Štev. 17.
V Trstu, 25. decembra 1869.
Tečaj I.
		
Slovenci !	J? gf 		Slavjani !
Ne udajmo se ! !		Zjedinimo ^e
Živio ! ! !		Živio ! ! !
		
J)j(9		
		
JURI S FUŠO.
Dolgočasen list — za Labone, Nemškutarje i druge nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine ! — —
mm Vsevladni bolnik.
scafi
žpjjudo pri hiši je tist’ga bolnika.
5? Ki svoje dni gospod je bil vsevladni; In to, zlasti v bolezni nenavadni,
Ko silno ga po tuji jedi mika.
Zastonj vsa skrb umetnega zdravnika, Recept mu v nejevolji piše zadnji.
Kar kdaj mu, mu lek je zdaj navadni, Jedi strupene skleda prevelika.
Življenju smrt prerada je enaka;
Tud Avstrijo osoda tare taka,
Zastonj federalizem lek jej piše.
Pri silnem miku drage nemške kaše Se bliža kon’c vsevladne majke naše. Pa z Bogom! srečno pot ti na mrtviše.
AVSTRIJA.
Dualizem,
in Federalizem.
Obširno začnemo Jurjevi pravdi popisovati v prihodnjem listu „Jadranske Zarje“, ktero Jurjevim naročnikom priporočamo. — Vsem našim prijateljem veselo novo leto !	Juri s pušo.
Juri s pušo pred porotno sodbo.
Krakovska.
Državni pravdnik in pa „Juri s pušo“ sta se hudo sprla. Prvi je trdil in na vso silo trdil, da je Juri „kriv“; Juri pa, ki vé, da po konci hodi, nikakor ni hotel biti kriv. Ker se nikakor nista mogla o tej pravdi poravnati, sklenila sta takole: vsak naj si izbere šest mož, pa naj ti razsodijo: ali je Juri „kriv* ali „nekriv“. I glej 16. in 20. t. m. so se ti možje zbrali. Državni pravdnik jim je dokazoval po vseh §.§.§.§.*) da je Juri „kriv“ i da mora biti „kriv“. Juri pa je prav sam z dušo i telesom tožbo odbijal i govoril : „Primaruha, le pogledite me , ali se ne držim po konci? pomislite tudi, da ne streljam samo kljunačev, ampak tudi druge ptičke, pri kterih se mora človek kakor — „plajbes“ držati. Da bi jaz bil „kriv“, kako lehko bi si pomagal — tak tepec vendar nisem, da ne bi si hotel sam pomoči — le z pikico dežmanovega masla bi se bil namazal, pa- bi bilo pomagano. — Ker moj nasprotnik še ni prepričan, da nisem „kriv“, zato je moje mnenje tako, da ima morebiti on „prirorojeno“ ali samo „občasno“ bolezen v očesu, ktera ima to lastnost, da tisti, kterega napade, vidi vse — narobe. Ta bolezen ima svoje gnjezdo na Dunaji, od kodar se kuži sedaj še samo v tiste dežele, v kterih stanuje še ščetinasto zverinsko ljudstvo, kakor je n. pr. v zemljah češke krone i na Slovenskem ; ne govorim pa o tistih peslajnarjih tem doli, — nu, kako se uže pravi — kjer je menda svet z deskami zabit — morebiti se jim pravi Kotarji, ti nek še človeško kri pijejo. Pa kaj vam bi vse to razlagal, saj veste, kako je to. Sodite tedaj, ali sem „kriv“ ali „nekriv“.
In vseh dvanajst izbrancev je reklo: Juri s pušo Nekriv!
Juri pa je vzel puško in šel, kakor je prišel, pokonci se drže; pred njim pa so begali zajci iz grmov, lisice z lesjaki so se poskrivale in plašile se roparske tiče, celo mačke so tako bežale, da so iz vseh piskrov župo zvrnole. Neko v deži izrejenn mače je požrlo strašno dolg nos, o kterem morebiti še pride na „glediščni oder“ strašno žalostna in strašno vesela igra.
