LJUBLJANSKI ČASNIK.
M
t7 petih •?/• Vethiga travna
M8ŽO.
Ljubljanski ca.mik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku C gold., za pol leta 3 gold., za eetert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski posti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapise, de so narocivni denarji ti ranumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.	________________
Vra tlne naznanila.
Njegovo veličanstvo je na predlog ministra kupčije po najvišjem sklepu od 7. maja t. 1. blagovolilodopustiti, de se bo zavolj tega, ker bo na pomlad v letu 1851 v Londonu obert-niška razstava, na Dunaju na pomlad 1852 prenesla.
Po spoznanju važnosti, ktero razstavo v Londonu pri koristni rabi za avstrijansko obert-nijo in kupčijo zamore zadobiti, kakor tudi v oziru, de se zamore dober vspeh od poslanstva na to obertniško razstavo le takrat pričakovati, ako se ono dobro vodi, torej je vlada tudi sklenila, dobičke in dobro ime avstrijanske obert-nije varovali, vodstvo poslanstva na razstavo v London samo prevzeti, in strožke posebno za poslanitev obertniških reči iz deržavniga zaklada poplačati, in posebno komisijo izvoliti, ki bo te reči redno preskerbovala. Glavni sedež bo imela na Dunaju, dopisavce pa v kro-novinah, potem posebne podružnične komisije v Pragu, Feldkirchu in Milanu.
Ona bo tudi od poštnine kakor deržavni vrad-niki oprostena, in ta prostost bo zapopadla pisma, ktere bo glavna komisija podružnicam in kteri bodo posamezni dopisavci in udi v kro-novinah glavni komisiji dopisovali.
Ta komisija, ktere ude je njegovo veličanstvo že zvolilo in bi jih utegnilo še zvolili, bo avstrijanske obertniške reči za obertniško razstava v Londonu prevzela, in jih nestransko - presodila.
Zavolj tega bo ta komisija, ko se bo vsta-novila, s obertniki v zvezo stopila, in potem vse storila, kar bo potrebno.
Notrajne naprave dolžnosti in pravila te komisije se bodo tudi naznanile.
Od avstrijanskih obertnikov se živo tirja, za čast domovine in v njib lastni blagor razs v Londonu s tistimi deli, kteri bi se v zunaj ne dežele zavolj popolnosti posebno lahko prodajali, obilno pomnožiti.
Naprava
stanovitne komisije za razstavo v Londonu v letu 1851. §.1. De bi avstrijanske oberlnike k obiln vdeležbi obertniške razstave v Londonu v letu 1851 spodbodla , in jim to vdeležbo kolikor mogoče polajšalo, in de bi zraven tega tudi obertniško ime domovini varovala, prevzame visoka deržava vlada posredovanje med av-strijanskimi obertniki in komisiji obertniške razstave v Londonu, kakor tudi strožke vožnine tje in nazaj tistih obertniških reči, ktere bodo v teh rečeh znajdeni za razstavo poterdili.
2. V ta namen se bo iz takih deržavnih vradnikov komisija sostavila , ki so v tehniških in merkantilskih rečeh dobro znajdeni, iz učenih mož v kupčiji in obertniji, ktere udi bo njegovo veličanstvo na predlog visokiga minister-stva kupčije zvolilo.
§. 3. Ta komisija ima zavolj potrebne edinosti v opravilih središe na Dunaju, in svojo delavnost po tistih udih v kronovinah spolnuje ki stanujejo v obertniških glavnih krajih, in
tiste kronovine, ki so od Dunaja predalječ, I dolinah , planinah in hribih, in zagledamo brez iakor: Češko, Lombardo-beneško kraljestvo, števila veliko cvetlic, ki se lesketajo v rnno-Tirole in Vorarlberško se bodo po dunajski gih pisanih barvah in pulite prijeten duh iz središni komisiji enako vravnale.	sebe, de vsaciga človeka, ki ni ledeniga serca,
4. Naloga te stanovitne komisije je: 1. od nježne mladosti noter do stariga sivčika, obertnike povabiti razstavo v Londonu pomno- živo veselje presune.
žiti, jim naznaniti bistnost tamošnje razstave Pa ne le človek, temuč tudi živalstvo se in pogoje za vdeležbo, jim razjasniti namen veseli prerojene narave, ktera mu zdaj po-in način visoke deržavne vlade v teh zadevah, nudi za življenje toliko živeža, brez kteriga 2. kakor tudi vrednost tistih reči v razstavo bi ne moglo obstati.
poslanih spoznati, za ktere se je posredovanje Iz tega, kar sim vam, ljubi učenci! tukaj visoke deržavne vlade in podeljenje pripomoči ob kratkim pred oči postavil, spoznate neiz-izreklo.	Imerno dobroto previdnosti božje, ki jojevsini
§. 5. Za pervi del, to je za opravila izvoli stvarem na zemlji po rastlinstvu naklonila, — komisija iz svoje srede središno vodstvo na pa ne samo zato, de bi ga le imeli, gledali Dunaju pod predsedništvam komisijskiga pred- in le tje v en dan vživali, ampak zato, de bi sednika in vdeleženja pooblasteneov minister- se ga v splošni prid vsih stvari prav poslu-stva kupčije, denarstva in kmetijstva, ravno žili, za česar je vstvarjeno bilo. tako tudi imenovane komisije v kronovinah enako Ako ga pa hočemo v naš prid prav obračati, središno vodstvo izvolijo iz svoje srede, kte-lga moramo nar poprej prav poznati, —in zalo rim bo en pooblastenec od deželniga poglavarja! je treba podučenja.
p0Slani	Poduk v rastlinstvu, ljubi učenci! se zamore
6. Za drugi del razdeli vesolna komisija pa le tam prav natanjko deliti in dobro raz-v oziru na razne obertniške reči posamezne jasniti, kjer so rastline večidel vsih plemen
in klasov vkupej sostavljene; — pervič zalo, de se ne vidijo le take, ki so za rejo, za zdravila, ki so škodljive ali strupene, ampak zraven tudi vse tiste, ki so tem podobne in se
ude v 8 razdelkov.
