Lslovarji slovarji slo Islovarji slovarji slo | Jtr JjjV . rji;*■ ¿i pil" : wS 'ifoikmT. Lgv--- ■ —r čebelarski terminološki slovar UREDILA Ljudmila BoKAL in Janez GREGoRI Zbirka SLOVARJI Urednice zbirke Metka Furlan, Marjeta Humar, Majda Merše, Jožica škofic, Andreja Žele Čebelarski terminološki slovar Urednica Ljudmila Bokal Strokovni sourednik Janez Gregori Komisija za izdelavo Čebelarskega terminološkega slovarja: Ljudmila Bokal (vodja), Janez Gregori, Franc Grajzar, Janez Mihelič, Viktor Majdič, Janez Hočevar, Simon Atelšek, Marjan Debelak (do decembra 2004), Marjeta Humar (vodja do oktobra 2003) Slovenski in tuji čebelarski strokovnjaki'. Janez Gregori Angleški in nemški ustrezniki. Bernarda Starman Svetovalci. Janez Hočevar, Janez Gregori, Norbert Jedlovčnik, Jakob Müller Recenzenti: Janko Božič, Aleš Gregore, Majda Merše Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Ilustracije Andrejka čufer Fotografije Janez Gregori, Franc Grajzar in Logar trade, d. o. o. (čebelarska oprema) Obdelava z računalniškim programom SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič Računalniški vnos in obdelava gradiva: Ljudmila Bokal in Marija Djurovic Korektorji Marjeta Humar, Borislava Košmrlj - Levačič, Nina Ledinek, Cvetana Tavzes in Mojca Žagar Karer Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj Marko Snoj Soizdajatelj Čebelarska zveza Slovenije Zanjo Boštjan Noč Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Zanjo Oto Luthar Glavni urednik ■ Vojislav Likar Sozaložnik Čebelarska zveza Slovenije Zanjo Boštjan Noč Tisk Littera picta d. o. o., Ljubljana Naklada 7500 Izid publikacije sta podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Fotografije na platnicah: spredaj: kranjska čebela - čebela delavka, slovenski čebelnjak; zadaj: Anton Janša, čebela pred hruškovim cvetom, poslikana panjska končnica, kranjič s poslikano sprednjo končnico. Foto: Janez Gregori. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610502869. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 638.1(038)=163.6 ČEBELARSKI terminološki slovar / uredila Ljudmila Bokal ; strokovni sourednik Janez Gregori ; [ilustracije Andrejka Čufer ; fotografije Janez Gregori, Franc Grajzar in Logar trade]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU ; [Lukovica] : Čebelarska zveza Slovenije, 2008. - (Zbirka Slovarji / Založba ZRC, ZRC SAZU) ISBN 978-961-254-078-4 240117248 © 2008, ZRC SAZU Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). ČEBELARSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR Uredila ljudmila bokal Strokovni sourednik janez gregori LJUBLJANA 2008 vsebina Uvodna beseda.................................................................................................................................7 slovarju na pot................................................................................................................................9 Potek del pri čebelarskem terminološkem slovarju......................................................................11 Zgradba slovarskih sestavkov........................................................................................................13 Krajšave in označevalniki..............................................................................................................19 slovar .........................................................................................................................................21 Angleško-slovenski ustrezniki.....................................................................................................187 Nemško-slovenski ustrezniki.......................................................................................................216 Latinsko-slovenski ustrezniki......................................................................................................247 slovenski in tuji čebelarski strokovnjaki.....................................................................................253 viri in literatura............................................................................................................................259 Iz recenzij.....................................................................................................................................262 uvodna beseda spoštovana bralka, spoštovani bralec! s pisano slovensko besedo nas je Primož Trubar umestil v druščino narodov, ki so takrat že bili deležni te omike. In prav v letu slavljenja njegove 500-letnice rojstva prihaja med nas dolgo pričakovani razlagalni čebelarski terminološki slovar, ki nas tudi na čebelarskem slovarskem področju umešča ob bok drugim narodom. Lahko rečemo, da je njegov pomen večplasten. odraža bogastvo naše čebelarske kulture in njene dediščine, odraža lepoto in moč izraznosti našega jezika, obenem pa je to poskus, da bi končno poenotili naše strokovno čebelarsko izrazje. Prepričani smo, da bo slovar pomemben prispevek tudi k bogatitvi slovenskega knjižnega jezika. odnos slovenskega človeka do naše kranjske čebele je že od nekdaj nekaj posebnega, rekli bi lahko, kar ljubeč. v opisovanju življenja čebel uporablja besede, ki izražajo medčloveške odnose, lastnosti čebel omenja v pregovorih, čebelarjenje upodabljajo slikarji, opevajo ga pesniki. Ne nazadnje pravimo, da čebela umre! čebelam skušamo čim bolj pomagati tudi pri nastanitvi. Zanje gradimo posebna poslopja, poslikane čebelnjake, ki so naša posebnost in bogatijo slovensko kulturno krajino. vse to kaže na zavedanje našega človeka o njegovi trajni povezanosti s čebelami, kar se odraža tudi v tem zapisu čebelarskega izrazja. Kleno slovensko čebelarsko besedovanje, v katerem bi kar težko našli kakšno popačenko iz tujih jezikov, kaže na tradicijo te plemenite dejavnosti na naših tleh. smo čebelarski narod in s ponosom lahko rečemo, da je ta narod s svojim znanjem že v preteklosti pomembno prispeval k razvoju čebelarstva tudi v svetu. Zato ni naključje, da je cesarica Marija terezija za prvega učitelja čebelarstva v prostrani habsburški monarhiji izbrala prav slovenca Antona Janšo. Prevodi čebelarskih izrazov v slovarju v tuja jezika so porok, da se bomo s svetom še bolje sporazumevali tudi v prihodnje. in svet z nami. čebelarski terminološki slovar je večletno delo dveh ustanov ter skupine čebelam in čebelarstvu predanih strokovnjakov, ki si za opravljeno delo zaslužijo posebno zahvalo in priznanje. čebelarska zveza slovenije 7 slovarju na pot čebelarstvo je področje, ki ima za slovenski prostor in njegovo prepoznavnost poseben pomen. čas bo njegovo pomembnost dopolnil še z novimi spoznanji, saj v zadnjem času ne samo stroka, ampak tudi ozaveščena javnost vse bolj poudarja njegovo naravovarstveno vlogo. Nedvomno pa je to področje, ki ga označuje misel, da je najlepše, kar človek, priraščen na zemljo, lahko uresničuje pri svojem vsakdanjem delu. Nazoren odraz tega je ljudska umetnost, ki se je z množico motivov, obsegajočih čustvene in miselne vzgibe slovenskega človeka, enkratno izrazila v poslikanih panjskih končnicah. Samoniklost in poseben odnos do predmeta svoje obravnave pa slovensko čebelarstvo potrjuje tudi z izrazi, med katerimi so številni, ki kažejo na samosvoje predstavitvene poti, po katerih so se skozi stoletja oblikovali. Prvi zapis o slovenskem čebelarstvu najdemo v Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja (1689). Tako pravi: »Ljubljana v Gorenjo Nemčijo ali na Solnograško in Bavarsko pošilja vsako leto veliko stotov medu za pripravljanje medice, zakaj naša dežela ga ima na pretek ter ob preobilici vina lahko pogreša med in iz njega narejeno medico /.../« (Slava vojvodine Kranjske, 1994, 270) Citat kaže na veliko razširjenost čebelarstva v tistem času in poudarja njegovo pridobitno vlogo. Odraz tega so tudi zapisi o tej dejavnosti v naslednjih stoletjih. V 18. stoletju je o čebelarstvu pisal G. A. Scopoli (1763, 1770); njegovemu pisanju je kmalu sledil strokoven preskok. Anton Janša, učitelj čebelarstva na dunajskem cesarskem dvoru, je z deloma Razprava o rojenju (1771) in Popolni nauk o čebelarstvu (1775) segel v sam strokovni vrh tiste dobe. Nemško pisanim besedilom so se pridružile razprave, pisane v slovenščini. Tako je čebelarstvo krepilo svoje strokovne izrazne temelje in pridobilo izobraževalno vlogo. K temu sta pripomogla še Peter Pavel Glavar, ki je dopolnil in prevedel Janševo delo o čebeljih rojih (1776), in Janez Goličnik s prevodom Janševega dela Popolni nauk o čebelarstvu 1792. leta. V prvi polovici 19. stoletja so o čebelarstvu pisali Peter Danjko (čelarstvo, Gradec 1831), Jurij Jonke (Kranjski čbelarčik, Ljubljana 1836), Fran Levstik (Bučelstvo po izkušnjah in besedah retenjskega bučelarja Jožefa Oblaka, 1858), Janez Sumper (Slovenski bučelarček, Celovec 1871) in Jernej černe (Umno čebelarstvo, Ljubljana 1895). čedalje večja razširjenost čebelarstva je bila vzrok, da so se v drugi polovici 19. stoletja začeli pojavljati čebelarski časopisi in revije. Slovenski čebelar izhaja od leta 1898 in je osrednje glasilo slovenskih čebelarjev še zdaj. V 20. stoletju so se čebelarstvu zapisali Fran Lakmayer, Anton Žnideršič, Donat Jug, Avgust Bukovec s sodelavci, Jože Rihar, Martin Mencej, Stane Mihelič, Janez Poklukar in drugi. Stroko tudi danes raziskovalno in s pisano besedo razvijajo številni pisci, katerim se pridružuje množica tistih, ki so v desetletjih v Slovenskem čebelarju dopolnjevali strokovno misel predvsem z blago naklonjenim odnosom do osrednjega predmeta svojega delovanja, do čebele. Veliko število piscev pa ni edina posebnost slovenskega čebelarskega izrazja. Njegova enkrat-nost je tudi v antropomorfizaciji, v tem, da se isti izrazi, ki določajo odnose med ljudmi, rabijo tudi v biologiji čebel. Tu ne gre samo za splošno znan izraz, ki prenehanje življenja čebele jezikovno enači z izrazom za človeka (čebela umre), ampak za celovit pogled na poimenovalne silnice stroke. čebele v slovenskem jeziku pojejo, jočejo, hodijo na ženitovanjske in svatovske polete. Njihovo sorodstveno razmerje se izraža z izrazi babica, oče (očetna čebelja družina), mati (materna čebelja družina), med seboj so si sestre in bratje (trot brat), so polsestre in vnuki. Srajčka spominja na otroški svet, čebelji kruhek pa na nepogrešljivo vsakodnevno živilo. V panju živijo čebele, ki so delavke, čistilke, dojilje, graditeljice, krmilke, snažilke, čebele so pridne in marljive, so žalostne in 9 Slovarju na pot srdite. Z malo domišljije je panj z brado in žrelom podoba človeškega obraza. V takem pojmovanju se istovetita človek in žival. K temu je treba dodati tudi primere. če se v njih, ki so neke vrste jezikovne okamnine, izrazijo posebnosti določenega naroda, smo Slovenci s primero biti priden kot čebela to malo žival povzdignili v merilo delavnosti, v vrednoto, ki je v stoletjih ohranjala naše prednike. Take poimenovalne povezave kažejo veliko navezanost slovenskega človeka na tisto, s čimer se je ukvarjal. Ugotavljati povezave med tem in dejstvom, da je kranjska čebela naša avtohtona vrsta, je nemogoče, pa vendar se vsiljujejo same od sebe. Poleg počlovečenega gledanja na čebelo pa naše čebelarsko izrazje označuje še bogata si-nonimija. več izrazov z enakim pomenom za en pojem izvira iz pogostosti pojava v stvarnem svetu. Množica izrazov za določen čebelarski pojav tako izhaja iz velike razširjenosti in veljave čebelarstva v preteklosti, ki je tudi po posameznih pokrajinah izoblikovalo svoje izraze. Temu se pridružujejo gospodarska in družbenozgodovinska dejstva, ki potrjujejo pretežno kmečko poreklo naših dedov. Matica je oprašena, sprašena, obhojena, oplemenjena, oplojena. Vsem znanpropolis ima domače izraze zamaža, zamaz, zadelavina, smolni vosek. Obveza, da to naše izročilo ohranimo prihodnjim rodovom, je izpolnjena tudi s tem slovarjem. Tako čebelarski terminološki slovar ni samo zbirka izrazov, v njem se na samosvoj način izraža duh slovenskega jezika, ki v čebelarstvu potemtakem temelji na posebnem odnosu našega človeka do te dejavnosti. Tudi slovenski čebelar je v več kot stoletju svojega izhajanja na svojih straneh nanizal veliko takih misli. Med najlepše sodijo prav gotovo te: »Nič čudnega torej, če je med ljudmi pregovor, da s smrtjo gospodarja pomijejo tudi čebele. Pa bi bilo zelo škoda. Dom brez čebel je kakor vrt brez cvetja - oboje je pusto in prazno, mrtvo. Ne za pomlad ne za poletje ne boste več vedeli, če pokopljete čebele - vse leto vam bo ena sama dolga, meglena enolična zima.« (Slovenski čebelar 1970, 150) Izid Čebelarskega terminološkega slovarja je zato tudi kulturno dejanje. Slovar bo pripomogel k razpoznavnosti čebelarstva kot stroke, o katere prihodnosti so mnenja različna, k uveljavitvi čebelarskega strokovnega jezika, s tujimi ustrezniki bo omogočil pronik naše stroke v svet, hkrati pa bo utrdil zavest o izvirnosti našega čebelarskega izrazja. * Ob izidu Čebelarskega terminološkega slovarja se vodja projekta lepo zahvaljuje obema ustanovama, ki sta ga sprejeli pod svojo streho, Čebelarski zvezi Slovenije in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Najlepša hvala tajniku Čebelarske zveze Slovenije Antonu Tomcu, predsednikom v času njegovega nastajanja Lojzetu Peterletu, Francu Čebulju in Boštjanu Noču. Posebna zahvala velja članom Komisije za izdelavo čebelarskega slovarja: Janezu Gregoriju iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, razgledanemu čebelarskemu strokovnjaku, Francu Grajzarju, vestnemu sodelavcu čebelarskih organizacij in Slovenskega čebelarja, Janezu Miheliču, njegovemu dolgoletnemu uredniku in do nedavna zaposlenemu na Čebelarski zvezi Slovenije, dr. Viktorju Majdiču, jezikoslovcu z izbrušenim občutkom za jezikovni stil, Janezu Hočevarju s Slovenskega inštituta za standardizacijo, čebelarju z znanjem angleškega in nemškega jezika, Simonu Atelšku, čebelarju iz mlajših vrst, in Marjanu Debelaku. Hvala tudi germanistki Bernardi Starman in njenim svetovalcem. Lepa zahvala velja tudi recenzentom doc. dr. Janku Božiču, izr. prof. dr. Alešu Gregorcu in izr. prof. dr. Majdi Merše, vsem sodelavcem iz Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, še posebej vodji prof. Marjeti Humar, spec. leks., prejšnji predstojnici prof. dr. Vaiji Cvetko Orešnik in sedanjemu predstojniku izr. prof. dr. Marku Snoju, Založbi ZRC in Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Prav lepa hvala vsem za podporo, sodelovanje in pomoč vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je slovar zagledal beli dan. 10 potek del pri čebelarskem terminološkem slovarju sestavo čebelarskega slovarja je predlagala čebelarska zveza slovenije (v nadaljevanju Zveza), ki je navezala stike z vodjo sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC sAZU Marjeto Humar. Prvi sestanek za izdelavo čebelarskega slovarja je bil 13. decembra 2002 na sedežu Zveze na Brdu pri Lukovici, ustrezne sklepe o izvedbi projekta pa je sprejel njen upravni odbor na 12. redni seji 21. decembra 2002. Določeno je bilo, da naj bi delo potekalo na rednih sejah in da bi bil slovar normativen, razlagalen in prevajalen. v letu 2003 je delo steklo. Prvih pet sej je vodila marjeta Humar, nato sta dve vodili skupaj z ljudmilo bokal, od 8. seje dalje pa je seje vodila ljudmila bokal. delo se je pospešilo v drugi polovici leta 2003, ko so seje postale redne, najprej na štirinajst dni, spomladi leta 2004 pa vsak teden. čebelarski terminološki slovar je skupno delo Komisije za izdelavo čebelarskega teminolo-škega slovarja (v nadaljevanju komisije), ki so jo sestavljali: simon atelšek, prof., marjan debelak, univ. dipl. arh. (do decembra 2004), Franc Grajzar, elektrotehnik, Janez Gregori, prof. biol., Janez Hočevar, univ. dipl. inž., dr. viktor majdič, jezikoslovec, Janez mihelič, univ. dipl. biol., in leksikologinja specialistka