*) Tudi po devetnajstem? Ha! ha! ha!, kako se lažete!
Stavec.
------"Ö8Ö------
Gospoda je gospoda, Nad mano le renči ; Ko manjšega je roda, Tem bolje ti brenči!
Oblečen je kaj krasno, —
Še ne pogleda me;
Za nič se smeje glasno, — Plačeva pa za vse !
Po krčmah in kavanah Se veseli miru ;
Ne praša nič po ranah Kmetiškega stami !
Teči pri lepi mizi,
In praska kak ukaz ;
Po tem pa teče k Lizi
S cilindrom, frakom v vas.
Od Lize gre v gledišče Razpne svoj respetin ;
Tam novih zvezdic išče Precartan Eve sin !
Poglej ga na deželi,
Drži se kakor spak !
Enak je le omeli
Ki najde kotic vsak!
Ko beba Vam čenčuri,
A po domače ne ;
S pajdašami nemčuri,
Z menoj ne moti se.
Na zadnje pa še tirja,
Da naj ga jaz čestim!
Pa tudi me ozmirja,
Ko ga v nemar pustim !
Vi plentani gospodje,
Ne maramo za Vas !
Nam kmetom ste Vi zlodje, In boljši smo brez Vas! *#*	Taborit.
K nemškutarju pride pisač službe iskat. „Ali si liberalen“ ?
Dopoldne kam zajaha, Popoldne Vam kvarta, Na večer pa se baha,
Da Barba mu zvesta.
vpraša nemcur
„Sem.“
„Dokaži!“
Pisač: „Vpisan sem v 1 konstitucionelno družtvo, bil sem pri 3 „verfassungstagih“, podpisal sem 9 adres zoper konkordat in raztrosil sem 27 laži zoper duhovne. Menda je dosti!“
Nemčur: „Oj ti šleva nemarna! Ti bi imel romati vsaj vsako leto enkrat k grobu svetega preroka Muhameda, vsak mesec enkrat k njegovim aposteljnom na Dunaj, vsak teden bi moral snesti enega Slovana in vsak dan pretepsti enega Slovenca, kakor Sraj Muleja. Le poberi se!“
* *
*
^ ^
Za novo leto 1870.
Vladarjem: Manj pisačev, manj vojakov, več cekinov, manj oblakov!
Ministrom: Niste Vi za nas, nismo mi za Vas!
Narodom: Drug druzega ne tlači, — bojte se božje šibe!
Uradnikom: Več novega duha, manj starega prahu i črnila!
Vojakom: Korajžo in snajt, pa teči, kader je cajt!
Dohtarjem: Odslej branite nas v domačem jeziku, če pa ne, pojte vsi za Turničkom!
Poslancem: Ne mara bi nam bolje pomagali doma pri pepelu!
Kmetom: Lepo molčite, volno poterpite, mošnje odprite.
prijazno recite: „Gospodje blagovolite, kolikor želite, tukaj vzemite, in kmalu se vrnite!“ Po tem mošnje zaprite, do tal se priklonite in na tiho zarjovite: „Vsi Jurji s pušo Vas poberite!“
Zupanom: Moški bodite in pošteno ravnajte če ne. naj Bog Vam da tisoč sreč, nam bodo pa drugi všeč!
Nemcem: Ne stezajte jezika čez mejo, da gaVain ne prikratimo!
Madžarom: Pečenke tudi nam dišijo, tedaj, baratom, prisedemo tudi mi!
Lahom: Ce ne znate, kje ste doma, hočete kmalu zvedeti!
Čevljarjem: Smole Vam ne bodi tolikanj na sveti, kolikor jo imate na dreti.
Priliavcu: Oče ti sporočijo: Tebe nisem radi tega pošiljal v šolo, da bi po bratih udrihal. Sram te bodi ! Vi pa, Slovenci, pošiljajte svoje otroke v take šole, kjer se učijo ljubezni do domovine in do matrinega jezika.
