadeve v trenutku in bode najbrž tudi tako ostalo, dokler finančna uprava sama ne uvidi ali pride do pre* pričanja, da nima to delo zaželjenega smisla ter da bode temu nasprotno raje uvedla zopet kontrolo kotlov privatnih žganjekuhov, s čemer bode imela p op ob no kontrolo takorekoč že na viru vse manipulacije. Omenimo še, da smo sled* njič po vseh prejšnjih tozadevnih ko* rakih špecijelno zavzemali se za to, da naj se opusti voditi register pri vinu, pri žganju pa naj bi se z ozirom na pro* sto kuho pridržalo to manipuliranje). Nato smo prejeli dne 6. decembra po* tom finančne direkcije v Ljubljani še tale končni odlok.
Na Vaašo vlogo z dne 24. IX. 1929 št. 386 na ministrstvo financ, oddelek za davke ,v zadevi vodenja registra o na* bavljenih in iztočenih količinah alkohob n ih pijač, je izdalo omenjeno ministra stvo pod št. 89.303 z dne 2. X. 1929 na* slednjo dobesedno rešitev.
»Saopštiti podnosiocu ove predstav* ke, da su po čl. 108 tač. 29 trošarinskog pravilnika dužni voditi registar i za vi* no.« O tem se Vas tem potom obvešča.
V zadevi točilnih taks je pri finančni direkciji v Ljubljani zavladala striktna tendenca, da se hoče to takso oceniti kar najbolj pravično, t. j. edinole po stočenih množinah pijač in se je stote* rim že znatno znižala ta taksa, oziroma prestavila v nižje skupine onim, ki so
opravičeno za to zaprosili. Prošnja se mora vložiti pri finančni direkciji ter priložiti verodostojni uradni izpisek fi* nančne kontrole, katere množine je pro* silec v teku enega leta iztočil. Te pro* šnje se pošiljajo nato finančnemu mini* strstvu s priporočilom finančne direkci* je. Opozarjamo tedaj vse dotične male točilce po deželi, ki imajo zelo malen* kosten točilni obrat, pa so svoj čas imeli previsoko odmerjeno točilno takso, da sc pobrigajo doseči obljubljene preure* ditve. Glede občinskih doklad na držav* no trošarino od alkoholnih pijač smo se, z ozirom na bližajoče spremembe, ka* tere so v finančnem in trošarinskem za* konu določene, pri finančni oblasti in* formirali kolike bodo v bodočem letu občinske trošarine, tako v glavnim me* stih, kakor po deželi ter ali bode oblast* na trošarina sedaj odpadla ali ne in pa, ker bodo sedaj doklade na državno tro* šarino znižane, smo tudi prosili pojasni* la, ali sc bode po Novem letu od preosta* lih množin, ki so še po višjih dokladah ob* davčene, strankam nadplačilo povrnilo ali ne, smo dobili najprvo pri finančni direkciji izjavo, da je ministrstvo financ oddelek za trošarine podalo podrejenim finančnim oblastvom striktno izjavo, da se občinam pod nobenim pogojem ne sme dovoljevati nič več doklad na oblastno trošarino, in sicer po prav ni* kakem odstotnem stopnjevanju. Naj si občine same pomagaajo v tem oziru ka* kor vodo in znajo. Vsled tega finančna direkcija ne potrjuje nikakih tozadevnih občinskih'sklepov več, marveč je odsto* pila zadevo banski upravi, da ista ukre* ne, kakor se ji bode zdelo primerno. Iz tega torej sledi, da ako Ibodo občine reflektirale na dohodke od pijač, da se bode direktno od litra vina pobiralo eventuelno dovoljeno občinsko davščino.
Na predstavko in prošnjo pri banski oblasti za pojasnilo v kakšni višini misli po Novem letu dovoljevati občinam po* hiranje davščine od vina, nismo dobili še oficijelnega sporočila, govori pa se, da obstoja tendenca, da dobita Ljubija* na in Maribor dovoljenje za pobiranje 1 Din od litra vina, podeželske občine pa 50 para na liter vina. Ali bode ban* ska oblast prejšnjo oblastno doklado po 50 para od litra vina še nadalje pobirala, ali ne, o tem še nismo na jasnem.