v humanistiki profesorica ljudmila bokal, raziskovalka na inštitutu za slovenski jezik Frana ramovša. komisija se je izoblikovala do poletja 2003 in je od 13. decembra 2004, ko je iz nje izstopil maijan debelak, imela stalni sestav. delovala je na nacionalni ravni pod okriljem čebelarske zveze slovenije in ZRC sAZU, ki sta januarja 2004 sklenila pogodbo o sodelovanju pri izdelavi čebelarskega slovarja. obe pogodbeni strani sta zagotovili nujno potrebna sredstva. čebelarska zveza je krila financiranje strokovnjakov, prevajalno delo in izdelavo ilustracij, ZRC sAZU pa delo leksikografa. v letu 2003 in delno v letu 2004 je delo potekalo v več fazah, pri čemer je bil poudarek na izpisovanju. izbrati je bilo treba reprezentativno strokovno literaturo, iz katere smo podčrtovali čebelarske termine in jih vnašali v bazo računalniškega programa slova^ed 2.1. obenem so potekala že tudi redakcijska dela. izpisali smo 32 strokovnih enot. sklenjeno je bilo, da bodo v slovar zajeti izrazi, ki se uporabljajo v čebelarski literaturi od druge svetovne vojne dalje, starejša čebelarska literatura pa se bo upoštevala primerjalno. izbrana literatura je obsegala strokovne knjige, učbenike, revijo slovenski čebelar, strokovne članke, poljudnoznanstveno literaturo in drugo. Na taki podlagi je bil izdelan geslovnik, ki se je sproti dopolnjeval. ob začetku leta 2007 je komisija geslovnik ponovno pregledala in ga primerjala s slovarjem čebelarskih terminov (Dictionary of Beekeeping Terms), ki je izšel v bukarešti 2003, z dvema priložnostnima seznamoma čebelarskih izrazov in z Zbirko čebelarskih izrazov Walterja šmida iz leta 1903. izrazje se je vse do sklepnih del zbiralo tudi priložnostno, še posebej iz žive rabe; marsikateri izraz so za sprejem predlagali člani komisije iz svojega poznavanja. Pregledali smo ustrezne spletne strani, besedila ob razstavnih predmetih v čebelarskem muzeju v radovljici, pripise k prodajnim izdelkom v prodajalni Zveze in sledili izrazom tudi drugod. Nekaj izrazov sta ob recenziji predlagala in pripravila redakcije zanje doc. dr. Janko božič z biotehniške fakultete Univerze v ljubljani in izr. prof. dr. aleš Gregorc iz kmetijskega inštituta slovenije. redakcije smo pripravljali na rednih sejah, ki jih je bilo 161. Podlago za delo na sejah so člani komisije naredili doma in na individualnih strokovnih sestankih. vprašanja, ki so zahtevala hiter odgovor, smo reševali s telefonskimi pogovori in z elektronsko pošto. ob vpisovanju virov in iztočnic v program sta sodelovali delavki sekcije za terminološke 11 Potek del pri Čebelarskem terminološkem slovarju slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Marija Djurovic in Karmen Nemec ter član Komisije Simon Atelšek. Marija Djurovic je ob dokončevanju del iz računalniške baze programa SlovarRed 2.1 izločila v slovar nesprejeto izrazje in sodelovala pri vnašanju tujih ustreznikov ter drugih pomembnih tehničnih delih. Ljudmila Bokal je organizirala in koordinirala delo, tudi pri izdelovanju ilustrativnega dela, iskanju tujih ustreznikov in recenziranju. Čebelarsko izrazje se je tako iz raznih virov od leta 2003 zbiralo v Sekciji za terminološke slovarje. Sproti se je vpisovalo v računalniški program SlovarRed 2.1. Slovarsko gradivo je bilo s tem programom tudi obdelano. Do novembra 2007 se je v njegovi bazi nabralo 4949 izrazov. Iz te podlage so bili izbrani v slovar sprejeti izrazi. Po mnenju poznavalcev je to tako rekoč popolna zbirka terminov s področja čebelarstva. Tako ima stroka zbrano vse izrazje, od jedrnega, ki je obdelano v slovarju, do obrobnega, ki je prav tako del njenega izraznega sistema. Komisija je slovar dala v recenzijo doc. dr. Janku Božiču z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in izr. prof. dr. Alešu Gregorcu s Kmetijskega inštituta Slovenije kot čebelarskima strokovnjakoma ter jezikoslovki izr. prof. dr. Majdi Merše z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Enajstega septembra 2006 je začela s Komisijo sodelovati germanistka Bernarda Starman, ki je prevzela dopolnjevanje besedila z angleškimi in nemškimi ustrezniki. Pri dokončevanju tega dela so sodelovali Janez Hočevar in Janez Gregori iz Komisije, Jakob Muller iz Sekcije za terminološke slovarje ter Norbert Jedlovčnik. Predlog, da bi slovarju dodali leksikonski razdelek z glavnimi življenjepisnimi podatki o slovenskih in tujih čebelarskih strokovnjakih in kratek opis njihovih prispevkov k razvoju čebelarstva, je bil podan na začetku del, uresničevati pa se je začel jeseni 2007. Razdelek je dragocen, a ne popoln, prvi leksikonsko zasnovan sistematičen seznam slovenskih in tujih čebelarskih strokovnjakov in njihovih del v slovenščini. Avtor tega dela je Janez Gregori, prof. biol. Janez Gregori je uredil tudi literaturo. Ta ni pomembna samo kot dokument, iz katerega smo izpisovali gradivo in iskali strokovne informacije, ampak tudi zato, ker je tako rekoč zbirka vsega dosegljivega čebelarskega strokovnega gradiva v času nastajanja slovarja. Janez Gregori je strokovno pregledal tudi latinske izraze. Predloge iztočnic, ki so ponazorjeni z ilustracijami in fotografijami, je pripravila Komisija. Ilustracije je pod strokovnim vodstvom Janeza Gregorja izdelala Andrejka Čufer. Fotografije sta prispevala Janez Gregori in Franc Grajzar. Fotografije čebelarske opreme so delo podjetja Logar trade, d. o. o. Korekture so brali sodelavci Sekcije za terminološke slovarje Marjeta Humar, Borislava Ko-šmrlj - Levačič, Nina Ledinek, Cvetana Tavzes in Mojca Žagar Karer. Veliko upoštevanja vrednih pripomb je dala Marjeta Humar, k botaničnemu izrazju pa Borislava Košmrlj - Levačič. S sestavki o našem delu, ki so bili objavljeni v Slovenskem čebelarju, je vodja projekta sproti obveščala strokovno javnost. 12 zgradba slovarskih sestavkov 1. Splošno 1.1. čebelarski terminološki slovar je skupno delo soavtotjev, ki jih je v Komisijo za izdelavo slovarja imenovala čebelarska zveza slovenije in so prispevali strokovno znanje, in leksi-kologinje, raziskovalke v sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC sAZU, ki je slovaropisno in jezikovno obdelala gradivo. 1.2. Terminološki slovarji zajemajo strokovne izraze določenih strok, v našem primeru čebelarstva. Poleg izraza strokovni izraz se v jezikoslovju rabi tudi sopomenka termin. 1.3. čebelarski terminološki slovar (v nadaljevanju slovar) je sodoben razlagalni in informativ-no-normativni slovar čebelarskega izrazja z angleškimi in nemškimi, ponekod tudi latinskimi ustrezniki in obrnjenim angleško-slovenskim, nemško-slovenskim in latinsko-sloven-skim razdelkom. 1.4. slovar je pisan po slovaropisnih načelih, uveljavljenih v sodobni leksikografiji in pojasnjenih v uvodu. 1.5. slovar temelji na gradivu, kar pomeni, da so bili izrazi, obdelani v slovarju, izbrani iz strokovne literature. To bi lahko razdelili v dve skupini. v prvi je namensko izpisana literatura (strokovne knjige, učbeniki, revije, katalogi). v poglavju viri in literatura ima taka posamezna enota na koncu bibliografskih podatkov oznako izp. (izpisano). izraze pa smo našli tudi po priložnostno dostopni literaturi in po neformalnih poteh (časopisi, razstave, splet). 1.6. če raba besede ni bila potrjena v gradivu ali poznana pri čebelarskih strokovnjakih, ni bila sprejeta v slovar. 1.7. iztočnice so enote iz izraznega sistema čebelarstva, ki so v rabi od druge svetovne vojne dalje. Načela za sprejem izraza v slovar so njegova popolna (AŽ-panj, matica, trot) ali delna umeščenost (natrijev hidroksíd, karoten) v izrazni sistem stroke, strokovnost izraza, njegova širša raba, aktualnost in slovnična pravilnost. 1.8. Delna umeščenost izrazov v izrazni sistem čebelarstva je odraz interdisciplinarnosti pojma. Tak izraz je upoštevan, če je bilo v njegovem pojmovnem obsegu mogoče najti čebelarski vidik. 1.9. slovar se pojmovno osredotoča na področje čebelarstva, s pomeni nekaterih izrazov pa seže do razreda žuželk, kamor se uvrščajo čebele; primerjaj jajčece (2). 1.10. slovar zajema strokovne čebelarske izraze, ki se rabijo v pisnih besedilih; delno je zajeto tudi strokovnopogovorno (mastni sat, mlečkanje) in žargonsko izrazje (lojtrica za odkrivanje satov). 1.11. od neterminološkega čebelarskega izrazja je upoštevano tisto, ki se navezuje na čebelarstvo; zaradi besednih zvez ajdova čebelja paša, macesnova čebelja paša, smrekov med so na primer sprejeti izrazi ajda, macesen, navadna smreka. Pri večpomenskih izrazih je upoštevan le pomen, vezan na čebelarstvo, na primer točiti (med), umreti. 1.12. Prizadevanje, da bi besedje zajeli čim širše, se kaže tudi v upoštevanju izrazov za najnovejše pojave v čebelarstvu (CCD, motnja propadanja čebeljih družin). 1.13. Pri normiranju izrazov se slovar opira na slovenski pravopis 2001 in na slovar slovenskega knjižnega jezika. izjema so eponimi. Pri pisavi izlastnoimenskih pridevnikov je na prvem mestu pisava z veliko začetnico. To je odraz še žive povezave lastnega imena in pojma samega. Primerjaj: Alberti-Žnideršičev panj, Janšev panj. 13 Zgradba slovarskih člankov 1.14. Običajna izgovoma odstopanja od pisave pri domačih izrazih se v terminoloških slovarjih ne navajajo. Uporabnik najde ustrezne podatke v Slovenskem pravopisu 2001 ali v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. 1.15. Strokovno znanje, ki je bilo podlaga za opis pomena strokovnih izrazov v razlagah, izhaja iz časa nastajanja Slovarja in tedaj dosegljive literature. Primerjaj poglavje Viri in literatura. Možnost dopolnjevanja strokovnih pogledov se dopušča. 1.16. Slovar ima 3078 iztočnic. Razvrščene so po absolutni abecedi. 2. Glava slovarskega sestavka 2.1. Glava slovarskega sestavka sega od zapisa iztočnice do oznake za besedno vrsto. Sestavljena je iz iztočnice, iz zapisa njenih slovničnih lastnosti, izgovora, kjer je potrebno, in morebitne dvojnice iztočnice. 2.2. Glede na število členov so iztočnice eno-, dvo- ali večbesedne. Glede na besednovrstno pripadnost so najpogosteje samostalniki ali samostalniške besedne zveze, pri katerih je pridevniški izraz pogosto izpeljan iz lastnega imena (Glavarjev panj, Kozinčev panj). Med samostalniškimi iztočnicami jih ima veliko kratični prvi del (DB-panj, LR-panj). Nekaj je tudi samostojnih kratic (HMF). Druga pogosta besedna vrsta iztočnic so glagoli in glagol-ske besedne zveze. 2.3. Samostalniki so kot iztočnice navedeni v imenovalniku ednine, glagoli pa v nedoločniku. 2.4. Prikaz slovničnih lastnosti pri samostalniku zajema oznake za spol (moški, ženski, srednji), rodilnik, ki nakazuje sklanjatveni vzorec, pri glagolih pa oznako za glagolski vid in nakazan spregatveni vzorec (prva oseba ednine sedanjika). 2.5. Pri dvovidskih glagolih se glagolski vid nosilne razlagalne besede ravna po prvem navedenem vidu (kristalizirati). 2.6. Iztočnica prinaša tudi informacijo o naglasu, in sicer o njegovem mestu ter kvaliteti in kvantiteti naglašenega samoglasnika. Tonemskega naglasa Slovar ne prikazuje. 2.7. Izgovor se navaja pri izrazih, ki niso ustaljene enote leksikalnega sistema slovenskega jezika. To so pogosto izpeljanke iz lastnih imen (Langstroth-Rootov panj, Neiserjev panj). Skupaj z naglasom je izgovor naveden v oglatem oklepaju. 2.8. Kadar se ob iztočnici pojavlja pisno, naglasno ali oblikoslovno vzporedna in s pomenom iztočnice popolnoma prekrivajoča se oblika izraza, se ta obravnava kot pisna, naglasna ali oblikoslovna dvojnica. Primer naglasne dvojnice: obnožina -e in obnožina -e ž. Primer pisne dvojnice: karnika -e in carnica -e [karnika] ž. Primer oblikoslovne dvojnice: med medu in meda m. Razmerje med iztočnico in dvojnico je ovrednoteno z označevalnikom »in« (obnožinska grudica -e -e in obnožinska grudica -e -e ž ) ali s »tudi« (varoja -e tudi varoa -e ž). 3. Zaglavje 3.1. Zaglavje je del slovarskega sestavka, ki sega od oznake za besedno vrsto do začetka razlage. 3.2. V zaglavju so navedene posebnosti rabe izraza; pri samostalniku je to lahko opozorilo na pogosto rabo v določenem številu (nav. mn., mn.). Primerjaj kapar -ja m nav. mn., suhe čebele -ih čebel ž mn. Pri glagolu so navedene posebnosti rabe v določeni osebi (nav. 3. os.). Primerjaj: izleči se -ležem se dov., nav. 3. os., oprašiti se -im se dov., nav. 3. os. Glej tudi seznam označevalnikov. 3.3. V zaglavju so navedene razvezave kratic v izvornem jeziku (CCD -- tudi CCD CCD-eja [cecede -eja] m (ang. colony collaps disorder). 14 Zgradba slovarskih člankov 4. Razlage 4.1. Razlage so navedene za zaglavjem in pomenijo ubesedenje pomena strokovnega izraza. 4.2. Za popolno informacijo o določenem pomenu je priporočljivo prebrati razlage vseh izrazov, ki so uporabljeni v razlagah. 4.3. Nekateri pojmovno razčlenjeni čebelarski pojavi so navedeni le s tipičnim rekcijskim vzorcem iztočnice. Primerjaj akacijeva čebelja paša : čebelja paša na akaciji. Rekcijski vzorec čebelja paša na /.../ bi lahko navezali na vse medovite rastline; da ne bi prišlo do obvestil-nega prenasičenja, je tip nakazan z nekaj izbranimi iztočnicami. 4.4. Slovaropisne zahteve določajo, da so iztočnice, pri katerih je mogoče uveljavljati kategorijo števnosti, navedene v ednini (matičnica, brada). Odstop od tega je v primeru, ko pojav ne glede na števnost v svoji predstavi oblikuje celoto in bi bil tak pristop moteč (naletene čebele, paketne čebele). 4.5. Razlage so pisane v sedanjiku. Kadar gre za pojav, ki v stvarnosti ne obstaja več, je iztočnica označena s pojasnilom nekdaj. 4.6. Večina razlag v Slovarju je polnopomenskih. Primerjaj: medna naklada /.../ naklada s sati, v katerih je med. Pri izrazih, ki so v čebelarskem izraznem sistemu manj rabljeni ali s stališča norme knjižnega jezika manj ustrezni, je namesto razlage za puščico naveden izraz, ki se priporoča. Primerjaj: plemenilni polet /.../ ^ paritveni izlet, ajdovec /.../ strok. pog. ^ ajdov med. 4.7. Za iztočnico, ki ima v slovarskem sestavku puščico, se v slovaropisju uporablja izraz kazalka. Kazalka se imenuje tudi puščica v takem slovarskem sestavku. 4.8. če je pri več izrazih enaka razlaga, pomeni, da so sopomenke in da se enako pogosto uporabljajo. 4.9. Razmerje med nekaterimi dvojicami izrazov, ki se pomensko popolnoma prekrivajo, samo delno pa se razlikujejo po izrazni obliki, je prikazano s povratno puščico (matica : čebelja matica; AŽ-panj : panj AŽ). Glej tudi seznam označevalnikov. 4.10. Glagolniki in druge z osnovno besedo v besedni družini besedotvorno povezani izrazi so sprejeti v Slovar zato, ker so rabljeni v razlagah drugih izrazov. Poleg tega jih potrjuje tudi raba. Primerjaj prestavljanje satov, prezračevanje. 4.11. Če ima strokovni izraz več pomenov, so navedeni z arabskimi številkami. Primerjaj čebela, čebelnjak. 4.12. Arabske številke v oklepaju ob sopomenkah in izrazih, navedenih za označevalnikom GL. in PRIM., označujejo številko pomena, ki ga je treba upoštevati za popolno informacijo pri dopolnilnem izrazu (čebela delavka -e -e ž nav. mn. spolno nerazvita samica v čebelji družini, ki opravlja dela v panju, nabira medičino, mano, cvetni prah, drevesno smolo, prinaša vodo, oprašuje večino žužkocvetnih rastlin S: čebela (3). 4.13. Številčni podatki so v literaturi pogosto različni, zato v razlagah praviloma niso zajeti. Izjema je pojmovna skupina panjev. v razlagah teh so navedene tiste mere panjev, ki se v literaturi najpogosteje navajajo. 4.14. V razlagah botaničnih terminov so se avtorji oprli na Malo floro Slovenije, 2007, avtorjev Andreja Martinčiča, Toneta Wraberja, Nejca Jogana, Vlada Ravnika, Andreja Podobnika, Borisa Turka in Branka Vreša. 