Dežmanu: Ne brusi preveč jezika, in ne krhaj preveč peres !
KljllUU: Tebi pa vošim glavo, ker kljuna brez glave ne
kuhamo in ne pečemo.	Taborit.
*
* *
„Novicam.“
Ker se z repo vedno pečate in gnjilim krompirjem,
Toraj ’z politike tud’ vaše krompirjeve smrdi.
* :k *
Kuhar.
Naš Jurček bil je sam doma, „Nu, brate! pa počaki mal’
Gospa mu je v somenj šla; Kar pride znanec gladen ves, Kot volk sestradan ali pes.
„Ah več ne morem dalje it,',
„ Ce prej ne daš mi jest" i pit . „Le hitro hitro mi daj kaj,
„Da dušo si prevežem saj.“
Kak bi se znebil hudih stisk. Zdaj tuhta Jurček: pa ko blisk Mu dobra misel zablišči, Vesel poskoči, zakriči :
„Bom koj priredil pa ti dal: „Za zdaj pa druz’ga nimam nič, „Ko v bur’ci moke par peščic.“
S police vzame lonček koj,
In kuri, da mu teče znoj, Osoli, vsipa: „poc, plok, pok!“ Ze napne šobe gosti smok.
„To bo polenta, močnik ne, „Prilij mu vode da zavre.“ KoJurče vlije: „plik, pek, peci“ Ze močnik jo zapoje preč.
„O Jurček! pojdi hruške peč’, „Nepravo je, kar je preveč, „Preredek močnik izkipi, „Pregosti pa se prismodi.“
Babje
Kde so časi, kde so dno vi,
Ko so materni glasovi,
Moji bili cenjeni ?
Cas vrti se v večnem tiru,
Dan hiti po časnem viru,
Kar je bilo — zdaj več ni!
solze. *)
Ko še „Naroda„ ni bilo,
Niti „Jurjevo“ strašilo —
Oh ti neporedneži!
Jaz sem ziska Vam dajala, Jaz sem kruhek vam rezala — Grdi nehvaležneži !
Kar sem rekla, je veljalo, Odločila sem, je stalo,
Vse me je poslušalo. — Jaz Slovencev prava mati Znala modro sem ravnati, Vse „premišljeno“ je šlo
Težko pa je ločen biti, l’rvo mesto zapustiti Tega, tega se bojim; — Odstopiti od krmila Vžitek slab da bi dobila — Tega jaz ne preživim ! —
(Solze jo zalijejo.)
Kde so časi, kde so dnovi,
Ko so materni glasovi Moji bili cenjeni?
Cas vrti se v večnem tiru Dan hiti po časnem viru,
Kar je bilo, zdaj več ni ! —
Telegram iz Ljubljane dne 18. decembra:
Canonicus honorarius klofutat opus.
*) Ko bi morebiti kdo našili p. n. bralcev utegnil misliti, da mi s toj baboj mislimo naše starikaste „Novice“, ne mogli bi mu braniti, ker — misli so svobodne, pri nas v Avstriji. —	Jurjcva klepetul'a.
Miha: Ti Jaka, kako pa je vendar to, da naši vojaki v Dalmaciji ne morejo zmagati in v vsakem boju vstajnikom pete i hrbet kažejo.
Jaka: To si lehko sam misliš, le premisli: Bokelji so divji ljudje, kakoršne si le misliti moreš, i naši vojaki so popolnoma omikani, krvoločni tudi niso kakor vstajniki, po eni strani se jih boje, po drugi jim pa tudi prizanašajo (za se: na vislicah), največ pa zato begajo, ker mislijo, ko bi se sprejeli , kar hitro bi jih začela bokeljska mrzlica tresti.
Miha : Ti praviš, da naši vojaki zato v Dalmaciji ne morejo zmagati, ker so vstajniki predivji, premalo omikani; pa n. p. Prusi so vendar bili zadosti omikani i so vendar zmagali naše vojake pri Kraljevem gradcu.