Glede povrnitve na po' 1. januarju 1930 preostale količine preplačanih do* klad pa Vas opozarjamo na zelo važno razsodbo upravnega sodišča, katero pri* občujemo v izvlečku na drugem mestu, ki je velikanske važnosti za vprašanje ali bode tudi ta razsodba držala za sedaj nastali položaj ter se bomo tozadevno še na pristojnem pravnem mestu natanč* ncjc informirali, ako bode v to potreb* no seveda vlagati šele pritožbe ali pa bo* de že >ta razsodba tudi za bodočnost splošno veljavna.
Na naša prizadevanja, da naj odredi finančna uprava plačevanje trošarin,skih
davščin na tisti način, kakor je bil v prejšnjih časih v naših krajih običajen, in sicer tako, da plača gostilničar trosa* rinske obveznosti tisti trcnotek, ko na« stavi vino za neposredni konzum, ozi* roma za na drobno točenje je, kakor nam te dni državna zveza iz Beograda poroča, finančno ministrstvo le ^toliko odjcnjalo, da se plača trošarino pri več* jih dobavah le od tiste množine, ki se vloži v detajlno klet, t. j. klet, iz katere sc na drobno točenje vrši, ako so vse druge zaloge, katere bi gostilničar rad imel vkletene brez takojšnjega plačanja trošarine vložene v popolnoma ločeni shrambi, ter priporoča tozadevno tudi način, naj bi zadruge ali gostilničarstvo enega kraja si ustanovilo skupni maga* zin, koder se take nezatrošarinjene mno* žine vseh gostilničarjev dotičnega kraja lahko ohranjujejo. Taka skladišča bi lahko veljala kot trošarine prosta skla* dišča, v katerih se blago shranjuje do časa, da pride v neposredni konzum. Množine pa, ki se denejo v točilno klet, se morajo vse zatrošariniti obenem, bo* disi da se nastavijo za takojšnje toče* nje ali ne.
Važna odločba upravnega sodišča.
Ob času, ko je bila po določbah za* kona o državni trošarini in pravilnika k temu zakonu regulirana tudi oblastna trošarina od 65 para nazaj na 50 para: pri litru vina, je gostilničarstvo v vsem splošnem povzdignilo gibanje, da se mo* ra onim, ki so po prejšnji oblastni tro* šarini več plačali na konštatirane zaloge, ki so bile ob času, ko je oblastna troša* rina bila znižana, dotične diference po* vrniti. Mnogi so se' zkto pobrigali! in zahtevali pri Oblastni upriavi povrnitev dotičnih zneskov. Nekaterim se je baje obljubilo povračilo, druge pa kratkomalo zavrnilo, da ne dobijo nič. Bili pa so pri* meri vmes, kjer se je šlo za prav znatne vsote in se prizadeti niso dali kar meni nič tebi nič odpraviti z odklonitvijo in so se pravočasno pritožili na upravno sodišče. Ena taka razsodba nam je došla te dni v roke in nam je od prizadetih bilo dovoljeno, da jo priobčimo, ker je za vse gostilničarstvo eminentne važno* sti, ter podajamo tu dobesedni prepis: Kralj. Jugoslavija A. 65/29*6 Upravno sodišče za Slovenijo S'Prekmurjem v Celju,
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Upravno sodišče je pod predsed* stvom predsednika upravnega sodišča dr. Vrtačnika Ivana v prisotnosti uprav* nih sodnikov:
1, Dr. Brenceta Ljudevita, 2. dr. Ste* ske Henrika, dalje zapisnikarja dr. Li* ningerja Ivana na tožbo M. C. v Z., ki ga zastopa dr. Kalan Ernst, odvetnik v Celju, zoper odločbo komisarja oblastne samouprave ljubljanske oblasti z dne
3. VI. 1929, št. 16.766 glede presežka oblastne trošarine, brez javnega naroka v smislu čl. 26., odst. 1. zakona o držav* nem svetu in upravnih sodiščih na pod* stavi priba vij enih upravnih spisov ko* misarja oblastne samouprave ljubljan* ske oblasti in po vpogledu v pismene iz* jave toženega upravnega oblastva v ne* javni seji razsodilo takole:
Tožbi se ugodi in osporavani upravni akt radi nedostatnega postopanja raz* veljavi.