4.15. Nosilna razlagalna beseda je pri pojmovni skupini medovitih rastlin, kadar pomeni rod, v množini, da je opazna vez med latinskim izrazom na koncu razlage in med pomenom izraza, ki zajema več vrst rastlin. Primerjaj javor, jelša. Množina razlagalne besede pri medovitih rastlinah pomeni potemtakem več vrst v določenem rodu. Dodatno informacijo k temu prispeva tudi okrajšava spp. 4.16. Sopomenke (sinonimi) so označene z označevalnikom S in so navedene za polnopomensko razlago. Če je bilo mogoče med njimi vzpostaviti jezikovno normativno razmerje, so od razvrščene od bolj priporočljive k manj priporočljivi, sicer pa so navedene po abecedi. Pri- 15 Zgradba slovarskih člankov merjaj: oprašena matica /.../ matica po oprašitvi ali umetni osemenitvi s: sprašena matica, obhojena matica, oplemenjena matica, nestrok. oplojena matica. 4.17. Ne glede na to, da so nekatere dvojice izrazov prikazane enakovredno, je v razlagah glede na slovaropisna pravila uporabljena tista, ki ji stroka daje neveliko prednost in je nekoliko pogostejša. Glede na to se v razlagah uporablja na primer LR-panj in ne panj LR. 4.18. Slovnično pojasnilo v zvezi s čebele nakazuje skladenjsko vezavo; v taki besedni zvezi izraz čebele, ki se lahko izmenjuje z drugimi izrazi, nastopa kot osebek. To pojasnilo nakazuje glede na stroko omejeno vezavo, in sicer le z določenim osebkom, v primerjavi z drugimi izrazi, ko je vezava splošnejša. Primerjaj širiti gnezdo -im -- nedov. 1. v zvezi z matica povečevati obseg zaleganja spomladi zaradi večjega prinosa medičine in cvetnega prahu v panj. Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5. označevalniki 5.1. Označevalniki so slovarske oznake, ki imajo slovarsko jezikovno vrednost. Nanašajo se na slovnične lastnosti (m, ž, s) ali na funkcijsko zvrst, v kateri se izraz uporablja (strokovno pogovorno, nestrokovno, nestrokovno pogovorno, žargonsko). Slovar izhaja iz norme knjižnega jezika, zato imajo označeni izrazi za puščico priporočeno sopomenko iz te funkcijske zvrsti. 5.2. K strokovno popolnejši pomenski informativnosti slovarja prispevata označevalnika GL. in PRIM. 5.3. GL Za označevalnikom GL so navedene z iztočnico pomensko povezane besedne zveze, lahko tudi zloženke, ki imajo kot del svoje izrazne oblike člen, ki je enak iztočnici ali enemu členu v iztočnici. V glavnem gre za vrstno določitev širšega pojma, ki vključuje enote za tem označevalnikom, ali za rabo iztočnice v odvisnih sklonih. Primerjaj: podnica panja /.../ spodnji, premakljivi del nakladnega panja, na katerem je žrelo, ali spodnji, navadno leseni del oboda panja pri skladovničnem panju GL nizka podnica, podnica s premakljivim žrelom, podnica z brado, visoka podnica. Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5.4. PRIM. Za označevalnikom PRIM. so navedene z iztočnico pomensko povezane iztočnice iz iste ali sorodne pojmovne skupine ali pa iztočnice, ki imajo antonimni, nasprotni pomen. Primerjaj: medišče /.../prostor v panju s satjem, v katerega čebele odlagajo medičino in mano in v njem poteka zorenje medu GL medišče na hladno stavbo, medišče na toplo stavbo PRIM. plodišče. Glej tudi seznam označevalnikov. 5.5. Za označevalnikoma PRIM. in GL so uvrščeni izrazi s polnopomensko razlago. Izrazi, ki so prikazani s kazalko (puščico), niso navedeni. 5.6. Za označevalnikoma GL in PRIM. so izrazi navedeni po abecedi; za PRIM. tudi po pomenski bližini z iztočnico. 5.7. Strokovno pogovorno (strok. pog.) so označeni izrazi, ki se rabijo v strokovnih pogovorih o praktičnih zadevah. To so pogosto enobesedni izrazi, ki imajo kot sopomenko dvočlenski strokovni izraz (polovičar : polovični AŽ-panj, potiti, klaja). Ker k razumevanju strokovno pogovornih izrazov pripomore jezikovna situacija, pisana beseda pa živi zunaj take določenosti, so tako označeni izrazi za pisna besedila manj primerni. Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5.8. Nestrokovno (nestrok.) so označene besede, ki so pogoste in v splošni rabi, vendar imajo večinoma neko strokovno pomanjkljivost ali vzbujajo nenavadno predstavno navezavo (nabirati med, divji med). Ker niso v skladu z uveljavljeno terminologijo, jih stroka zavrača. Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5.9. Označevalnik nestrokovno pogovorno (nestrok. pog.) pri medovitih rastlinah pomeni ne- 16 Zgradba slovarskih člankov poznavalsko, laično rabo zlasti v govorjenju (brin /.../ nestrok. pog. ^ navadni brin). Izrazna oblika iztočnice je povezana z opuščanjem pridevnika v taki besedni zvezi (navadna smreka : smreka). Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5.10. Pri nekaterih iztočnicah iz pojmovne skupine medovite rastline je opuščen pomen rod; to je taksonomska postavka botanike, ki s stališča čebelarstva ni pomembna. 5.11. Žargonsko (žarg.) so označeni izrazi, pri katerih je predstava z drugega strokovnega področja zelo močna (cementni med, porezati med). Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 5.12. Zastarelo (zastar.) so označeni izrazi, ki se zdaj ne rabijo več ne v pisnih ne v govorjenih besedilih (rdj negodnik). Primerjaj tudi seznam označevalnikov. 6. Tujejezični ustrezniki 6.1. Ustrezniki v angleškem in nemškem jeziku so navedeni le pri izrazih, ki imajo polnopo-mensko razlago. Pri iztočnicah, ki so razložene s kazalko (puščico) ali dvosmerno puščico, ni tujejezičnega ustreznika. 6.2. Glede na posebnosti slovenskega jezika in naše čebelarske terminologije se nemški in angleški ustrezniki včasih ne pokrivajo popolnoma s pomenom slovenskega izraza. Lahko so pomensko ožji ali širši. 6.3. če v angleškem ali nemškem jeziku obstaja za določen slovenski izraz neustaljen ustreznik ali pa je preveden po smislu, je tuji izraz ali prevodni opis označen z zvezdico. 6.4. Nekateri zelo ozko specializirani in zlasti na slovensko okolje vezani izrazi nimajo tujega ustreznika ali prevodnega opisa. 6.5. Nemški in angleški ustrezniki so navedeni tudi ob posameznih pomenih določenega izraza. če isti tuji ustreznik velja za več pomenov, je kot skupen izraz naveden za zadnjim pomenskim razdelkom. 6.6. Nemški ustrezniki imajo oznake m. (maskulinum) za moški spol, f. (femininum) za ženski spol, n. (nevtrum) za srednji spol in v. (verbum) za glagol. 6.7. Znanstvena imena iztočnic (latinski izrazi) so navedena v strokovnih pojmovnih skupinah, ki se navezujejo na stroke, pri katerih je latinsko izrazje ob slovenskem del njihovega izraznega sistema (na primer anatomija čebel, čebelje bolezni, kaparji, medovite rastline, čebelje vrste, ušice). čeprav ne zajemajo pomenske sestavine iztočnice, so navedena v razlagah, navadno na njihovem koncu in ne v razdelku pod pomenskim delom slovarskega sestavka. Znanstvena imena večajo strokovno pomensko obvestilnost in nimajo vloge pri prevajanju kot angleški in nemški ustrezniki. 6.8. Komisija za sestavo čebelarskega slovarja bo hvaležna za vsakršne pripombe, ki jih lahko pošljete na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Sekcija za terminološke slovarje, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, pripis: za čebelarski terminološki slovar. Ljudmila Bokal Julij 2008 17 krajšave in označevalniki ang. - angleško dov. - dovršni glagol ali dovršna glagolska besedna zveza f. - femininum; samostalnik ženskega spola pri nemških ustreznikih gl. - glej pisno ustreznejšo in pogostejšo dvojnico GL - glej pomensko sorodne izraze, ki vsebujejo iztočnico ali člen iz nje glej - glej iztočnico z razlago, v kateri je naveden latinski izraz in - uvaja enakovredno pisno, naglasno ali oblikoslovno dvojnico izp. - bibliografska enota, izpisana za slovarsko gradivo; glej poglavje Viri in literatura K - kratica, tj. ustaljena krajšava iz začetnih črk izraza lat. - latinsko m - samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola m. - maskulinum; samostalnik moškega spola pri nemških ustreznikih mn. - množina; izraz se uporablja v množini n. - nevtrum; samostalnik srednjega spola pri nemških ustreznikih nav. mn. - navadno v množini; izraz se uporablja navadno v množini nav. 3. os. - navadno 3. oseba; glagol se navadno uporablja v 3. osebi nedov. - nedovršni glagol ali nedovršna glagolska besedna zveza nekdaj - pojav, predmet, ki je obstajal v preteklosti; izraz zanj še obstaja nem. - nemško nestrok. - nestrokovno; stroka izraz zavrača nestrok. pog. - nestrokovnopogovorni izraz; uporablja se zlasti v pogovorih, za strokovno pisno in javno rabo ni primeren pl. - plural; množina pri tujih ustreznikih PRIM. - primerjaj izraz iz sorodne ali iste pojmovne skupine ali izraz z nasprotnim pomenom S - sopomenka (sinonim); strokovni izraz z enakim pomenom s - samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola sp. - okrajšava, ki v sistematiki organizmov pomeni eno vrsto določenega rodu spp. - okrajšava, ki v sistematiki organizmov pomeni več vrst določenega rodu strok. pog. - strokovnopogovorni izraz; uporablja se zlasti v pogovorih, za strokovno pisana besedila je manj primeren tudi - uvaja manj rabljeno pisno, naglasno ali oblikoslovno dvojnico v. - verbum; glagol pri nemških ustreznikih v zvezi s čebele - v besedni zvezi izraz v poševnem tisku nastopa kot osebek; glede na vezavo ob posameznih iztočnicah se izraz v poševnem tisku lahko izmenjuje z drugimi zastar. - zastarel izraz, ki se uporablja v starejši literaturi ž - samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola žarg. - žargonski izraz; za strokovna besedila ni primeren ^ puščica, kazalka, napotilo k strokovno ali/injezikovno ustreznejšemu ali pogosteje uporabljanemu izrazu, kjer je celotna informacija o strokovnem izrazu ^ dvosmerna puščica kaže na enakovredno izrazno obliko in pomensko popolnoma prekrivajoča se termina. vsa informacija o obeh izrazih je ob izrazu na desni strani dvosmerne puščice. 18 Krajšave in označevalniki / - ali ( ) - okrogli oklepaj za navajanje pojasnil [] - oglati oklepaj za navajanje izgovora * - iz slovenščine preveden, v angleščini oziroma nemščini neustaljen angleški ali nemški ustreznik ali prevodni opis 19 SLOVAR 21 Alberti-Žnideršičev sätnik A afida -e ž nav. mn. ^ listna ušica afidologija -e ž veda o listnih ušicah ang.: aphidology nem.: Afidologie f. afrikanizirana čebela -e -e ž nav. mn. napadalna čebela v Južni Ameriki, po izvoru iz Afrike, ki hitro širi življenjski prostor S: nestrok. pog. čebela ubijalka ang.: Africanized honey bee nem.: afrikanisierte Biene f. afriška čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera scutellata, razširjena zlasti na jugu in jugovzhodu Afrike ang.: African honey bee nem.: Afrikanische Hochlandbiene f. afriška gorska čebela -e -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera monticola, razširjena ponekod v gorah vzhodne Afrike ang.: East African mountain honey bee nem.: Ostafrikanische Bergbiene f. ajda -e ž nav. mn. kulturne rastline z rdečkastimi, rožnatimi, belimi cvetovi v gostih socvetjih, ki nudijo čebelam odlično poznopoletno medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Fago-pyrum spp. ang.: buckwheat nem.: Buchweizen m. ^ vi* % H «i - A 0 \ V J \ m $ . . J »t $ ajdova čebelja paša -e -e -e ž paša na cvetovih ajde S: čebelja paša na ajdi ang.: buckwheat nectar flow nem.: Buchweizentracht f. ajdovec -vca m strok. pog. ^ ajdov med ajdov med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih ajde in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. ajdovec ang.: buckwheat honey nem.: Buchweizenhonig m. akacija -e ž nestrok. ^ robinija akacijeva čebelja paša -e -e -e ž paša na cvetovih robinije S: čebelja paša na akaciji ang.: acacia nectar flow nem.: Akazientracht f. akacijevec -vca m strok. pog. ^ akacijev med akacijev med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih robinije in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. akacijevec, nestrok. damski med ang.: acacia honey nem.: Akazienhonig m. akaricid -a m kemofarmacevtsko sredstvo za zatiranje pajkovcev, tudi varoj in drugih pršic PRIM.: fungicid, herbicid, insekticid, pesticid, va-roacid, želodčni insekticid ang.: acaricide nem.: Acarizid n. akarina -e ž nav. mn. ^ pršica (1, 2) akarioza -e ž ^ pršičavost akaroza -e ž ^ pršičavost akutna čebelja paraliza -e -e -e ž čebelja paraliza, zlasti mladih čebel delavk, pri kateri se bolezensko povečajo zadki, nastopijo živčne motnje, težave pri gibanju, lat. paralysis acuta apium GL: čebelja paraliza ang.: acute bee paralysis nem.: akute Bienenparalyse f. alarmni feromon -ega -a m feromon, ki ga izloča Koževnikova žleza pri čebelah delavkah in jih opozarja na nevarnost S: feromon Kožev-nikove žleze ang.: alarm pheromone nem.: Alarmpheromon n. Albertijev panj -ega -a in albertijev panj -ega -a m nekdaj listovni panj s satniki notranje mere 210 mm x 175 mm na hladno stavbo, ki so v dveh vrstah neposredno drug nad drugim na treh, v stranske stene vdelanih železnih palicah, z možnostjo delitve notranjosti panja z matično rešetko v plodišče in medišče, imenovan po konstruktorju Adolfu Albertiju ang.: Alberti beehive nem.: Alberti-Breitwaben-Blätterstock m., Albertiblätterstock m. Alberti-Žnideršičev panj -ega -a in alberti-žni-deršičev panj -ega -a m ^ AŽ-panj, panj AŽ, Žni-deršičev panj Alberti-Žnlderšičev satnik -ega -a in alberti-žni-deršičev satnik -ega -a m ^ AŽ-satnik, satnik AŽ 23 albinizem albinizem -zma m ^ beličnost albino čebéla —e ž čebela, ki ji primanjkuje telesnega barvila ang.: albino bee nem.: Albino-Biene f. aldehid -a m nav. mn. kemična spojina z aldehi-dno skupino (—CHO), ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov in z vsebnostjo v medu kaže na kvarjenje tega ang.: aldehyde nem.: Aldehyd m. alél -a m vsaka od dveh možnih oblik gena ang.: allele nem.: Allel n. alfa glukozidaza -- -e ž encim, ki ga pri čebelah izloča krmilna žleza, v medičini, mani, medu razgradi sestavljene sladkorje, na primer glukozo od saharoze, in s čim večjo vsebnostjo v medu kaže na njegovo svežost S: invertaza, saharaza ang.: alpha-glucosidase, alpha-glucosidehy-drolase nem.: Alphaglukosidase f. alkalna strüpnica -e -e ž žleza, ki izloča mazivo za delovanje strupnega aparata S: Dufourjeva žteza, mazilna žteza, nestrok. pog. strüpnica (3) ang.: alcaline gland nem.: alkalische Drüse f., Dufoursche Drüse f. alpska čebéla -e -e ž ^ alpska kranjska čebéla alpska kranjska čebéla -e -e -e ž krajevni raz-liček kranjske čebele, prilagojen razmeram na alpskem in predalpskem območju S: alpska čebéla ang.: alpine Carniolan honey bee, alpine Car-niolan nem.: alpenländische Krainerbiene f., alpen-ländische Carnica-Biene f. alpski tip čebelnjaka -ega -a -- m za alpsko in predalpsko območje Slovenije značilen lesen čebelnjak z nesimetrično dvokapno streho, navadno pravokotnega tlorisa ang.: alpine-type apiary nem.: alpenländisches Bienenhaus n. Ambrožičev panj -ega -a in ambrožičev panj -ega -a m nekdaj panj z visečimi satniki zunanje mere 210 mm x 175 mm na toplo stavbo, z odpiranjem zgoraj, spredaj in zadaj, ki ga je uvedel Mihael Ambrožič ang.: Ambrožič beehive nem.: Ambrožič-Beute f. amébna bolézen čebél -e -zni -- ž ^ ameboza ameboza -e ž zajedavska bolezen prebavil, zlasti Malpighijevih cevk, pri odraslih čebelah, ki jo povzroča pražival Malpighiella (= Malpighamoeba) mellificae, lat. amebosis S: amebna bolezen čebel ang.: amoeba disease nem.: Amöbenseuche f. amerikanec -nca m strok. pog. ^ LR-panj, panj LR, Langstroth-Rootov panj amerikanski panj -ega -a m ^ LR-panj, panj LR, Langstroth-Rootov panj amerikansko kolesce -ega -a s čebelarsko orodje z železnim kolescem s širokimi zobmi, brez žlebička po sredini, za pritrjevanje satnice v zažičeni satnik ang.: spur embedder nem.: Einlöt-Rillenrädchen n., Rillenrädchen n., Rillrädchen n. ameriška begalnica -e -e ž begalnica na oknu čebelnjaka iz mrežastih, na koncu prisekanih stožčastih tulcev, ki omogoča čebelam izhod iz čebelnjaka in preprečuje vstop vanj ang.: conical bee escape board nem.: Bienenfluchtbrett mit konischen Ausgängen n. ameriška gniloba -e -e ž ^ huda gniloba čebelje zalege ameriška gniloba čebelje zalege -e -e----ž ^ huda gniloba čebelje zalege ameriški nakladni LR-panj -ega -ega -a [eler] m ^ LR-panj, panj LR, Langstroth-Rootov panj ameriški nakladni panj -ega -ega -a m ^ LR- panj, panj LR, Langstroth-Rootov panj ameriško dleto -ega -a s ^ čebelarsko dleto ameriško žrelo -ega -a s žrelo v širini panja, navadno zaprto, z letvico z vrezanim manjšim žrelom ang.: full width entrance with small opening in the entrance reducer* nem.: Flugloch in Ganzbreite mit kleinem Loch im Fluglochschieber* n. amilaza -e ž encim, tudi v medu, ki pospešuje razgradnjo škroba, glikogena in drugih poli-saharidov v enostavnejše sladkorje S: diasta-za ang.: amylase nem.: Amylase f. amiloza -e ž polisaharid z zelo dolgimi verigami molekul glukoze, sestavina škroba, ki se v zelo majhnih količinah pojavlja tudi v medu ang.: amylose nem.: Amylose f. 24 armenska čebela aminokislina -e ž organska kislina z značilno aminoskupino (—NH2) in karboksilno skupino (—COOH), sestavina beljakovin, tudi cvetnega prahu, matičnega mlečka, v majhnih količinah tudi temnejšega medu ang.: amino acid nem.: Aminosäure f. amorfa -e ž listopadni grm ali nizko drevo s kri-venčastimi vejami in drobnimi vijoličastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelo-dno pašo, lat. Amorpha fruticosa ang.: indigo-bush nem.: Gewöhnlicher Bastardindigo m. anatolska čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera anatoliaca, razšiije-na zlasti v Anatoliji ang.: Anatolian honey bee nem.: Anatolische Biene f. anatomska trotovka -e -e ž nav. mn. ^ prikrita trotovka anemofilna rastlina -e -e ž ^ vetrocvetka antena -e ž strok. pog. ^ tipalnica apidolog -a m strokovnjak, ki raziskuje, proučuje čebele ang.: apidologist nem.: Apidologe m. apidologija -e ž nauk o čebelah S: čebeloslovje ang.: apidology nem.: Apidologie f. apiguärd -a m sredstvo na osnovi timola za zatiranje varoze, ki učinkuje dotikalno in s hlapi ang.: Apiguard nem.: Apiguard n. äpikomora -e ž z mrežo pregrajen prostor v čebelnjaku za panji brez vratc, kamor ob dobri spomladanski in poletni paši prihajajo hlapi in vonjave, ki imajo zdravilen učinek na človeka ang.: apitherapeutic chamber nem.: Apitherapie-Kammer f., Apitherapiekammer f., apitherapeutische Kammer f. äpikultura -e ž 1. dejavnost, ki se iz kulturnih nagibov ukvarja s čebelarstvom ali je z njim neposredno povezana ang.: apiculture nem.: Apikultur f. 2. ^ čebelarjenje apimondija -e ž mednarodni čebelarski kongres pod okriljem mednarodne čebelarske organizacije z imenom Apimondia ang.: Apimondia nem.: Apimondia f. äpipreventiva -e ž preprečevanje bolezni z zdravilnimi učinki čebeljih pridelkov, hlapov in vonjav iz naseljenega panja ang.: apiprophylaxis, disease prevention by means of hive products* nem.: Apiprävention f., Krankheitsverbeugung durch Bienenprodukte* f. apistän -a m nekdaj trak iz umetne snovi, ki vsebuje fluvalinat za zatiranje varoze ang.: Apistan strip nem.: Apistan-Streifen m. apitehnični ukrep -ega -epa m načrtovan ustaljen postopek vzrejanja čebel, sonaravnega preprečevanja čebeljih bolezni ang.: apitechnical measure nem.: apitechnische Maßnahme f. äpitehnika -e ž načrtovano ustaljeno ravnanje vzrejanja čebel, sonaravnega preprečevanja čebeljih bolezni PRIM.: biotehnika ang.: apicultural technology nem.: Bienentechnik f. äpiterapevt -a m strokovnjak, ki zdravi ljudi z zdravilnimi učinki čebeljega strupa, čebeljih pridelkov, hlapov in vonjav iz naseljenega panja ang.: apitherapist nem.: Apitherapeut m. äpiterapevtski čebelnjak -ega -a m čebelnjak z mrežo pregrajenim prostorom za panji brez vratc, kamor ob dobri spomladanski in poletni paši prihajajo hlapi in vonjave, ki imajo zdravilen učinek na človeka ang.: apitherapy related apiary nem.: apitherapeutisches Bienenhaus n. äpiterapija -e ž zdravljenje ljudi z zdravilnimi učinki čebeljih pridelkov, hlapov in vonjav iz naseljenega panja GL: klinična apiterapija ang.: apitherapy nem.: Apitherapie f. äpitoksin -a m ^ čebelji strup (1, 2) aräbska čebela -e -e ž ^ jemenska čebela areometer -tra m priprava za merjenje relativne gostote tekočih snovi, tudi medu ang.: areometer nem.: Ärometer m. armenska čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera remipes (= A. m. ar-meniaca), razširjena zlasti v Armeniji in na severu Irana S: rumena kavkaška čebela ang.: Armenian honey bee 25 Ärnhartova žleza nem.: Armenische Biene f. Ärnhartova žleza -e -e ž ^ stopalna žleza art propolis----ž slikarska umetnost, pri kateri se uporablja propolis ang.: art propolis* nem.: Art Propolis* n. askorbinska kislina -e -e ž ^ vitamin C askosferoza -e ž ^ poapnela zalega (1) aspergiloza -e ž ^ okamnela zalega (1) atrij -a m ^ zračni preddvor atrofija jajčnikov -e -- ž skrčenje, razkroj jajčnikov pri čebeljih maticah, ki povzroča neplodnost ang.: atrophy of ovaries, ovarian atrophy nem.: Eierstockatrophie f. avtomatska cepilna igla -e -e -e ž igli podobno orodje za presajanje ličink iz čebeljih celic v nastavke matičnikov z mehanizmom, ki ima gibljiv jeziček na koncu ang.: automatic touch controlled grafting tool nem.: automatische Umlarvnadel f. avtomatska dozirna brizga -e -e -e ž priprava s podaljšano cevko, s katero se ob samodejnem uravnavanju kaplja razredčena oksalna kislina po čebelah pri zatiranju varoze ang.: automatic sprinkler nem.: automatische Dosierspritze f. azijska čebela -e -e ž čebela vrste Apis cera-na (= A. indica), razširjena v Aziji vzhodno od Irana in južno od Himalaje, na vzhodu do Japonske S: vzhodna čebela, vzhodnoazijska čebela ang.: Asian honey bee, Eastern honey bee nem.: Asiatische Honigbiene f., Östliche Honigbiene f. AŽ-10 -- [aže deset] m krajšava ^ desetsatni AŽ-panj AŽ-11 -- [aže enajst] m krajšava ^ enajstsatni AŽ-panj AŽ-7 -- [aže sedem] m krajšava ^ sedemsatni AŽ-panj AŽ-devetsatar -ja [aže] m strok. pog. ^ devet-satni AŽ-panj AŽ-dvojček -čka [aže] m 1. dva AŽ-panja drug vrh drugega, povezana med seboj z odprtinami v stropu in na dnu ang.: Až-twin beehive nem.: Až-Zwillingsbeute f. 2. dva AŽ-panja drug poleg drugega v istem ohišju ang.: Až-twin beehive nem.: AZ-Zwillingsbeute f. AŽK-panj -a in panj AŽK -a -- [ažeka] m ^ Ko-zinčev panj AŽ-mera -e in mera AŽ -e -- [aže] ž zunanja mera AZ-satnika, ki je 410 mm x 260 mm GL: polovična AŽ-mera ang.: AZ-frame size nem.: AZ-RahmchenmaB n. AŽ-panj -a in panj AŽ -a -- [aže] m skladovnični panj na hladno stavbo z 2 x 9 ali 2 x 10 sati po Albertijevem vzoru, z upravljanjem od zadaj in s satniki zunanje mere 410 mm x 260 mm, ki so enaki v plodišču in medišču, imenovan po konstruktorju Antonu Znideršiču S: Žni-deršičev panj, Alberti-Žnideršičev panj, strok. pog. žnideršič GL: desetsatni AŽ-panj, devetsatni AŽ--panj, dvanajstsatni AŽ-panj, enajstsatni AŽ-panj, Gromov AŽ-panj, maksi AŽ-panj, polovični AŽ-panj, sedemsatni AŽ-panj ang.: AZ-beehive nem.: AZ-Beute f. AŽ-sat -a in sat AŽ -a -- [aže] m sat za AZ-panj ang.: AZ-comb nem.: AZ-Wabe f. AŽ-satnik -a in satnik AŽ -a -- [aže] m satnik za AZ-panj z zunanjimi merami 410 mm x 260 mm S: Alberti-Žnideršičev satnik ang.: AZ-frame nem.: AZ-Rahmchen n. AŽ-trietažni panj -ega -a [aže] m ^ trletažni panj (2) AŽ-zaklada -e in zaklada AŽ -e -- [aže] ž zaklada, ki se doda AZ-panju v plodišču, medišču ali obema hkrati ang.: eke, added to AZ-hive from behind* nem.: AZ-Hintersatz m. 26 beličnost B babica -e ž prednica čebelje matice glede na drugo stopnjo sorodstva, pri kateri se ugotavljajo dedne lastnosti ang.: grandmother nem.: Großmutter f. babji mlin -ega -a m satirični motiv mlina kot pomlajevalne naprave za ženske, upodobljen na poslikani panjski končnici ang.: old wifes' mill nem.: Alte-Weiber-Mühle f. banatska čebela -e -e ž krajevni različek kranjske čebele, razširjen v Panonski nižini ang.: Banat honey bee nem.: Banat-Biene f., Banater Biene f. barvanje matic -a -- s označevanje matic z izbrano barvo, ki po mednarodnem dogovoru pomeni določeno leto rojstva, zaradi ugotavljanja starosti in pripadnosti panju, lažjega iskanja med čebelami PRIM.: barvna ploščica ang.: queen marking nem.: Zeichnen der Königinnen n. barvna oznaka matice -e -e -- ž oznaka na hrbtnem delu oprsja matice, ki se nanaša na njeno rojstno leto in je v letih z zadnjo številko 1 ali 6 bela, 2 ali 7 rumena, 3 ali 8 rdeča, 4 ali 9 zelena in 5 ali 0 modra ang.: colour marking of queen nem.: Farbzeichen der Königin n. barvna ploščica -e -e ž okrogla ploščica premera 2 mm s številko ali brez nje in z izbrano barvo, ki po mednarodnem dogovoru pomeni določeno leto rojstva matice in se ji prilepi na hrbtni del oprsja zaradi ugotavljanja starosti in pripadnosti panju, lažjega iskanja med čebelami S: opalitna ploščica PRIM.: barvanje matic ang.: queen marking colour code disc nem.: Farbplättchen n. barvni indeks -ega -a m število, ki določa odstotek čebel delavk z rumeno obarvanimi zadkovimi obročki v družini in s tem stopnjo čistosti rase ang.: colour index nem.: Farbindex m. bastard -a m strok. pog. ^ križana čebelja družina bayvarol -a [bajvarol] m sredstvo z aktivno snovjo flumetrin za zatiranje varoze ang.: Byvarol nem.: Byvarol n. begalnica -e ž priprava, ki omogoča čebelam izhod iz čebelnjaka, panja ali njegovega dela, preprečuje pa vstop vanj GL: ameriška begal-nica ang.: bee escape nem.: Bienenflucht f. beka -e ž divje rastoča ali gojena vrba grmaste ali drevesaste oblike z dolgimi šibastimi vejami in s cvetovi v rumenkastih mačicah, ki nudi čebelam dobro medičinsko in zelo dobro pelodno pašo, lat. Salix viminalis ang.: common osier nem.: Korb-Weide f. bela čmerika -e -e ž visoka rastlina, razširjena po vlažnih travnikih, močvirnih tleh, z zunaj zelenkastimi in znotraj belimi cvetovi, združenimi v velika socvetja, katerih medičina je za čebele strupena, lat. Veratrum album S: nestrok. pog. čmerika ang.: white false-hellebore nem.: Weißer Germer m. bela detelja -e -e ž ^ plazeča detelja bela jelka -e -e ž gozdno drevo s ploščatimi iglicami in gladkim, belkastosivim lubjem, ki nudi čebelam poleg sestavin za zadelavino občasno tudi obilno manino pašo, lat. Abies alba S: hoja, nestrok. pog. jelka ang.: European silver-fir, white silver-fir nem.: Weißtanne f., Tanne f. bela omela -e -e ž grmičasta zajedavska rastlina z belimi jagodami, ki nudi čebelam skromno medičinsko pašo, lat. Viscum album ang.: mistletoe nem.: Laubholz-Mistel f. bela vrba -e -e ž vrba s suličastimi, svilnato dlakavimi listi, ki nudi čebelam odlično zgodnjepomladansko medičinsko in pelodno pašo, lat. Salix alba ang.: white willow nem.: Gewöhnliche Silber-Weide f. Belčičeva metoda -e -e ž metoda preprečevanja rojenja v nakladnem panju z občasno ločitvijo pašnih čebel od gnezda s pomočjo mrežastega vložka, imenovana po Josipu Belčiču ang.: Belčič method nem.: Belčič-Methode f. beličnost -i ž pomanjkanje pigmenta, zlasti pri trotih, ki se kaže v beli barvi navadno temnih oči S: albinizem ang.: albinism nem.: Albinismus m. 27 beli javor beli javor -ega -ja m javor s peterokrpimi, neenakomerno nazobčanimi listi, ki nudi čebelam odlično medičinsko in dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Acer pse-udoplatanus S: gorski javor ang.: sycamore nem.: Berg-Ahorn m., Urle f., Wald-Ahorn m., Weiss-Ahorn m. beliti satje belim -- nedov., v zvezi s čebele ob dobrem donosu medičine v panj dograjevati satje, pokrivati satne celice s svežim, skoraj belim voskom ang.: to whiten the combs nem.: volle Waben mit frischem Wachs zudeckeln v. beli žepek -ega -pka m ^ kraški šetraj beljakovinska čebelja paša -e -e -e ž paša, na kateri čebele nabirajo zlasti cvetni prah S: ob-nožinska čebelja paša, pelodna čebelja paša ang.: pollen flow nem.: Pollentracht f., Pollenweide f. beljakovinska hrana -e -e ž hrana z veliko vsebnostjo beljakovin, zlasti cvetni prah ang.: proteinaceous feed, protein feed nem.: proteinhaltige Nahrung f. beljakovinsko krmljenje -ega -a s krmljenje družine s krmilnim testom, z dodanim cvetnim prahom, nekdaj tudi z dodanimi razma-ščenimi beljakovinskimi pripravki ang.: proteinaceous feeding, protein feeding nem.: Eiweißfütterung f. belooka matica -e -e ž čebelja matica, ki v očeh zaradi beličnosti nima pigmenta ang.: albino queen nem.: weissäugige Königin f. belooki trot -ega -a m trot, ki v očeh zaradi be-ličnosti nima pigmenta ang.: albino drone nem.: weissäugige Drohne f. Bentonova matičnica -e -e in bentonova matič- nica -e -e ž nekdaj razpošiljalna matičnica z manjšim oddelkom za hrano in večjim za matico in čebele spremljevalke, imenovana po konstruktorju Franku Bentonu ang.: Benton cage, Benton queen cage nem.: Benton-Weiselkäfig m. bera -e ž 1. ^ čebelja paša (1, 2) 2. donos, pridelek medu ang.: honey yield nem.: Honigertrag m. bič -a m tretji del tipalnice čebele delavke iz desetih členov, na katerem so čutila za voh in tip, lat. flagellum S: biček ang.: flagellum nem.: Flagellum n., Geißel f. biček -čka m ^ bič bičkar -ja m nav. mn. enoceličarji, tudi v telesu čebele, z enim ali več bički za premikanje S: flagelat ang.: flagellate nem.: Flagellat m. bilateralno dvospolna čebela -- -e -e ž čebelji osebek, pri katerem je ena vzdolžna polovica telesa podobna trotu, druga pa čebeli delavki ang.: bilaterally gynandromorph honeybee nem.: bilateral gynandromorphe Honigbiene f. biologija čebel -e -- ž veda o delovanju, zgradbi čebeljega telesa, o življenju čebel ang.: bee biology nem.: Bienenbiologie f. biološka lastnost čebel -e -i -- ž lastnost čebel, ki se nanaša na delovanje njihovega organizma ang.: biological feature of honeybee nem.: biologisches Merkmal der Honigbiene n. biološko zatiranje varoze -ega -a -- s odstranjevanje varoj iz družine s pomočjo organskih kislin in z izrezovanjem pokrite trotovi-ne iz gradilnega sata ang.: biological varroa control nem.: biologische Varroabekämpfung f. biotehnika -e ž veda o ustaljenih postopkih, ukrepih pri gojenju organizmov PRIM.: api-tehnika ang.: biotechnics nem.: Biotechnik f. biti čebelen -- -lna -- -o sem -- sem -lna sem -o nedov. ^ biti živalen biti živalen —lna —o sem -- sem -lna sem -o nedov., v zvezi s čebelja družina imeti v dolo- 28 brázda čenem letnem obdobju nadpovprečno število čebel S: bíti cebélen ang.: to be populous nem.: volksstark sein v., bienenreich sein* v. blága gniloba -e -e ž ^ pohlévna gniloba cebélje zalége blátiti -im nedov. 