Jaka: Pri Kraljevem gradcu so se pa naši vojaki po starem nemškem pregovoru ravnali, ki pravi : „Der Gescheidte gibt nach“, po slovensko: Pamentniši se poda.
Miha'. Ti mi bodeš vendar vedel povedati, kaj je vzrok bokeljske vstaje, ker o tem se toliko govori, da človek ne ve komu bi verjel.
Jaka'. Tega so vladni možje krivi, kakor si morebiti večkrat slišal; slišal si gotovo že tudi star pregovor, ki pravi: Dobra mera i vaga v nebesa pomaga.
Miha\ Ti sodiš da je vlada Dalmatincem morda preveč dobrotljiva bila.
Jaka: Ne segaj mi v besedo, dokler ti nisem vsega povedal. Pregovor, o kterem govorim, ni naši vladi vgoden. Reči bi še mogel: Dvojna mera i vaga v nebesa pomaga. Naša vlada je podobna onemu žitnemu kupcu, ki ima dva mernika, enega za nakupovanje, posebno velikega, druzega manjšega pa za prodajanje.
Miha : Ti praviš o kupcu, on mora imeti vendar nekaj dobička, posebno če žito dalje časa hrani, veliko mu ga tudi miši in podgane pojedo, potem bi imel zgubo ako bi z veliko mero nakupoval.
Jaka: Pustiva kupca ino povrniva se k vladi ; ona ima tudi dva mernika, s prvim se merijo državni dolgovi, dače itd., po ti meri moramo dajati mi vojake itd. Po drugem veliko manjšem merniku se nam pa merijo naše pravice, to velja vzlasti nam Slovanom. To velja tedaj tudi Dalmatincem , oni so prejeli preveliko mero davkov, mladeniče morajo v vojake dajati, zato so pa prejeli silno pičlo mero narodnih pravic, in to je vzrok vstaje.
Miha: Zalibog, da je resnica, Slovan je zmirom berač. B.
* *
*
A.	Zakaj Dalmatinci našim nose režejo ?
B.	Zato, da ne bi predolgih domu prinesli.
* *
Miče: Si cul, kako se je naš prijatelj Juri v svojej pravdi dobro i možato vedel zagovarjaje se sam, i porota (jury) ga je za nekrivega spoznala.
Mate: Slava njemu i porotnikom, pa saj si je bilo lehko misliti, da „jury“ ne bode „Jurja“ preganjal.
* *
*
Miče: Nij dolgo kar sem citai v dunajskem časniku članek o mini-sterski krizi, o kojem je bilo rečeno, da Herbst prestopi v novi kabinet kakor „Sprechminister“. Kaka je pa ta prikazen?
Alate: Prijatelj, to je jako pomenljivo, i znači da bode Herbst kakor doslej tudi odslej mnogo besedi a malo dejanj imel. Jaz bi trdil, da vsi sadanji ministri so „sprechministri“, i z ozirom na „Dispositionsfond“ „S c h r e i b ministri“, nam pa je treba „T h a t ministrov.“
Bog Te
Motto
Sulfuksin je že pozvonil Sile zvon je zazvenčljal,
Kdor do zdaj ni dvojke dobil Bode „čaček“ mu jo dal;
Kajti zdaj še pride ura Ura strašna res za vse,
Ki se grška bo kultura Trosila med učence.--------
Tam u klopi tik sedijo Zbrani osmošolci že Vsi debelo se gledijo,
Ker „pedant“ jim bliža se.
Kaj bo s tega, pasja dlaka, Misli vsak si sam za se,
Ce bo že nas vsaka sraka Trapila ko sužnike.
Zdaj iz glave se učiti Zdaj prestavljat dobro znat.
Raz ven tega pa pustiti Z glave kožo si jemat’.