Polittške naznanila*
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana. Ker smo undan naznanili, de je gosp. Andrej Fleišman v ljubljanski živi-
lahko ž njimi zmešajo, de se po taki zmešnjavi dostikrat velika škoda ali nesreča zgodi, kakor žalostne skušnje uče; — drugič pa tudi
nozdravniški šoli v tej zlo koristni napravi za- zato, de se rastline takrat viditi zamorejo.
čel rastlinoznanstvo razlagati, podamo tu v „Novicah" že natisnjen nagovor na učence, s kteriin je koristnost rastlinoznanstva razložil Glasi se takole: „Ljubi učenci! llad sim se udal častnimu po
kakor do-
kadar začno kali poganjati, kadar cveto, seme, Izernje in sad donašajo noter do časa, de dozorijo in se oblete. Zakaj nektere rastline se v teh časih tako zlo spremene, de, če bi kdo eno rastlino popred vidil, preden cvete, in klicu, Vas podučiti v rasllinoznanstvu, de boste spet potem, kadar cvete ali kadar seme ob-poznali tiste zeliša , ki so živini tečne, škod- rodi, bi mislil, de je čisto druga, ako je ni Ijive, zdravilne in strupene. Čakal sim pa s dobro in natanjko poznal. In zato je treba, de tem podukam tako dolgo, de je čas prišel, o se večkrat v letu pregledujejo, kterim nam je ljubeznjiva natora spet svoje To se pa ne more natanjko zgoditi, rastlinske zaklade iz zemlje pokazala. Ta čas bi morebiti marsikdo mislil, po senožetih, je zdej tukej; zato se bomo zdej poprijeli tega linah ali hribih — in scer zalo ne, kerse rast-poduka. Narpoprej vam pa čem namen in ve- line tukaj ne morejo ob vsih poprej imenova-liko koristnost tega znanstva sploh enmalo raz- nili časih in povsod takrat okiskati, kader se ložiti in povedali, kje, kaj in kako se boste njih premembe gode.
učili.	Zato so botaniški verti potrebni, v kterih
Rastlinstvo, naj bo travje, zelišlvo, ger- so v imenovani namen rastline večidel iz vsili movja ali drevje, je neprecenljiva podpora na- plemen in klasov, iz domačije in družili dežel šiga življenja, in tako koristno in potrebno, de, vkup znešene in zasajene, de se lahko v vsili ako bi nas ne bil modri Stvarnik ž njim po- dobah od zelenjenja noter do sada pregledujejo, daril, bi nam skorej ne bilo moč živeti. To Tak botaniški vert ima tudi c. k. Ljubljansko lahko vsak spozna, če je še tako prost in ne- učeliše že čez 40 let, ki je v ptujih deželah veden, če le enmalo okolj sebe pogleda, kaj zavoljo imenitnih rastlinskih zakladov skorej de vse iz rastlinstva za mnoge potrebe ljudi bolj znan in čislan, kakor v domačii, in v teni in žival rabimo. In če dalje premislimo, kakšna vertu se boste tudi vi, ljubi moji! rastlino-bi bila na svetu, če bi rastlinstva ne bilo! znanstva učili.
Kakšna je že pozimi, kadar sneg zapade in Jez si bom prizadeval, kar se bo dalo,vam
nam rastline in zemljo pokrije! Vse je pusto, vse potrebne rastline na lanjkorazkazati,kakšne
ia; vse žalostno in neprijetno; de so, kako se imenujejo, ali so zdravilne, ko-
kamor se pogleda:
otožnost in žalost nas sprehaja. Vsa druga je na spomlad, kadar narava|za
ristne ali škodljive ali clo strupene, ali dobre
-..............klajo, rejo ali pa druge reči; — na dalje
zgubi sneženo Jin ledeno odejo'in se rastlinstvo I koga se od zdravilnih za zdravilo rabi, ali spet oživi. Že perve cvetlice, ki se iz zemlje korenine, štible, perje, cvetje, seme, zernje prikažejo, nas razvesele, de je kaj - še bolj ali sad, - in kako se vse te sorte razdele,
pa smo veseli, če pogledamo po ravninah injkako ena od druge razloči, de se zamorejo
prav spoznati. Nektere rastline so si namreč tako zlo podobne, de se večkrat velike zmešnjave zgode, ktere so sosebno takrat nevarne, ako se dobra ali zdravilna rastlina zmeša, s škodljivo ali clo strupeno.
V spričanje tega vam hočem pergodbo v razgled povedati, ki se je pred nekimi leti blizo Ljubljane zgodila.
Ena ženska pride v neko hišo bolno obiskat, in jo popraša, kaj de ji je? Ko ji ta potoži in bolezin razloži, ji reče prijatlica: Lej! jez sim bila ravno tako bolna, pa sim se kmalo ozdravila. Oh, ljuba moja! pravi bolna, kako si si pa štatvala, de si se ozdravila? povej mi. Prijatlica ji odgovori: Eno zeljše sim si kuhala, in njegovo kuhano vodo pila, ki tam gorle pri zidovih raste; daj si tudi ti nabrati in skuhati, potlej pa tisto vodo večkrat na dan pij. Bolna pošlje zares neko žensko k tistimu zidovju, kakor ji je nasvetovano bilo, si ga skuhati da in ga pije. Ali poslana ženska ni praviga zdravilniga zeliša nabrala, ampakstru-peniga, ker je pri tistim zidu več sort želiš, dobrih, škodljivih in hudo strupenihrastlo, kterih ni poznala. Kakor hitro je bolna tisto kuhano vodo pila, jo je na naglama tako hudo po trebuhu viti in vjedati začelo, de je v malo urah umerla.
In tacih prigodb je veliko znanih, in tudi tacih, de je živina po vžitih škodljivih rastlinah nanaglama zbolela. Ljudje pa niso vedili, od kod je to prišlo, dokler jim niso zdravniki tega povedali. Taka nesreča se lahko vsakimu zgodi, ki zeliša za zdravila ali postavim za kakšno župo, za pelinovec ali za druge reči nabira, pa jih dobro ne pozna, naj bo že za živino ali za ljudi.
