Poglejte fta Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS

NARODA


tisi slovenskih -delavcerv Ameriki
Telephone: CHelsea 3-1242
O— Matter September »th. 1840 al the Port Offtec a* New Yorifc N. under Act «1 team« of March Srd. 181».
No. I 34 — Štev. I 34
NEW YORK, THURSDAY, JULY 10, 1941 —C KTRTEK, 10. JULIJA, 1941
Volume XLDC. — Letnik XL1X.
SRDITI BOJI JEKLENIH ARMAD
RUSI ZADRŽUJEJO PRODIRANJE PROTI LENINGRADU, MOSKVI IN V UKRAJINO. BALTIKU JE V TEKU VELIKA BITKA . — RUSIJA V CELOTI MOBILIZIRANA
Vrhovno poveljstvo ruske armade poroča, da možne nemške armaae s tanki in mehaniziranimi odelki napadajo rusko črto na treh krajih, toda Rusi-se trdno drže in zadržujejo nemško prodiranje proti Leningradu, Moskvi in v U-krajino.
Ruski informacijski urad danes naznanja, da se boji nadaljujejo. Na mnogih krajih so Rusi pričeli s phrtinapadi.
(Zaporedoma ie tretji dan nemško vrhovno poveljstvo samo kratko naznanja, da "vojaške operacije na ruski fronti uspešno potekajo. Drugi viri pa pravijo, da so Nemci zavzeil Wiljandi in Paemu, na poti proti Tall in u v Estoniji in da Nemci po zavzetju Ostrova napredujejo proti Leningradu.
Kot pravi poročilo ruskega vrhovnega poveljstva, je položaj naslednji:
Ob Baltiku pri Ostrovu je v teku zelo vroča 'bitka. Na tem kraju skušajo Nemci prodirati proti IjeningraduT
Okoli Poloolca, 150 milj južno od Ostrova m na glavni poti proti Moskvi so včeraj Nemci pričeli novo močno o-fenzivo, toda so zašli v ogenj topov in strojnic. Nemci so i-meli v teh bojih, ki postajajo vedno 'hujši, strahovite izgube.
Južno od Poloeka so Rusi s protinapadi dosegli več uspehov in zlasti pri L»epelu, kjer je nemški pritisk proti Moskvi najmočnejši.
V okolili Novograda Yolyn-kkega, blizu Žitomira. kjer skušajo Nemci prodreti do Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, so bili včeraj ves dan vroči boji.
"Na drugih krajih," pravi dalje rusko poročilo, "se naše čete trdovratno bojujejo in drže *voje postojanke."
Nemci so vrgli proti Rusom 10,000 tankov .
Ruski vnanji podkomisar S. A. Lozovski je rekel, da Nemci, navzlic temu, da so skrajno nepričakovano napadli Rusijo 2 10,000 tanki, niso mogli zlomiti ruske obrambe,
Lozovski priznava, da Rusi <A> nepričakovanem napadu niso biti niti najmanj pripravljeni na vojno in da ao Nemci s prvim vdarcem uničili nekaj sto ruskih aeroplanov. Lozovski pravi, da je bil nemški napad tako bliskovit, da so nem-
.. . Dalje na 2. strani
STAVKA V KAZNILNICI KONČANA
Po vladni odredbi so bili voditelji štrajka poslani v druge kaznilnice. — Kaznovanci so protestirali proti podaljšanju delovnega časa.
Kot je bilo poročano, je za-	\	"
stavkalo v zvezni kaznilnici v 1 dnik, so sklenili zastavkati. Leavenworth, Kansas, nad ti-1 Na poziv obrambne posredo-soč kaznencev, ki no izdelovali j valne oblasti bod» pa še nekaj
dni počakali, kajti posredovalna oblast bo skušala spor uravnati.
Delavci zahtevajo, naj družba prizna kot zastopnico pri kolektivnih pog&jnjih AiFL Chemical Workes nnijo. Njihove zahteve vkljqcujejo tudi closed shop ter povišanje minimalne plače od 60 na 85 cen-fov na uro.
10. dan mlekarske stavke
Predsednik Ameriške delavske federacije simpattzira s štrajkarji. — New Yorku baje ne manjka mleka. — Položaj ? državi New Jersey.
Stavka producentov mleka v gornjem delu newyorske države, zapadnem delu Pennsylva-nije in v Vermontu traja že deseti dan.
Ob glavnih cestah so piketi, ki ustavljajo truke, vozeče mleko proti velikim mestom. Ce slučajno ne spremlja truka aržavni policist, prisilijo pi5-keti drajverja zliti mleko v jarek. Vcasi primešajo mleku tudi petroleja ali ga drugače napravijo neužitnim.
Taki dogodki 'so v vsakem farme rs kem štrajku nekaj običajnega in vsakdanjega. Harry A. Carnali, tajnik Dairy Farmers unije, je prosil pred-sednika Ameriške delavske federacije, Williama Oreena, za pomoč.
Greenu je odvrnil, da simpa-tizira s štrajkarji in da se pen vsem" strinja z njihovimi zahtevami. Obljubil je o zadevi razpravljati s predsednikom Roosevltom, poljedelskim .tajnikom Wickardom in newyor-škim županom La Guardio.
Pri bivšem veleindustrijalcu Owenu D. Youngu, ki ima veliko farmo v Van Jlornesville, N. Y., ter se je tudi pridružil štrajkarjem, so bili zastopniki 55 tisoč farmerjev.
Prosili so ga, naj v posebni prošnji utemlji pogoje štrajka rjev ter naj pošlje prošnjo Zvezni in državni tržni oblasti.
K t.emu koraku jih Je napotil gQvemer Lehman na nedeljski konferenci.
V	New Yorku je izjavil župan La Guardia, da je mesto zadostno preskrbljeno z mlekom ter da se je prebivalstvo iznebilo skrbi, ki so ga navdajale prve dni štrajka. Položaj se od dne do dne izboljšuje. V sredo je dospelo v New York dvestotisoč kvartov več mileka kot pa prve dni tekočega tedna.
Kot znano, zahtevajo štraj-karji za 47 kvartov mleka $3.
V	Newton, N. J., se je vršil
važen seta nek prekupčevalcev mleka in farmerjev iz Sussex okraja. Farmerji zahtevajo za 47 kvartov mleka $3.35, d očim dobivajo sedaj od $2.36 do $3.
V	slučaju, da bi ne ibilo ugodeno njihovim -zahtevam, so zapreti]i s stavko.
Slovenijo zopet delijo
Po novi pogodbi bo cela Slovenija pod Nemčijo
Poročilo iz Rima pravi, da je bil podpisan nov sporazum med Nemčijo in Italijo glede meje zasedene Jugoslavije.
Sporazum je bil v torek podpisan, v Berlinu v nemškem vna-njem uradu. Za Italijo ga je podpisal italjanski poslanik Dino Alfieri, za Nemčijo pa tajnik vnanjega urada baron Ernst v. AVeiszaecker. PoRtavljeria bo posebna komisija, ki bo natančno določila mejo meti Nemčijo in Italijo.
Po .tem sporazumu bo ostala večinoma stara meja, kakoršna ,><? bila med Jugoslavijo in Italijo ter bo tekla nekoliko sever-iio od Reke, nato pa se bo obrnila vzhodno proti Hrvatski. Tako bo Slovenija pod Nemčijo, Italija pa bo imela Dalmacijo.
krtače in čevlje. Njihovi voditelji so se začeli pogajati z vodstvom kaznilnice, ki je o celi zadevi sporočilo v Washington.
V odgovor je dobil ravnatelj značilno vladno* * odredbo: — Voditelji štrajkarjev naj bodo takoj premeščeni v druge kaznilnice.
Nekaj jih je bilo poslanih v Atlanto, Ga,, nekaj pa v Alca-traz, CaJ, Stavkarjem ni kazalo drugega kot obnoviti delo.
Stavki je dalo povod podal j* sanje delovnega časa. Prej so delali po 39 ur na teden, dočim je bil s prvim julijem podaljšan delovni teden Aa .44 ur. *
Delavci pri Western Cartridge Company v Alton, 111.,
TUDI DELAVSTVO BO ODLOČEVALO
Vojna industrija je bila zgrajena na sitroške civilnih odjemalcev, vsled česar so' se pojavile razne težkoče, ki jih bo pa mogoče odpraviti.
Vlada je pozvala organizira-
Seattle - Tacoma Shipbuilding Corporation je sklenilo v svr-ho pospešen ja protiukcije delati po šest dni na teden. Za 48 urno delo bodo dobili tako plačo kot če bi delali 54 ur. Ladjedelnica je doslej zgradila pet tovornih parnikov razreda C-l ter ima naročila za 42 nadalj-
no delavstvo, naj prispeva svoj delež k odpravi težkoč, ki so se pojavile z uveljavljenjem vojne industrije.
Pred nekaj ieti je bilo v Združenih državah razmeroma
ie ltULl° tovarn, ki so izdelova-2100 detawv -^rdjedehricif le vojne potrebščine. Skoro
vse so prodncirale izdelke za privatno porabo.
Ko so pa vodilni možje sprevideli, da bi zmagovit Hitfler-
katera izdeluje brezdimni smo-! nih ladij in tankerjev,

Vojaštvo in štrajkar
Iz Washingtona poročajo, da je bila na izredno burni seji CIO voditeljev sprejeta resolucija, ki odločno obsoja pošiljanje zveznega vojaštva proti štrajkarjem.
Četudi v resoluciji ni izrecno omenjen slučaj North American Aircraft Corporation v Inglewood, Cal, ve vsak, da je dal resoluciji povod nastop vojaštva v tisti stavki.
Sprejem resolucije so priporočili: Philip Murray, predsednik 010; R J. Thomas, predsednik unije avtnih delavcev, in John L. l.ewis, predsednik United Mine Workers.
John L. Lewis ni že izza meseca novembra imel tako ognjevitega govora kot je bil njegov govor na konferenci."
Pomanjkanje vina Franciji
Da se prepreči pomanjkanje vina, je prebivalcem lyonskega okraja prepovedano piti vino pred enajsto uro zjutraj.
Odredba velja le za poletni, čas. V vinorodnih francoskih okrajih imajo delavci navado piti vino ze za zajtrk. Lani je bil pridelek grozdja normalen, in bi vina ne manjkalo, če bi ga toliko ne pošiljali v Nemčijo.
Petodatotno. zvišanje
Vodstvo Boeing lirplane Co. tovarne v Wichita, Kan., je dalo svojim 4000 delavcem pet centov. priiboljŠka na uro.
Antracit se bo podražil
Dne 15. avgusta se bo trdi premog podražil in sicer iza 15 centov pri toni. Pri rovu bo potemtakem veljala tona premoga $6.60.
Premogovne barone so k temu baje prisilile povišane mezde in višje cene za materija!.
Berlin svari Washington
Nek zastopnik nemške vlade je rekel, da so Združene države s tem, da so zasedle Islandijo, napravile dejanski vojni kcf-liJc in da so svojim vojaštvom zastopane v vojni zoni.
"Iz vojaškega stališča bi ti vojaki mogli ravno tako biti v kakem angleškem pristanišču,'f je rekel.	:
Rekel je 'tudi, da zasedba Islandije jasno kaže na namero predsednika Rooaevelta, da hoče zaseti tudi Azor&ke in Cap Verde otoke in frakar v Afriki.
44Roosevelt se je dolgo bližal vojni," je rekel, "sedaj pa se ji je približaj še mnogo bolj."