Saj več nismo El’mentarci Ki držijo na roko,
Ampak zdaj smo Gymnaz’jalci „Uns zu frozeln“ — je grdò. Pst! - zdaj tiho! - nekdo pride Šolska vrata se odpro,
Velka groza vse obide čaček miga že z brado.
srečna !
Quem dii odenint, pedagogum fecorunt.
Zbere koj si svoje žrtvo Ki ga danes mučil bo,
Ino reče precej črstvo :
Vi, povejte zdaj mi to ! :
Kak se sklanja ime „ego“ Kak prestavlja se „mèn-dè“, Kak v aoristu ima „lego“, Kak se pravi to „àn-mè“?
Učene dobro odgovarja Ker študiral je — se vé, čaček pa ga vedno zmerja, Da to tako tu ne gre.
To se vse drugač prestavlja In aorist ’ma „elega“.
O gospod! učene ponavlja, Kurc’jus ima „eleksa.“
Molčite mi brž na mesti! Znal bom vendar bolje jaz, Zdaj pa koj se znate vsesti, Tertiam classem habeas.
Tak preteče cela ura Vsaki dvojčico dobi, Salamenska oj kultura Grška vendar le si ti.
Scer vse nič ne bi storilo Ko bi sam kaj v glav’ imel, Pa ker sam je motovilo Mislim da b' tako ne smel.
Aliče: Kaj je laška „coltura“?
Mate: Skrčena beseda, ki se cela izgovarja „coltellatura“.
Aliče: Kaj pa bo v kratkem iz tiste razvpite nemške kulture, ki se nam Slovanom tako ponuja, kakor slabo blago ?
Alate: Za nas Slovane tudi skrčena beseda, ki se glasi cela
„makulatura.
Aliče: Kaj pa je magyarska kultura?
Mate: Tiste pa ne poznam, torej mi je skrita, i bi znala biti tudi skrčena beseda, ki se bere cela „ocultura.“
Miče: Ktera si ti zdi dakle najboljša?
Mate: Za Slovana nobena, on si bode svojo uže sam napravil.
* *
*
Aliče: Naše sadanje ministerstvo si je menda vzelo tudi Meternihovo geslo: „Aprés moi le déluge.“ Kakó bi ti to v Slovenščino prevel?
Mate: „Na premo i v lužo.“ Saj ti je znano, kakó naši kmetje fanta, koji jim priseda, na premo vežejo, in v lužo zvračajo.
Miče: Lejte si no, kakó ti dobro francozki znaš.
Mate : Oui, oui, pa ministrom našim bi jo še bolje zabelil.
*
* *
Miče: Si li citai v Laibacherici, da se jezikoslovska zbirka „des Herrn Cafov“ porabi za Wolfov slovar? Kakó bi ista tetka potem prestavila tale slovenski telegram: Auerspergovi vojaki, zapustivši Kotorsko okolico, bližajo se dragaljski soteski po nalogi Wagnerjevi?
Mate: Die Soldaten des Auerspergov verliessen die Umgebung von Kotorsko und ziehen sich gegen Dragaljski und Einöd nach der Ordre des Wagnerjev.
Miče: Pa kaj nij Laibacherica uradni list za Slovence?
Mate: Da da, zató pa takó dobro slovenski zna!
*
* *
Položivši „haustoršlisel“ In pa nož na mizo tje, Pride še mu le na misel, Da jim reče: Vsed’te se!
Potrpljenje mora imeti Vsak učitelj z učencem,
Ne pa z njega kožo dreti, Da je trn u peti vsem.
Potlej vzame knjige strašne Ki jim prav’jo „katalog“ Ter prebirati v njih začne Oziraje se okrog.
Ta „exempl“ zna si vzeti Vsak učitelj mlad in star, Da ne dà se vse koj streti Tud’ napravit' hitro kar !
Dr. Konfuciu».