Iz tega se vidi, ljubi moji, de ni le samo za naktere ljudi dobro rastline poznati, temuč de je silno potrebno, de bi bilo ljudstvo sploh kaj več v tem podučeno, — pa žalibog! kako bo ljudstvo od tega kaj vedilo, ker priložnosti nima, se v tem podučiti; ja še clo tisti, ki v mestih v vikši šole hodijo in se rasllinoznanstva učijo, se ga le premalo nauče, ker je bilo in je še veliko premalo časa za tako obširno učenje odločeniga. Tisti pa, ki niso v sedmo šolo prišli, če se niso po svoji lastni pridnosti tega poduka poprijeli, nimajo clo nobene vednosti v tako potrebnim rastlinoznanstvu!
Zato se pa tudi grozno velikokrat in od več strani sliši milo tožiti, in po zgubljenim času zdihovati: „toliko let sim v šolo hodil, sim se pridno učil, skor vse šole sim premedel, pa kader domu pridem, ter hodim po polju ali kjer koli drugod, se mi zdi, kakor de bi v tujim kraji bil; skor nič ne poznam in ne vem prav imenovati, kar rastlinstvo in scer nator-stvo zadene". — To je žalostna pa gotova resnica! Silno koristno in potrebno bi tedaj bilo, de bi se prihodnjič tudi v nižjih šolah natoro-znanstvo v nemar no pušalo, in nar poprej povsod domače dobro učilo, potem še le tuje; tako naj bi se ravnalo v rastlinstvu, rudninstvu in živalstvu; v pervih šolah naj bi se začelo in potem sledilo po več šolah naprej, tudi šolski mladosti ženskiga spola naj bi se priložnost dala, sej nekoliko v rastlinoznanstvu se podučiti.
Po takim podučenju bi se še grozno veliko dobriga človeštvu skazalo, marsikaj noviga bi se še znajdlo, in marsikaka škoda in nesreča bi se odvernila.
Iz te razlage, čeravno le ob kratkim dane, lahko zapopadete veliko dobroto in koristnost, ktera iz rastlinstva za ljudi in živalstvo izvira, in tudi to, de je silno velika potreba za šolsko mladost obojiga spola se ga v šolah učili.
Vas pa, ljubi moji! leto še posebno zadeva in veže, se v rastlinoznanstvu, kar je moč,
na tanjko učiti, zato ker si boste zdravilne zeliša tudi sami nabirali, ki vam bojo kakor
orožje zoper bolezni služile; pa tudi zato, de joste vedili in mogli prav presoditi, ali je ta ali una rastlina pospašnikih, senožetih inhri-)ih za živino dobra in zdrava ali pa škodljiva in morebiti clo strupena.
Zavolj tega vam , ljubi učenci, še enkrat )rav živo priporočim, de se tega uka pridno joprimete, in de se boste serčno prizadevali, se vsih teh reči, kar je le mogoče, na tanjko navaditi, zato de se jih bostezamoglipri svojih opravilih tudi prav poslužiti. Sej bo vse to le v vaš dobiček, in v prid naše ljube domovine.
Znabiti, de vam morebiti kak nasprotnik te potrebne vednosti poreče: „čmu vam bo to?" Tako puhlo glavo podučiti, bi ravno toliko zdalo, kakor zamorca umivati. Kdor kaj taciga zamore govoriti, je ali neveden, de Bog pomagaj ! ali pa je hudoben in vam nevošljiv za vednosti, ki si jih boste pridobili: on pa v temi tapa!
Terst. „Osservatore Triestino" prinese od civilniga in vojaškiga poglavarja v Terstu sledeče naznanilo:
Njegovo veličanstvo je sledeče pismo iz Ce-Ijovca od 21. maja blagovolilo poslati, kteriga z veseljem na znanje dam.
Wimpffen, civilni in vojaški poglavar primorja. Ljubi grof Wimpffen!
Čutim potrebo, prebivavcam mojiga zvestiga mesta Tersta, in posebno komunalnimi« nado-mestništvu, borsnim poslancam, družtvu avstri-janskiga Lloyda, in oboroženim kardelam in mestu in njega okolici živo zalivalo izreči za mnoge dokaze resnične ljubezni in udanosti, ktere so mi med mojim stanovanjem v Terstu dali. Naložim Vam, mojim jakim Teržačanam reči, de dneve, ktere sim med njimi preživel, med naj ljubši svojiga življenja štejem in de boni nanje vedno živo mislil.
Naznanite tudi prebivavcam Istri je in po-kneženima grofnijama Gorici in Gradiški moje najvišje zadovoljenje na vsih krajih, skoz ktere sim potoval, ker siin slovesno sprejet bil in zvesto udanost vidil, ktero so mi pri tej priložnosti pokazali. Poslužim se te priložnosti, de Vam, ljubi grof Wimpffen spoznanje velikih zaslug ponovim, ktere ste se za blagor moje cesarske hiše in domovine na bojnem polju kakor tudi v notrajnih javnih opravilih pridobili.
Celjovec 21. maja 1850. Franc Jožef s. r.	Bach s. r.
Jiovuška. Njegovo veličanstvo je sledeče lastnoročno pismo deželnimu poglavarju na Koroškem izročiti blagovolilo :
„Ljubi žlahtnik od Schloisnigg!
Z ganjenim sercam vzamem slovo po kratkem stanovanju od mojih verlih Korošcov.
Serčno in živo sprejetje, kteriga sim v Vaši sredi iz vsih stanov deležen bil, mi je nov dokaz staroznane zvestobe.
Kakor hrabri borivci, kterih imena bo spominek, kteriga sini danes odkril potemstvu na-znanoval, bodo sinovi te dežele, ako jih cesar pokliče, vedno terdne podpore prestola in deržave stali.
Zahvalite se jim v mojem imenu za prijazno sprejetje in zagotovite jih moje cesarske do-brovoljnosti in milosti.
Vam pa z zadovoljenjem naznanim, de spoznam, de previdno in marljivo Vam izročeno kronovino vodite.
Brižah 21. maja 1850. Franc Jožef s. r.	Bach s. r.