Razlogi.
M. C. v Z. je vložil 23. V. 1929 pro* šnjo na oblastni odbor v Ljubljani, da mu vrne znesek Din 4667.40 kot razliko med oblastno doklado, veljavno do 15. IV. 1929 in ono po 15. IV. 1929 glede alkoholnih pijač, ki jih je imel 15. IV. 1929 v zalogi in od katerih je plačal do* klade v oni višini, ki je bila v veljavi do 15. IV. 1929.
Komisar ljubljanske samouprave gla* som odločbe z dne 3. VI. 1929, št. 16.766 tej prošnji ni ugodil, ker je ministrstvo za finance z razpisom od 8. IV. 1929 Pov. br. 527 odredilo, da se oblastne do* klade, ki so bile plačane pred 15. IV. 1929 ne povrnejo. Zoper to odločbo, ki mu je bila dostavljena dne 11. VI. 1929 je M. C. vložil dne 9. VII. 1929 in torej v odprtem roku tožbo na upravno sodi* šče. V tej tožbi navaja toži tel j, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ve* lja za alkoholne pijače, ki jih je imel 15. IV. 1929 v zalogi in ki jih je mogel prodajati šele od tega dne dalje, nova nižja doklada po čl. 11. zakona z dne 10. IV. 1929 Sl. Nov. br. 87 XXXVI, ne glede na to, kdaj je bila plačana, in ne more ministrstvo financ s povezljivim razpisom zakon predrugačiti.
Pri presoji tožbe je upravno sodišče preudarjalo:
Po čl. 2., odst. 2. začasnega in pozneje uzakonjenega zakona o državni troša* rini, taksah in pristojbinah od 27. VI. 1921 se v oblastih izven Srbije in Črne gore glede povračan j a preveč ali neute* meljeno pobrane trošarine ne uporablja* jo sedaj veljavni predpisi, nego minister financ predpiše zaradi enotnega pošto* panja in pravičnosti poseben pravilnik z ozirom na predpise, ki govore o tem zakonu o drž. trošarini kraljevine Srbije od 9. XI. 1909. Na osnovi tega pooblasti* la je minister financ izdaldne 19. XI. 1923, Sl. Nov. 267^XV. izpremembe in dopolnitve k pravilniku za izvrševanje določb o državni trošarini od 28, VIII. 1920. S temi izpremembami se čl. 12. starega pravilnika ni izpremeniLin sme zavezanec povračilo zahtevati, vendar samo v 6imesecih od dne, ko je plačal trošarino, če opazi, da se mu je pomot* no zaračunalo in iztirjalo od'njega pre* več trošarine in če je vsled 'uporabe višje trošarinske postavke plačal več trošarine nego je bilo treba.