List "Deutsche Dlploma(ti«che Korresponden-z' * pravi, da je zasedba Islandije sunek v hrbet evropskim narodom, ki se bore proti boljševikom za ohranitev -za pa dne evropske civili-1 meriki 8 milijonv 735 tisoč ne-zacije.	_	I zaposlenih.
Manj nezaposlenosti
Meseca n^ja se je znižalo število nezaposlenih za 1 milijon 395 tisoč. Soglasno s poročilo. Narodnega konferenčnega urad, je zdaj v deželi Še 3 milijone 962 tisoč oseb brez dela in zaslužka.
Tako malo nezaposlenih ni bilo ie izza meseca septembra 1930.
Lanskega maja je bilo v A-
PREMIRJE V SIRUI
Francoska vlada maršala Petaina v Vichvju je naznanila, da je bil poveljnik francoske armade v Siriji general Henri Dente poblašeen, da takoj zaprosi za premirje angleškega poveljnika.
Kmalu zatem je gen. Dentz obvestil maršala Petaina, da
je s posredovanjem ameriškega konzula . Kornelija Van H. Egerta prosil angleškega poveljnika, da sovražnosti prenehajo.
Angleški general bo najbrže vstregel prošnji gen. Dentza ter bo za premirje dal velikodušne pogoje.
jev pohod porazno vplival na Združene države, je kongres na predlog Rooseveitove administracije uveljavil daleko-sežne odredbe za obramlbo dežele.
Sprejeta je bila postava glede obvezne vojaške službe, in kongres je dovolil tisoče in tisoče milijonov dolarjev za £?r&dnjo novih ladij, letal, tankov, topov in drugega orožja.
Res je bilo v ta namen zgrajenih nekaj novih tovarn, po.-večini so pa tovarne, ki so leta in leta producirale potrebščine za domačo porabo, prevzele vladne kontrakto ter izdelujejo zdaj naročila za ameriško armado, mornarico in zračno silo.
Najmanj devet tovarn med destimi je več ali manj v zvezi z vojno industrijo.
Posledice gesla: — Najprej mora biti Amerika dovolj zavarovana, potem pride šele drugo na vrsto! <—» so bile kaj kmalu opazi j i ve.
Civilnemu prebivalstvu sicer še ne manjka vsakdanjih živ-
ljenskfli potrebščin, toda v marsikaterem slučaju so omejitve potrebne.
Urad produkcijske uprave, ki mu načel ujeta Knudsen in Hillman, je objavil, da bodo vkratkem imenovani za vsako Važnejšo industrijo v deželi posebni delavski odbori, čijih naloga bo, ukreniti nekaj konkretnega glede porajajoče se nezaposlenosti v tej ali oni industriji.
Mnoge tovarne, ki še vedno izdelujejo potrebščine za civilno prebivalstvo, so naprimer ootrebova/le velike množine a-luminija. Ker ima pa vojna in- i dustrija gJede dobave aluminija in drugih važnih kovin pred tem tovarnami prednost, bodo morale odpustiti večje število delavcev. Kam s temi delavci? Na to vprašanje bodo morali delavski odbori odgovoriti in
svetovati, kje naj se jih zapo
sli.
Istočasno je odbor produkcijske uprave sporočil, da stav ka v vojnih industrijah 21 tisoč delavcev, dostavil je pa, da tovarne za letala, ladjedelnice ter tovarne zA strojno orodje zdaj vsled štrajkov niso prizadete.
Pri Caterpillar Tractor Company v Peoria, 111., stavka naprimer 10 tisoč delavcev, članov CIO.
Ker vodstvo CIO te stavke ni odobrilo, je upati, da bo kmalu končana.
V ttrugi polovici meseca junija je število štrajkarjev v vojnih industrijah znatno ua-eadovalo.
Od 16. do 30. junija je bilo vsled štrajkov izgubljenih 144 tisoč 620 delavnih dni od 1. do 13. junija pa 377 tisoč 700 delovnih dni.
ALKOHOLNE PUACE SE BODO DOSTI PODRA2ELE
V tdku dveh mesecev bo cena poskočila baje za 20 odstotkov.
V teku prihodnjih dveh me-sec©v se bodo alkoholne pijače podražila najmanj za dvajset odstotkov. S 1. septembrom bo davek na galono žganja povišan za en dolar. Ta davek bi distilerije same plačale, toda podražitvi produktov jih silijo povsem drugi razlogi.
Cena steklicam je narasla za deset odstotkov, alkohol za gin se je podražil -za 40 odstotkov, sodi so 33 odstotkov dražji, kalifornijsko vino je poskočilo v ceni za 30 odstotkov. Podražili so se tudi zamaški in prevoz.
Vzrok podražitve je tudi v tem, ker velike distilerije pokupijo vser kar morejo dobiti. Prodaja v trgovinah na drobno se ni znatno povečala. — Največ se proda žgfinja iz rži in koruro, ddčim za škotsko žganje, ki je pred probibicijo uživalo tako velik sloves, zdaj le redkokdo vpraša.
Laske knjige prepovedane v Philadelohiji
Šolski odbor v Fhiladelphiji je dal odstraniti iz višješolskih knjižnie tri italijanske knjige, čelš, da vsebujejo fašistično propagando.
Knjigo se imenujejo "Italijansko življenje," "Italija v preteklosti in v bodočnosti"
Zastopnik- produkcijske n- ter "Preporod Italije. •prave je rekel,	rwr»i— ».ii. — i—
aa je položaj zelo ugoden, toda tak kot bi moral biti, bo šele takrat, ko v vojni industriji sploh ne bo nobenega štrajka.
Knjige &o bile v knjižnicah že izza leta 1936, šolski odbor je bil pa šele ssadnje dni opo-zarjen na njihovo fašistično vsebino.
DESET ROCKEFELLERJEVIH ZAPOVEDI
Predvčerajšnjim zvečer je rejeno življenje in da je gospo-
John D. Rockefeller po radio oznanil "temeljna in večna" načela, po katerih je vzgojil svojo družino.
"To so načela," je rekel Rockefeller, " v kartera-je veroval moj oče in po katerih je vodil svoje življenje. To so načela, katerih sem se naučil na kolenih svoje matere."
Te zapovedi so:
1.	Verjem v najvišjo vrednost posameznika in v njegovo pravico do življenja, svobode in sreče.
2.	Verjem, da vsaka pravica nalaga odgovornost; vsaka priložnost obveznost; vsaka last dolžnost. ~
3.	Verjem, da je bila vsaka postava narejena za človeka, ne pa človek za postavo; da je vlada služabnica naroda, toda
ne njegov zapovednik.
4.	Verjem v dostojanstvo dela, bodisi z glavo, ali z rokami ; da svet ni dolžan dati človeku življenja, pač pa mu je dolžan dati priložnost za življenje.
5.	Verjem, da je varčnost neobhodno potrebna za lepo u-
darstvo prvi pogoj za zdravo finančno zgradbo, tako v vladi, kot v trgovini in v zasebnih
zadevah. * ■
6.	Verjem, da sta resnica in pravica temelj za stalni družabni red.
7.	Verjem v svetost kake obljube; da mora biti beseda moža tako dobra kot njegovo poroštvo; da je značaj — ne ibogastvo in ne mogočnost in služba — najvišja vrednost.
8.	Verjem, da je koristno delo skupna dolžnost človeštva in da je samo v čistilnem ognju požrtvovalnosti pokazana veličina nesebičnosti in je velikost Človeške duše svobodna.
9.	Verjem v največjo modrost in ljubezen, Boga, pa naj ima kakoršnjekolli ime, in da se najvišja popolnost posameznika, največja sreča in najobsežnejša korist najde v življenju, ki je v soglasju z Njegovo voljo.
10.	Verjem, da je ljubezen najbolj vzvišena stvar-na svetu ; da more le ljubezen premagati sovraštvo; da more «>ra-vica in volja zmagati luu". -,'.|o.
i WJM1J TBC KOT i	VA DAN DOBIVATI |
i J C "GLAS NARODA"
f	I PO PoSn NARAVNOST NA
f f^fcf SVOJ. DOM OxwumH MM, i k	HMj ta n—ih»t).
f :: Citajte, kar Vas grnimBI VI
»»VABtZ S 6 DKew Torit
Thursday, July 10, 1941
TBTIRO VXIJBH
J

OBLETNICE BITKE
Te dni so minila štiri leta izza spopada med japonskim In kitajskim vojaštvom pri iMareo Pok> mostu izven Peapin-ga. To je til začetek ene največjih vojn vseh časov. Prihodnjega septembra bo minilo deset let izza »ličnega dogodka v bližini Mnkdena, s čemer se je začela japonska invazija; Mandžurije ter svetovni napad na svobodo.	-
Mukden in Peiping sta precej narazen. Tamkajšnji dogodki leta 1931 in 1338 niso imeli na Ameriko posebnega vpliva.
Amerika je zamerila napadalcu, izrekla svoje simpatije napadencu, poslala nekaj darov in nekaj potrebščin Kitaj ski, in pri tem je ostalo.
Naralic temu sta ibila pa Mukden in Peiping postaji ob poti, vodeči okrog sveta, naravnost skozi ameriška mesta in
Newyorški odmevi
•v^. kee& r^/ -
• s
Kig je največja kar jih jetzakr^vil -Bitte* do dan est Če bi nefeal s tem stav kom, ibi vsak po svoji zmožno-fifi iaknŠal najti vse, kar se je EJgodUOf.v zadnjb dveh letih. In to ni malo. Na tisoče jih je, velikih in majhnih, prizadetih posamfeanikomi ■ m skupinam. Eman je stori, -to, drugim gOv nekaj pa ;'e skupnega, takega, ki zadeva v.-e ljudi in vse naiode, pa če so v vojski ail ne.
In to je ? Da, je vsak odgovor, vfiaika pogodba in vsaka dbSjuiba od njegove ■strani stra-
ni p rasen a. Drži jo ie toliko ste gre in podre vse, kar je Čl
da stedn^i čas rafoimer vsi drug
drugega. Treba je kupovatii, prodajati, zamenjevati, prerva* žati, razdeljevati — vse to se godi % 5rait4u .medsebojnih po~
godb	pPBMP
Kar naenkrat se prikaže ne-$ kdo, ki pravi: zan*e je pogodba samo toliko veljavna, v koti ilkor koristi meni. Kadar se mi adi, da pride moj čas, jo razdrem, vnTičim in napravinf tako. kakor sf mi zdi.
In ta nekdo je Hitler. Vise sorte pogodbe je delal med narodi, a do daiK*5 ni niti ene držal. Z nesramnostjo prve vr-
.:—, .ij^mni
i i	• -i S*
LJUDSKA KUHARICA
iNctjnove^ek *zfyrka nnvndil za imbinjo in dom. Gene 50c
NtrtUle prlj c*"
KNJIGARNI
S L O V E N I C
PUBLISHING
COMPANY
časa, da se pripravi, potem pa — ofoljjniba <go:i ail doli — napade. •
'Kamor ise oeremo v naravjjy vsepovsod vidimo gotovo zakone. ki so v naravti od njenega pueetka. Poglejte nefoesna telesa, s kakšno natančnostjo se vrši vise t aire goni. Na minoj,-te in sekunde kahko preračunamo za stoletja aid tisočletja, kdaj bodo solnčni ali mesečni mrki. »
Poglejte zakone v živalstvu. Mravljišče je kakor moderen aipartmvent, koder se vrši vbo življenje tako redno, da vzbuja zaoudenje vsakemu, ki to o-pazuje. Imajo stanovanja, bol-
preko ameriških farm.