Horvaška. Vbogi primorci so banalno sve-tovavstvo prosili, de bi zanje pri ministerstvu prošnjo vložilo, de bi jim 10,000 vaganov turšice priskerbelo proti tem, de jo bodo, ko jim bo mogoče plačali,ker bi se na tako vižo lakote obvarovali,
Odgovor na to je že prišel: ministerstvo turšice ni dalo, ampak ukazalo je cesto od Bakre v Senj narediti, de se bo na tako vižo vbožtvu v okom prišlo.
Ceska. Časopis „Union" naznani sledeče: Zavolj hudobnosti nekiga tukajšniga mestjana, kteriga imenovati se sramujemo, je pražko mestno svetovavstvo sledečo vlogo c. k. ce-skimu deželnimu poglavarstvu podalo:
Visokočastitljivo c. k. deželno poglavarstvo.
Mestno svetovavstvo in cel zbor mestnih zastopnikov je, kakor je znano, dozdaj vse napade osebne sovražnosti v miru pustil s kterimi se nektere hudobne osebe prizadevajo zastopnike tega glavniga mesta od mestjanov svobodno izvoljene, v sum pripraviti, in zaupanje v nje povsod podkopati.
Pa tega molka mestne vlade kakor se zdi, niso razumeli, ker so naši protivniki vedno derzniši, dokler de je neomejena strast tako dalječ prišla, de je zadnjič J. U. D. Drago-tin Fischer v Konst. BI. a. B. z čudno lažnji-vim popisam pražkih denarnih zadev, z hudobnim obrekovanjem očitniga vodniga organa, zaupanje glavniga mesta hotel podkopati, in celo pri vsem tem, de je mesto v obsednem stanu mir v nevarnost pripraviti in zoper postavni vrad prebivavce napihniti, in jih naravnost k sili opominal.
S tem, de zbor mestnih odbornikov naravnost to stori, kar za svojo dolžnost spozna, de čast in zadovoljenje, kakor tudi dostojnost českiga glavniga mesta ohrani, se podstopi tudi mestno svetovavstvo zavolj miru in reda in poštovanja očitnih gosposk v obče c. k. deželnimu poglavarstvu to hudobijo naznaniti, de bo deržavni zastopnik vedil svoje opravilo spolniti, in de se postavi zadosti.
Praga, 28. aprila 1850.
Ogerska. Theofil Lapinski terdi v svojih spisih, de je Giirgev že dolgo pred 13. au-gustamzBusi pogoje delal, to pa je do konca skrival. De ni res, de bi bil skrival, priča vojaški ukaz G6rgeya, kteriga je Lapinski naznanil, in kije bil že 20. julija v Himi-Szombat naznanjen, v kterem je svoji armadi pogoje predložil, ako orožje odloži. Ta vojaški ukaz se takole glasi:
Poveljnik ruske prednje vojske, general Che-rulew tirja po povelju vojskovodja kneza Pa-skievviča od ogcrske armade orožje odložiti pod sledečimi pogoji. 1) Prosti so vojaki od stražnika navzdol, oni zamorejo v avstrijansko službo stopiti ali pa v domovini ostati in siliti se v vojaške službe ne smejo. 2) Častniki zamorejo v svoji stopnji v službo cara stopiti, ali pa, če tega nočejo, z orožjem in premoženjem se v svojo domovino verniti. 3) Njegovo veličanstvo,ruski car bo za deželo prosil in naj boljši za nje blagor storil. Ker ne morem več zapovedovali, kar mi je višje poveljstvo vzeto, ampak, ker sim le nadomest-nik večine, tedaj prepustim razsodbo v tej reči armadi.
Riina-Szombot, 20. julija 1849.
Artur Gorgey.
Armada se ni liotla udati, Gorgey je bil tiho, in je dalej pogoje z generalam Riidiger-jem sklepal, kterimu je dva draga samokresa podaril.
V sadni dobi ogerske vojske so Madjari 130 do 135,000 vojakov imeli, med njimi je bilo 3 do 400 Poljcov in 7 do 800 Lahov, zraven tega so imeli 26 do 28,000 konj in 400 topov. Vojšakov pa naj manj 25000 ni bilo za rabo.
# 14. maja se v „Magyar Hirlap" piše, de je živo prizadevanje civilnih in vojaških gosposk doper vspeh imelo, ker so v celi okolici, v kteri je bilo toliko roparjev, de noben človek varen ni bil, mir in varnost spet vstano-vili. V Hossu Palyi so bili 4. maja vjeti ro-
parji Jovan Banadics, Franc Schatoczky in JovanToth, in 8. inaja v Piisp6k-Ladany Or-ban Balint in njegovi pomagavci Pasgai, Ma-dar in Csontos obešeni. Mnogo tovaršev teh roparjev pa še sodbe pričakuje v koinitatni biši v Nagy-Kallo.
Sedmograško. 19. maja je prišlo pismo od njegove svetosti Pija IX. v kterem se solno-graški kardinal opomina, de naj pražko nad-škofijo prevzame.
Tuje dežele.
Nemška. Prusko ministersko svetovavstvo je v seji 18. maja sklenilo, na češko in saksonsko mejo en oddelk armade postaviti, in že so potrebni ukazi na razne vojaške poveljniki prišli. Tudi se je sklep storil, več mi-ljonov tolarjev zadnjiga posojila za nakupvo konj porabiti.
*	Naznanilo iz Berolina pove, de je kralj brez nevarnosti. Vzrok namenjeniga umora še ni znan. Znamenito je pa to, de je pruski vladi nedavno iz Londona naznanjeno bilo, de seje eno skrivno družtvo vstanovilo, kteriga namen je več vladarjev pomoriti.
$ Med prusko in dansko vlado še vedno razpertije niso poravnane. Iz Kopenhagna se piše, de se Danci naglo za vojske pripravljajo. Celo narodna straža je povelje dobila pripravljena biti, de se bo vojska vdeležila, ktera se ne more več odverniti. Na meji Šlez-viga je polno vojakov.