Ti predpisi se sicer nanašajo le na državno trošarino, a veljajo smiselno
pač tudi za doklade, ki se pobirajo na oblastno samoupravo in to tembolj, če gre za take doklade, ki jih šele državna finančna uprava porazdeli med oblast* ne samouprave. V danem primeru se je namreč oblastna trošarina pobrala pred 15. IV. 1929 tudi za dobo po 15. IV. 1929 v starem višjem iznosu. Po dne 10. IV. 1929 izdanem in od 15. IV. 1929 naprej obveznem zakonu o izpremembah in dopolnitvah v gori omenjenem: zakonu o državni trošarini, taksah in pristoj* binah pobirajo od vštetega 15. IV. 1929 državni organi z državno trošarino vred kot oblastno trošarino znesek, ki ga člen 11. tega zakona predvideva. S čle* nom 15. se minister financ pooblašča, da predpiše za izvrševanje tega zakona pra* vilnik. Ta pravilnik pa je bil izdan šele 20. VI. 1929 in proglašen v Sl. Novinah br. 159/LXV dne 11. VIL 1929, torej po dnevu, ko je toženo upravno oblastvo vže odločilo o tožiteljevi prošnji za pri* znanje presežka oblastne trošarine, pla* čane na zatečene količine. Res je šele ta pravilnik v čl. 11., odst. 3 do 7 izrecno določil, da se morajo dotične prošnje vložiti pri finančni direkciji, vendar že izvira iz zakona samega, da z zneski, ki so se plačali na zalogo z dne 15. IV. 1929 oblastnim samoupravam, nimajo več razpolagati oblastne samouprave ne* go zgolj pristojna državna finančna oblastva, ki porazdele nove, na račun oblasti izza 15. IV. 1929 zapadle in vpla* čane oblastne trošarine po izvestnem ključu na poedine oblasti. Komisar ljub* Ijanske oblastne samouprave bi torej smel tožiteljevo prošnjo le odkloniti za* radi nepristojnosti, nikakor pa ni smel o njej meritorno odločati.
Iz navedenega razloga je moralo upravno sodišče tožbi ugoditi in ospora* vani upravni akt po čl. 26. zakona o upravnih sodiščih brez poziva strank razveljaviti, ker je stvari .nepristojno oblastvo odločalo in se torej v upravnem' postopku niso upoštevale oblike pošto* panja.
Celje, dne 23. oktobra 1929.
Zapisnikar:	Predsednik:
dr. Lininger 1, r,	dr.	Vrtačnik 1, r,
Gostilničarska pivovarna.
Dne 16. decembra dopoldne so se se* stali v dvorani hotela Savinja v Laškem zastopniki gostilničarskih zadrug drav* ske banovine, več zasebnikov in priprav* Ijalni odbor za ustanovitev Gostilničar* ske pivovarne d, d. v Laškem, Predsed? nik pripravljalnega odbora g. Fran Kav* čič iz Ljubljane je ob 10. otvoril zboro* vanje in po pozdravu načelnikov in.de? legatov,gostilničarskih zadrug ter ostalih navzočih pojasnil važnost in pomen da* našnjega sestanka za naše gostilničar* stvo in vso jugoslovensko javnost. V imenu laškega mesta je pozdravil zbo* rovanje župan g. dr. Roš, ki je zagotovil v imenu mesta vsestransko podporo.
fnženjer g. Uhlir je nato podal iz* črpno tehnično in komercialno poročilo o novo zamišljeni Gostilničarski pivo* varni; za katero je v Laškem že vse pri* pravljeno, tako predvsem naravnost idealno stavbišče z zadostno in izborno talno vodo. Izdelani so tudi že podrob* ni načrti in stroškovniki. Stvar je pre* študirana do vseh potankosti in je s tem podana polna možnost, da se za vsoto, ki je postavljena v proračun, zgradi go* tovo najmodernejša pivovarna v Jugo* slaviji, ki bo nudila za nižjo ceno kvali* tativno boljše pivo, kakor smo ga pri* morani uživati danes.
Sedež pivovarne bo v Laškem. Pivo* varna, ki se bo pričela graditi predvido* ma že prihodnjo pomlad in ki bo mogla dajati prvovrstno pivo na domači trg že najbrž v poletju 1. 1931, bo postavlje* na izključno le z domačim kapitalom. Ne bo pa, kakor bi se dalo morda skle* pati iz naslova, last le naših gostilničar* jev, temveč bo mogel podpisati in kupiti delnice vsak naš človek, obrtnik, trgo* vec, uradnik ali kdorkoli. Gostilničarji, ki bodo seveda v prvi vrsti izvedli vso akcijo, bodo nudili tudi garancijo s tem, da bodo točili samo pivo iz lastne pivo* varne.