1. v zvezi s čebele izločati neprebavljene delce hrane iz prebavil ang.: to excrete undigested food particles* nem.: unverdaute Nahrungsbestandteile ausscheiden v. 2. v zvezi s čebele z neprebavljenimi delci hrane iz prebavil onesnaževati notranjost in/ali zunanjost panja ang.: to defecate, soil with excrements nem.: verkoten v., koten im Bienenstock v., Kot im Stock absetzen v. blátnik -a m zelo raztegljiv zadnji del prebavne cevi, v katerem se blato zgosti in zlasti pozimi kopiči, dokler ga čebele med prvim spomladanskim čistilnim izletom ne izločijo, lat. rectum ang.: rectum nem.: Kotblase f. blazinica stopála -e -- ž ^ oprijemálna blazinica Boardmanov pitálnik -ega -a in boardmanov pi-tálnik -ega -a [bórdman-] m pitalnik, v katerega se pri žrelu panja vstavi navzdol obrnjena steklena posoda, imenovan po konstruktorju Boardmanu ang.: Boardman feeder, entrance feeder nem.: Boardman-Feeder* m. Boczonadijev pánj -ega -a in boczonadijev pánj -ega -a [boconádi-] m nekdaj panj, podoben položki, s premičnim satjem in z visokimi satniki zunanje mere 360 mm x 420 mm, ki se upravlja od zgoraj, imenovan po konstruktorju Imreju Szaboju Boczonadiju ang.: Boczonadi hive* nem.: Boczonadi-Beute* f. bodálce -a s 1. parni del želnega aparata z nazaj ukrivljenimi kaveljci, s katerim čebela ob piku prodre v tkivo ang.: lancet nem.: Stechborste f. 2. ustni aparat, s katerim listna ušica prodre v rastlinsko tkivo in iz njega srka sokove ang.: stylet nem.: Stechrüssel m. bodéča néža -e -e ž ^ kompáva bodoglávec -vca m nav. mn. zelnate rastline z okroglim, zgoraj razvejenim steblom, s per- nato deljenimi, na koncu bodičastimi listi in modrimi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki nudijo čebelam odlično medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Echinops spp. ang.: thistle nem.: Kugeldistel f. boks -a m manjši satnik, vgrajen v satnik običajne mere, za pridobivanje medu v satju ang.: comb honey section nem.: Wabenhonig-Box* f. bolezenska trotavost -e -i ž nezmožnost zale-ganja oplojenih jajčec pri mlajši matici zaradi bolezni ali poškodbe PRIM.: trajna trotavost, začasna trotavost ang.: morbid drone laying nem.: krankhafte Drohnenbrütigkeit f. bor bora m nestrok. pog. ^ rdeči bor boreč -a m enoletna sredozemska rastlina s svaljkasto razmeščenimi cvetovi navadno modre barve, ki nudi čebelam zlasti bogato medičinsko pašo, lat. Borago officinalis ang.: borage nem.: Borretsch m., Gurkenkraut n. borova mana -e -e ž sladek izloček določenih vrst ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi bora in ga delno predelajo ang.: pine honeydew nem.: Kiefer-Honigtau* m. borovnica -e ž nizka grmičasta gozdna rastlina s črnomodrimi okroglimi užitnimi plodovi, ki nudi čebelam ob cvetenju zelo dobro medi-činsko in skromno pelodno pašo, lat. Vacci-nium myrtillus ang.: billberry, blueberry nem.: Blaubeere f., Heidelbeere f. borovničev med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih borovnice in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: blueberry honey nem.: Blaubeerenhonig m. brada -e ž 1. deščica pred žrelom, zlasti za lažje vletavanje čebel v panj S: panjska brada, izletna deščica, vzletna deščica, letalnica GL: spodnja brada, zgornja brada PRIM.: panj (1), žrelo (1) ang.: alighting board nem.: Anflugbrett n. 2. žarg. ^ čebelji grozd brazda -e ž del ženskega spolnega organa cveta, kamor čebele delavke prinašajo cvetni prah PRIM.: prašnik, pestič ang.: stigma 29 brenčati nem.: Narbe f. brenčati -im nedov., v zvezi s čebele povzročati enakomeren tresoč zvok s hitrim utripanjem kril pRIM.: jokati, šuméti ang.: to buzz, to hum nem.: summen v. bréskev -kve ž sadno drevo z belorožnatimi cvetovi, ki nudi čebelam skromno medičin-sko in pelodno pašo, lat. Prunus persica ang.: peach, nectarine nem.: Pfirsichbaum m. brést -a m nav. mn. navadno gozdna drevesa z nesimetričnimi napiljenimi listi, ki nudijo čebelam zelo dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Ulmus spp. ang.: elm nem.: Ulme f. bréstovolistni oslàd -ega -ada m zelnata rastlina s pokončnim, oglatim, rdečkastim, zgoraj razvejenim steblom in rumenkastimi cvetovi v metličastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro pelodno pašo, lat. Filipendula ulmaria S: nestrok. pog. oslàd, sračica ang.: meadowsweet nem.: Echtes MâdesuB n. brezmatičar -ja m strok. pog. ^ brezmatični panj brezmatična čebélja družina -e -e -e ž družina, ki je izgubila matico S: osirotéla čebélja družina, strok. pog. brezmatičnik ang.: queenless bee colony nem.: weiselloses Bienenvolk n. brezmatičnik -a m strok. pog. ^ brezmatična če- bélja družlna, osirotéla čebélja družina brezmatični ometênec -ega -nca m gruča čebel brez matice, ki se ometejo s satov, za pridobivanje novih družin ang.: queenless shaken swarm nem.: weiselloser Fegling m. brezmatični panj -ega -a m družina v panju, ki je izgubila matico S: strok. pog. brezmatičar ang.: queenless beehive nem.: weiselloser Bienenstock m. brezmatični rednik -ega -a m družina, ki se ji odvzame matica, da v matičnikih goji ličinke ang.: dequeened nursing bee colony nem.: entweiseltes Pflegevolk n. brezmatičnost -i ž stanje družine, ki je izgubila matico ang.: queenlessness nem.: Weisellosigkeit f. brézovo-topôlov propolis -ega -a m lepljiva aromatična snov, ki jo čebele naberejo na smolnatih delih breze in topola in predelajo z dodajanjem izločkov žlez ang.: poplar and birch propolis nem.: Pappel- und Birkenpropolis f. brezov propolis -ega -a m lepljiva aromatična snov, ki jo čebele naberejo zlasti na smolnatih delih breze in predelajo z dodajanjem izločkov žlez ang.: birch propolis nem.: Birkenpropolis f. brezpašje -a s ^ brezpašno obdobje brezpašna doba -e -e ž ^ brezpašno obdobje brezpašno obdobje -ega -a s obdobje, ko ni paše ali je zelo skromna S: brezpašje, brezpašna doba pRIM.: pašna sezona, pašno obdobje ang.: non-foraging period, dearth period nem.: trachtlose Zeit f., Trachtlücke f., Läppertracht f. brezpelodna čebelja paša -e -e -e ž paša, na kateri čebele nabirajo samo medičino ali mano ang.: honeybee forage without gathering of pollen nem.: Bienentracht ohne Einsammeln von Pollen f. brin brina m nestrok. pog. ^ navadni brin brinjeva mana -e -e ž sladek izloček določenih vrst ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi brina in ga delno predelajo ang.: juniper honeydew nem.: Wacholder-Honigtau* m. brizgalka za roje -e----ž priprava za škropljenje roječih čebel, da se umestijo na primerno mesto za ogrebanje ang.: swarm spray nem.: Schwarmspritze f. brstna hojeva ušica -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz si-tastih cevi majskih poganjkov jelke in izloča mano, lat. Mindarus abietinus ang.: balsam twig aphid nem.: Weisstannentrieblaus f. bršljan -a m zimzelena popenjavka, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in dobro pelo-dno pašo v pozni jeseni, lat. Hedera helix ang.: ivy nem.: Efeu m. bršljanov med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih bršljana in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez 30 cedilo za méd ang.: ivy honey nem.: Efeuhonig m. brusnica -e ž nizka grmičasta rastlina z rdečimi užitnimi jagodami, ki ob cvetenju nudi čebelam dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Vaccinium vitis-idaea ang.: cowberry nem.: Preiselbeere f. BRŽ-panj -a in panj BRŽ -a -- [baraža] m veli-koprostorninski panj z AŽ-satniki na hladno stavbo, z 2 x 11 AŽ-sati zaporedno v pokončni legi v plodišču in z 11 AŽ-sati z dodatno pripetimi enotretjinskimi satiči v vzdolžni legi v medišču, imenovan po konstruktorjih Branetu Borštniku in Jožetu Rotarju ang.: BRŽ-beehive nem.: BRŽ-Beute f. buba -e ž 1. čebela delavka, matica ali trot na razvojni stopnji med ličinko in odraslim osebkom, ko se v čebeljih, trotovskih celicah ali matičnikih, pokritih s pokrovci zalege, dokončno izoblikujejo vsi organi S: nestrok. nimfa GL: čebelja buba, matična buba, predbuba, trotovska buba pRIM.: jajčece (1), ličinka (1) 2. živalski osebek v zapredku na razvojni stopnji med ličinko in odraslo žuželko tudi večine kožekrilcev S: nestrok. nimfa ang.: pupa nem.: Puppe f. 3. strok. pog. ^ čebelja buba buba čebele delavke -e----ž ^ čebelja buba buba matice -e -- ž ^ matična buba buba trota -e -- ž ^ trotovska buba Buckfast čebela —e in buckfast čebela -- -e [bakfast] ž ^ buckfaška čebela buckfaška čebela -e -e [bakfaška] ž v angleški opatiji Buckfast vzrejeni križanec različnih čebeljih podvrst z značilnimi rumenimi prvimi zadkovimi obročki S: Buckfast čebela ang.: Buckfast bee nem.: Buckfast-Biene f. bukev -kve ž listnato gozdno drevo z gladkim deblom, ki nudi čebelam zelo dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Fagus syl-vatica ang.: beech nem.: Rotbuche f. bukova mana -e -e ž sladek izloček določenih vrst ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi rdečega bora in ga delno predelajo ang.: beech honeydew nem.: Buchen-Honigtau* m. C carnica -e [kärnika] ž gl. karnika CCD -- tudi CCD CCD-ja [cecede -eja] m (ang. colony collaps disorder) kratica ^ motnja propadanja čebeljih družin cedilna posoda -e -e ž posoda iz netjavne pločevine z odtočno pipo in navpično nameščeno eno ali dvema pregradnima mrežama različne gostote za cejenje medu ang.: stainless steel double sieve nem.: Siebbehälter mit Ablaufquetschhahn* m. cedilo za med -a----s navadno polkroglasta priprava z žičnato mrežo za precejanje medu S: čebelarsko sito (1) ang.: honey strainer nem.: Honigsieb n. Čebelja buba 31 célica célica -e ž 1. osnovni del čebeljega sata v obliki pravilne pokončne šesterostrane prizme, ki ga čebele izdelajo iz voska, izločenega iz vo-skovnih žlez, za razvoj čebelje zalege, hrambo medu, cvetnega prahu, večji za trotovsko zalego ali za hrambo medu GL: cebélja célica, čistiti célico, izrezováti cebélje célice, népokríta célica, odkrita célica, podáljšana célica, podáljšati célice, pokrita čebélja célica, pokrita trótovska célica, pokriti célico, potegniti célice, prehódna célica, prijémna célica, sátna célica, sát s podáljšanimi célicami, skrajšana čebélja célica, šesterostrana célica, trótovska célica, za^žena célica 2. del površine prvega para čebeljih kril GL: kubitálna célica, radiálna célica 3. osnovna enota živih organizmov GL: folikulárna célica, hranilna célica, jájčna célica, retinálna célica ang.: cell nem.: Zelle f. celični pokrovec -ega -vca m 1. ^ voščeni pokrovec 2. ^ pokrövec zalege celinski tip čebelnjaka -ega -a -- m za celinsko območje Slovenije značilen, navadno lesen čebelnjak, zlasti pravokotnega tlorisa z nesimetrično dvokapno streho ang.: midland-type apiary nem.: binnenländischer Bienenhaustyp m. celoprostorninsko prezimovanje čebeljih družin -ega -a----s prezimovanje družin v vseh delih panjske enote skladovničnega panja ang.: whole space wintering of bee colonies nem.: Ganzraum-Überwinterung der Bienenvölker* f. cementni med -ega medu in -ega meda m žarg. med, ki je v satju zaradi povišane vsebnosti sladkorja melecitoze trdo strjen ang.: cement honey nem.: Zementhonig m. cepilna igla -e -e ž nerjaven jeklen čebelarski pripomoček v obliki tanke žice z razširjenim zavihkom na koncu, s povečevalnim steklom ali brez njega za presajanje čebeljih ličink iz zaleženih satov v nastavke matičnikov GL: avtomatska cepilna igla ang.: grafting needle nem.: Umlarvnadel f. cepiti ličinke cepim -- nedov. prenašati čim mlajše ličinke iz čebeljih celic odbrane družine v nastavke matičnikov ang.: to graft larvae nem.: Larven umsetzen v., umlarven v. cepljeni matičnik -ega -a m nastavek matičnika, v katerega se navadno po predhodno dodani kapljici matičnega mlečka vstavi čim mlajša čebelja ličinka in se doda starterju, redniku ang.: grafted queen cell cup nem.: belarvtes Weiselnäpfchen n. ciprje -a s nestrok. pog. ^ ozkolistno ciprje ciprska čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera cypria, naravno razširjena na otoku Ciper ang.: Cyprian honey bee nem.: Zypernbiene f., Zyprische Biene f. citronova kislina -e -e ž ^ citronska kislina citronska kislina -e -e ž bela, kristalna organska kislina, ki je v soku limone, v sledeh tudi sestavina cvetnega prahu in medu, za dodatek čebelji hrani S: citronova kislina ang.: citric acid nem.: Citronensäure f., Zitronensäure f. cvetlična čebelja paša -e -e -e ž paša na cvetočih, zlasti travniških rastlinah ang.: flower forage nem.: Blütentracht f. cvetlični med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih več vrst medovitih rastlin in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: nek-tarni med, cvetni med Gl: gozdno-cvetlični med, planinski cvetlični med ang.: flower honey nem.: Blütenhonig m. cvetlično-gozdni med -ega medu in -ega meda m med iz medičine na cvetočih rastlinah in mane na gozdnem rastlinju S: gozdno-cvetlični med ang.: flower and forest honey nem.: Blüten- und Waldhonig m. cvetnica -e ž nav. mn. rastline, ki razvijejo cvetove in semena in pogosto nudijo čebelam medičino in cvetni prah, lat. Spermatophyta 32 čebela ang.: flowering plant, seed bearing plant, seed plant nem.: Blütenpflanze f., Samenpflanze f. cvetni med -ega medu in -ega meda m ^ cvetlični med cvetni medovnik -ega -a m žleza v cvetu, ki izloča medičino S: floralni medovnik, nuptialni medovnik ang.: nectary nem.: Honigdrüse der Blüte f. cvetni prah -ega prahu m 1. moške spolne celice v prašnikih cvetov semenk S: pelod ang.: pollen nem.: Blütenpollen m., Blütenstaub m., Pollen m. 2. grudice, ki jih čebele s prašnikov cvetov semenk v koških zadnjih nog prinašajo v panj, jih delno predelajo in shranjujejo v satne celice za hrano ličinkam in odraslim osebkom S: obnožina GL: čebelarjenje na cvetni prah, fermentirani cvetni prah ang.: bee bread nem.: Bienenbrot n. 3. živilo iz take snovi v obliki grudic, osmu-kanih z nog čebel delavk, za dopolnilno prehrano ang.: pollen nem.: Pollen m. cvetni prah izkopanec -ega prahu -nca m izkopani cvetni prah časovno nepredvidljiva čebelja paša —e -e -e ž zlasti manina paša, ki se ne pojavlja redno vsako leto in ob določenem koledarskem času časovno predvidljiva čebelja paša —e -e -e ž zlasti medičinska paša, ki se pojavlja redno in ob določenem koledarskem času ang.: bee forage forcastable in terms of time nem.: zeitlich vorhersehbare Bienentracht f. čebela -e ž 1. nav. mn. žuželke iz reda kože-krilcev, Hymenoptera, iz sistematske skupine Apiformes, iz družine čebel Apidae, ki nabirajo medičino, mano, cvetni prah, rastlinske smole, prinašajo vodo, oprašujejo večino žužkocvetnih rastlin GL: afrikanizirana čebela, afriška čebela, afriška gorska čebela, alpska kranjska čebela, anatolska čebela, armenska čebela, azijska čebela, banatska čebela, buckfaška čebela, ciprska čebela, čebela samotarka, čebela zajedavka, črna pritlikava čebela, dalmatinska čebela, dinarsko-kraška čebela, dolgodlaka čebela, dolgorilčna čebela, egiptovska čebela, furlanska čebela, grška čebela, hercegovska čebela, himalajska čebela, himalajska orjaška čebela, iberska čebela, indijska čebela, italijanska čebela, japonska čebela, javanska čebela, jemenska čebela, kapska čebela, karpatska čebela, kavkaška čebela, kitajska čebela, kranjska čebela, kraška čebela, kratkodlaka čebela, kretska čebela, krimska čebela, krvava čebela, lesna čebela, madagaskarska čebela, makedonska čebela, malteška čebela, medonosna čebela, neželata čebela, orjaška čebela, panonska kranjska čebela, perzijska čebela, prava čebela, pritlikava čebela, rdeča čebela, saharska čebela, severnoafriška čebela, sicilska čebela, sirska čebela, siva čebela, srednjeruska čebela, sumatrska čebela, šoltska čebela, temna čebela, ukrajinska čebela, vzhodnoafriška čebela, zahodnoafriška čebela, zlata čebela PRIM.: čmrlj ang.: bee nem.: Biene f. 2. nav. mn., strok. pog. navadno medonosna ang.: bee forage not forcastable in terms of time nem.: zeitlich nicht vorhersehbare Bienentracht f. Čebele v košu 33 —> čebela čistilka čebela, ki se goji v gospodarske namene, živeča v skupnosti GL: albino čebela, bilateralno dvospolna čebela, biologija čebel, biološka lastnost čebel, čebele na satju, čistilno vedenje čebel, črna čebela, damska čebela, depresija čebel, divje čebele, dokrmiti čebele, dolgoživa čebela, družbena čebela, dvospolna čebela, enooka čebela, etolo-ška lastnost čebel, gospodarska lastnost čebel, grižava čebela, grižavost čebel, gručanje čebel, jesenska čebela, krajevni različek čebel, kratkoživa čebela, krmiti čebele, krmljenje čebel, krotkost čebel, matična linija čebel, medna vrednost odvzetih čebel, mirnost čebel, morfološka značilnost čebel, moriti čebele, naletene čebele, napajanje čebel, od-bira čebel, odeti čebele, ometanje čebel, ometene čebele, paketne čebele, poletna čebela, pomladna čebela, pomor čebel, prašeča se čebela, premik čebel, pretresanje čebel, prezimovanje čebel, prezimo-vati čebele, prezimovati čebele na čistem sladkorju, prezimovati čebele na medu, prezimovati čebele na temnem satju, proizvodna lastnost čebel, pršičava čebela, roječa čebela, rojeva čebela, selekcija čebel, suhe čebele, škropiti čebele, usmerjanje čebel na pašo, vzreja čebel, zaletavanje čebel, zastrupitev čebel, zimska čebela, zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo ang.: honeybee nem.: Honigbiene f. 3. nav. mn. spolno nerazvita samica v družini, ki opravlja dela v panju, nabira medičino, mano, cvetni prah, drevesno smolo, prinaša vodo, oprašuje večino žužkocvetnih rastlin S: čebela delavka GL: čebela čistilka, čebela čistilna plesalka, čebela dojilja, čebela