*	„Neue Preus. Zeitg." pripoveduje sledeče od Sefeloge-a, ki je na pruskiga kralja ustrelil:
Iz prejšnili dogodb je dobro znano, de so zunajne revolucijne družtva že popred osebe, nemške kneze pomoriti, v dežele poslale. Pokažemo le na Schramma. Ministerstvo je še le predl4dnemi iz Londona naznanilo prijelo od priprave kralja umoriti. Posebno važno je to, de so bili povsod za to take osebe postavljene, ki so po zunaj-nrh razmerah naj manj sumljive.
Mesca marca so se poslanci ravno tiste re-volucijske družbe po Nemškem klatili, kakor Marx, Ruge itd. in so tudi v Berolinu svoje opravila imeli.
Že o začetku leta se je na tihem govorica raznaša!a,de boto ti poslanci še le o začetku junija neko važno reč doveršili.
„ Times" pravi, de so politiški beguni na tihem London v ravno tistem času zapustili in se na kopno zemljo podali. Privatne naznanila zagotovijo, de se mnogo vodjev revolu-cijskiga družtva ravno zdaj na francoski in nemški meji derži.
V	Parizu je vse pripravljeno za vstajo, boj je pred vratini.
Nalaš ga prekucijska stranka za nekaj časa odlaša.
V	tem času, ko vse politiške razmere na Nemškem razrešenja pričakujejo, se poskusi kralj pruski umoriti.
Morivec je mož, kteriga politiska prenapetost se s takim ravnanjem vjema. Znano je, de je bil že dolgo v zvezi z demokrati, de je naj hujši demokratiške bukve bral. Druziga vzroka k takimu ravnanju ni mogel imeti; oseb-niga sovražtva do kralja ni imel.
Morivec se z veliko previdnostjo pripravlja, on se navadi dobro streljati, on iše priložnosti, on si izvoli obleko, ktera mu je zlajšala, kralju bližej priti, on mirno in pogumno čaka svoj namen spolniti, in ustreli zlo blizo v kralja, on je imel samokres tako nabit da bi bila krogla v životu ostala, in rano toliko nevar-niši storila, on ustreli z glasnim vpitjem: Živila svoboda!
~ Pred ta dan se je povsod novica raznesla de je naslednik trona, pruski kraljevič v War-šavo šel. Na večer se je že govorilo, kar
joštovani deržavljani terdijo, de se bo na cralja strelilo.
Nočemo še reči, de so morivca demokrati naravnost poslali kralja umoriti, toliko pa smo irepričani, de je ta reč politiške natore, de je to delo, delo revolucijske stranke.
Laška. Nadškof v Sasari je na svoje du-lovne pastirski list poslal, ki je enakiga za-jopadka kakor je bil turinskiga nadškofa Mon-sigiora Franzoni. Tudi ta duhovni pastir je že zatožen iu zapert.
% Monitore Toscano" prinese sklenitve ktere so se med Avstrijo in Toscano vstanovile, po kterih bo 10,000 avstrijanskih vojakov vsake sorte pod poveljstvam generala, ki bo v zgornji Italii cesarsko armado vodil, v Toscani stalo. To število se zamore, ako so obe vlade zadovoljne, pomanjšati, vendar pa jih manj ne sme v Toscani biti kakor 6000. Tudi to se bo med vladama sklenilo, kdaj de bodo avstrijanski vojaki Toscano popolnama zapustili. Kje de bodo vojaki stali, bo vajaški poveljnik z toscansko vlado sklenil.
Velki vojvoda bo terdnjave, ktere bodo avstrijanski vojaki posedli z vojskino pripravo in z živežem preskerbel, in terdnjave v dobrem stanju ohranil.
Zavolj sedajnih razmer v Toscani je njegovo veličanstvo sklenilo nobeniga odškodovanja za plačo vojakov od toscanskc vlade ne tirjati, in te strožke iz avstrijanskiga deržav-niga zaklada plačati. Drugi strožki bo toscan-ska vlada preskerbela. Pisma in druge reči, ktere se bodo pošiljale c. k. vojakam v službenih zadevah, ne bodo poštnin odrajtovale, privatne pisma posameznih vojaških oseb pa niso strožkoproste. Vojaški berzoteki se ne smejo od čolnih vradnikov preiskovati.
Ta sklep je podpisan od vojvoda od Casig-liano in barona Iliigel, od velkiga vojvoda in njegoviga ministra predsednika. V djanje stopi ta sklep 20. maja.
Francoska. Iz Pariza se v „Beichszeitung" od 20. maja piše: Pri nas se ljudje le malo s tem pečajo, kar se zunej Francoskiga godi. Le malo jih je, ki se tudi v zunajni svet ozirajo. Med njimi stoji Hippoljte Desprez v častiti versti. Srečni primerleji, znabiti tudi prirojeni nagibi so ga zgodaj nagnili na važnost slovanske Evrope. On se je podal, de bi življenje slovanskiga ljudstva v djanju vidil, med Slovane; nazaj je prišel z gorkim sočutjem za nravo in rasinere, ktere je vidil, in prinesel je saboj živo prepričanje visoke pomembe na-rodniga, dušniga in družbiniga življenja, ki se v vshodu razvija, za prihodnost cele Evrope in posebno francoske dežele. Vse to je v celi versti sostavkov, ktere „Revue de deux Nondes", kamor jih je natisniti dal, nikakor ni mogla pohvaliti; ravno zdaj se zbrani sostavki zopet tiskajo pod naslovam „Avstrijanski narodi in Turčija".
Bazdeleni so v dva razreda, pervi obseže zapopadke bistva in nepremenljive znamenja slovanskih rodov, tako v c. k. deržavah, kakor tudi v Turčiji, drugi razred pa govori od naj novejših dogodb , v ktere so bili ti rodovi zapleteni. Kakor pa vsak, ki zemljovid kake dežele naredi, tudi sosednje dežele na mejah zasnamva, ravno tako nam tudi Desprez razmere in naj novejši zgodovino tistih narodov toliko popiše, kolikor je z Slovani v dotiki. Posebno odPoljcov v madjarski vojski mnogo pripoveduje. Njegovo mnenje, ki celo knjigo vodi, je, de pozdiga Slovanstva je z obstojam avstrijanskiga cesarstva neločljiva. Tudi v prid francoskiga kraljestva je, se z Avstrijo dobro porazumeti. Ta edina misel je že priča, de je njegova knjiga zdrava , in de je on mož, ki strasti in praznih sanj za evangeli ne derži. Zatorej se mu tudi ne sme zameriti, ako kreposti veličanske Slave z nekoliko preveliko
gorečnostjo hvali, 111 izobraženja in poguma nemškiga ljudstva ne ceni prav po vrednosti; njegov izrek je: „Ako bi Avstrije ne bilo, mi jo moramo vstvariti".