Dogodki pri Mukdenu in Peipingu so dali deloma po- nišnice, bolničarke, grade za
na	ilnnac nnrl	irtn rt C ly/\WA W"» « li -1 run VM In	A n mmZ ' _ _*______L	*	•
vod, da je. danes pod orožjem skoro milijcm mladih Ameri- j pripravo posebne arene, imajo ka ncev, da se je ameriška industrija prelevila v vojno indu-! delavke, vojake Sn policijo. Mrijo ter da vladni stroški in ž njimi vred tudi davki stra-! KakSen rod in zakoli je v če-
liovito naraščajo.
Dve nasprotujoči &i sili, ki danes delita svet, sta dobili jasnejšo obliko pri Mukdenu in novo moč pri Peipingu.
Ena med njima je 4'novi red" diktatorstva. 'MussoH-ni se je hranil s tem močnim mlekom, dokler ga ni močnejši in dalekovidnejši Hitler zasenčil in premagal.
Pot od Mukdena in Peipinga je vodila do Addis Ababe, do samomorilne državljanske vojne, ki je razdejala Madrid in Barcelono, do Monakova, do Varšave, do Pariza, do Viehy-ja, do Aten in po zraku do Londona ter Atlantskega oceana.
Druga sila je "novi red" demokracije. .
Če kdo pomisli na poraženo Framci'jo in Skandinavijo, :ia prodirajoči armadi dveh diktatoratev, na krvavečo Anglijo ter na tako počasi se prebujajočo Ameriko kot da bi-se iie zavedala smrtne nevarnosti, se mu zde smešne govorice o zmagovitem pohodu demokracije.
Navzlic temu se je pa zgodilo na Kitajskem nekaj, kar se da smatrati za nekakšen preporod svobode, Tega pa niso povzročile Rusija, Anglija in Amerika s svojimi pošiijatva-lni vojnih in dragih potrebščin in tudi1 ne organizacijske zmožnosti maršala -Čang Kajšeka.
V stoterih bitkah, v selitvi petdeset milijonov oseb v ♦Svobodno Kitajsko, v razvoju "cest in industrij v <zve.stpt>i mili jonv Jn, milijonov nepismenih kmteov^ v kampanji, ki je rešila devetdeset odstotkov prebivalstva in osemdeset odstotkov kitajske zmlje pred napadalidem, je bila Kitajska prerojena. Noben voditelj ni mogel za povedati tega preporoda, Pojavil se je iz zemlje in ustvaril narodno dušo.,.
To, kar se je zgodilo na Kitajskem, naj prepriča za-padne demokracije, da. je svoboda že vedno življenje ustvarjajoča sila. Če je demokracija v nekaterih zapadnih narodih obupala sama nad seboj, se je s toliko večjo silo pojavila na Kitajskem.,	5
Anglija je močnejša, ker se je Kitajska tako hrabro borila. Preporod Kitajske naj pomaga <j|bnovifci v Ameriki vero v stara in preizkušena načela svobode človečanstva.
Svoboda ni mrtva in tndi ne umira, če je zmožna takih
čudežev. i
Imperializem umira v tej silni borbi. Duše belo—, rumeno- in črnopoltih ljudi se družijo v borbi za vzvišen cilj,. Tudi Rusija se utegne preporoditi v svobodi.
Nekega dne se 'bodo mogoče sestali ob Mareo Polo mostu zastopniki mnogih narodov ter odkrili spomenik novemu miru in prostosti.
— Niso obupali, — bo vklesano v spomenik. . — Niso bili strahopetci. Radi so žrtvovali življenje, vedoc, da mora pravita zmagati.
Ruska ojačenja
... S prve straiii
ški vojaki samo eno uro prej izvedeli, da bodo pričel^ korakati v Rusijo.
Primerjajoč Rusijo s Francijo, je Lozovski rekel,: da Francija ni bila poražena, tem več so jo izdali njeni poveljniki in vlada;
*4 Mi pa nimamo nikakega razkola med vlado in poveljstvom, med armado in narodom," je rekel, "To bp dolga, zapletena in zelo tezavjaa borba, toda že sedaj. je jasno, da Nemčija iz te vojne,ne bo iz-
šla kot zmagovalka, kajti ni silo^da se oavrši to, kar je dovolj imeti vojaško iskuštvo prav.	1 _
s tanki in bombniki. Kdor bpče. Veliko važnejša je pogodba zmagali, mora imeti ljudi, ki za skrajrinoh ki, ji pravimo dr-vedo, za kaj se bore."	žava. Naša repnlblika se je za-
Angleški vojaški krogi pra- čela s tako pogodbo — izjavo vi jo, da»o dosedaj Rusi jproti neodvisnosti — ki je večen do Nemcem na osrednji fronti po- kument previdnosti, razsodno-slali dva do tri miljone voja- sti in poštenja n&Sih prednikov. Y prihodnjih 4veh ali treh kov.
tednih se bo odločilo, ali fro Čkxvak ne more živeti sam vojna dolga, ali kratka. Nem- na tem sveta. Vsak čas rabi ei so spočetka imeli, nekaj u- nekaj od nekoga, kar dobi po-[J spehov, toda sedaj so jih. Ru- tom medsebojnih pogodb. Dr-si vstavili od Severnega lede- žava je sicer veliko telo, a nega morja do Črnega morja. praV .tako odvieijod v^ajft bliž-V Londtm je bilo .poročano, njih in' ^daljših sosedo^ kakor da je sedaj reška armada po- ti in jaz. Ves evet je nave-polnoma jnobilMraaa,	Zfin in povezan med sabo tako,
belnem panjw.
Tega živali niso ustvarile sa-mQ od sebe, ampak je del narave, parvHWo nagon.
Če bi me zdaj kdo vprašal, v čim se človek najbolj loči od vsega stvarstva, kar ga je nd zentlji, bi tafeoj ogovoril: v tem, da je nstvafril med safbo dogovore, pogodbe in zakone, kateri vanujejo- vse naše živ ljenje. Ti zakoni niso saeer na ravni, toda narava je bila zopet tista, katera jih je izsilila. Vzemite čIoveksr*to, pa ga postavite za tisočletja v dobe, ko je bil vjsak 2ase zakon in država, to se pravi : delaj je, kakor je bioj najboljše zanj, bre^ ozira na drage..
Kaj je zakonska zveza med možem in ženo? Pogodba, dogovor, prostovoljna vez, katere se je -treba držati, če hočemo. da obstoi i dritizr nsko življenje. Kaj je. država drugega, kakor to? Skupina ljudi, katera vzprejme vsled medse-Ibojnega dogovora gotove temeljne zakone, kaj se sme in kaj ne.
Kaj je trgovina, ali denar? Sam dogovor, obligacija, kako bc m kako mtora biti.
Vsak človek v civilizirani človeški dvužbi se giblje vse svoje življenje med samimi rpo-godbam& in doioebami, kaj smje in kaj ne, kaj je dovoljeno in kaj ni. Vsa naša varnost življenja in imetja je pogodbena. Izkratka; temelii vse človeške d»^ržbe je pogodba. Brez nje se neba vse.
Vsaka pogodba je važna recimo za t|ste dve osefbi, katere jo sklenete. Če ena stranka ne drži tega — je kazen. To se pravi; pravica pride na pomoč in določi — če'treba — s
ve^ka dngžba zgradila v tistih letih svojega razvoja.
Kaj pravite o človeku, ki ne drži pogodb? I>a je navaden zločinec, katerega bi bilo treba pirjeti in,postaviti pred pra-vieor In o človeka, ki ne drži svoje besede? Takemu pravimo: fhgamfož.
"No in to je Hitler v politem pomenu besede. Še dve leti ni od tega, ko je napravil tako pogodbo z Rusijo in si©er za deset let. Danes mori in kolje po ruskih poljanah kakor sestradan volk. ki ne pozna ni-kfoigar 'razvem sebe* To je njegov zadaiji greh. Prvi je bil iizvršen nad Poljsko. In vnnes so prišli v£i drogi narodi in države- ki jih je podjarmil s »ilo oražia.	-, .
V«sak človek z navadnimi človeškimi možgani mora razumeti to. In posledica mora biti samo ena: takega čioveka je treiha vni*5ti«S pravico ne gre, ker ni danes, dovol-j velika in močna. Gre samo t enyn na-činomt, to je s ^ silo. r ipa po menja vojno. "
. 'Zdaj pa pridem do dragega važnega vprašanja: vojna. E3do je za njo in kdo proti nji? -Vsak pameten človek je proti — o tem ni treb? raaprave. Proti sem jaz in ti in vsi okoli nas. A. kaj mli to paniaiga? Nekdo prihaja oborofcefl f>roti tebi — knj boš?
Kaj boš in moreš drugega,' kekor klin s klinom? Kdor je pripravljen držati gobec, <Ia mta. padajo* klofurte od dpisne i-n leve, svobodno mil. So tndi take golazni med čolvesfcvora, ki so zmožne prenesti vse. Toda devet desetin ljudstva misli drugače.	-
Življenje je eno in vredno, da ga živiš samo tedaj, če se g»ibljesNv njem ko človek. Kdor pp.de na vkjgo potepenega psa, tistemju je vseeno, kako živR.
Hitler divja že dve leti po vsemi sveto. V Evropi mori in kolje,;po morjih čaka, kakor morski ropar in potaplja ladje, po državah izven vojne pa de-Jajo njegovi agenti in pripravljajo pota za bodoče zmage.
Kdo so ti agenti: Tindbergii, Norman Thoanas, Wheeler, Plvnn in nešteto drugih. Tudfi
beeev in lisjakov, ki delajo in-direktno xa -Hitler^ Pred vwein ga pcwipi.ra bogata klasa s tiihkn upanjem, da jim bo Hitler pustil t6, kar imajo. Ta razred ni niskdar bil firngega, kakor igose<n>ca na zdravem: človeškem telesu. Ustvarjajo naj drogi — ti pa samo žri, in. zri. Vilada, narod, ideali, prineipd — ha, to je samo za mašo. Tolar in zopet tolar je njihov bog. za vse drugo se ne, brigajo.
Eni so torej iz tihe ljubezni za Hitlerja. Dragi so zopet iz sovraštva do komjunizma. Tretji so vsled svoje plitkosti in slabo razvitih možganov. O, in potem je še veliko vrst.
Spolih je ta le Hitlerjev "napad na Rusijo povzročil v ka pitalistični druizbi boljših* tak rieet, da n-? vedo, kje <bi ga načeli. Tudi če ne marajo Hit-elrja, bi viseeno ne prfvošč&li, da ga ustavi, ali celo premaga Rusija
Imamo pa «še potrebno «knpi-np trapastih orač, kateri so jih dobila vsled premen jenih razmer na svetu strahovito po /buči Med nami — kakor med drugim)* je gotov odstotke takih., ki sicer.jie odklanjaj o a merišfeega kruha in anreiGšfce demokracije, a imajo za zahvalo vselej ipripvavljen kamen v ruti. Slišali $0 nekje nekaj o komnn»zmu — krj. teea sami ne vedo. Pa ga jemfljejo tako, kakor.pred leti soc^jalizem: bomo visi "glih" — kar že to pomeni.