Kapaciteta proizvodnje piva je pro* računana na letnih 60.000 hi piva, v pri* meru potrebe pa se lahko brez večjih izdatkov dvigne celo na 100.000 hi. Da se doseže rentabilnost obratovanja, je potrebna letna produkcija najmanj
30.000	hi, Iz razpoloženja našega gostil* ničarstva in vse javnosti, ki sta sprejela vest O' ustanovitvi Gostilničarske pivo* varne z veseljem in zadovoljstvom, pa tudi s pravilnim razumevanjem, se da za gotovo sklepati, da bo realizacija tega velikega in velepomembnega načrta iz* vršena v najkrajšem času in to le s pomočjo domačega kapitala naših sred* njih in malih ljudi.
O podrobnostih načrta, o statutih družbe in o vsem ostalem se je vršila živahna debata, ki je trajala s kratkim presledkom nad štiri ure. V debato so posegali zlasti gg. Kavčič, dr. Roš, Oset, Majcen, Dolinšek, Verderber, inž. Uhlir, Emeršič, Plauštajnar, Virant, Honig* mann itd. Na sestanku so bile po svojih načelnikih oziroma odbornikih zastopa* ne domala vse gostilničarske zadruge dravske banovine, kakor tudi obe slo* venski zvezi gostilničarskih zadrug.
Družbin statut obsega 33 paragrafov, katere bodo pa še podrobneje proučili v posameznih zadrugah in jih eventuelno izpopolnili na ustanovnem občnem zbo* ru. Soglasno je bil sprejet sklep, da se nova pivovarna ustanovi in se prepusti podrobno delo za ustanovitev ožjemu osem članskemu odboru, ki naj čim prej kooptira v svojo sredo še štiri nadaljnje agilne člane po lastni uvidevnosti.
Naši pokojniki.
Dne 23. oktobra je preminul v dežel* ni bolnici v Ljubljani g. Alfonz Mencin* ger, hotelir v Bohinjski Bistrici. S po* kojnikom smo izgubili inteligentnega in marljivega sotrudnika in delavca na po* lju gostilničarstva, osobito na polju pro* svete, izobrazbe in organizatoričnega dela za gostilničarstvo.
Kot absolviran jurist je pred kakimi dvajsetimi leti stopil v službo g. dr. Va* lentina Krisperja, odvetnika v Ljubija* ni. Slednji se je v tistih letih zelo udej* stvoval kot predsednik Zveze za tujski promet v Ljubljani ter je tako prišel tu* di pokojni Alfonz Mencinger, kot zelo agilen in inicijativen delavec, v resort tujsko prometnih agend. Pri tem sode* lovanju je prišel mnogo v stik s hotelir* stvom in gostilničarstvom ter kmalu po ustanovitvi Zveze gostilničarskih za* drug podignil idejo za izdavanje stro* kovnega glasila za gostilničarstvo in za* čel izdajati »Gostilničarski Vestnik«, ki je izhajal skozi dve leti. Njegova ne* umoma idealnost in ambicije so kmalu razvidele, da je pri nas v naraščaju go* stilničarstva , osobito v servirni znano* sti napram drugim deželam špecijalno Dunaju, daleko zaostalo in se je lotil iz lastne inicijative prepisa in prestavlja* nja na slovenski jezik še dandanes naj* boljše knjige »Servierkunde«, ki jo je s sotrudništvom strokovnih učiteljev Karla Scheichelbauerja in Antona Siro* \vyja spisal in izdal direktor gostilničar* skih strokovnih šol na Dunaju profesor Adolf Fran Hess. To delo pokojnika je bilo epohalno in je bila knjiga že tiste čase, ko nismo imeli še strokovnih go* stilničarskih šol v najkrajšem času v več ko 300 izvodih razprodana in je dan* danes žal skoro da ni več možno dobiti, ter je težko upati, da bi se v doglednem času pojavil zopet idealist s tako želez* no vztrajnostjo1, ki bi izvršil enako delo, kakor ga je pokojni Alfonz Mencinger Pripovedoval je nekajkrat, da je delal že tudi na osnutku še večje knjige, v kateri bode zapopadeno poleg prej‘ome* njenih naukov tudi še širše navodilo, ka* ko je ravnati s postrežbo napram tujcu v splošnem ter tudi drugače v vsakem najmanjšem gostilniškem obratu ali pri* vatnem sanatoriju v tujsko*prometnem oziru.