GO Ü ^
Peking na Kitajskem. Juri, jaz se prav dobro počutim, kako pa ti ? *) — Tukaj imaš nekaj kitajskih novic. Znani Slamorezec kuha „šmir“ v nekej grapi poldrugo uro zunaj mesta. Ljudje trdijo, da prav dober šmir napravi, in inni tudi patent. Sedaj kuha šmir za vozove naših prvih mandarinov, ki se bodo nekam daleč peljali, tako daleč, da jih več ne bo nazaj. Govori se, da gospa ustava umira, če že ni umrla, — toraj morajo njeni služabniki k pogrebu. Kaj ne, Juri, to se spodobi. Pri Kitajcih pa je navada, da na grobu pokojne gospe pokolejo vse služabnike, nekterim pa le „čope“ porujejo, kakor jih bodo tudi le tim. A kdor pri Kitajcih nima čopa, se ne smé prikazati na politično štrenišče, da bi štrene belil. Po tem takem bodo možje ob tla. Ljudje se pogovarjajo, da teh mož ni škoda nič, kajti eden jim
*) Hvala, zelo me veseli, da sem se porotnikom spovedal, abs. lucijo dobi), i nemčurjem i lahurjem kremplje potrgal. Ali veste, kako debele solze sem točil, ko je državni pravdnik tako jeremijadal o strašnej bitvi na Jancem, kako drzovito so Slovenci ljubljanskim turnarčkom „fano“ i bobenček iztrgali, salamensko jih namakali in
revčke v beg zapodili !-----Bogu se usmili, kakošen je vendar
sedanji slovenski svét!	Juri.
je preiskrin eden prijesensk, eden preveč zajčij eden pregluli, enega so pa po nerodnosti povozili, ko so v Kalamacijo „turali“ ali vozarili. Tudi mojemu gospodu se šop tanjša, pa ni čuda, ker ga vedno kdo popade zanj. Ne davnaj je nek Slovenjong tako neusmiljeno ga zgrabil in stresel, da je siromak krvavo gledal in zeleno kašljal. „Za božjo voljo, saj ima, dosti“, prosil sem zanj, „boste ga pa še pozneje kedaj pograbili, če že ni drugače.“ In pet dni ter pet noči je gospod hrepal i stokal za pečjo. Saj pravim, ta človek v vsako reč nos vtakne, in ne jenja prej, dokler kaj ne iztakne. To je ena, druga pa je tale:
V prastarih kitajskih listinah sem našel preimenitno zgodovinsko drobtino. Nek misijonar nemškutarske kulture je bil v starodavnem času dospel tudi v kitajsko cesarstvo, in oznanovaje nemškutarsko omiko je ljudem obečal, da pridejo v nebeško državo, če sprejmó njegovo kulturo. A narod se mu je v zobe smejal, češ : bedak, kaj pa trobezgaš, mi smo že tako v nebeškej državi, pojdi naprej. Misijonar ta se je pisal za Sreystolng-a. Tukaj na Kitajskem se je fanatik sprl bil z nekim domačinom, Mulikong-om, in da bi mu dokazal, da nemskutarska kultura je edinopravna, vzdignil je gorjačo, in prav dobro ž njo namahal ubozega domačina, potem pa dejal mu: „To maš!“ In od takrat se gaje prijelo ime „Tomaž.“ Juri, prosim, povedi to slovenskim jezikoslovcem, da se ne bodo lasali in kloftali zaradi korenike tej besedi. Tomaž velja pri Kitajcih za pri-prošnika ob viharju, blisku in tresku. — Da ne pozabim: Naš najviši mandarin, „tepežar ali poštimovec nebeške države“, se je spreobrnil, in Llriha izbral za svojega patrona ali varuha.
Dobro se imej Juri, in pozdravi mi vse tiste, ki bodo po meni vprašali, ter njim povej, da mi je že precej dolg „čop“ zrastel.	Nàrodni postopač.