* 21. maja se piše: Ko so bile volitvine postave narodnimu zboru v pretres predložene, je general Cavaignac pervi govoril in z demagogi potegnil. Njegova žlahta ga je te dni svarila, al pregovorila ga ni. On in Lamoriciere bosta še marsikako nesrečo v deželo poklicala. Poslanci častnikov so te dni pred ta dva generala prišli in jima svoje službe zagotovili, ako bi treba bilo. Cavaignac jih je merzlo, Lamoriciere pa z veliko prijaznostjo sprejel.
Lord Normanby, angleški poslanec, ne bo Pariza zapustil. Dva diplomatiška opravnika sta bila te dni v London poslana. Angleška vlada bi rada pogodbe sklenila, ker razpertije nje vljudnosti škodjejo. Torej se ni nič hu-diga bati.
Danes se pripoveduje, de sta se general Chan-garnier in predsednik sperla. In to se iz zlo verjetniga vira pripoveduje. Ako bi bilo res, bi slabo za konservativne stalo.
Razne naznanila.
Nova nesreča ognja.
Pretekli pondeljik to je 27. t. m. zvečer ob 10 uri je v Bukovci v Vodiški fari že spet 5 hiš z drugimi poslopji vred pogorelo. Ljudi se ni nobeden nič poškodoval, goveje živine pa je tam, kjer se je ogenj vnel, pogorelo 7 glav; pastir, ki je na hlevi že terdo spal, je komej všel, tako tudi gospodar, ki je bos živino iz hleva gonil.
Skorej ni drugači, de je bilo zažgano, ker je goreti začelo na podu, kjer ni po dnevi nobeden nič opraviti imel, in ker je bilo tudi tisti teden pred binkušti v ravno tem koncu vasi zanelano , pa so bili vender srečno pogasili.
Pogorelci so sicer vsi zavarvani, pa ker niso za veliko in ker je njih nesreča posebno pri 3 hišah zlo velika, prosim, lepo prosim, so-sebno sosedne fare in vse vas žlahtnoserčne domorodce, de se mojih ubogih Bukovljanov nekoliko usmilite in jim kake mile darove pošlete.
Jernej Arko, Vodiški fajmošter.
—	Za sablo Jelačiča bana se je dozdaj 7500 gld. nabralo.
—	25. maja zjutraj se je cesar z cesarsko rodovino v Šonbrun podal. Vsako sredo bo prišel v cesarski dvor na Dunaj, de bo tiste, ki bodo liotli z njim govoriti, sprejemal. Mi-nisterske posvetovanja bodo v Šonbrunu.
—	„Corriere italiano" pravi, de se bo cesar perve dni prihodnjiga mesca v "VVaršavo podal.
—	Že dolgo se pripravljajo v Leitmericu na Češkem nuno Zdislavo v versto svetnic postaviti. Ona je českiga rodu Berkatoviga od Duba in Lipe, umerla je v 13. stoletju v mestu GabcI blizo lleichenberga, kjer jo že dolgo časte. Za to reč so se v Rim obernili.
—	C. BI. a. B. piše, de bosta cesar Ferdinand in cesarica Marija Ana 4. junija Prago zapustila in se za nektere mesce v Inšpruck podala.
—	Vojaški oddelk na Tirolskem ima 40,000 mož, 5000 konj in 60 topov.
—	Ko je bil cesar v Celjovcu, se mu je zlo „živio" vpilo, tedaj se je v naj visokejšem krogu prašalo, kaj je tukaj toliko Slovanov? Gospod deželni poglavar je potem dostojno odgovoril, de je na Koroškem čez tretjino pre-bivavcov Slovencov,ki se smejo med naj prid-niši, naj zvetejši in cesarski hiši naj bolj udane deržavljane šteti.
—	Na Dalmatinskem se je razglasil poziv za vstanovljenje „Matice dalmatinske."
—	Telegrafiško naznanilo iz Padue pove,
de je vojvoda baron d'Aspre 22. maja umeri,
Kraljevi Marko
(Po nemškem od Dr. Siegfrieda Kapper.) iz serbskih narodnih pesem.
(Dalje.)
Marka Brankoviča skoraj vlada, Miloš ljubi Vukosavo, skoraj zahodnemu vitezu enako; Dušan in Lazar se v nar važnejih zadevah posveljela s svojima ženama. —
Marko se vselej le zmajko posvetje. Njena beseda mu je sveta, s vsemogočno silo ga vodi njena volja. Kar ona veli, to jo uboga, kamor mu reče, tje gre. Kolikorkrat posli ali pisma ali prijatli dojdejo, ga dobijo pri majki. To je uzrok, da ga ženske nikdar ne čislajo, to je tudi uzrok terdobe do njih, kadar se Marko razžaljenega meni. Zgodi se torej, da dostikrat zastonj snubi, da so sla-bji od njega v ženitvah srečneji. Šel je, med druzimi, Bosando , lepo sestro Leka kapetana, iz Prizrena snubit, od ktere pesem poje: Od kada je svijet postanuo, Nije veče čudo nastanulo Ni nastalo, ni se gdegodj culo, Što kazuju čudo u Prizrenu U nekakva Leke kapetana, Kažu čudo Rosandu djevojku. Ja kakva je, jada ne dopala! Što je zemlje na eetiri strane Butun zemlje Turške i kauiske (krisljanske) Da joj druge u svu zemlju nije Ni bijele bule *) ni Vlahinje, Niti ima tanone Latinke. Ko j' vidio vilu na planini Ni vila joj, brate, druga nije. Djevojka je u kavezu **") rasla, Kažu , rasla petnaest godina , Ni vidjela sunca ni mjeseca, Danas čudo ode po evijetu.