Ni znano, je li to delo dovršil ali v koliko dodelal, vsekako bi bilo važno dobiti ta rokopis, katerega naj bi vešča* ki pregledali, eventuelno izpopolnili in se šlo za tem, da bi taka knjiga izšla, ker nam prave strokovne literature za gostilničarstvo resnično primanjkuje. V najlepši moški dobi nam je smrt tega idealnega moža, ki bi nam v stanovskih zadevah še mnogo koristil, pobrala. Zato iskreno obžalujemo njegovo izgubo in želimo pokoj njegovi blagi duši. S svo*
jimi deli pa si je ustvaril med nami trajen spomin.
ŠTEFAN LAMPER.
Dne 14. decembra smo dobili brzo* javno vest, da jc dne 13. decembra pre* minul župan in dolgoletni predstojnik gostilničarske zadruge v Sevnici g. Šte* fan Lamper. Zelo nas je pretresla ta nenadna vest, ker ni bilo še dolgo tega, ko smo z njim občevali in razpravljali o stanovskih zadevah, ter ugibali ž njim o raznih idejah in pripomočkih, ki naj bi služili v povzdigo in zboljšanje po* ložaja gostilničarske obrti. Pokojnik je užival vsestransko zaupanje gostilničar* stva tamošnje zadruge, ter je bil povsem na mestu in v marsikakih razburljivih trenutkih kos obdržati organizacijo na pravem tiru in je užival med tovariši tudi vsestransko spoštovanje. Zadružne agende je vodil s točnostjo in energijo ter ga bomo tudi v tem pogledu težko pogrešali. Odlikovan jc bil z redom sv. Save V. stopnje. Zadrugi in cenjeni rodbini smo izrekli brzojavno naše so* žalje. Bodi ohranjen čislanemu tovarišu trajen spomin.
Iz organizacij.
Občni zbor zadruge gostilničarjev v Železnikih se je vršil dne 17. oktobra 1929 v gostilniških prostorih gospoda Matije Dolenca na »Kazini« ob 2. uri popoldne. Navzočih je bilo polovico vseh članov zadruge.
Načelnik g. Karel Dolenc otvori ob določenem času zborovanje s pozdra* vom na navzoče in predstavi zvezinega tajnika g. Pintarja.
G. Thaler prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odo* bri. Nadalje poda poročilo o računskem zaključku za ieto 1928, ki izkazuje do* hodkov Din 1418.— in izdatkov Din 777.50, prebitka Din 640.50. Skupnega čistega premoženja Din 2392.—. Poro* čilo se po izjavi revizorjev, da so raču* ni pregledani in v redu potrdi, oziroma odobri. Nato se Otvori debata o raznih stanovskih neprilikah in težkočah s ka* terimi se mora boriti tako posameznik kakor tudi organizacije.
G. Pintar iz Sorice navaja, da se je vsled proste žganjekuhe pomnožilo žganjctočilcev na brezštevilnost in se sploh ne ve, ali bi se iskalo jih pritegniti k zadružnemu članstvu, da bi vsaj s prispevki za organizacijo kaj koristili, ali da bi se jih preganjalo z ovadbami in pritožbami.
G. načelnik Dolenc poroča, da sc z uvedbo vodenja registra za pivo in vino uvaja zopet novotarija, katere dosedaj nismo poznali in preti s tem gostilni* čarstvu zopet samo kaznjivost, ker je več kakor gotovo, da kdor si bodi ne bode v stanu z vso točnostjo voditi te* ga zapisovanja, bodisi vsled prevelike A zaposlenosti z drugim delom, pozablji*
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp, Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.	Teleion 2573.
'pozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska >n dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina listne preše.
„Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje In preša sama, druga ✓ma pa kupuje le od vinogradnikov.