Dokler ni Hitler napadel Bu-siie, je bila ta vojna "imperialistična in kapitalistična" dela'' so povsod za: nekak mir in sAbofcrrat'i, kogar in kjer so mo gli. , *
A z napadom na Rosi jo ise je čez noč jzpremendlo vse. Naen krat je postal svetovni nretež boj za človeika in njegove pravice, boj za svobodo vse,, kar leze in gre, naj se nvrsfli proti Hi+^erju. Človek bi se smejal, če bi ne
Dom ni več tisto, kar je bil nekoč. Posebno ameriški dom o Vi niso več;	" r ' ' *'
Pred desetletji-eo se vsi do-' ■mačr v^seii, žalostni in sveča-. ni dogodki za vršili doma. Zdaj je drugače. ;
Poroke se vrše v najetih dvonanah; mlada mati- se ^do-m*ni z zdravnikom, da ji preskrbi v bolni^fiei prostor za porod; jn v bolnišnico pošljejo foolnika* kajti kdo se mu bo iz-ogjbal doma. In, ko človek skle-ftie s tem svetom račune, ga prevzajne. . pogrebnik v svoje varstvo ter ga v- woji kapeli položi aa pore.
In če se natančno premisli, je prav tako. . V bolnišnici je doJ?a postrežb^, zdravnik je viedno pri rokah. . * '
Rojak Frank Podkovec se je že precej-, v. letih poročil. Leta nvu ni nihče bral., niti iz tobna-fenja, Že manj jia z obraza. Z ženo, dasi ije bi|a ^koro polo-VWO mlajša od njega, sta 4)ila čeden . par. In rad jo.; je imel bolj nego vse hft: svetu. , Pred poroko in prve mesece
V TRENUTKIH PRIČAKOVANJA
_t »-
gani, tn biki vendar morali iz najti, kaj je in kaj ni.	' 1
Sem zmiraj za -zdravo kritiko vsega in povsod, toda človek mora in4eti nekje neko zrno, jedro, ki ostane v njem vse dni -tvojega življenja. Tje. pride vse. kar se dogaja na svetil oziroma vse, kar zadene naše cJei in naša n^e^a >
Tisto jedro je sestavina	** , »
ga, kar se je človek naučil v!V?ako zeljo lbom bral 1 življenju.'f Ako se ni učil, potem je seveda tam prazno. Tak človek je samo še-slapa, ki večno lovi foke mimogredočih. Koga. vjsSi*,-itr-vAanK'^Daiies B tem,- jutri z drugkn, kakor na-ne:e prHikas •	t
Sem zmiraj zato, da se člo-veku <pnsti, ikar je njegovega. Še vee> da se spoštuje, četodS nima nobene skjupiiofsti z mo-jinf. Ampak če v Čiovekn ni nič kakbr so pokazali ti Savli. ,pq-tem jie morem repi;,dnsgega. ka-kor da so fistke strašne, a potrebne. Baš naše' države nam dokazujejo, da se je z generacijami rodilo in ohranite toliko število 'mulcev, da — če že n^ Ogrožajo — pa višaj ovirajo zdrav Člbv^i' Mpredek.
Kar je doberga na svetu, le leti lahko že v višjo šolo. Ne-sem ž njim. To: da; amtpak;	«« ««
.pride zraven tistega, kar imamo. To -e pravit ne dam ^iČe-^ar iz rok,, vzprejmem $n doda Tnla taka prememlba ne. samo j«m pa,vse, kar, bi se mi zdelo
dobro in pošteno «a urejeno.irjlo-
vesk dr^ižbo. > . V" Hitler podli ra vse, kar je ogradila človeška družba v ti-sočiih letih. In daje?- j :
To je vaszno. • Nacizem je neka čudna zrrtes. ^gki funt Mjas-^olinija, en funt HMerja^ Tri funte iz komunizma, tri funte iz biblije —r katero §joer zanikajo : jriede« '^aavaljenih-ifi poklicanih" , narodov, dva funta srednjewske tradicije o enena bopm, enem cesarja in enem narodu, font Miohameda, v času
po poroki ga je skrbelo, če jima ^ nebo blagoslovilo zakon, pa ga jima je^ Dolbrih deset nie-seeev po poroki se je približala ženi huda. ura. V bolnišnici je že prej zarental d Pber;. prostor.
—	Naj velja, kan- hoče, — »je bilo njegovo načelo^, — samo da bo vse v redu. . A
Zjutraj ob šestih so jo odpeljali, ob sedmih je šel delat. Strašno dolg je bi! tisti dan. Ni mogel in ni: mogel pričaka -ti konca.
Po, delu se je hitro preoblekel, stopil v satlon in prosil gospodarja, *naj telefonira v bolnišnico, kako in kaj. Gospodar "ie vniil od telefona z.vesel o novico, da je vse v redu- in vse fzdravoi. U ■ h >ir, « . ,
Frank je v^erel petak na ba-ro za pijačo in za -eigare.' Vsi naj pijejo na zdravje, njegovega prvorojenca.
so mu ponudili' avtomobil, pa se je raje odpravil peš, saj je.bilo komaj četrt.milje do bolni&niee, ,in navdajade so ga- tako sladke, sanjam podobne mislL Zš^ves »vet bi ne hotel, da bi mu jih motil kakšen spremljevalec.
Počasi je stopal, veselo požvižgaval, pred njegovim duševnim, očesom se je pa vrstila sjika za sliko, ena prijetnejša od druge. .
—	Uboga reva, — se je spomnil žene, — dosti je prestala. No, zdaj je že vse končano. Zdaj se že blaženo smehlja novorojencu. Dober sem bil žnjo, j vprihodnje bom pa še boljši,
iz oči
in z obraza.
—u Po. štirinajstih dneh bo krst. Sicer gospodje ne krste radi 0]» sobotah, pa ga bom že preprosil. .Petdeset dolarjev bo šlo za kr&tijo. To je »za jed, pijačo in ciagre. Prijatelji 1 se bodo še lejta in leta spominjali, kdaj so pri Podkovčevih krstili. Fanta bom krstili za Franka: Jacz sem Frank, ž§na je Franca, moj oee je bil Franc. In tudi stari O"^
—	Ce bo'količkaj otroka, bo še pred letom shodil.' Nič ga ne bomo mehkožili. To bom ženi prepovedal. V krepkega fanta naj se razvije. Pp šestih letih bo šel v šolo. Gotovo se bo dobro učil. Saj smo bili precej brihtni v naši družini. Če bo
.priden^ gre 2 dvanajstimi
žalosten, amt>ak naravnost .škandalozen dokaiz človeške za-bitosti.. Ako bi- ti ljudje brli zasledovali doeodke « jrvojhirf
med nami je nekaj tp sorte jaz-1 očmi in presojali s svojim? mož-
kaj. denarja imam že .na strani, hekaj ga bom pa že prihranil, da bo za kalič. Z dvaindvajsetimi leti bo že lahko advokat. Nisem prijatelj politike,.toda odprta glava v politiki • daleč pride. V okrajni' odbor bo izvoljen in ker bodo vpoštevali njegove zmožnosti, ga bodq'poslali v kongres. In kdo ve, kdo ve, kaj prinese <qas. Naključje igra včasi velijo vlogo. Že marsikaj neverjetnega se je zgodilo na svetu, čemu .bi pa ne bil Frank Pod-kovec^ Jr., izvoljen za predsednika Združenih držav?' ^
Te misli so mu brnele po glavi še na hodniku :bodnišnke. Uradnici je^ povedal svoje in ntjvajje razdivjano«tt,4 dva! ženino ime. Pogledala je v fca-iunta hunskrh k^pit, na kateri-I P^ik in rtivt fet*tala. —.-Soba mi ni nikdar *eienela Za.4ty,:v2ip, — je dostavila, zabelo deset funtov iz pregraje | Strežnica ga je po kratkem ža prešiče, 10 funtov londonske Jk>l>otavljanju. pustila v ^sobo mp^e, da se ne'xMi in^O fon-l^ so se mu težko privadile
tov nemške ahotiMi — jia ima- *«nacnega pro&tbra. te Hitlerja in njeigov nacizem, ; s postelje se mu je smehlja-.	. lfc žena. Bleda je 'bila in irpa-
•Kon^ur je do tega, dar ostane ^ toda -njen smehljaj je razpet, kakor ga • poznamo, da. jodevai - netememo .srečo.in zastane redi	? dovolj^vo. letnem razvoju el o v e5k e družlbe,'
da. obdržimo in razvijamo vsej, kar sn*>r domisli ^ in kar imanaio, mora postati vojak. V nnifor-mak feado ^tfefc^Kr^ftodb p^tK-
K^Sflli^wiJc oŠ-
i .ul«Tir:e r
Z raJilo kretnjo je pokazala «na dva «avojčka-poleg sebe.
jc »šepnil«;;— -kakor dva an-geljefea.

ss

M GLAS NARODA" s
y (fVHM Ot TEB	V_I
3wm6 uAPakUiM kjr gbTwIt PobUaWn« fiifj. (A Oorporatloa)." rnak Salter, Preaddeat; J. Laptfm, See. — Place ot buslnew of »Ml MvpoMtlon and addreMaa ot above office«: 21« WB8T 18ta BT&BOT, NEW TORK. N. X. ' f
48th Year
Naroda" ta leešed every except Satardaja. Soodayi
- r. -<;■ ul BoUdeya	^v^ ii
Subscription Yearly »8.—. Advertleement on AgreemenL *
Ea celo leto velja llet ea Ameriko In Kanado 98.— ; m pol toU 18.-; ia Mrt leta »Lflft. — Za New Tork aa celo leto 17.— ; ca pol leto S&Sa ea laoaemetvo aa celo Mo 17.— ; n pol leto «8JtO.
"Glae Naroda" lakaja vsaki dan laraemSl eobot. nedelj in praanlkov.
•OLAfl NAHODA." ti« WEST 18tk STREET, NKW YOUK, K, Teie^keoe: CHeteea I-1M]
a % % a e a ^ »^^^ > e e e a a a a a » e ■ ■ 1
KUHARSKA KNJIGA: [
- Recipes gf Ali
I 1 >•• t « t
N^ons
(V, angleškem jeziku) .
RECEPTI VSEH NARODOV .aj j
Stane samo V t
. ■ h
^Knjiga je trdp vezana in ima 62! 8trani"^tlf«
-'	l	. ti^'J "	" r i -n
Recepti so napisaBi v angleškem jeziku/ponekod pa spš{ JncU v jesik^ nawxiar ki^m ie kaka jed posebno v navadi^ Taloijl^fllenekaj posebnega ža one, ki se zamirajo iaf* ktma&P ** ^j« v njem . ^nljoij i^veibati Ing
1
pri
mjlGAENISLOVENIC PUBLISBINGtG
116 West I8th Street : : . " New-Yoxi, nJ Y
: -•-■■■ --i---

hu ■	oifmm^vr.t
NOVO ^BNBRSO »RUfcTVO Val	'-TTrikaj
^mo'vst'anovili druStvo' pod i1 raenomi">•Jugoslovansko jsfere" in bo .deloval i»a podlagi "na pomoč revnim otrokom v* starem kroju ali v Kanadi.^!