gonjač, čebela gradilka, čebela graditeljica, čebela iskalka, čebela iznašalka, čebela izvidnica, čebela krmilka, čebela obiralka, čebela plesalka, čebela prezračevalka, čebela rekrutka, čebela roparica, čebela sledilka, čebela spremljevalka, čebela stražarka, čebela trotovka, ličinka čebele delavke, panjska čebela, pašna čebela, stresajoča čebela, zaletela čebela ang.: worker bee nem.: Arbeitsbiene f. čebela čistilka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, ki v določenem starostnem obdobju čisti celice in notranjost panja, odstranjuje odmrlo zalego S: strok. pog. čistilka, čebela snažilka, strok. pog. snažilka PRIM.: čebela čistilna plesalka, čebela obiralka ang.: cleaning bee nem.: Putzbiene f. čebela čistilna plesalka -e -e -e ž nav. mn. če- bela plesalka, ki se ziblje v različne smeri, potresava z zadkom, naredi posamezne čistilne gibe in s tem spodbudi druge čebele, da začnejo z nje odstranjevati tujke S: strok. pog. čistilna plesalka PRIM.: čebela čistilka, čebela obiralka, čebela plesalka ang.: grooming invitation dancer bee nem.: sich putzende Bienentänzerin f. čebela delavka -e -e ž nav. mn. spolno nerazvita samica v družini, ki opravlja dela v panju, nabira medičino, mano, cvetni prah, drevesno smolo, prinaša vodo, oprašuje večino žužkocvetnih rastlin S: čebela (3), strok. pog. delavka GL: čebela čistilka, čebela čistilna plesalka, čebela dojilja, čebela gonjač, čebela gradilka, čebela graditeljica, čebela iskalka, čebela iznašalka, čebela izvidnica, čebela krmilka, čebela obiralka, čebela plesalka, čebela prezračevalka, čebela rekrutka, čebela roparica, čebela sledilka, čebela spremljevalka, čebela stražarka, čebela trotovka, ličinka čebele delavke, panjska čebela, pašna čebela, stresajoča čebela, zaletela čebela PRIM.: matica, trot ang.: worker bee nem.: Arbeitsbiene f., Arbeiterin f. čebela dojilja -e -e ž nav. mn. čebela delavka z razvitimi goltnimi žlezami, ki v določenem starostnem obdobju z matičnim mlečkom hrani matico in ličinke S: strok. pog. dojilja PRIM.: čebela krmilka, čebela spremljevalka ang.: nurse bee nem.: Ammenbiene f., Brutamme f., Brutpflegerin f. čebela gonjač -e -a ž nav. mn. čebela delavka, ki sili mlado matico iz panja, zlasti iz pleme-nilnika, na paritveni izlet ang.: -nem.: -čebela gradilka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, ki v določenem starostnem obdobju izloča vosek iz voskovnih žlez za gradnjo satja, voščenih prizidkov S: čebela graditeljica, strok. pog. gradilka, strok. pog. graditeljica, čebela voskarica ang.: wax making bee nem.: Baubiene f. čebela graditeljica -e -e ž nav. mn. čebela delavka, ki v določenem starostnem obdobju izloča vosek iz voskovnih žlez za gradnjo satja, voščenih prizidkov S: čebela gradilka, strok. pog. gradilka, strok. pog. graditeljica, čebela voskarica 34 čebelarjenje brez uporabe matične rešetke ang.: wax making bee nem.: Baubiene f. čebela iskalka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, ki išče nove vire medičine, mane, cvetnega prahu, vode za preživetje družine, in o najdbi obvešča druge delavke v panju S: strok. pog. iskalka PRIM.: čebela rekrütka ang.: scout bee nem.: Kundschafterin f., Spurbiene f. čebela iznašalka -e -e ž nav. mn. čebela čistilka, ki iz panja odnaša obolelo zalego, mrtvice, tujke S: strok. pog. iznašalka ang.: debris remover, debris remover bee nem.: Gemüll ausräumende Biene* f. čebela izvidnica -e -e ž nav. mn. čebela delavka, ki išče primerno mesto za roj in s sedečega roja odleti iskat novo bivališče S: strok. pog. izvidnica ang.: scout bee nem.: Kundschafterin f., Spurbiene f. čebelak -a m ^ trot čebela krmilka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, ki hrani matične ličinke z matičnim mlečkom, ob izleženju iz jajčec tudi ličinke čebel delavk in trotov, pozneje pa te z mešanico medu, cvetnega prahu, vode, matičnega mlečka S: strok. pog. krmilka, delavka krmilka, nestrok. negovalka PRIM.: čebela dojilja, čebela spremljevalka ang.: nurse bee nem.: Ammenbiene f., Pflegebiene f., Brutpflegerin f. čebela letalka -e -e ž nav. mn. ^ pašna čebela čebela medarica -e -e ž ^ medonösna čebela čebela nabiralka -e -e ž nav. mn. ^ pašna čebela čebela obiralka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, ki z drugih čebel odstranjuje tujke in varoje S: strok. pog. obiralka PRIM.: čebela čistilka, čebela čistilna plesalka ang.: grooming bee nem.: andere Bienen säubernde Biene f. čebela plesalka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, zlasti na satu, ki s premikanjem v obliki krožnice, številke osem, ko pobrenčava, po-tresava z zadkom in občasno oddaja nabrano hrano, drugim čebelam sporoča smer, oddaljenost, vrsto vira in obilnost paše S: pašna plesalka, strok. pog. plesalka, plešoča čebela GL: čebela čistilna plesalka ang.: dancer bee nem.: Bienentänzerin f., Tänzerin f. čebela prezračevalka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, ki z utripanjem kril na žrelu zrači panj S: strok. pog. prezračevalka ang.: fanning bee nem.: sterzelnde Biene f. čebelar -ja m kdor nepoklicno ali poklicno vzreja čebele zaradi pridobivanja čebeljih pridelkov, vzreje matic in/ali opraševanja žužkocvetnih rastlin GL: čebelar prevaževalec PRIM.: čmrljar, vzrejevalec matic ang.: apiarist, beekeeper nem.: Bienenhalter m., Bienenzüchter m., Imker m. čebelar -ja m živopisana ptica, ki se hrani s čebelami, lat. Merops apiaster S: čebelojedec, legat ang.: bee eater nem.: Bienenfresser m. čebela rekrutka -e -e ž nav. mn. čebela, ki najde krmišče na podlagi informacij, ki jih prinesejo v panj pašne čebele, navadno čebele plesalke S: strok. pog. rekrütka PRIM.: čebela iskalka ang.: recruited bee nem.: rekrutierte Biene f. čebelariti -im nedov. nepoklicno ali poklicno vzrejati čebele zaradi pridobivanja čebeljih pridelkov, vzreje matic in/ali opraševanja žužkocvetnih rastlin ang.: to keep bees nem.: imkern v., Bienen halten v. čebelarjenje -a s nepoklicno ali poklicno vzrejanje čebel zaradi pridobivanja čebeljih pridelkov, vzreje matic in/ali opraševanja žužkocvetnih rastlin S: čebelarstvo (3), zastar. čebeloreja, apikultüra (2) GL: čebelarjenje brez uporabe matične rešetke, čebelarjenje na cvetni prah, čebelarjenje na med, čebelarjenje na roje, čebelarjenje na stalnem mestu, čebelarjenje s prevažanjem, čebelarjenje v koših, čebelarjenje v krogu, čebelarjenje z dvema maticama, čebelarjenje z eno matico, čebelarjenje z uporabo matične rešetke, čebelarjenje z več maticami v istem panju, dvomatično čebelarjenje, enomatično čebelarjenje, gozdno čebelarjenje, nakladno čebelarjenje, panj-sko čebelarjenje, paviljonsko čebelarjenje, stojišč-no čebelarjenje, večmatično čebelarjenje, veliko-prostorninsko čebelarjenje, zakladno čebelarjenje ang.: keeping bees, beekeeping, apiculture nem.: Imkern n., Apikultur f., Bienenzucht f., Bienenhaltung f. čebelarjenje brez uporabe matične rešetke 35 čebelarjenje na cvetni prah -a........s čebelarjenje, navadno v nakla- dnih panjih, ko se z matično rešetko matici ne preprečuje prehod iz enega dela panja v drugega ang.: keeping bees without use of queen excluder nem.: Imkern ohne Einsatz von Königinabsperrgitter n., Völkerführung ohne Absperrgitter f. čebelarjenje na cvetni prah -a......s čebelarjenje za pridobivanje zlasti čim več cvetnega prahu ang.: keeping bees for pollen harvest nem.: auf Pollenernte ausgerichtetes Imkern n. čebelarjenje na med -a----s čebelarjenje, ko se zlasti s preprečevanjem rojenja pridobiva čim več medu ang.: keeping bees for honey harvest nem.: Honigimkern n. čebelarjenje na roje -a----s čebelarjenje, ko se s pospeševanjem rojenja pridobiva čim več novih družin S: vzreja rojev pRIM.: vzreja čebel, vzreja matic ang.: swarm beekeeping nem.: auf Schwärme ausgerichtetes Imkern n., Schwarmimkern n. čebelarjenje na stalnem mestu -a......s čebelarjenje vso čebelarsko sezono na istem mestu, v istem kraju ang.: stationary beekeeping nem.: Standimkerei f., Standortimkern n. čebelarjenje s prevažanjem -a----s čebelarjenje, ko se zaradi izkoriščanja različnih paš premeščajo družine na pasišča v raznih krajih ang.: migratory beekeeping nem.: Wanderimkerei f. čebelarjenje v košarah -a----s ^ čebelarjenje v koših čebelarjenje v koših -a----s čebelarjenje v manjših kupolastih enooddelčnih panjih, spletenih iz slame, šibja, ličja, ločja, premazanih tudi z mešanico ilovice in kravjaka S: čebelarjenje v košarah ang.: skep beekeeping nem.: Korbbienenzucht f. čebelarjenje v krogu -a----s navadno nakla- dno čebelarjenje z zatiranjem varoj na suhih čebelah, ko se ob prvem točenju odvzamejo vse čebele iz medišča, ki kot ometenec v jeseni nadomestijo prvotno družino S: rotacijsko čebelarjenje ang.: beekeeping by rotation system nem.: Bienenhaltung im Rotationsverfahren f., Bienenhaltung in der Rotation f. čebelarjenje z dvema maticama -a......s čebelarjenje v panjih z dvema, z matično rešetko ločenima plodiščema, s skupnim me-diščem in z dvema maticama S: dvomatično čebelarjenje, dvomatični sistem pRIM.: čebelarjenje z eno matico, čebelarjenje z več maticami v istem panju, enomatično čebelarjenje, večmatično čebelarjenje ang.: running two-queen hives nem.: Zwei-Königinnen-Betriebsweise f. čebelarjenje z eno matico -a......s čebelarjenje v panjih z enim plodiščem, navadno ločenim z matično rešetko od enega ali več medišč, in z eno matico S: enomatično čebelarjenje pRIM.: čebelarjenje z dvema maticama, čebelarjenje z več maticami v istem panju, dvomatič-no čebelarjenje, večmatično čebelarjenje ang.: running single queen hives nem.: Imkern mit einer Königin n. čebelarjenje z uporabo matične rešetke -a --......s čebelarjenje z matično rešetko ločenim plodiščem in mediščem ang.: keeping bees using queen excluder nem.: Imkern mit Einsatz von Königinabsperrgitter n., Völkerführung mit Absperrgitter f. čebelarjenje z več maticami v istem panju -a ............s čebelarjenje v nakladnih panjih z več, navadno z matično rešetko ločenimi plodišči s po eno matico in s skupnim mediščem S: večmatično čebelarjenje pRIM.: čebelarjenje z dvema maticama, čebelarjenje z eno matico, dvomatično čebelarjenje, enomatično čebelarjenje ang.: running multi-queen hives nem.: Mehr-Königinnen-Betriebsweise f. čebelarka -e ž ženska, ki nepoklicno ali poklicno vzreja čebele zaradi pridobivanja čebeljih pridelkov, vzreje matic in/ali opraševanja žužkocvetnih rastlin ang.: woman beekeeper nem.: Bienenzüchterin f., Imkerin f. čebelarna -e ž trgovina, ki prodaja čebelarsko opremo, pribor, orodje, čebelarsko literaturo, navadno odkupuje in prodaja čebelje pridelke ang.: beekeeper's shop nem.: Imkerladen m. čebela roparica -e -e ž nav. mn. čebela, ki iz tujih panjev odnaša hrano (med) S: strok. pog. roparica 36 čebelarski jopič ang.: robber bee nem.: Raubbiene f. čebelar prevaževalec -ja -lca m čebelar, ki zaradi izkoriščanja različnih paš premešča družine na pasišča v raznih krajih ang.: migratory beekeeper nem.: Wanderimker m. čebelarska botanika -e -e ž področje botanike, ki se ukvarja s proučevanjem za čebelarstvo pomembnih, zlasti medovitih rastlin ang.: bee botany nem.: Bienenbotanik f. čebelarska centrifuga -e -e ž strok. pog. ^ točilo čebelarska grebljica -e -e ž kovinsko čebelarsko orodje na daljšem ročaju za čiščenje zlasti drobirja, mrtvic s panjskega dna, podnice panja S: strok. pog. grebljica ang.: bottom board scraper nem.: Reinigungskrüke f. čebelarska kapa -e -e ž čebelarsko pokrivalo iz bele platnene tkanine s črnim ovalnim obraznim delom iz trše plastične mreže, ki varuje čebelarjev obraz pred čebeljimi piki ang.: beekeepers hat with veil nem.: Imkerhut mit Schleier m. čebelarska maska -e -e ž črni ovalni obrazni del čebelarske kape iz trše plastične mreže, ki varuje čebelarjev obraz pred čebeljimi piki ang.: beekeepers mask nem.: Imkermaske f. čebelarska oprema -e -e ž predmeti in pripomočki, na primer panji, ogrebalniki, sipalni-ki, ometalniki, kozice, točila, topilniki, ki jih čebelar uporablja pri čebelarskih opravilih PRIM.: čebelarski pribor, čebelarsko orodje ang.: beekeeping equipment, beekeeping supplies nem.: Imkerausrüstung f., Imkergeräte n. pl. čebelarska pipa -e -e ž kadilnik z ustnikom, skozi katerega se piha zrak v gorilno posodo, da se s tlenjem snovi v njej pospešuje nastajanje dima, ki prehaja v panj ang.: beekeepers pipe nem.: Imkerpfeife f. čebelarska podružnica -e -e ž nekdaj čebelarska organizacijska enota, ki je sestavni del večje čebelarske organizacije ang.: affiliated beekeepers society nem.: angeschlossener Imkerverein m. čebelarska pot -e poti ž učna pot s čebelnjaki, stojišči, na kateri se obiskovalec navadno pod strokovnim vodstvom seznani z življenjem čebel, pašami, medovitimi rastlinami, z osnovami čebelarske tehnologije ang.: beekeeping path nem.: Bienenpfad m., Imkerpfad m. čebelarska rokavica -e -e ž nav. mn. rokavica, ki čebelarja varuje pred čebeljimi piki ang.: bee glove nem.: Imkerhandschuh m. čebelarska sezona -e -e ž obdobje, ki se prične s hitrim povečevanjem zaleganja in traja navadno od zgodnje pomladi do zazimitve jeseni S: čebelarsko leto (2) ang.: beekeeping season nem.: Imkersaison f. čebelarska šola -e -e ž šola, ki se ukvarja s strokovnim usposabljanjem, izobraževanjem čebelarjev in preverjanjem znanja s področja čebelarstva ang.: beekeeping school nem.: Imkerschule f. čebelarska tehnologija -e -e ž celota postopkov in zaporedja čebelarjevih opravil in posegov v družino ang.: beekeeping technology nem.: Imkertechnologie f. čebelarska tehtnica -e -e ž tehtnica, ki se namesti pod panj, v medišče spodnjega panja ali nad panj s pritrditvijo na sosednja panja za spremljanje dnevnih donosov medičine, mane, stanja zalog in sprememb v družini, ki se odražajo v spremembi skupne teže naseljenega panja S: panjska tehtnica PRIM.: elektronska tehtnica ang.: beehive scale nem.: Stockwaage f. čebelarska žlica -e -e ž nekdaj žlici podobno leseno čebelarsko orodje za ogrebanje rojev ang.: bee scoop nem.: Schwarm-Schöpflöffel m. čebelarske hlače -ih hlač ž mn. hlače iz lahkega, gostega bombažnega blaga bele barve z elastično zaporo hlačnic na spodnji strani ang.: beekeepers trousers nem.: Imkerhose f. čebelarske klešče -ih klešč ž mn. kleščam podobno čebelarsko orodje, zlasti za vlečenje satov iz panja S: satne klešče PRIM.: matične klešče ang.: frame tongs nem.: Wabenzange f. čebelarski jopič -ega -a m suknjiču podobno 37 cebelárski klobúk belo čebelarsko oblačilo, navadno z odstran-ljivim pokrivalom s črno mrežo na obraznem delu, ki varuje čebelarja pred čebeljimi piki ang.: bee jacket nem.: Imkeijacke f. čebelarski klobuk -ega -a m pokrivalo, navadno s črnim pajčolanom, ki varuje čebelarja pred čebeljimi piki S: čebelarsko pokrivalo ang.: beekeepers hat nem.: Imkerhut m. čebelarski kodeks -ega -a m uradno določena pravila družbeno priznanih, uveljavljenih odnosov med čebelarji, do tretjih oseb in čebel ang.: Apiary Code of Practice, Beekeeping Code of Practice nem.: Imkerordnung f. čebelarski kombinezon -ega -a m enodelno belo oblačilo, navadno z odstranljivim pokrivalom s črno mrežo na obraznem delu, ki varuje čebelarja pred čebeljimi piki ang.: bee suit nem.: Imkeranzug m. čebelarski laboratorij -ega -a m laboratorij z opremo in priborom za izvedbo analiz, obdelavo podatkov za raziskave na področju biologije in patologije čebel, vzreje, odbire, čebelarske tehnologije ang.: beekeeping laboratory nem.: Bienenlabor n. cebelárski mójster -ega -tra m 1. naziv, ki ga dobi čebelar po končanem šolanju in opravljenem mojstrskem izpitu 2. čebelar, ki po končanem šolanju opravi mojstrski izpit PRIM.: cebelárski učitelj ang.: bee master nem.: Imkermeister m. 3. strok. pog. čebelar, ki zelo uspešno čebelari ang.: master beekeeper nem.: Bienenmeister m. cebelárski nož -ega noža m čebelarsko orodje s kratkim ročajem za odstranjevanje, spod-rezovanje voščenih