(Vidite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
nar Vinska trgovina in restavracija ■n
Peter Stepič, Sp. Šiška 6
_M
priporoča p. n. goseničarjem svojo veliko zalogo zajamčenih naravnih dolenjskih, štajerskih in dalmatinskih vin. Tel. 2171
vosti, ter tudi osušitev je zelo izdatna, a kdo jo zamore natančno konštatirati med časom ko se vino prodaja na drob* no, povdarja da ako finančna oblast ne uvidi sama	od sebe, da	je	ta	opravek
popolnoma	nepotreben	in	te	namere
čimprej nc	prekliče, da	sc	mora sklicati splošen	protesten shod,	na	katerem
se bo gostilničarstvo solidarno izreklo proti takim šikanam. (Dalje prih.)
I. siovensKa tovarn minerali voda. sodavice iti
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča
■ jdavlco, pokalice, naravni malino« in citrono« sok, ladalle zborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kri sMIno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje
Ali radi pijete dobro kavo? Zahtevajte povsod izrecno samo KOLINSKO CIKORIJO, naš-domači dodatek za kavo.
Zaloga stekia, porcelana In svetlllk
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem In kavarnarjem pri večj naročbl Izdatno inižane cene
Ivan Javornik
mesar, prekajevale« in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov
Ljubljana, Domobranska c. 7
Telefon 3157	Telefon	»157
Stojnica: Šolski drevored poleg Zmajevega mostu
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA
Telefon štev. 2255.
ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z.
Telefon štev. 225%
oddala vino svojih članov • vinogradnikov do najugodnejših cenah.
Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna: Kongresni 'rg 2, v veži desno.
Veletrgovina Andrej Meial v Komendi pri Kamniku Veletrgovina
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
  VIN =====
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca 1
P"""	.	,f~	^1
SREČKO POTNIK in drug
Telefon At. 3110	LjttbljaUa,	MetelkoTA	aL 1$ Rač. pošt. hran. 11.612
parna destilacija esenc, eternih proizvodov i. t. d.
nudi:
Sadne soke:	malinovec, oranžni, limonov, bezgov, robidni sok, sadni grog, dodatek za čaj.
Pasterizirani soki: brezalkoholni jabolčni mošt.
Marmelade:	marelčna svetla, „Nektar“ melange iz jabolk in malin, jabolčna svetla, češpljeva.
1^-—_________________________________________________________gJi
'etnifone,
ta. češko opletene balone dobavlja
pp^Zehostafilo”,
j&fubljatia, JfCcmertsicega ulica st. HC
Telefon 3140.
Telefon 3140.
„VEHA“
Ljubljana, Gosposvetska cesta 8
Telefon 27-56
Tovarna lesenih in plutovinastih zamaškov, krogelj in pip. Hladilne omare za t6d in aifttiftiatlčrfe brez ledu,
Mjuic	in
razpošilja od 5 kg naprej
K. DARC
Ljubljana, Hradeckega vas štev. 35 trgovina: Dunajska cesta štev. 7
Pristopajte k
,,$amopomočl“!
I. slovenska tovarna mineralnih roda sodam itd.
Ljubljana, SlomSkova ulica it. 27
priporoča:
sodavico in pokalice, naravni malinov in tfitronov sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec nektar, kristalno ci-tronado in jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
&
V
PERJE; PUH IN KAPOK
PRIPOROČA
A. & H. SKABERNE. LJUBLJANA
■v. . ~
Glavna zaloga rudninske vode
. ,, .... . , .	». .
in veletrgovina špecerijskega blaga
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
nudi po najugodnejših cenah
Rogaški Tem p el vpeleOj, Stjpia in Donat vrelec, Radenski zdravilni vrelec In rasne druge domaie In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!
Ustanovl)cno 1888.
ločna postreiba!
A
razlifnega d la tna in Sifonov iz dom^CihtOVftrn.kakorUidisvetovno
znane znamke ..Schrolf*
& E. SKABERNE • LJUBLJANA
..	.MESTNI	TRG	štev.	10
•o#***««**.!	^	m.
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito iždelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča I popravila po najnižjih cenah. Žaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
<n«Hie'iM0K
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev 18.
navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, šifone. klote, čipke, vezenino, tapetniške žnore, nogavice za dame In gospode se kupi najugodneje le pri:
olnu Priitrnongi ipominlkii nb «odt.
g
Raznovrstno
mineralno vodo
<akor:
Rogaški Tempel vrelec.