Vvsaka, članica bo tudi podpO^o v slučaju bolezni. t ; Vsafca Jngoslovanka, kater« sehboe Vpisati v družtvoplačd 60o vpismin* isi lOtf " mesečno in naj pride na prihodftjopge* jo, katera bo 15. julija -pH Mrs Mara Šrffean, Lafneqne, 6b 7. uri ztfeeer.«. ' ' ,v ■' 1 ' j - Jugoslovanske sestre smo i* iheie 22. Junija veselico in smoM naredile $5l;30 čistega. dobička: Zato se vsem goetom, Itate-ri'feo nas obiskali, najlenAe: zahvalimo. s »	••«
Draštvo "Jugoslovanske Sestre" Tillie Lovšin, tajnica.
ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA
VRATA.
* .? . t ' i • - ... ....
tjsti večer z najinimi najboljšimi pijatelji tak« lepo zabava li. Mera vesela pa je: bila' še bolj popolna, ko sem zagledal svojega brata Math Vihtelieha s soprogo in brata moje žene. Mr. Troha e tvojo -soprogo. Pri: 31 i Ko iz Cleveland*, <DL, da na-ma oedbno čestitajo. * r;
Zatorej se še t-nkrat iz zsrca lej)o zahvaliva našim otrokom m lbratom, kakor tudi vsem navzočim pfi j at o 1j em za čfestitke in dartla. Xaiaa pa bo to spo-irfin, katefrepra ne^bova nikdar pozabila.
John in Rosa VihteVioh, Dt r*i% Mieh.
■ ■— j ' 1.	■
»SMRT VZEI jA V ENEM ; IHNEVU DVA V DRUŽINI.
Dne 22. junija je v Forest City, Pa., avtotruk do smrti povozil 4-!etnega slnrvenske^a dečka Edvarda Marin&ife, Natega dne je pa tmirl stric matere ponesrečenega dečka Frank Qer-ftpV-stM^to' let indoirm h Sv. Lovrenca ob Temenici pri T^refb-n*em na Dolenjskem. Tako je smrt z nesrečo in boležnTao pobral a dva člana i>fe dražine v enem drievn, kar je'redek ski-čai. Pokojni irerstel je Yflk v Arueftki 36 let iri tukaj zapušča ženo, dva sinova, hčer, dve se-' tri, bratranca in >estrično.
2foATA POROKA V "
. CALUMET, MICH.
Takaj stfcv slavila dne 5. julija zlato" poroko, zakonca Mr. in Mrs*. Martin in Marija* Mi-helčie, ki stanujeta v lastni; hiši" na Waterworks Location. Redka slavnopt se je vršita v Kohimbns •' dvorani na Sedmi utrci na Calumetu.
NESREČE V PENNSYL- ' VAšNTJI
Dne 2, julija se je: pri delu v premogovniku v St. Michae-la* ponesrečil Tone Ivančič. -— Odtrgalo mu je dva prsta na roki, sredinec i« prstanec, in nahaja se v bolnišnici v Wind-be rjo. Dalje se je pri delu v premogovniku ponesrečil Alojz Sv igel j,' kateremu je odtrgalo nogo v stopalu in zdravi se doma.
Rojake prosimo, k- o., pošljajo sa naročnino, da se poslužujejo —
tmiTED STAt^fi * * t - otfromj»V i OANADIAH i
postalmonsy =
s ko je^vain le priročno
NAZNANILO in ZAHVALA
- ' '< : - i J 1 ' •> i	C t - % '
S tužntm Ih pottiim srcem naznanjam«* Vs*»m "sofortnlkom. prijateljem in znancem žalostno ves«, da Je preminula dne 17. JaniJa 15M1 moja Uid^Jena tHeproca im nmU — , .	^ ,	■
Frances JRftte
# >r rblfertarPETRICH
Pokojna Je umrla po Šolsi in muli bol^Ši t sttrowi SO Jet. Doma
Je bilaL od Sv. Trojice.	"''
.. ^ . • -j
Doklej Je Stwek 2iv sam ne ve koliko ima prijateljevi Doka* koliko prijateljev je Imela Je bil veličasten pogreb. Pogreb ge Je vrgfl dpe 21. junija ob 9. url dopoldne Lz hlfie iajoatl v Johnsonburgu t 18 mHj oddaljeni Kane na St. Calllstns pokopališče. Pokopana je bila po ppr_ l(vepem katoliškem obrodu,
Itkreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali tako lipe vence' in »o*e sledečim: ..	^ ' . t ,
Mr. is Mns. Charles Rote, Jr.	Mr. in Mrs. Frank MaJjavec la
in drpiini U (iowande, N. Y. družini i , t,-	, >
Mr. in.Hrs.1Gr»lj in družini 1»	Mr. in Mrs. Prank Debevc in
Painesville, Ohio	družini
Mr. Joaepb Petricb. Akron, Ohio	Mr. in Mrs.-Prank Shine in
M'c_in" Mr^ Joseph Pirman in	j družiiU
družini	,	Mr. John Kmnldar
Mr. In Mrs. Tony Kolene	Mr.~in Mrs. Joe Jerub Jr.
Mr. in Mrs. Louis riyoo in dru-	Mr. in Mrs. Joe Fabec in družini *lnl , .,Mr.. ia-Mrs. #am ServWlo ' '
Mr. in Mrs. Joseph Lenard	.Mra. R^se Kočjančič in .družini
Kianc^r in ^enard družine .	Mr. in Mra Tony Rollcb
Mr. in Mrs. Joseph Hrvatin in	Mrs. In Mr*. Joe Flyon
dražUl	t .	Mr. in Jfrfc Bradley in družini
Mr. in Mrs.'Lawrenoe Bajc In	Mr.,in.Mrs„D«i lntihar.in JU J.
družini . ,	Intihju-
Družina /-More	' \	O'Conner's Greenhuuse
Iskrena hvala vsem tistim, ki	so darovali za svete niftS« in so slede«;
Mathew in Frank Rote	Itfr. Tony Plbrovw
Mr. in Mm Charles Rot Jr.	Mr. in Mra. Joseph Parana in
Mr. in Mrs. Louis Grzely	družini
Mr. Joseph Petrich	Mr. in Mrs. John Zalar v Paines.
Mr. in Mrs. Joseph Pirman in	., viUe,, Ohip . >
druž4qi ^	Mr i,, Mra Mahne v Paines-
Mr. in Mrs. Tony Kolene	vine, Ohio
Mr. in Mrs. Lawrence Baje in	Mr. in Mra. Frank Smereka
dr^ini . ' u	Mr. in Mrs. John K4ospl . Mr. Jphn Prosen
Ako je katero ime izpuSČeno, naj nam oprosti. viNaj^er^a zahvala vsem,.J^l ste jo prii5^ kropit in obiskali na mrtvaškem odru.. Hvala tudi, nosilcem krste.	~ . ..
Ti pa, ljubljena in nikdar powibljena soproga In mama, odlSla si od nas twerano, od Sla si tjh, od koder ni povratka: zato pa kHCemo sa Tt»bt»j z. žalostnim «roRn» x zavestjo, da. tudL nit pridemo eakrat za PoCivaJ jainio in naj Ti ho lahka ameriška svobodna žemljica. Žal««« ostali;. it: , r , ' ^ . , . fv.;	.
CHARLES ROTE, soprog; CHARLES^MATX 1» FRANK, stesvi; ANNI9 in HABI 'ponk** GRZELY v Painesville, Men; <»OE PETRICH. brit v Akron, 0. V starem kraju" tapui&a ijva hra^a la sestro.
Jolmsonbni-g. Pa'.. jui^ja ' -
_L!_ M V.I 1.4-1.1»	. T.
V Milwaukee, Wis. je umrl 64 letni Tjeo Horvat, rojen ' na Ptujski-gori na* Štajerskem. Atneriki je bil 29 }et in tn poSča Ženo m liSer. "
VBenton; Pa^. je nedavno omrl rbjaik Aiton Bogataj, v
Slab pridelek bombaža
■Če se y 'zaclajem' fiipli' ne' •vrši kakšna temeljita gpremAm-ba, bo-ietoinji pridelek bomba-ža manjši kot je bil kdajkoli izza leta' 19S4.' V 1'' T ! j Za bonfbaž ie bilo obdelanih le nekaj nad 23 milijonov a-krov, kar odstotkov manj kot v letSi med 1930 iri 1939.
:	»»- * -VWk-.tv«'«1	J"	i1
v««« v<> »>w.-«m> a-f	H
£ ŽVEZEK: Uvod — Nalro^ne pravljici in pripovedke. — Spomini na dedi. -V Jnrij Koijak. Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen.
—	Dva f^ijateljiEu
IL ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski iolnir — urad Bo-jiuje. ~ Golida.
HL ZVEZEK: Deseti brat. — NenaSki valpet.
IV.	ZVEZEK: 'Cvet in aad. —' Hči mestnega sod-1 nika. -Kealovska sodba v Višnjt gorL ^Dn brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega oe-sarja. — Med ^vema atoloma.
Vt ZVEZEK: Dr. ZoMr. — Tugomer. VTL^ŽVBŽd^K: Lepa Vida. — Piua tobaka. Mo8 in! pravica. — V vojnTfegini. — Pravd« e?^'bratoma.
VEL ZVEZEK: Ivan Ersaem Tatenbah. — Bojim .sa te; Črtica is ilvlknja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. ~ Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — Upornim starega Slovenca < Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Bokovnjači. — Kako Je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je. krompir «radet—Pona-rejeni bankovci
X.-ZVEZEK:	Veronika Desenifita.	'
V kongresu je preveč kritikov, pravi general
Nralepota, Ore., je generalni ^fteorge A.. Wbite^f>o-vetjnik 41. caviaajej- rekel «a&-inikatjem, ~ da je v kongresu preveč vojaških izvedencev. f- — Če se "politiki, kot je na-primer kon^resnik Ross A.
•Collins iz iMissiseippija,--j«
izvajal White,— izdajajo za Strokovnjake v vojaških zade-Vah, presega to ze v&e meje. Taki ljudje-skušajo dopovedati ameriški javnosti, da je ameriška armada zastarela.	| ; Kot znano, je Collins proti i Velikim armadnim eainicani,! namesto katerih priporo č a manjše mehanizirane oddelke.
White pravi, da so velike krmadne ediniee potrebne za podporo »ehimizranih • oddelkov.
r Značilna je tttdi naslednja WWtejeva opazka: —.....-
— V kongresu je od sile ta-kozvanih vojaških izvedencev, med njimi jih je par le malo s praktično vojaškio izvežbano-
mmmmmm*
KNAGARPO SLOVENIC PUBL. CO<
VAA*	WL^ rm
jgj-»a"i f -tfhyft.'S'g-^ju.
tngCSg »gmPPg^-ITenYaig
ThureHay, July tO, 1941
IB TIIOVCJIN ns
rekel med mM| pocovarjaK

yesti iz	maselMu •
— —_- — _____—__
VESTI IZ CLE VEL ANDA, OHIO
Dne 7. jfuKija je po dolgi iu mučni boleani mr^la Mr. Mail ija Baifoič, roj. FitiipovijS. Po-koinicarje bila donvai« belovar-ko župnije na Hrvatkem» kjer zrpurtoa še (h-e ^eetri, Stara je bi1 a 66 let ter se je nahajala v Ameriki 33 iet. ZapuSaa Boipno-ga Adaona, ki je doma iz okraja Sauriobora, m dva sinova Johna in Štefana.' John se ha-hn ja ? soprogo v Hertz, Gal.,
—Po dolgi bolezni je umrl John Petrie, star 80 ilet. Doma je 4>il iz va«i Kadcwlica pri Velikih Laščah, Odkoder je pri-v Ameriko pred 24 elti. Zapiha isoiprogo Gertrude, roj. ^'lc in več sorodnikov, v starem kraju (pa zapušča brata. vj
—	Dne 7. julija po dolgi bol rani imvrla Mary Mfeuer, rojena Rimsia v stafo^ti 78 let. Po-kojniioa je bila doma iz vasi Ku-kendorf pri Kočevju, odkoder je prišel v Anveriko pred 53 leti. Zaporen dve hčeri, Mary. r»or. ®haffrat\k in Bdrth" por. Krankfr, štirj sinove, Louiisa, Mioharfa, Franka iti Edwarda, brata Thrtmasa Buss in wfttrp Jehanno Schork ter deset vnukov. Soprog Mfehael jr je pre-mimu'; Ipta 195^.