(Sestra Lcke kapetana. Pes. 40. stih. 1— 33.) O temu ženskemu čudu, pri čegar dohodu se izba od štirih strani sveti, ali od lepote obličja, ali od krasote drazega oblačila, je bil Marko osupnjen.
Mlogo Marko čuda zagledao I vidjao vile na planini I vidjao vile posestrime Ni od šta se nije prepanuo Ni s' oda sta Marko zastidio, Bas se Rosi bjcše začudio.
Poglednuše u zemljicu crnu.
(Pes. 40. stih. 406—413.) Rosanda je pa ravno tako prevzetna kakor lepa. Dasiravno so vsi trije snubci bratu ušeč, jih ona zasramljivo odpodi. Marku očita službo pri Turcih, vražnikih očetnjave; Milošu, da ga je kobila dojila, Belju da je ni-skega poroda. To žensko, po kteri bi se bil kak Toggenburg do smerti jokal, Kraljevič kaznuje —• in scer neusmiljeno. Zaprosi jo iz zagrinjala pokazati se, da bi vedil od njene lepote povedati. Ko ga vboga, ji odseče s sabljo desno roko, jo oslepi na obeh očesih. Eni deklici, ktero je z Vojvodom Jankofom in z Ustupčičem Pavlem snubil, ki si je zad-nega izvolila, ni zalega storil, ker se je prav pametno obnašala.
Ljudstvo je v Markov značaj z redko od-kritoserčnostjo svoje pregreške vpledlo. Jezo, kervavo, Ijuto osveto za vsako razžalenje, pomanjkanje tistega višjega čislanja ženske, ktero je sad keršanstva le v deželah, kjer izkust in znanstva cvedo. Nasproti so pa pesmi Markov značaj zapečatile s krepostjo, ktera je v Evropi celi, samemu Serbu (ako ne tudi južnemu Rusu) lastna. To je krepost družine, sveti strah pred vsim, kar družino (Familio) vtemelji in obderžuje. Dužd (Doge) iz Ue-nedik, devera lastne neveste, hčere Bosniške-ga kralja šišmona, je vmoril,ker se je brez-božnik prederznul, na potu iz Bosne v Prilip devico zapeljavati in jo po noči v svoj šotor vabiti. Enako osodo pripravi pozneje roparskemu Minu od Kostura, ki mu je bil ženo odpeljal. Čez vse sveta mu je terdna ljubezen do staršev, krepost ki le tam korenine gnati zamore, kjer življenje nedolžnosti, kjer patriarhalski duh ni popolnoma od novih postav in od omike zadušen. Ta krepost, ki je Markotu enake veljave z neugibljivim in ne-
#) Turkinje.
V zapertem kraju.
sprosljivim spoštovanjem pravice in resnice, Marka zapletle v zadevo, v kteri se njegovo veličastvo pokaže ko jasni dan. Clo junak kacega druzega naroda bi se v ti zadevi bolje ne bil obnesel. Vukašin, rajnega kralja na-ročbo pozabši, se brani po pretečenem času varstva, Urošu prestol izročiti. Vname se domača vojska, zapali se punt. štiri armade stoje na bojnem polju, vsaka svojemu voditelju krono dobiti. Voditelji so: Uroš, Vukašin in njegova brata. Marko, kteremu je lastno prepričanje branilo za očeta in otročja ljubezen zoper očeta meč potegnuti, doma pri materi žalosten sedi. Marku so bile znane postave kraljestva, on je bil prijatel Dušana, njega izvolijo torej, da bi mir sklenul med razper-timi knezi. Se hoče braniti, hoče pustiti nedolžno kri prelivati, in razsodbo pravice negotovemu izhodu bitve izdati? Bo li za očeta ali zoper očeta sodbo sklenul? Spet mu stara majka veli, od pravice za las ne odstopiti, ne na očetovo, ne na ujčevo stran. Marko tron Urošu, pristnemu vladarju, prisodi. Od sihmal se prične Markovo drugo življenje. Oče Vukašin je umoril Uroša in se vlade polastil. Marko, kteri se nikdar nobenega meča in boja ni ognul, je bežal pred očetom, ker ni hotel, da bi se ali oče nad njim ali on nad očetom pregrešil. Vukašinu očetu, služiti mu vest brani, zoper njega bojevati se, mu pre-peveduje njegova pobožnost. Nedeležen vsih bojev med poglavarji, dalječ od vojske med Kristjani in Ozmani, ktera je na Kosovcni polju serbski tron razdrobila, se je klatil od enega kraja do druzega. Ljudstvo pravi, ko bi bi bil Marko na Kosovo polje prišel, nikdar bi nc bili turški konji več serbske zemlje teptali.
Enako zgodovini Serbov je Markovo življenje po Kosovi bitvi. Vedno bojevanje ali v službi Turkov, ali zoper Turke. Čerti jih ko bledo smert, pa mora jim služiti. Služi jim, pa nikdar ne jenjajo bati se ga, osipljejo ga z darovi. Ogibljejo se njegove jeze, njegovega prijalelstva iščejo, treba jim ga je tudi, da takrat pomaga, kadar vse obupa. Marko jim pomaga, pa jim tudi vselej pokaže, da jih sovraži, da se ne bojuje zanje, ampak za svojo slavo.
Ni ljudstvo že v tih pesmih svoje pozneje zgodovine v preroškem duhu osnovalo? Zgodovine Sorbov po Kosovim boju, so čini in prigodbe Kraljeviča Marka. Marko jih je sam, v kratki dobi izpeljal, zdaj zadevajo te prigodbe ves narod, cele veke jedna za drugo. Serbska zgodovina je izpolnitev Vukašinove kletve in Urošovega blagoslova kteri je Marku govoril: »Turkom boš služil, pa Turki se te bodo bali." Pet sto let gloda Vukašinov rot mozeg serbskega ljudstva, ga bo li kdaj Uro-šev blagoslov zamoril?
Kako in kdaj je Markova oseba Turkom v zlužbo zapadla, ni znano. Nikir jim ni v boju nasproti stal, ko so polomesec od ene strane do druge po velicem Serpskem Carstvu nosili, pa tudi nikdar jih v tej reči podpiral ni. Najdemo ga, brez da bi vedili zakaj, v sužnosti Cara v Stambolu (Carigradu), v kteri je cele tri leta zdihoval; pa njegove močne roke, je Car potreboval.
