L j u b o m i r. No, boste sami taki prepričali, zgube ne bo tadi aobeae. tnorala pa je res biti prav velikaaska, ker se skoraj po vseh časaikih, se ve da slovaaskib četeje, da še zlata Praga take svečaaosti ai videla; pa taka je tudi aiorala biti, saj se ni pokladal kameB samo eeskemu gledišču, teaioč aovi dobi česke ia aiorebiti tadi cele slovaaske zgodov i a e V Ljnbomir (ki pristopi z mnogimi drugimi tovarši). No, kaj pa vidva tukaj politizirata, zakaj pa aiata došla, aa ajivo, da bi videla kako se globoko orje. Seaieako. Nisva vedela, kje ate bili. Ali pa je globoko oraaje res tako zlo koristao, kakor se pise o njemV No, Fod Lipo. Poducivni in vgodni pogovori. Seiacako (sedi z Igličem sam pri mizi pod Upo). Iglič, kaj ste brali važaega v časaikih? Iglič. Za me je aaj bolj važao to, da zdaj vem da je g. L. Svetec i z v r s t c a s 1 o v e a sk i s 1 o v a i č a r, ker je to oa sam pri sodaiji Ba Duaaja rekel. Seaieako. Zakaj pa je to za vas tako važao? Iglič. Ker Baraerjavam izdajati kajigo ,,o sloveaskih akceatib" ia če kaj ae bom zaal, bora pisal Svetcu, da mi pove. Semeako. Ali pa bo ta kajiga aas Sloveace kaj podačila ia aaai poprek koristila? Iglič. Tega še zdaj celo ae vem, bočem veadar zdaj začeti aekaj pisati, da pokažeai, da jaz tudi pisati vem. Semeako. Čeae bi vedel, da se radi šalite, bi si aioral misliti, da se vam je začelo v gorajem vašeai aastropju (pokaže na glavo) aekaj aiešati! — Kaj pa še vas je drago zanimivalo, kar ste brali. Iglič. Posebao še rae je tadi zaaimivala velika aarodaa svečaaost, ki je bila 16. maja v Pragi. To je Biorala biti krasota! — Zlo mi je žal, da aiseai bil tam. — Da bi bil — Semeako (mu hitro segne v besedo) imeli deaarja, bi tadi bili šli v Prago, ste boteli reči, kaj ae ? Tako se je godilo tudi aieai ia maogim drugim aiarsikteri bi se bil rad vdeležil svečaaosti, pa — Iglič (mu segne v besedo). Pa ai iaiel (zmene s palcem in kazavnikom) ,,ta je prva", kaj ne? Semenko. Da, da, ta je prva, ta, če te ai se ae aiore nič napraviti. — SvečaBost je tudi meae aaj bolj zaaimivala, to se ve saj da je, aamo vas to ae bo maogo skusite, ib se stalo, ia Žalec. Hvala lepa! pro.sim! —Zdaj pa aata spet razlagajte aeke politične stvari. Ljabomir. Dobro! — Zadajikrat siao govorili, o lju- -.1..: J..x...: :.„ _:i.l. __ :.. 1-^..- .......... ljUljOvla(Jne Če v ljudi- dovladai državi in pitalo se je; ktere različne državae vravaave da so? ia aa to odgovoriai: vladju podeli ljudstvo državiao oblast več osebom, lctere si samo izvoli, se ljudovladje pravi d emokratičao; taka državaa vravaava je tedaj položeaa aa ljadsko aamooblastje, t. j. volja ljudstva je tukaj celo aeodvisaa; če pa se oblast ae da voljeaim iz Ijudstva, temoč aamo aekiai posebaim prveastvenim rodoviaam ali rodom, kakor je p. to bilo v Beaetkab v Geaovi; se pravi taka država aristokratično ljudo vladj e. Iglič. Kiij pa se iraeaaje aristokracija? Ljubomir. Aristokracija bi se po aašem raoralo imeaovafi vladaaje aaj boljšib, aavadao veadar pomeai ta beseda vladaaje žlahtaežev; od oaega časa veadar, ko so žlahtai ali žlahtaeži nehali biti a aj boljši, tadi ai več aobeaega aristokratičaega Ijudovladja, ia še imajo žlabtai zdaj samo aekoliko vpliva v aioaarbijah ia to skoraj vsikdar aa škodo ljudstva. Semeako. Kdo po te spada k ljudstvu? Ljubomir. K ljudatvu spadajo prav za prav vai državljaai, če imajo veadar ali zahtevajo v kaki držari posebni ataaovi p. žlahtaeži, ali vojaki itd. posebae predpravice ali privilegije, po kterih dragi državljaai škodo imajo; se aavadao iuieaaje ljadstvo oaa velika aiaožiaa, kteri se po oaib, ki iaiajo posebae pravice, maoga prikratijo. Žalec. Kaj p; Ljubomir. 0 a je aristokraciji aasprotao. tera prihodajič, zdaj z Bogoai!