—	Dne 30. junija je preminula Mrs. France- Ti 11 is. rojena Zn!:daršič. Umrla je na doram svo.iilh staršev. Bila ie stara 24 let in poročena tz Robertom Tillb, Poleg soproga zapušča starše Frank in Ana Znidar-
brata Franka in Jamesa ter sestro Ano.	^ ^
—	v mestni bolnišnici je preminul FVanik M+helfch, star 45 let, rojen na Ely, Minn. V La-rain. O., zapušča Ibtata Lomsa in sestr^ Carol ino Pogorec, v CTi'ieaigu brata Jo.-epha, v Kanadi brata Stanko t a, v istarem kraju v KJbnrci pa očeta.-61u-iil je ko-t vojak v fivetovm vojni. , . i • . : •
—	Po kratki m aiuueni bolezni
je preminil v Lakeside bolni@ni-.ci Aijfton Oavdeki star ,49 let. jZapilšča žalujočo soprogo An-j t oni jo, roj. Vodopivec, in tri o-jtroker Stanley a, Vero- in Vic^ torja, fcesštDo Bmpjio, omož. Kra-' pen« tet teorodhlikotr. Bojen' ,ie v va^i Vrtojba^ riCiy kjer zapnšča več: sorodnikov. V Cl evelandra je bival 20 let
NBSBEČE NA CESTAH.
iDne 28. ^nnija je bil1 blizii At?rora, 111., ubit iprt avtomobil. «ki nesreči davčni uradnik Fr. Propernkfk,' katerega pravo in>e je baje biTb Praprofnik.j— Pri neki drugi neereSi pri Bd-waird*viJle, okraj Mjadfcon,. i?ta bil a, ko je avto kolidiral z vla-keiti- ufbita 39 etni Edwin Kristan in njegova 29 letna žena Estčlla. Morda -sta bila tudi ta dva Slovenca. .
SMET KOSI.
Tukaj je umrl Joseph Terček, 61 iiet, Donw je bil iz Ze-rovskega vrha, fara Shirečje in v .\meriko.je4irišel pred 28 leti Tukaj nima nobenih sorodni- '
kov. .. .	-
*
Pred par dnevi je tukaj umtr- ! la Mrs. Katarina Loržan, v sta-11 rots'! 66 let. Zapušča moža, dve hčeri in enega sina. Rojena je bV a rr Šli t ni okraj Škofja Loka in v Ameriki je bivala 31 let. v.
»Louis Tancher, Rock Spring's, Wyo. -
SREBRNA POROKA
i- ■ Spodaj podlpisana se prav le-t. po zaihvalava visenj kateri so i- naju presenetili in se.vdelcižili )- na,iine sreibrne poroke, ali 25-s- letndoe najinega zakona dne u 26. junija 1941
n Snčna hvala mojemu sinn H Johnu in njegovi soprogp, ka-i- kor tRK+i heerkaln, ki «o vise po-0 ročene irn njihovkn soprogom:-M r in Mns. M. feel, Mr. in Mi«. • B'asmieisteAv Mr. in Mrs. Pa-u terw>h, ki so tako 'lepo itf na l- »krivaj vise uredili, da je bilo r. vsega zadosti za jesti in za p5 ti.
0	Lepa* hvala twdi Joe Tankotu, - k? je naju na tako zVit nalčin I- od doma odpeljal, da se nama »Ini niti sanjalo, da se bomo se
k -i---1-
i- -
n	VESELA VEST
ft Družina Joseph. Vrček v Strabane,. Pa., je zadnje dni dobila zdravega in krepkega
sinčka. v .-v . .. ... , . ---- J,
ZA3?OKI v olevblandiT
Q V« Clevlandu, O^ «ta še for-^ malno zaročila dne 3. juliija Miss Eleanore Černe, hčerka poznane družine (Mr. in M Frank Čeme, in Mr. John Pa-Jvey.' Mladi par se bo poročil (začetkom avgusta meseca. . Zadnjo nedeljo sta se zaro-
1	Čila Mi-ss Albina Kodek; hče<r-a ka Mre. Uršule Kodek in Mr.
Joe Arko, «in poznane Arkoto-ve družine.	-i •
nt Modjp?! Encyclopedia
ftjgjj? tfgj? KNJIGA VSEBUJE:	H *J
WrWiwi ^^rctzLAG in 1200 SLIK
Jglfljg^gtfgStf NjOnov'eki'wiviM. ENCYKLOPEDIA, t kstorf
l-fgp^Ty^^^^^l **** vmk* • btmea*	v nje««™
KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI ln JE OKUSNO • - A.	v PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO
CENA UAJ»o	JH. DA JE. MOGOČK TAKO NAJPOPOLNBJSO
(Poštnina plk^L)	ZWt»» CPiO
' ' ' ' " " "--— - '
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
18tH Stre«, -	Vtm tbfk, IT.Y.
. * t .. A ^ ... .... _
40 - LETNO PREKKUSNJO
' ar l.O •• f;.*TS j M .............
IMA
"	T"	-	•
AMERIŠKABRATSKAZVEZA
h	-.r	* t I A
:: AMERICAN FRATERNAL UNIOW ::
ELY. MINNESOTA '
i v f s i»" ^ / i
KI IMA
22,000 članov in dva mil jona
* .d ..	...	■ ■»■
in pol dolarjev premoženja.
V V^Vf"	| 1 I	»J rfU " - •
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva iirvarovalnica. Zavarujte s6be in šV6jb' Otroke pri Ameriški Bratski Zveži, ki vahi riildi poljubfio
proti bolezni/nesrečam in smrti
AJeo je drnStvo A.B.Z. v vafii naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, fce ne, pišite n& glaypi
orad, Ely, Minnesota.
- -»i • „ , - •
. jj: .	■ TC-- -S-... . rt, .
V	Milwaukee, Wisconsin, je zatisniia svoje thidne o?i daie 28. junija \£rs. Anna Gotenc v stainosti komaj 43 let.' Etama je bila; jz fare Bucika na Dolenjr shem in njeno deklaškto ime jp bik) Ana DairtiieiČ. Zapušfča za-lu^oče^a soprogia- dva srnova m J eno hčer, ki go še vs? m3adoIet-\ ni V starem kraju pa zaptiaen | brata Janeza in Lojzeta, šefctro
Mari-jo m vec sorodnikov.
• . •
t
V	JohnšOBibu-ng, Pa., je pred dnevi umrla Frances Rot, stara 50 let in- doniA -od Sr. Trojice n'id Ceclmaco. V Ameriko je prišla po vojni in tu zapušča moža, tri sinove in dve b^eri, v A"kron O. pa brata. Pokojnica je bolehala dve leti na sladkorni bolezni.- Da je bila priljubljena med i rojaki, in tnje-rodcu je dokazal njen pogreb, ki je m 21: junija v Kane, Pa., m zaicaterkn je-šla velika mno-žica (kmiftnii IM liijccr, • n*
starosti 64 let; Doma je bil na Dobra!čevi pri Žireh na No-hi an jskem in je priše Iv Ameriko pred 32 leti. Zapušča ženo, se, lem sinov in štiri hčere.
V Chilean, IH.. je dne 30. junija 'bil rojak Anton Mandel ppvvjžen od avttrinobdlk in ne-k^.j ur pozneje je umrl v bolnišnici. Star je bil 56 let in rojen v Za^omLŠčici "pri Mirni na DolelijAetn. Zapuš5a ženo, dra sinova in sestro. *
t
29. junija je v Lorain, O. n-nfr!<a Mrs. Max Mislej. stara 59 let. " Zaipušča soproga, «ina an hčer,' dve Pestri in dva brata, v stari domovini pa enega tfrata. V Aitteriki je bivala 29 let. Doma je bid a iz Iske va «i pri I^u.
^^--"I ; i	»i..	li ■ ■	] -n+^ta*« j-nwww^n«	»1. . - -. ■ : ^-._	v	O
Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru
ZABNEMU USPEHU. DRUSdt^^ PO^EBU^^O^bDELOVANJA	TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JA VNOSTL ' .
•	•	'	. ■ "	' . . _ . r : »	f f* V '.v.V . ■. , - 'V t - • ;
*	- .	. j v* v;	* ,*-v i w	• .	• • >•	i • -- •■ •>•».-	•• V * ■ .

m
•H L A S H S"* o D X" - I«« Yoxfl
Thurs3ay, 'July 10/194!
f ITZ9DVC JIN H UH
G
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: I. WINDEIi.
40
• •
Resnica o francoskem vojaku
_	Konopište.
£pft je sedel nadvojvoda Frs-nc Ferdinand v starem cesarskem g-iadu na Hradc&n.;h, vrnili. se je bil, staro življenje je tckltf dalje, Hi se bil vrini kot prestolonaslednik, tesni krog toiOT/.lKii e dolžim ,ti ga ie z.nova zajel, cesar ni bil dal več poklici ti .ua;or.a F u nča Ferdinanda. Toda cesarjevih Rudolf je 1'fcžtJ v kapmcin--ki jrrobnici in mlaicfi človek, ki se je b?l vrnil na pi-aski grad, v -<obe kjer je nekdaj živel sairnoimorilec, se je pogovarjal z duhom orn-ga drugega Rudolfa, visokega" prednika, Ki je ii^kdn: mod ttmi zidovi sanjal težke veličastne raz-patine ofinje. Vsaka sled, ki jo je biffo zapustilo življenje prestolonaslednika Rudolfa, je bfia izbrisana, Franc Ferdinand j« bil se š-vojim prednikom sam. Veliki, bradati, od sanj težki otiaz cesnrja R idoi^a ni bil več nem in zavu-ačugoč, odkar njegov posmehljivi imeujak in potomec ni več živel. Franc Ferdinand j.* čuti',, kako ga je duh sanjskega cesarja z neslišnimi besedami ogovarjal in vpraševal* "Kdo sit" Odgovarjal je: "listo bom. kar si bil ti. Bodoči cesar sem." Slišal je, kako je duh n\rtvega oesaria vpraševal: 'Ali veš, zakaj sem se mora izbegan zatrti v savjsko življenje? < Veš k olikan j sani utegne l • ti člo\ekt Veš, aa je bila moja oeam&jernost in za-pntšoenost zato tako neizmerna, ker sera ibil cesar?" MBadi ofovek je odigovsrjai: "Vem/'
In vsi, ki ?o ga videli v starem kraljevskem gradki na tiradSanih, so Wli potrti, ktr »o čutili, da je drugačen kakor on. Zid se je dvigal med njim in med njimi, nihče nrn ni bal pri;atelj. Dnr> Mruarja je poroča'1 a "Pol i ti vehe Koreis-Txjndt-iii* : '\Nndvo_;voda Fianc Ferdinand d'Este ostane »."ej ko prej na svojem majorskem službenem pobožaj-u v Pra^i, in mkon ni oil o na-njere da bi se to šzpremenrlo." Frane Fendi-nauia pre^eneče*. nad to uiadno iizjavo, je vtpralal prosta Mar-adiaMa, ki ga je ob^kai:
"Kaj je to''"
1'rošt se je na smehnil in odvrnil: "Slaiba nemščina!"