Styria vrelec.
Oonati vrelec. Radinski zdravilni vrelec. GiesshUbeisko slatino. Preblausko slatfnr; Gleichenberški Emin vrelec, f( Konstantin vrelec, Karlnvovarsk mlinski vrelec. Nieder Seiters,
Franr ložetovr grenko vodo. Hunvadi lanos grenko vodo.< Gubersko Srebrenico
irloorott
A. Šarabon. Liubliana.
.llltrqoulnn .o.c.D sl ■§*' la9‘ '• «**'•>< .tllfi unaflti in mozamstil' mlnerslult .ort
Ceniki na razooiagol
I :aiogi • tudi .laiboliit frantoski caMrt. n ‘.USanis ilna so zalo mzt teol.
H
X
X
X
S
B
X
X
¥
X
X
X
H
X
H
x
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
ta
o
c
"55
Od
o
(O
c
(O
E
oi
IM|
C
8
C
E
o
_2
O
cO
XI >
3 N
!Zi to
o
DO
Najboljši v malerijalu in konstruKcijt so:
..	■ M«	j
.ivalni strofi m kolesa znamke „Grilzner“ in ,Adler“ za dom obn in industrijo. — Pletita „Dubied“. pisalni ,,Urania“. le pri
JOSIP PETELINE, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
r
<3oduk vezenta brezplačen
via obrob e
MISLITE Zl SEDAJ
na bližnjo zimo in nabavite si že sedaj dobrojjpeč!
a
ZEFHIR PE6
Z	čez
io greje eno peč 24
kg drv	ur
Na zahtevo brezplačen popis.
ZEPHIR TVORNIGA-PEČI D. D.
SUBOTICA^
Zastopstva v vseh večjih mestih.
sta
AVGUST AGMOLA
L JU BLJANA Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTIL-NE. HOTELE IN KAVARNE
vseh vrsi p d d a j •
Liubliaruka industrija i orobkovih zamaškov i
JELAČIN | KOM«.
L J O B L J A M A.
Rogaško in Radensko!Slatino, delikatese in veliko izbiro pražene kave nudi
T. MENCINGE Pl } L3UEL3 AN A v Komenskega ulica štev. 24
Sv. Petra cesta štev. 43
Pivovarna »UNION" v Ljubljani
(Sppdnjp Sl&fca)
priporoča svoje Izborno izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
OoU so tudi tropino tn sladno olao, ki so kot krmo m Urino solo prtporoAi|ivo.
K. k E. Skabern*
l^abljaM
Največja Izbir«
<fcikega in angleSkega
•ttkna.
GORJE |
srab, kraste, lišaje odstra-njuje pri človeku in živa-lih Naftol - mazilo«1 ki V
Q je Drez duha in ne maže tD ( ^ perila — l lonček za eno ^ ^ osebo po pošti 7 Din pri
r ) TRNKOGZT, ekarna.
( ) Uubl an« Slovenila.
©00©©©©0©000
reoovainica za
gostilničarske zadruge v Liu&llon!
Gosposvetska cesta štev. le
posrednfo broiplačno sa m slaibo U6oi«
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din. ■ i dežele 4 Din.
Tovariši gostilničarji) Poslu* ftulte se te ugodne prilike.
iPoceni in nafholjie t
GiGerii* pelinkovec	slivovka
chartreuse	brinjevec
vanille	grenčica ,,Zlatorog*
rum	grenčica „Fernet“
konjak	vino vermont
TVOBMICA KONJAKA IN LIKERJEV VELEŽdAKJAHUA
VIKTOR MEDEN
LJUBLJANA, Celovška c. 10 - Telefon 2071
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča)
« *
priporoča svoj priznano dobri
»MAJARO NCKOV« špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena leta 1886.
Telefon štev 2578.
Izdaja Id zalaga Zveza to*tlli*K*r*kll| t»4rut v Ljubljani. — Odgovorni urednik Iva* Hercog. — Za »Nat. tiskarno: Pr. Jezerlek