Dragalj V Dalmaciji. Hvala Bogu, sedaj imamo sopet luč i nekaj več hrane kot poprej. Prav tenka nam je že pela, lizol je ropotal in godrnjal po želodcu, kakor bokeljski strah med skalovjem. Radi bi bili Turjaku napravili bakljado, pa nismo imeli s čim, in tudi sprejeli ga nismo tako, kakor se spodobi tacemu, in sicer zato ne, ker je mož prezgodaj , — nenadoma pritekel k nam. Moj tovariš, stoje na obzidju, je vskliknil : „Pogledite no, ta hitri voz gré, šnelcug; v prvem vozu, če prav vidim se pelje nek general, ali vidite peresa na krampu.“ Pa Bokeljci so res hrusti, malo je manjkalo, da niso šneleuga do-tekli in zadržali; pač bi bili čuden „šmoren“ napravili ž njega. Turjak se je par dni pri nas pomudil, potem pa vrnil doli nekam. Sedaj smo sopet zaprti, in le po tihotapski pridemo
do naših, pa nazaj. Turjak je dejal: „Fantje, če bo huda sila, naj pa kdo stopi na zid in me pokliče, in koj bom „pritekel“ na pomoč ; če bi pa tolovaji bokeljski mene utegnili vstavljati, da bi mi ušesa odtrgali in nos odrezali, tedaj bodite pa vi tako dobri, in pridite naproti, in potem bomo vkupaj tekli , da bo kraji čas, gori ali doli jo bomo užgali, kamor bo kazalo. No, pa z Bogom, fantje, nič ne marajte, le korajžo, in pa nikar naj vas ne bode strah; če pa ravno kaj pride, kak „bokeljski parkelj“, tedaj pa naredite „generalmarš“, ki sem ga bil jaz zložil m v „pete“ ali na „note“ postavil. Nàrodni postopač.
Laško. Ker celjskim nemčurjem cilindrov stare šege že pomankuje., usmilili so se nam v srce ti ubogi uradniki, ter-govci, usnjarji, mesarji, krčmarji in čevljarji, in sklenili smo tedaj, take cilindre stare šege zopet prodajati. Vendar bi jih še ne prodajali, pomislivši da so spominki nekdanje zavarovalnice nemške inteligencije, a prav zarad tega smo k temu primorani, ker dobro vemo, da jih silno potrebujejo v pivarnici, ker ž njimi stregò konjske fige celjskih ustavovernežev. — Kdor jih tedaj kupiti želi, naj se oglasi pri fantih iz Rečice in Maliča.
„Brenclju.“
Da poslušal starih ne bi ti „Novic“
Ki so jezne name te spustit’ prtile ;
Da drugam obračal raj bi svoje sile,
Svetoval sem ti kot dobrobotni stric.
Mojej puši ne primanjka večib tic,
A za muhe nijso strele moje čile.
Tud pušice tvoje ne bi me ranile,
Ker je puša veča, jačja od pušic.
Torej „Brencelj“ ne zaganjaj se več vame,
Kajti puša moja nosi strel i „blisk“
I da sprožim le, gotovo se mi vname.
Ako me razsrdiš bode vrisk i pisk,
In potem ti še „Novice“ stare same Ne pomorejo iz pretežavnih stisk.
Juri s pušo.
Listnica vredništva.
Gosp. J. K. v T. pri K. : Zal nam je, da nikakor Vam ne moremo ustreči, ker se preteklega pol leta še nam niso poplačali troski za tisk in pošiljatev. Ceno smo postavili najnižo nadejaje se, da bodemo imeli zelo veliko naročnikov, ali — zmotili smo se. V prvem poluletu je bilo nad 2000 naročnikov, v drugem pa le 800, če tudi je bil list veci, boljši i na vsako stran bolj zanimiv, i smo celo na Hrvaško pošiljali nad 100 tiskov. To je tudi vzrok, da bo prihodnje leto „Juri“ zopet le enkrat na mesec izhajal. — Vsem čest. gospodom, ki nas so duševno iz blage volje podpirali, izrekujemo srčno zahvalo ter prosimo še v prihodnje pomoči.
tìf-Vabilo na narocbo.