Pro^' je tr.Tnnf'ral fcsročo je bill imel ii. pamjeten je bil. "Za las ie manjkalo da nkern «tavil na napačnega konja," M je liiisnl in nvalil nebeško milost, ki mu ni bila nsliišala že je, da bi po-tal vzgojitcij ce^jetviea Rudolfa. "Najboljša leta," je vnisl^. " najdi:<gocenejša leta bi bil žrtvoval temu ne^r »čnežu, ki je zdaj mrtev in eiigar stranka je na slabem gia-u; danes b! bik) po menj, končan bi bil. Nihče ni mogel razumet', zaka.i a«m hotel vdajati in si pridobiti bas fVaufca FVrdin«;nda, ki ga ni nihče potznal in ki se nihče ni ineidl zanj; in glej, danes je ntoj oče-nec že več, tot sem se kda nadeja 7uiri bo igral ia dvvru najvažnejšo vlogo in najbliže iMi daleč cas. l*o bo cet^-tr. Moji načrti, ki so me vlekli k njemu, so bil i prav za prav skromni: doibrotl jiva Previdnost kar izziva mojo nokroirfnost. Vendar si nočem napak razlagati -Joorote. nočem ziovabijati milosti, še daleč nam je do rii^a."
i Vene Fei dinand ga je nerad .postil nazaj na Ikmaj in ga je povabil, naj e kira*n vine. Vendar to ni bilo prijateljstvo nr.cža t imžem dvoj voda je slutil častihlepne načrte dr. Mtarsdia'la; ,ni j h poznal in vedel, da ne (bodo naperjeni nikoli preti njemu, a čutil je. da * odi čustveno življenje sicer zelo prijeinc:;a in dbeiroega možu pnoštov predirijivi ratram, in to spoznanje je Francu ferdituindlu braniilo. da bivšega učite'j a ni mogel "nriahati za ud: jate ja, ki bi se min upal brez pomisle-kov pridati sr-;e "Prijateljstvo je zatajevanje samega sebe" je msJiil sumot-u/ " Do današnjega dne r.isem imel nobenega mijatelja — kot bodočf cesar si ga še posebno ne morem pridobiti. M;iogo se mi J-h Ibo ponujalo, a na nikogar se ne bom smel zanesti."	|
i*u lno je fkruval svoje nezaupanje in spuščal do sebe ljudi, ki s ose dojnkave pnoliževal1* bodočemu. cesarju. Hotel je spc/jiati 1 ju-i." hotel je spoznati svet. Hote! se je učiti, učiti, uciL. Vedel je ma'o o narodih, ki ao živeli v državi, ničesar o političnUi stimkah, ki so njih borbe na Dunaju, v Budimpešti. v	a v Zagrebu, Trstu in L/vovn, imenovali avstro-ogrski narodnostni preipir. Hotel si je mstvariti sliko, a kazali so mu m logo -lik, ki s^ nosprctovale druga druuri, tako da se ni mogel izpoenati. Dob va' je vtis, da je država v strahovitem neredu in da ji slabo \ladajo. MJnogokrat je vzrojil, ka-aai ;e kje brizgnik kviSku nesnaga in so prišle na dan nesa-slišane umazale Jjunčije, ja en jene za političnimi kulisami, z ogorčenjem je opažal, da je politika za kulisami prava politika strank, narodov in drža\e. A vse te politične kupčije in ovinki so bi'i tako nepredirni i, tako protislovni, da ni mogel priti do jasne sedbe. Treba je b iol izkušenj mnogih let, da bi.pro-dia v goščavo .lvstrooorske politike. Utrujen je če« nekaj tednov nolird stlači na begajoče pasove, ki ga je njiii zlozvo^je odhijaia. .
Franc Ferdinand ni v>d-_l, da je izvirala utrujenost iz njegovega telesa, ki j* bilo bolna Mislil je, da so ljudje krivi njegove irudno^ti, njegovega studa do zmešnjave ?veta. Ljudje sc bili podgane, irtiii, vače, mnzka goltazen, ako je v kakem Človeškem iiou opazil nodobr-o^t z lisico, volkom ali divjo svinjo, je b il prijetno presenečen, zakaj večina ijodi mu je bila 7.opina kakor nižje, gnusne živali, ki niso vredne, da bi s pu-. ško pcnienl nanje. Kak dan ni šel nLkampiy da ne bi moral giedati ljudi, vedač da žive ali da so vsaj nekdaj živeli veliki, obetviovania v edci ljudje, ki je njihov dioii objemal svet in videl vee tajne in razoJevad skrivnostno stvarniako m^č, ki je navada- ijndjc niso m >gli ^pozr.ati. Toda knjige mp niso povedale n česer, veliki pesniki so se mju zdeK posti, veliki mi-si<>oi ^o ira dolgočas i. Tedaj je izkušal premagati evojo mrž-njo do Ijwdi, kakor v leJer.o vodo se je ipetal * zazbave častnikov, pi« z	da bi ^e ogrel se anuejad ž njimi, prepeval Ž njimi »»p^retne, popevke, ti^el drrržbo žensk, Ki so mu jih do-J vajal: ponfcei*l, raržigal svojo silo db hladu oeke^a, otroško' nežnega tilnika Šestnajstletnega dekleta^ hlad M svojo si-io ob >aru mogot-ndOi bujr,o širokih, zlato se leeketajočih stegen tri-deset.etnA žen ki ga je na njihovih velikih, tepcih prsih minevala trudnos' — in se v nemoči graibil za boleče prsi, ki jih je naučil suh, naporen kašelj. (Nadaljevanja ptihoaajtt.)
Takoj po strahovitem porazu francoske vojske je bila svetovna javnost razočarana nad vrednostjo francoske arrma-de in francoskega vojaka ter je katasttofo vsakdo pripisoval upadku vojaškega duha in bojevniških vrlin v francoskem ljudstvu. Ta obsodba je bila
vkrcalo in se vrnilo domov devet, medtem ko je bila deseta v celoti ujeta. Na drugih bojiščih je imela Francija 25 divizij, N*emjčija pa 60. Francoska vojaka je biila po štirih petinah sestavljena iz rezervistov ;ime-1a je 28.000 aktivniih čas-tnikov in okoli 100,000 rezervnih, ki ni-
modernega orožja niso skoraj nič-poznali. Nemški kadri ?o Hili mladi in odlično izvež-v ra>bi sodobnega orožja. Nasproti 7500 nemškim olo'op-nim vozovom je Franoija posta-vila lahko le&OO oklopnih voz. Od teh je bilo na nemški strani te>kih oklopnih voz preko 4000, na franeoeki strani pa le okoli 1000. Glede tankov je trelba omeniti,'da so biC francoski izdelani za defenzivo in so imeli s soboj bencina le za tri ure, med tem ko so imel i nemški daleko večji akcijski radij. Nemške
ostra in trda, zlasti ko so zače- so bili dovolj i7.vežbani ter zla-li*primerjati francoskega vojaka iz elta 1914 z onim iz leta 1940. Kakor pa se je kasneje izkazalo, je bila taka obsodbafbani prenagljena in krivična. Francoski rezeivni častnik Jean Labusquir£, ki se je udeležil prve svetovne vojne in je sodeloval tudi v sedanji vojni, je pred k^artkini izdaA knjižico, v kateri v manekakem pogledn raz-ja.-njuje položaj francoske vojske ter zavrača prepovršno sod-bov Pisec zatrjuje in dokazuje, da se je francoski vojak lani bojeval z občudovanja vredno hraibnostjo, kjer se mu je nudila prilika, da je prišel v stik s sovražnikom in je ile v toliko različen od borcev svetovne vojne, da ni imel sreče in da so vse njegove žrtve bile zaman.
Kentški maršal Keltel je dejal tik pred zaključkom premirja: "Francija je po junaškem odporu, ki ga je očitovala v celi vrsti krvavih bitk, premagana in se je zruš&la. Naproti takemu hrabremu sovražniku Neimeija ne želi postaviti takih zahtev in pogojev premirja, Idi bi bili ponižujoči zanj." Kdor zasmehnje prentap-
yanca, saiu-svojo zmago ananj-šuie. Vendar nemški maršal ni rarekel gornjih besed zaradi modre taktilke, marveč je povedali resnico kot mož, ki stvari razume in jih ve dobro ceniti.
Na severovzhodni francoski fronti je imela Nemčija 140 divizij- katerim je stalo nasproti 90 francoskih in 10 britanskih.
Od slednjih se jih je 3. junija
Sijali v boj, so zeTo deanorali-zujoče vplivale na zavezniške vojske ter cesto pognale v beg ye'ike in močne edinioe. Zopet je treba pripon«nrti,da je na zavezniški strani bilo premalo tega orožja, da bi lahko vsaj nekoliko paralisiralo nemški napad in njegovo silovitost. S puško se vojak ni mogel zoper-sta vi jat i jeklenim orjakom.
Odločilnega ponmena za nemški uspeth pa je bilo dejstvo, da> so motorizirane čete že v prvem naletu prerezale in pretrgale .vsako zvezo med posameznimi zavezniškimi armajami ter zveze med prednjimi eetairii in za'edjem Kar so začele motorizirane čete. to je dokončala* pehota, ki je bial z izredno naglico poslana z avtomobili na mesto vrzeli, ki jih je v telo francoske vojske zasekala motorizirana sila. Kar se tiče zaposlitve šestih milijonov mobiliziranih Francozov, jih je 1 (milijon delalo v tovarnah, 1 nvlijon je bil. porazmeščen * v
Lep* knjiga J« kulturna poslanka; odpri m« ji rraU v
odprimo Ji srce . . . (Flnžgar)
ŽIVI VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
DED —
J« ZEMLJO otrebil, xoral
OCE-
Jo Jo powJal Id gledal bojno njeno rast
SIN- .
Jo toni med leikim klaajcn
VNUK —
■o Jo dri gnil proti boou noreča to
13 POGLAVIJ — 413 STRANI
V PLATNO VEZANO
Cena	^ Poftlnlna platens
Knjiga Je svojerrgten pojav T »loven»ki knjlžernostl. kajti t nji Jo t trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanutva do danafinjega dne. Knjiga ie verno zrcalo nafiega »vljenja ln trpljenja, ln kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih vefi kot on moro nuditi katerokoli nafte zgodovinsko delo.
Avtor knjige Je IVAN MATIČIČ, je spisal sploSno. znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
ki
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
ti« WK8T 18th STREET
NEW YORK, N. T
7.5 ali 10.5 centimietr. topov. Fraincoskli tanki pa so bili ibrez strelnega stolpa im njihovi topovi so streljali lahko le v vo-•d^ravnern piavcu. Nadajle so morali Francozi od samega začetka vse svoje oklopne sile postaviti v borbo ter je zaradi neprestanega umri kanja prišel V-ak kodiokaj poškodovan tank ali ok'-iopm voe v roke Nemcem. Slednji so imeli velike reserve, k* so rlh sproti izpopolnjevali z osvojenimi enotaimS.