prizidkov, razmikanje satov, odpiranje okenc panja, izrezovanje trotovine ang.: hive scraper nem.: Wabenheber m. cebelárski pajcolán -ega -a m navadno črna mrežasta tkanina kot dodatek k čebelarskemu klobuku, ki varuje čebelarja pred čebeljimi piki ang.: bee veil nem.: Imkerschleier m. cebelárski páéni réd -ega -ega -a m pravila, usklajena s katastrom paše, ki določajo pogoje za izkoriščanje paš na posameznem pa-sišču, na primer število panjev, čas njihovega dovoza in odvoza GL: izvajálec pášnega réda ang.: bees forage and pasture management regulations nem.: Bienen- und Trachtmanagement-Ordnung f. cebelárski prápor -ega -a m zastava s čebelarskimi motivi kot simbol čebelarskega društva, pritrjena na lesenem drogu, na katerem so žebljički navadno z imeni čebelarjev darovalcev ang.: beekeeping banner, beekeeping flag nem.: Imkerfahne f. cebelárski preglédnik -ega -a m čebelar, usposobljen za ocenjevanje zlasti zdravstvenega stanja družin ang.: bee inspector nem.: Bienenseuchensachverstandiger m. cebelárski pribor -ega -ora m navadno manjši predmeti in pripomočki, na primer žica za zažičenje, matičnice, ki jih čebelar uporablja pri čebelarskih opravilih PRIM.: cebelárska opréma, cebelársko oródje ang.: beekeeping appliances nem.: Imkerzubehor n. cebelárski ucítelj -ega -a m nekdaj učitelj, ki se 38 cebéla zajedavka ukvarja s podajanjem znanja s področja čebelarstva, na primer Anton Janša, Ivan Jurančič PRIM.: čebelarski mojster ang.: beekeeping instructor nem.: Bienenzuchtlehrer m., Imkerlehrer m. čebelarsko dleto -ega -a s dletu podobno čebelarsko orodje, ki se uporablja zlasti pri na-kladnem čebelarjenju, za odpiranje panjev, razmikanje s čebeljim voskom, z zadelavino zlepljenih, pritrjenih delov panja in satja, za odstranjevanje voščenih prizidkov, zadelavi-ne S: ameriško dleto, panjski nož, panjsko dleto ang.: hive tool nem.: Stockmeißel m. čebelarsko leto -ega -a s 1. obdobje enega leta, s pričetkom avgusta, ko začne čebelar pripravljati družine na zimo in s tem posredno na naslednjo čebelarsko sezono ang.: beekeeping year nem.: Bienenjahr n. 2. ^ čebelarska sezona čebelarsko orodje -ega -a s preprostejši pripomočki, na primer čebelarske vilice, čebelarska grebljica, čebelarski nož, ki jih čebelar uporablja pri čebelarskih opravilih PRIM.: čebelarska oprema, čebelarski pribor ang.: beekeeping tools nem.: Imkerwerkzeuge n. pl. čebelarsko pokrivalo -ega -as ^ čebelarski klobuk čebelarsko sito -ega -a s 1. navadno polkrog-lasta priprava z žičnato mrežo za precejanje medu S: cedilo za med ang.: honey strainer nem.: Honigsieb n. 2. zaboju podobna priprava z vgrajeno matično rešetko za ločitev trotov od čebel delavk ang.: drone trap nem.: Drohnensieb n. čebelarstvo -a s 1. gospodarska dejavnost za vzrejo čebel ang.: apiculture, beekeeping nem.: Bienenzucht f., Imkerei f. 2. skupina naseljenih panjev, s katerimi čebe- lari posameznik ali čebelarsko podjetje GL: malo čebelarstvo, velečebelarstvo ang.: apiary, bee yard nem.: Bienenstand m. 4. nauk o vzreji in gospodarskem izkoriščanju čebel ang.: apiology nem.: Bienenkunde f. 3. ^ čebelarjenje cebéla samotarka -e -e ž nav. mn. čebele iz sistematske skupine Apiformes, ki živijo same, neodvisno od sovrstnic, samostojno skrbijo za zarod v gnezdu, ki ga delajo v luknje zlasti v tleh, peščenih stenah, lesu S: strok. pog. samotarka, samotarska čebéla, solitarna čebéla ang.: solitary bee nem.: Solitärbiene f. cebéla sledilka -e -e ž nav. mn. čebela, ki sledi čebeli plesalki vsaj dva razpona časa zibanja zadka in dva obhoda v zibajočem plesu S: če-béla spremljevalka (2), strok. pog. sledilka ang.: follower bee nem.: Folgebiene f. cebéla snažilka -e -e ž nav. mn. ^ čebéla čistil-ka cebéla spremljevalka -e -e ž nav. mn. 1. čebela delavka, ki hrani matico z matičnim mlečkom, jo spremlja, ko zalega, se je dotika, jo liže z jezičkom, briše s prvim parom nog S: strok. pog. spremljevalka PRIM.: čebéla dojilja, čebéla krmilka ang.: attending bee, attendant bee, attendant nem.: Hofstaatbiene f., Betreuerin f. 2. ^ čebéla sledilka cebéla stražarka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, ki v določenem starostnem obdobju na žrelu panja preprečuje vlet zlasti čebelam ro-paricam S: strok. pog. stražarka ang.: guard bee nem.: Wachbiene f., Wächterin f., Wächterbiene f. cebéla trötovka -e -e ž nav. mn. čebela delavka, ki navadno v osiroteli družini zalega ne-oplojena jajčeca S: strok. pog. trotovka (2), lažna matica, fiziološka trotovka, strok. pog. trotavka (2) ang.: laying worker nem.: Afterweisel m., Drohnenmütterchen n. cebéla ubijalka -e -e ž nav. mn., nestrok. pog. ^ afrikanizirana čebéla cebéla velikanka -e -e ž nav. mn. ^ orjaška če-béla cebéla vöskarica -e -e ž nav. mn. ^ čebéla gra- dilka, čebéla graditeljica cebéla zajedavka -e -e ž nav. mn. čebela samotarka, ki odlaga jajčeca v gnezda drugih, na- 39 cebéla zidaríca vadno zelo sorodnih čebel samotark S: strok. pog. zajedávka, kúkavicja cebéla ang.: cockoo bee, parasitic bee nem.: schmarotzerbiene f. cebéla zidaríca -e -e ž nav. mn. ^ cebéla zidár-ka cebéla zidárka -e -e ž nav. mn. čebele samo-tarke iz podrodu Chalicodoma spp. iz rodu Megachile spp., ki gradijo gnezda iz peska, pritrjena na skale S: cebéla zidaríca, strok. pog. zidárka ang.: mason bee nem.: Maurerbiene f. cebéle na sátju čebél----ž mn. družina skupaj s satjem, za prodajo S: cebélja družina na sátju ang.: hive of bees on frames of comb nem.: Bien auf Waben m. cebélja búba -e -e ž čebela delavka na razvojni stopnji med ličinko in odraslim osebkom, ko se v čebelji celici, pokriti s pokrovcem zalege, dokončno izoblikujejo vsi organi S: búba cebéle délavke, strok. pog. búba (3) PRIM.: máticna búba, prédbúba, trótovska búba ang.: honeybee pupa nem.: Bienenpuppe f. cebélja célica -e -e ž posodici podoben osnovni del čebeljega sata v obliki pravilne pokončne šesterostrane prizme, ki ga čebele delavke izdelajo iz voska, izločenega iz voskovnih žlez, za razvoj čebelje zalege, hrambo medu, cvetnega prahu S: délavska sátna célica, zastar. ce-bélna célica GL: izrezováti cebélje célice, pokrita cebélja célica, skrajšana cebélja célica PRIM.: célica (1), máticnik, sátna célica, trótovska célica ang.: honeybee comb cell nem.: Wabenzelle der Honigbiene f. cebélja celjúst -e -i ž organ iz več delov ustnega aparata čebel za oprijemanje tujkov, grizenje pokrovcev zalege ob izleženju, gradnjo satja ang.: mandible of honeybee nem.: Mandibel der Honigbiene f. cebélja družina -e -e in družina -e ž biološka celota iz čebel delavk, matice in trotov z močnim socialnim vedenjem, ki je nujno za preživetje vrste S: zastar. cebélna družina GL: brezmáticna cebélja družina, cebélja družina na sátju, divja cebélja družina, dvómáticna cebélja družina, dvónakládna cebélja družina, gospodár-ska cebélja družina, gózdna cebélja družina, izrojéna cebélja družina, izrópana cebélja družina, izzimljena cebélja družina, kontrólna cebélja družina, križana čebelja družina, materna čebelja družina, močna čebelja družina, nerojiva čebelja družina, nezapažena čebelja družina, odbrana čebelja družina, odmrla čebelja družina, osirotela čebelja družina, oslabljena čebelja družina, poskusna čebelja družina, prelegajoča čebelja družina, pre-živalna čebelja družina, rezervna čebelja družina, rojiva čebelja družina, ropana čebelja družina, šibka čebelja družina, umetna čebelja družina, zapa-žena čebelja družina, zazimljena čebelja družina PRIM.: izrojenec, iztepanec, matičar, rednik, starter ang.: honeybee colony nem.: Bienenvolk n. čebelja družina na satju -e -e----ž družina skupaj s satjem za prodajo S: čebele na satju ang.: bee colony on frames of comb nem.: Bienenvolk auf Waben n. čebelja glava -e -e ž sprednji del čebeljega telesa z ustnim aparatom, čutilnimi organi za vid, okus, vonj, ravnotežje, orientacijo, z nekaterimi žlezami ang.: honeybee head nem.: Kopf der Honigbiene m. čebelja gruča -e -e ž čebele delavke z matico ali brez nje, stisnjene v skupino okroglaste ali grozdaste oblike S: strok. pog. gruča (1) ang.: honeybee cluster nem.: Bienentraube f. čebelja hrana -e -e ž snovi, ki jih čebele potrebujejo za rast in obstoj, na primer med, medičina, mana, cvetni prah, sladkorna raztopina, sladkorna in medeno-sladkorna pogača ang.: honeybee feed 40 čebelja paša na akaciji nem.: Bienenfutter n. čebelja kri -e krvi ž ^ hemolimfa čebelja krogla -e -e ž ^ zimska gruča čebelja kuga -e -e ž ^ huda gniloba čebelje zalege čebelja ličinka -e -e ž čebela delavka ali matica na razvojni stopnji med čebeljim jajčecem in bubo, ko matico v matičniku in čebele delavke ob izleženju v čebeljih celicah z matičnim mlečkom, pozneje te z mešanico medu, cvetnega prahu in vode hranijo čebele krmilke S: čebelja žerka pRIM.: ličinka čebele delavke, matična ličinka, matična žerka, trotovska ličinka, trotovska žerka ang.: honeybee larva nem.: Larve der Honigbiene f. čebelja marljivost -e -i ž dedna lastnost družine, ki se kaže v nabiralni vnemi in v donosu medu, obsegu zalege, količini na novo zgrajenega satja S: čebelja pridnost ang.: honeybee foraging zeal, honeybee indu-striousness nem.: Sammeleifer der Biene m. čebelja matica -e -e ž ^ matica čebelja noga -e -e ž vsaka od treh parnih okončin na čebeljem oprsju za premikanje po podlagi in razna opravila GL: prvi par čebeljih nog, drugi par čebeljih nog, tretji par čebeljih nog ang.: honeybee leg nem.: Bienenfuß m. Zadnja čebelja noga z notranje in zunanje strani (košek) čebelja paraliza -e -e ž nalezljiva virusna bolezen odraslih čebel, ki so zaradi odpadanja dlačic črne, z živčnimi motnjami, nezmožnostjo letenja, lat. paralysis apium S: zastar. čebelja počrnelost, strok. pog. paraliza čebel GL: akutna čebelja paraliza, kronična čebelja paraliza, počasna čebelja paraliza ang.: honeybee paralysis nem.: Bienenparalyse f. čebelja pasma -e -e ž ^ čebelja rasa čebelja paša -e -e in paša -e ž 1. območje v naravi z medovitimi rastlinami, na katerih čebele nabirajo medičino, mano, cvetni prah S: zastar. čebelna paša, bera (1) Gl: ajdova čebelja paša, akacijeva čebelja paša, beljakovinska čebelja paša, brezpelodna čebelja paša, cvetlična čebelja paša, časovno nepredvidljiva čebelja paša, časovno predvidljiva čebelja paša, čebelja paša na ajdi, čebelja paša na akaciji, čebelja paša na pravem kostanju, čebelja paša na sadnem drevju, dražil-na čebelja paša, ekonomska čebelja paša, glavna čebelja paša, glavna spomladanska čebelja paša, gozdna čebelja paša, hojeva čebelja paša, jeseno-va čebelja paša, jesenska čebelja paša, kostanjeva čebelja paša, lipova čebelja paša, macesnova čebelja paša, manina čebelja paša, medičinska čebelja paša, medonosna čebelja paša, melecito-zna čebelja paša, nektarno-pelodna čebelja paša, občasna čebelja paša, obnožinska čebelja paša, pelodna čebelja paša, periodična čebelja paša, poznopoletna čebelja paša, razvojna čebelja paša, redna čebelja paša, regratova čebelja paša, repična čebelja paša, smrekova čebelja paša, sončnična čebelja paša, škržatja čebelja paša, travniška čebelja paša, vzdrževalna čebelja paša, zgodnje-pomladanska čebelja paša, žajbljeva čebelja paša, žepkova čebelja paša pRIM.: predpaša ang.: honey flow, nectar flow, honeydew flow, bee pasture nem.: Bienentracht f., Bienenweide f. 2. nabiranje medičine, mane na medovitih rastlinah in cvetnega prahu na cvetovih S: zastar. čebelna paša, bera (1) ang.: honeybee forage, nectar collecting, ho-neydew collecting nem.: Bienentracht f., Nektarsammeln n., Honigtausammeln n. 3. ^ pašna sezona, pašno obdobje čebelja paša na ajdi -e -e----ž paša na cvetovih ajde S: ajdova čebelja paša ang.: bee pasture on buckwheat, buckwheat nectar flow nem.: Buchweizentracht f. čebelja paša na akaciji -e -e----ž paša na cvetovih robinije S: akacijeva čebelja paša ang.: acacia nectar flow, black locust nectar flow 41 cebélja pása na právem kostánju nem.: Akazientracht f. čebelja paša na pravem kostanju -e -e...... ž paša na cvetovih pravega kostanja S: kostanjeva čebelja paša ang.: sweet chestnut nectar flow nem.: Edelkastanientracht f. čebelja paša na sadnem drevju -e -e......ž paša na cvetovih sadnih dreves ang.: nectar flow on fruit trees nem.: Obstblutentracht f. čebelja počrnelost -e -i ž zastar. ^ čebelja paraliza čebelja podvrsta -e -e ž ^ čebelja rasa čebelja pogača -e -e ž 1. strok. pog. ^ sladkorna pogača 2. strok. pog. ^ medeno-sladkorna pogača, sladkorno-medena pogača čebelja pridnost -e -i ž ^ čebelja marljivost čebelja rasa -e -e ž skupina čebel, ki se po nekaterih dednih značilnostih, na primer po barvi zadkovih obročkov, kubitalnem indeksu, rojivosti, mirnosti, nabiralni vnemi, hitrosti spomladanskega razvoja, razlikuje od drugih čebel iste vrste, na primer kranjska čebela, italijanska čebela, temna čebela S: čebelja pasma, čebelja podvrsta, nestrok. čebelji rod (3) ang.: honeybee race nem.: Bienenrasse f. čebelja uš -e uši ž nav. mn. na čebelah živeče nekrilate, slepe žuželke s tremi pari nog, ki čebelam delavkam in zlasti maticam ob ustih odvzemajo hrano, Braula coeca, red Diptera, dvokrilci S: nestrok. krpelj (2), nestrok. pog. uš (1) ang.: bee louse nem.: Bienenlaus f. čebelja vrsta -e -e ž skupina podobnih čebel, ki se med seboj lahko razmnožujejo in dajejo plodne potomce, na primer medonosna čebela, orjaška čebela ang.: honeybee species nem.: Honigbienen-Art f. čebelja zalega -e -e ž razvojne oblike oplojenega jajčeca, čebelje ličinke, čebelje bube in prehodi med njimi do izleženja čebel delavk v čebeljih celicah S: delavska zalega GL: gnila čebelja zalega, huda gniloba čebelje zalege, pohlevna gniloba čebelje zalege, slepa čebelja zalega PRIM.: trotovska zalega ang.: honeybee brood nem.: Bienenbrut f. čebelja žerka -e -e ž čebela delavka ali matica na razvojni stopnji med čebeljim jajčecem in bubo, ko matico v matičniku in čebele delavke ob izleženju v čebeljih celicah z matičnim mlečkom, pozneje pa te z mešanico medu, cvetnega prahu in vode hranijo čebele krmilke S: cebélja ličinka, strok. pog. žerka (3) PRIM.: ličinka cebéle délavke, máticna ličinka, máticna žerka, trótovska ličinka, trótovska žerka ang.: honeybee larva nem.: Bienenmade f. cebélja žlšza -e -e ž organ v telesu čebele, ki proizvaja in izloča snovi, pomembne za delovanje njenega organizma in celotne družine GL: čeljústna žteza, feromónska žteza, goltna žte-za, hrbtna žteza, Kožévnikova ž^za, krmilna žte-za, Nasónova žteza, predilna žteza, rektálna žteza, slinska ž^za, slúzna ž^za, spolna žteza, stopálna žteza, strúpna ž^za, vonjávna ž^za, vóskovna žteza, žteza seménske mošnjice, ž^za z nótranjim iz^čanjem, žteza z zunánjim iz^čanjem ang.: honeybee gland nem.: Bienendrüse f. cebélje célo -ega -a s del čebelje glave med sestavljenimi očmi ang.: honeybee forehead nem.: Stirn der Honigbiene f. cebélje drevó -ega -ésa s ^ evódija cebélje gnézdo -ega -a s 1. čebele delavke z matico, občasno tudi s troti, na zaleženem delu satov S: strok. pog. gnézdo (1) GL: širiti gnézdo (1, 2), zóžiti gnézdo (1, 2) ang.: honeybee brood nest nem.: Brutnest der Honigbiene n. 2. ^ zimska gmča cebélje jájcece -ega -a s spolna celica, ki jo zaleže matica in se iz nje v stopenjskem razvoju od ličinke in bube razvije čebela delavka, matica ali trot, ali spolna celica čebele trotovke, iz katere se v stopenjskem razvoju od ličinke in bube razvije trot S: strok. pog. jájčece (1) GL: glúho čebélje jájčece, oplojeno čebélje jájčece PRIM.: néoplojéno jájčece, tróto-vsko jájčece ang.: honeybee egg nem.: Bienenei f. cebélje krílo -ega -a s nav. mn. prosojni organ v dveh parih na oprsju čebel, pri katerem je med prvim in drugim parom več kaveljcev, ki ju spenjajo, za premikanje po zraku, ob mirovanju, gibanju po podlagi pa je zgrnjen čez zadek S: strok. pog. krilo GL: deformácija čebéljih kril, drúgi pár čebéljih kril, prirezovánje čebéljih kril, prvi pár čebéljih kril, sprédnje