Juri bo prihodnje leto zopet bodil s pušo po slovanskem svetu. Uže letos je ustrelil marsiktero mrčešče, odslej bo pa še hujši. Kar se je metal z državnim pravdnikom i ga slavno zmagal, vzrastel mu je pogum in pridobil si je tovarišev i prijateljev celo armado, kakoršnje še stari Napoleon ni imel, ko je šel na Rusa. To se ve, da ima Juri toliko možganov v glavi, da ne pojde na Rusa. če prav ne bi se branil — rubljev. Juri posebno rad lovi divje zverine, kterim se pravi: nemčurji in lahurji. Te prihodnje leto vse polovi in v gnjojišče zakoplje. To mu bo toliko laže, ker je baje začelo hudo smrdeti blatnovaško maslo, s kterim so te zverine namazane. Juri letos zato še ni mogel vseh poloviti, ker so se preveč na solncu grele; res pa je pri vsem tem, da jih je uže letos zelo luna trkala. Kaj bode še le pozdaj, če jim solnce zaide ter jih luna obsije.
Ker so pa naših Perunov Čepine tudi uže nekako prhle, naročil si je Juri škatlico rumene žavbe za té, da jim ohrani život, dokler bo še mogoče, vendar je to zelo težaven posel, ker Juri je še mlad, kakor jutranja zarja, kedar vshaja na Adriji, te Čepine pa so uže silno stare, tedaj jako izkušene i modre.
Cile konje, ki znajo dobro voziti, ima sicer Juri zelo rad, ali iskre bo metal na bajse, ki so z vozom v blatu obtičali da ga zdaj ni mogoče več izvleči,
Poleg tega bode Juri prav slovenski korenjak, z šalo, smehom i satiro bo hodil po Slovenji ter njene raztrgane ude šival, da ho poprej cela; nobenemu kljunu, ki bi jo hotel razdrapati, jesti ne dà, ampak vsacega zakuje v h r m e t ično taško.
Kdor hoče, da ga sprejme Juri v posebno i mogočno svoje varstvo, naj mu pošlje :
za tri mesece 30 kr., — za pol leta 60 kr., — i za celo leto 1 t. 20 kr., da bo imel za poliček vina i za prah. — Ker je pa njegov prah, kteri dobiva iz graviranih plošč, zelo drag, on ga pa veliko potrebuje, zato mu gotovo ne boste za zlo jemali, da bo po novem letu samo enlirat v mesecu, i sicer vsako (lrugo nedeljo meseca na lov hodil; nalovi tako več i bolj rejene divjačine ter jo bode tudi bolj ukusno kuhal, nego je bilo to doslej mogoče. Zato sc vsem prav zelo priporoča	Jliri S pušo.
Po novem letu bo izhajala „Jadranska Zarja“ v večej obliki kakor doslej, tudi dvakratna mesec, 1. in 3. nedeljo ; cena se jej ne poviša.
Uredništvo stori vse, kar je mogoče, da bode list dober; zato prosi obilne gmotne i duševne podpore.
Prihodn,je leto bode, kakor kažejo vsa znamenja, Slovanom sploh, pa tudi Avstriji osodopolno leto; političnih vprašanj ne bode manjkalo. Tudi Slovani na Adriji bodo, zapleteni v ta vprašanja, morali se bojevati za svojo narodnost, ktera se jim hoče vničiti. „Jadranska Zarja“ bo tedaj imela veliko in sveto nalogo v duševnem boji pobijati krivice, ki se Slovanom gode i braniti prirojene njegove pravice.
„Jadranska Zarja“ velja: za celo leto 1 £ 20 kr., za pol leta 60 kr. i za četrt leta
Tisti gg. naročniki, ki še dalje želč dobivati „Jurja s pušo“ in „Jadr. Zarjo“, naj mogoče to naznaniti pod napisom: „Gr- H. Martelanec, vrednik v Trstu“, ker samo toliko iztisov napravljali, kolikor treba za naročnike.
hote kakor hitro bodemo vpriliodnje