(Kar se#iče letalstva, so inue-K 'zavezniki 720 lovcev (530 francoskih in 190 ang4e!škib) ki
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V tek kritičnih fesih je eitoteija dnevnih vesti potrebe« ta priročni ATLAS, ki gm pošljemo n«ilm naroča ikon p« najniiji eeaL — Naročite ga ie šmoml
Velikost »M x MM
48 velikih strani;
82 barranib semljerldor tujih d rta* ln 9 lemljevidor Zdr. držav in ca stav vodilnih dr-Sar;
46 svetovnih slik popolnoma o-sna^enlh;
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kale ceil ■fvt in tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MED
NEMČIJO IN BU8IJO ITAI.IJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
ŠKE K NEMČIJI NOVA FIN8KO-RD8KA MEJA
Cena
35
centov
Pošljite SVOtO V «n»mhfc po S
, OX. pO 2 centa. —
■
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA
kupon, kt ga dobite a atlasom In ko ga izpolnit« in poffljeto k izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide ■ novimi mejami vojaknjo-
eib se drSav, kakor bodo ■ie— po aedanji vojni._
Naročite Atlas prt:
"GLAS NARODA"
ti« WK8T lftth STREET NMW * O B K , N. X.
težke enote bo bi>!« opremljene	-	. ..	. .	,
s tolpam v katerem je pot^101^«11	morja, 2 miLido- Je n ekipnih in iz padskih
na nlož je služilo t etapah in v mas- J£jer prodro oklopne nia-stražni f»hiabi, 1 milijon'je hid neposredno za fronto, 1 milijon pa je bil v neposrednem etika « sovražnikom. Že v prvih* bojih so se množice, ki niso bile v neposrednem stiku % neprija teljem, za«čele umikati. TJanik so povzročili napadi iz rzrffka. v nered pa so ga spravili «toti-so?i -beguncev, ki so zaztrpali
se. tam so ljudske mase obkoljene in obsojene na predajo. Odrezane so od vkeh poveljniš-kiih mest ter ne morejo več izvesti niti najn>anjže smotrene akc^e. Operirati bi moraie na slepo in takim akcijam ni nikoli sojen u>peh. Mnogo eet je bilo ujetih zato, ker so se bra
nile zapustiti poverjene jim po-v*a pota in ceste ter tako na- ^tojanke. Nekatere edinice so
pravi Ti vojsko popolnoma ne-sposofbno za vsako operacijo.
Pokazalo se je tad i obupno po-ffmamjkanje častnikov. Prava fronta je že di-žala m se bffla z
5% bombnikov (96 francoskih! napadaksl, zaledje pa je zašlo v in 500 angleSiih). Nasprotnik J	zmešnjavo in nazadnje
Da je mel 1500 lovcev >n 3500
delale z obupno besnostjo po-
b -nibnikov, med temi 500 znanega tiipa "^tnka." katernnzavezniki niso imeli postaviti nasproti enakovrednega. V ostalem je lift." vojna prvih 8 mesecev tako brez vsakih dogodkov, da francoski vojak ni ume! rt i k ak ršne gaizkus t v a 5>n je šele prejel ojmjenl krst. Nekateri francoski oddelki so-priči i v stik s sovražnikom »ele 10. maja, medtem ko so imele nerrtške J^te že boga«to ieiknstvo
,v nereoen umik. S tem se je da4eč v notranjosti vzbndil do-jem, da so obrambne čete prebite in da je visa vojska na umika. Četam v prvih vrstah, ki <o se b3e vrlo in hrabrp, je bil zaradi splošne zmešnjave v etapi odrezan vsak dovoz hrane in mtanicije. Jasno je, da njihov odpor ni mogel dolgo trajati.
Tu*ii po izpuh ah se da presoditi, da je francoski vojak v splošnem iavr&iA svojo dolžnost in da mta ne u?re očitati ndbolb
je bilo obstreljevanje iz zraka j Od 234 generalov aktivne voj-Labusqnire pripoveduje, da je ^ke jiih je 9 padlo na bojnem bil psihološki učinek obrneta-' pel ju, 130 pa jih je prišlo v u-vania z 'bombami iz letal nepri-1 jetnietvo. Od oficirjev jjh je memo večji, Jtakor še tako hod in dolgotarjen topniški ogenj. fVsto je zaradi napadov nemt-^kih »letal tipa Stuka nastal strahovit poplah med francoskimi četami,
in sicer t.erofbolj	_ _
ker zavezniki niso imeil proti | milijon ujetih. Številka ujetni nemskim*letalom sredstva. Isto I kov je posebno presenetljiva, velja fcadi za okolpne vorove jLalbusquire jo pojasnjuje s prav in tanke. Silovite množice teh (posebnim značajem modernih orjakov, ki so jih Nemci po- j bojev. Sodobne armade obeto-
Newyorški odmevi
(Nadaljevanje s 2. str.)	i
bilo 40,000 ubitih, ranjenih ali njetih na bojifftn. V splošnem so znašale * izgube francoske vojske v teku 45 dni neprestanih bojev — 100.000 mrtvih, 120,000 ranjenih in poldragi
cani. A ti nfiso edini. Mi. do-nia, daleč od vojnih poljan imamo pravtako velike naloge, kakor oni na fronti.
Kar nas pise, ekrfbimo za to, da bomo mi, Slovenci delalli fast sebi in obema domovinama: novi in stari- Do danes smo ohranili dosti dober rekord, da nam ni treba začenjati in končevati našega čtiva 2 "prokleto in bilo" kakor delajo to Hrvatje.
6e več. Mi imamo dvojno do1(žnoet. da zadavimo vse, kar imamo, saimo da se vniči Hitlerja in njegov godljasti sistem. Zakaj naša mala domovina je razrezana in razdejana tako, da ne moremo dragega pričakovati kakor gotove srtirti.
Mi ameriški Slovenci smo edina skupina 9 svobodnim glasom. Doma je vse strto in za-duSeno. Kar je bilo zelenega in živega, je pomandrano od Hitlerjevega kopita in raztrgano od Mussolinijevih krempljev.
K«? in kar imamo r^
vse je v igri. Večji in močnejši bi se še nekako gibali — nas je premalo. Hitler zna. Kaj je njemu dulijem ali dva raz-metati po svetu tako, da ni čez noč ndikogar več.
Stogmo kakor en mož za našim velikim predsednikom Roo-sevettom in bodimo hvaležni u-sodi, da smo vsi slovanski narod? v svetovnem boju za pravico in resnico, v boju zoper Hitlerja in njegov e istem. Visi pravim —^ štejem sem tudi narod bolganski, kateri se je moral podati pod pritiskom, razmer 5n pa g sodelovanjem takih petokolonistov kakorsirih je tudi med nami nekaj.
• Zgodovina ne pomni večjelga in važnejšega časa, kakor je danas. Zavedajmo se tega in storimo vse, kar je v naših, močeh.
. In delajmo ko možje, če hočemo. da bomo deležni po strašni noči blagoslov tistega jutra, ki prinese zopet mir, red in pra-vfico za vse, ki «0 jo vredni;
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALUE
EmU 111—If Iff JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI rm moikl zbor..........................ti
Best narodnih pesmi n
6kl rbor tM4 ŠEST NARODNIH PESMI n me-farni sbor -..................M
: * '.t: •" i ' i »lanc Vwrtarini—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... M
M Muee-b MLADIH LET, miki rfwrl .................M
Peter Jerrto—OSEM ZBOROV (M-Ud m oMtenl) .... .........JH
Moški zbori
OSKAR DEV:
BarClca; O}, moj »ocei lov; Ram mL tmntje, dnr v raa poj-demo ......................Jf
OSKAR DRV:
prečno, ljube« moja; Ko ptttH-ea na to]e [re; SuCt; MoJ ofti ma konjička dva; Doblv aem pisemce; SIoto; Je vpltmila luč .40
EMIL ADAMIČ:	w
Modra devojka (belokranjska...t® V ao noč pri potod ...'........JCt
Jnrjeva ......................M
Hodi Micka domo; Kaj dragega hočem; Zdrartca ... 1....JM
VASILIJ MIRK In A. GROBM1NQ: Vetrlč; Pa cradlol ...1......M
PERDO JUVANEC:
Zjutraj...................... J20
Sjoranaka ..................*..20
PETER JEREB: Pelin rota; VASILIJ MIRK: PodoknW........JM
ZOBEO ' PRKLOVBC ;
Ko ao fantje prod »asi B1....J* Le enkrat Se .............M
Blata del« ...................JM
VOLAHlC: RoKmartn ; JOS.
PAVfilč: Potrkan plea ......JI
skuse, da ibi preibile jekleni obroč m so šle pri tem v gotovo smrt. .
Labusqwire zaključuje avojo razpravo s ugotovitvijo, da franco-ki vojak iz 1. 1940 nima prav niikakšnega razloga, da -se erarrraje in pdbeša oči pred po-kolenji stairejših vojakov. Bil ie pač mamj srečen kakor njegov tovariš iz prve svetovne vojne, toda izkazal se je vrednega slavnih izročil francoske vojske. Sreča je pač opoteča.
RflTF. 7A K1AVTR AIJ H AR« MflNIKft
1. SLOVENIAN DANCE
V ANDA POLKA______M
S. PO JEZERU	i
KOLO_____JI
S. RARČICA
MLADI KAPRTANE__JI
i OHIO VALLEY
SI LVIA POLKA___M
5. TAM NA VRTNI GREDI
MARIBOR WALTZ ..........JI
S. SPAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ_______ -3&
7. DEKLE NA VRTU
OJ, MARIČKA. PEOLJAJ... JI
S. Ž ID ANA MARELA (polka)
VESELI BRATCI (mazurka) JI
IZ ŠTABE ZALOGE pa ima-
i 4 mo še naslednje pesmi, katerim
smo znižali cene:
Ameriška alorenaka Ura, (Hetear) M
Orlovske himne (Vodoplree)__J«
Slovenski akordi, to meftanik ln
■oiklh sberav (Kari Adami«) .71 Trije mežanl skoti (Glasbena Matica) ___________ M
V pepelničnl noči, kan tata xa salo,
sbor hi orkester. (Satiacr)— JI Mladini, peami sa mladine a klavirjem (E. Adamič) __________ M
Dve pesmi, (Pretevee) sa maikl
Naii himni, dveghamTZZZZZZ JI Gorski odmevi, (Lahamar), IL svesek, moiki short__M
ZA TAMBURICE:
NA GOBENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamtrarice, zložil Mar ko Bajnk...............75
Slovenske narodne pesmi sa tamfcn-
rašld sbor (Bajnk) __________ .?•
Bom tel na planince, (Bajuk),
podpori .................—......A0
ZA CITRE:
Poduk sa d tre. — « sveskl — (KoieUskl)________
ZA KLAVIR:
Bari pridejo. — Ktratetai — — JI Slovenske narodne pesmi, Janko Žlrovnlk
I.	svesek, 123 pesmi aa mofiU
all Senskt sbor ............ 1«
II.	rvesek, 77 pesmi n stoiki in mefianl sbor ................1JS
1M narodnih peaul sa m siki In
mc«ani sbor, Emil Adamič____L—
FANTJE NA VA8L 18 narodnih m mofikl sbor, OrU Pregelj.. M
NaroČilo poBJlte
"Glas Naroda
99
tu
NEW YORK. N. T.