Musa Kesedžija (turški ropar na konji so kesedžije), naveličan službe na dvoru, se verže na primorje, vse brodove in ceste zapre, vse Carovo blago, vsako leto, tristo tovorov zase vstavi, na železne kremplje stolpa, ki ga je v ta namen nalašč sozidal, obesi vse hodže in hodžime. Brez dvombe si je bil Musa veči del Albaneških primoreov pridobil, in jih zoper Cara šuntal. Ta pošlje namreč, po raznih prizadetjih v strah prijeti ga, Vi-zira Čuprilica, ž njim tri jezere polka, zoper roparja. Muso vojsko pokonča, in pošlje Cupri-liča z na herbtu zvezanima rokama v Stambol; enaka je tudi druge zadela. Ko Car ni vedel ne kaj ne kako, mu neki hodža Čuprilič svetva:
»Gospodine, care od Stambola!
Da je sada Kraljeviču Marko,
Zgubio bi Musu Kesedžiju." (Marko Kr. i Musa kesedžija. Pes. 67. stih. 43—44).
Caru sovet koj ne dopade,potem solze lije, ter pravi:
-„Ji pominješ Kraljeviča Marka?
1 kosti hu njemu istrunule;
Ima puno tri godine dana Kako sam ga vrgo u tamnicu! Njesam je više otvorio!"
(Pes. 67. stih. 4S-53.)
„Kaj bi dal junaku, kteri bi ti Marka živega kazal?" praša hodža. Car mu obljubi na Bosni Vezirstvo za devet let, prez davka. Marko pride pred Cara, vendar tako zdelan, tako oslabljen, da se Musa tolovaja ne more lotiti. Brada mu je do zemlje, nohtovi,da bi ž njimi oral, oči v večni tarni ječe, so mu skoraj vgasnule.
„Ne morem z očmi gledati, kako čem zMu-som vdariti se?" Marko pravi. »Pusti me v kerčmo, daj mi vina, belega hleba rakije in mesa; naj posedim nekoliko dni, bom povedal, kdaj bom za boj." Štiri mesce se je krepčal. Ko je bil močan dovolj, iz suhe drenovinedve kaplji vode izžmeti, je menul, da bode tudi Musu kos. Kovaču Navaku veli sabljo kovati, sabljo, kakoršne še nikdar ni izkoval. Sablja je junaška. Mahom Marko nakov na dva kosa preseka, pa tudi kovaču roko odmahne, ker je djal da je že boljo sabljo, in boljemu junaku, Musu, naredil!
S slabjo sabljo jezdi v primorje. Musa ga sreča, ki si ravno s tem igra, da topuz (kij bat) baci (meče) v oblake, in ga zopet v roke lovi. Ker se Musa Markotu ne vmakne, se kmalo zgrabita. Oba sta korenjaka. Pol dne je minulo) nobeden ni zmagal. Marko pade. Ob glavo bi bil, ko bi ga Vila ne bila za pasom skritih nožep opomnula. Z nožem ga za-bode, in postane njegov zmagavec. Lepa, in gotovo ne po Homerovem izgledu narejana je tožba in žalovanje Marka nad smertjo Musa, ker je „bo!jega junaka od sebe samega", končal, ko zagleda da je tri junaška serca v per-sih nosil. Ta cela pesem po našem mnenju je nar lepša, vsih nam znanih od Kraljeviča. Car mu dade tri tovore zlata za glavo Musata, ktere se Car tak vstraši, da mu Marko veli: »Ne boj mi se, care gospodine! Kako bi ga živa dočekao, Kad od mrtve glave poigravaš?" (Pes. 67. stih. 375—377.)
Od sadaj je Marko zopet v Prilipu živel. Peneza mu nikdar ne manjka, ker ga s vsim Car obilno preskerbi. Zavolj smerti Musata, ga je Muso v brat, Gjemo Berdjanin, ki je imel dolžnost os vete, preganjal. Ujame ga enkrat, ko je bil brez orožja Marko izjezdil. Od mesta do mesta ga je vodil zvezanega in pretil Kristjanom obesiti ga. Le z veliko od-kupščino so ga Kristjani smerti rešili. Zvijača neke kerčmarice ga je osvobodila, ko je Gjemo spal. V spone so Gjema ukovali. Od mesta do mesta je šel Marko ž njim, in je Kristja-nem denarje povračal. Na zadnje Gjema zadene osoda, ki je jo bil on Marku namenil.
Dosti je doživel Marko v bojih Turkov zoper Arabe. Ti Arabi so hrabro in junaško ljudstvo v pesmih sloveči. Turški Car je pri-moran, mir skleniti z Arabi, ter hčer svojo njih poglavarju obljubi v zakon.
Ko besede deržal ni, so Arabi Carigrad oblegli. Spet je Marko Turke rešil. Dalja vojska se vname z Arabi. Prilip in svojo maj-ko mora Marko pustiti. On postane strah in groza Arabov. Iz vsacih dvanajst vragov, jih Marko štiri in dvajset naredi. Ali jih prekolje čez pol, ali jih preseka čez pas. Turški vojvodi in dvorjani ga pred Čarom čer-nijo, ter ga hočejo djati ob staro zasluženo slavo:
»Marko ni junak, mertvim glave reže, in jih tebi nosi, Care!" pravijo. Ko Marko to zve; prosi Cara, da bi mu pustil Jurjev dan samotnemu praznovati. Ko mu Car dovoli, gre iz vojske in vzame sabo turškega mladenča Alil-Aga s kojem se je bil v Carigradu so-znanil.
Zjutraj Arabi koj opazijo, da Marka ni zraven. Brez Marka je vojska gotovo nesrečna; ravno ko bi bil duh hrabrosti in junaštva zrad Carovih šotorov zginul.
»Sad navali, ljuta Arapijo! Nema onog srašnoga junaka Na šarenu konju velikome."
(Marko Kr. i Mina od Kostura. pes. 63. stih. 131 — 133.)
(Konec sledi.)