čebélje 42 čebelji rop krilo, virus motnih čebeljih kril, virus popačenih čebeljih kril, zadnje čebelje krilo ang.: honeybee wing nem.: Bienenflügel m. čebelje srce -ega -a s cevast organ pod hitinskim oklepom čebeljega zadka, ki omogoča kroženje hemolimfe po telesu ang.: honeybee heart nem.: Bienenherz n. čebelje želo -ega -a s del želnega aparata s samostojnim mišičjem za samodejno prodiranje v tkivo, sestavljen iz žlebiča, strupnega kanala in dveh bodalc, na katerih so kaveljci, ki ob piku v tkivo sesalcev in drugih živali s prožno povrhnjico preprečujejo izvlečenje iz mesta vboda, lat. aculeus S: strok. pog. želo ang.: honeybee stinger nem.: Giftstachel der Honigbiene m. čebelji grozd -ega grozda m navadno pred žrelom panja viseča gruča čebel, po obliki podobna grozdu S: žarg. brada (2) ang.: bearding nem.: Bienenbart m. čebelji kruhek -ega -hka m ^ fermentirani cvetni prah čebelji panj -ega -a m ^ panj (1, 2) čebelji pik -ega -a m 1. vbod čebele delavke ob obrambi ali napadu z želom v tkivo in izbrizg strupa vanj ang.: honeybee sting nem.: Bienenstich m. 2. navadno na koži človeka pordelo skeleče mesto, ki ga ob vbodu čebele delavke z želom povzročijo sestavine čebeljega strupa ang.: honeybee sting nem.: Bienenstich m. čebelji plemenski material -ega -ega -a m matice, vzrejene in oprašene na odobrenih vzrejališčih ali iz drugega izvora avtohtone kranjske čebele z opravljeno analizo morfoloških in genetskih lastnosti in seme plemenskih trotov z znanim poreklom za nadaljnjo kontrolirano vzrejo matic ang.: bee breeding material, bee breeding stock nem.: Bienenzuchtmaterial n. čebelji ples -ega -a m sporazumevanje čebele, zlasti na satu, s premikanjem telesa v obliki krožnice, številke osem, pri čemer pobren-čava, potresava z zadkom in občasno oddaja nabrano hrano in tako drugim čebelam sporoča smer, oddaljenost, vrsto vira in obilnost paše S: ples čebel GL: krožni ples, obhodni del plesa, prehodni ples, stresajoči ples, zibajoči ples pRIM.: plesno sporazumevanje ang.: honeybee dance nem.: Tanz der Honigbiene m., Bienentanz m. čebelji pridelek -ega -lka m snovi, ki jih čebele naberejo, na primer cvetni prah, ali tudi predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez, na primer med, matični mleček, čebelji vosek ang.: hive product nem.: Bienenerzeugnis n. čebelji proizvod -ega -oda m snovi, ki jih čebele naberejo, predelajo, izločijo iz žlez, ali izdelajo, na primer med, cvetni prah, matični mleček, čebelji vosek, čebelji strup, satje ang.: hive product nem.: Bienenprodukt n. čebelji razmik -ega -a m genetsko pogojena razdalja, ki si jo čebele v panju pustijo za prehajanje in je ne zapolnijo z voščenimi prizidki ali zadelavino ang.: bee space nem.: Bienenabstand m. čebelji rilček -ega -čka m del ustnega organa čebel iz srednjih čeljusti in spodnje ustne, oblikovanih v cev z lizalom na koncu, za sr-kanje tekočin, zlasti vode, medičine in mane, lat. proboscis S: strok. pog. rilček ang.: honeybee proboscis nem.: Bienensaugrussel m. čebelji rod -ega rodu m 1. skupina sistematsko sorodnih čebeljih vrst, na primer azijska čebela, pritlikava čebela ang.: bee genus nem.: Bienengattung f. 2. družine z maticami, ki imajo najbolj ustrezne gospodarske lastnosti in so imenovane po vzrejevalcu ali plemenilni postaji, na primer čebelji rod Bukovšek ang.: strain nem.: Zuchtstamm m., Stamm m., Zuchtabstammung f., Abstammung f. 3. nestrok. ^ čebelja rasa čebelji rop -ega -a m vdiranje čebel v tuj panj in odnašanje hrane (medu) iz njega, navadno v brezpašni dobi, zlasti pri čebelarjevih nepravilnih posegih v panj ali pri brezmatično-sti S: strok. pog. rop GL: množični čebelji rop, odkriti čebelji rop, tihi čebelji rop ang.: honeybee robbing 43 cebélji sát nem.: Räuberei der Honigbiene f., Bienenräuberei f. cebélji sát -ega -a m ^ sát (1, 2) cebélji slúh -ega -a m sposobnost čebel, da z organom za sluh zaznavajo zvočne dražljaje ang.: auditory sense of the honeybee nem.: Hörvermögen der Honigbiene n., Gehörsinn der Honigbiene m. cebélji strúp -ega -a m 1. bister, zelo grenak izloček ostrega vonja žleze strupnice pri čebeli delavki, ki jo ob obrambi ali napadu po strupnem kanalu izbrizga v tkivo in pri človeku povzroča bolečino, oteklino, v redkih primerih tudi smrt, pri čebelah in maticah pa takojšnjo smrt S: strok. pog. strúp, ápitoksín ang.: bee venom nem.: Bienengift m. 2. ta snov, uporabna v zdravstvene namene S: strok. pog. strúp, ápitoksín ang.: apitoxine nem.: Apitoxin n. cebélji škodljivec -ega -vca m žival, ki se hrani s čebelami ali čebeljimi proizvodi in živi v panju ali zunaj njega, na primer voščena vešča, mali panjski hrošč, rovka ang.: honeybee pest nem.: Bienenschädling m. cebélji vid -ega -a m sposobnost čebel, da s sestavljenima očesoma zaznavajo svetlobne dražljaje in s tremi pikčastimi očesi jakost svetlobe ang.: honeybee sense of sight nem.: Sehvermögen der Honigbiene n. cebélji virus X -ega -a -- [íks] m virus, ki pov-z-roča okužbe čebel v zimskem času, jim skrajša življenjsko dobo in se pogosto pojavi ob amebozi S: strok. pog. virus X ang.: honeybee virus X nem.: Bienenvirus X m. cebélji virus Y -ega -a -- [ípsilon] m virus, povzročitelj okužb ob nosemavosti, ki se širijo po črevesju brez vidnih znamenj bolezni S: strok. pog. virus Y ang.: honeybee virus Y nem.: Bienenvirus Y m. cebélji vóh -ega -a m sposobnost čebel, da z organom za voh zaznavajo hlapne snovi ang.: honeybee scent perception nem.: Geruchsvermögen der Honigbiene n. cebélji volk -ega -a m 1. hrošč z rdečimi pokrovkami in z modrimi pasovi na njih, ki živi zlasti na cvetovih in se njegove ličinke hranijo z zalego kožekrilcev, tudi čebel, lat. Trichodes apiarius S: trihód ang.: bee beetle, chequered beetle nem.: Gemeiner Bienenkäfer m., Immenkäfer m. 2. nestrok. ^ cebélji völkec cebélji volkec -ega -kca m osi podobna žuželka, katere samica zlasti na cvetovih lovi čebele in z njimi hrani svojo zalego v gnezdu, zgrajenem v zemlji, lat. Philanthus triangulum S: nestrok. cebélji volk (2) ang.: bee wolf nem.: Bienenwolf m. cebélji vósek -ega -ska in vósek -ska m 1. rumenkasta snov, ki jo čebele delavke v določenem starostnem obdobju v obliki voščenih ploščic izločajo iz voskovnih žlez na zadku za gradnjo satja in voščenih prizidkov GL: deviški cebélji vósek 2. taka snov, ki se pridobiva s taljenjem, predelavo satja in se uporablja zlasti v čebelarstvu, farmaciji, svečar-stvu GL: čisti cebélji vósek, čistiti cebélji vósek, eléktricni kuhálnik cebéljega vóska, infratopilnik za cebélji vósek, kúhati cebélji vósek, stiskálnica za cebélji vósek, talilnik za cebélji vósek, taliti cebélji vósek, tekóci cebélji vósek, topilnica cebéljega vóska, topilnik za cebélji vósek ang.: beeswax nem.: Bienenwachs n. cebélna célica -e -e ž zastar. ^ cebélja célica cebélna družina -e -e ž zastar. ^ cebélja družina cebélna páša -e -e ž zastar. ^ cebélja páša (1, 2) cebelnik -a m zastar. ^ cebelnják (1) cebelnják -ami. pokrita, navadno lesena stavba za namestitev panjev in navadno tudi čebelarske opreme S: zastar. cebelnik, zastar. uljnják GL: álpski tip cebelnjáka, ápiterapévtski cebelnják, celinski tip cebelnjáka, dvóstránski cebelnják, dvóstránski prevózni cebelnják, identifikacijska številka cebelnjáka, izlétna strán cebelnjáka, kraški tip cebelnjáka, oznaceválec cebelnjákov, oznacevánje cebelnjákov, panónski tip cebelnjáka, pášni cebelnják, poskúsni cebelnják, prevózni cebelnják, prikólicni cebelnják, register cebelnjákov, registrska oznáka cebelnjáka, slovénski cebelnják, stálni cebelnják, šólski cebelnják, tristránski cebelnják, úcni cebelnják, vécstránski cebelnják, vzréjni cebelnják, zasilni cebelnják, zložljivi cebelnják PRIM.: paviljón, cmrlják ang.: apiary, beehouse nem.: Bienenhaus n. 2. nestrok. pog. ^ stojišce 44 cistopásemska pleménska mática čebelojedec -dca m ^ čebelar, legat čebeloreja -e ž zastar. ^ čebelarjenje čebeloslovje -a s ^ apidologija čebulica spolne trobe -e----ž ^ trotova čebulica čeljustna žleza -e -e ž žleza nad korenom sprednjih čeljusti, ki pri matici izloča matični feromon, pri čebelah delavkah pa alarmni feromon, lat. glandula mandibularis S: man-dibularna žleza, ustna žleza ang.: mandibular gland nem.: Mandibeldruse f. čeljustni feromon -ega -a m ^ feromon čeljustne žleze čelnica -e ž ^ sprednja panjska končnica čepek -pka m okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši lesen predmet, podoben zamašku, na katerega se s spodnje strani nalepi nastavek matičnika in cepljen doda star-terju, redniku za dograditev matičnika, zrel pa se vstavi v valilno matičnico ang.: queen cell cup holder nem.: Propfen m. češnja -e ž sadno drevo z dolgopecljatimi belimi cvetovi, ki zlasti necepljeno nudi čebelam odlično medičinsko in pelodno pašo, lat. Prunus avium ang.: gean, wild cherry nem.: Supkirsche f., Vogelkirsche f. četrti opisni obroček -ega -ega -čka m negibljiv del hitinskega oklepa čebeljega oprsja za tretjim oprsnim obročkom, razvojno nastal iz prvega zadkovega obročka PRIM.: drugi oprsni obroček, prvi oprsni obroček, tretji oprsni obroček ang.: propodeum nem.: Propodeum n. čisti čebelji vosek -ega -ega -ska m čebelji vosek brez primesi, pridobljen s segrevanjem voščin ang.: pure beeswax nem.: reiner Bienenwachs n. čistilka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela čistilka čistilna jamica -e -e ž vdolbina s čistilnim trnom in polkrožno zarezo na peti prvega para čebeljih nog za čiščenje tipalnic ang.: antenna cleaner nem.: Putzscharte f. čistilna plesalka -e -e ž strok. pog. ^ čebela čistilna plesalka čistilni glavniček -ega -čka m ^ resasti glavnik čistilni izlet -ega -eta m izletavanje čebel iz pa- nja po daljšem zimskem obdobju, da se otre-bijo S: spomladánski čistilni izlét, trebílni izlét ang.: cleansing flight nem.: Reinigungsflug m. čistilni kávelj -ega -vlja m ^ čistilni trn čistilni nagon -ega -ona m nagon čebel, da po izleženju odstranjujejo ostanke srajčk iz sa-tnih celic, odmrlo zalego, varoje in tujke s telesa druge čebele ang.: grooming instinct, hygienic instinct nem.: Putztrieb m. čistilni trn -ega -a m izrastek na peti prvega para čebeljih nog, ki s polkrožno zarezo na peti oblikuje čistilno jamico, lat. fibula S: čistilni kávelj ang.: spine nem.: Dorn m. čistilno vedénje čebšl -ega -a -- s vedenje čebel, ki temelji na njihovem čistilnem nagonu ang.: honeybee grooming behaviour nem.: Putzverhalten der Honigbienen n. čistiti célico -im -- nedov., v zvezi s čebele, čebele delavke po izleženju odstranjevati zlasti ostanke srajčk iz satnih celic, kar delajo navadno najmlajše čebele ang.: to clean the cell nem.: Zelle reinigen v. čistiti čebélji vósek -im----nedov. s segrevanjem, precejanjem obdelovati čebelji vosek tako, da se odstranijo drobci netopnih snovi ang.: to extract beeswax nem.: Bienenwachs reinigen v. čistiti se -im se nedov. 1. v zvezi s čebele medsebojno odstranjevati tujke, zlasti varoje, cvetni prah s površine telesa PRIM.: obirati se, očistiti se ang.: to groom each other nem.: sich untereinander putzen v. 2. ^ trébiti se 3. v zvezi z med postajati čist tako, da tujki, zlasti drobci čebeljega voska, cvetnega prahu, prihajajo na površino iztočenega medu v posodi ang.: to clarify, to settle nem.: sich klären v. čistopásemska pleménska mática -e -e -e ž matica, z rodovniško številko vpisana v izvorno rodovniško knjigo in označena z oštevilčeno barvno ploščico PRIM.: rásno čista mática ang.: purebred queen nem.: reinrassige Zuchtkönigin f. 45 čišljak čišljak -a m nav. mn. visoke, navadno večletne rastline z rumenimi, rdečimi, vijoličastimi cvetovi v klasastih socvetjih, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Stachys spp. ang.: woundwort nem.: Ziest m. členonožec -žca m nav. mn. nevretenčarji s členjenimi okončinami in členjenim telesom, obdanim s hitinskim oklepom ang.: arthropod nem.: Gliederfüßler m. čmerika -e ž nestrok. pog. ^ bela čmerika čmrlj -a m nav. mn. 1. čokate, gosto dlakave žuželke iz reda kožekrilcev, sistematska skupina Apiformes, družina čebel Apidae, razširjene zlasti v zmernem podnebnem pasu, ki oprašujejo žužkocvetne rastline PRIM.: čebela (1) ang.: bumblebee nem.: Hummel f. 2. ^ panjič čmrljak -a m manjša lesena stavba, v kateri so nameščeni panjiči za vzrejo čmrljev PRIM.: čebelnjak ang.: bumblebee house nem.: Hummelhaus n. čmrljar -ja m kdor goji čmrlje zlasti zaradi opraševanja žužkocvetnih rastlin v rastlinjakih ali v ljubiteljske namene PRIM.: čebelar ang.: bumblebee keeper nem.: Hummelhalter m. čremsa -e ž grm ali drevo z dišečimi belimi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nudi čebelam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Prunus padus ang.: bird cherry nem.: Gewöhnliche Traubenkirsche f. črna bolezen -e -zni ž eno od navadno virusnih obolenj z odpadanjem dlačic, da so čebele črne, kadar uživajo različne vrste gozdne mane ob pomanjkanju cvetnega prahu S: gozdna bolezen ang.: paralysis during honeydew flow, the hairless black syndrome nem.: Schwarzsucht f., Waldtrachtkrankheit f. črna čebela -e -e ž 1. strok. pog. čebela, zbolela za čebeljo paralizo, ki je zaradi odpadlih dlačic črna ang.: black hairless bee, sick with melanosis* nem.: schwarze, haarlose Biene* f., schwarzsuchtkranke Biene* f. 2. ^ temna čebela črna detelja -e -e ž krmna rastlina s trojnatimi listi in rdečimi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki nudi čebelam, čmrljem zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Trifolium pratense ang.: red clover nem.: Rotklee m. črna jelša -e -e ž jelša s temnim lubjem, rastoča na vlažnih tleh, ki nudi čebelam zelo dobro zgodnjepomladansko pelodno pašo, lat. Al-nus glutinosa ang.: European alder nem.: Schwarz-Erle f. črna pritlikava čebela -e -e -e ž prava čebela iz vrste Apis andreniformis, razširjena v jugovzhodni Aziji ang.: black dwarf honey bee nem.: Buschbiene f. črnilec -lca m nav. mn. grmičasto razrasle rastline s cvetovi v gostih klasastih socvetjih, ki nudijo čebelam dobro medičinsko pašo, lat. Melampyrum spp. ang.: cow-wheat nem.: Wachtelweizen m. črni matičnik -ega -a m matičnik temnorjave do črne barve zaradi odmrtja matične ličinke ali matične bube zlasti pri nosemavosti ang.: dark queen cell, black queen cell nem.: dunkle Weiselzelle f., schwarze Weiselzelle f. črni sat -ega -a m več let star, že velikokrat za-ležen sat temnorjave do črne barve, v katerem so zaradi v njem ostalih srajčk satne celice zmanjšane S: neprozčrni sat PRIM.: črno satje ang.: dark comb nem.: dunkle Wabe f. črni teloh -ega -a m rastlina z dlanasto deljenimi listi in velikimi belimi cvetovi, ki nudi čebelam dobro zgodnjepomladansko medi-činsko in zelo dobro pelodno pašo, lat. Hel-leborus niger ang.: Christmas rose nem.: Gewöhnliche Christrose f. črni topol -ega -ola m topol s priostrenimi, ostro nazobčanimi listi, ki ob cvetenju nudi čebelam zelo dobro pelodno in občasno tudi manino pašo, lat. Populus nigra ang.: black poplar nem.: Schwarz-Pappel f. 46 damski med črni trn -ega -a m trnat grm z belimi cvetovi, ki nudi čebelam dobro medičinsko in zelo dobro pelodno pašo, lat. Prunus spinosa ang.: blackthorn, sloe nem.: Schlehe f., Schwarzdorn m. črnobleščeča hrastova lahnida -e -e -e ž ^ črnobleščeča hrastova ušica črnobleščeča hrastova ušica -e -e -e ž listna ušica, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi hrasta in izloča mano, lat. Schizodryobius longi-rostris S: črnobleščeča hrastova lahnida ang.: oak blight nem.: Schwarze Eichenlaus f. črno satje -ega -a s več let staro, že velikokrat zaleženo satje temnorjave do črne barve, v katerem so zaradi v njem ostalih srajčk satne celice zmanjšane PRIM.: črni sat ang.: old, dark combs nem.: altes Wabenwerk n., dunkles Wabenwerk n. črpalka za med -e----ž naprava z električno črpalko za pretakanje večjih količin medu od točila skozi cedilno posodo v rezervoar ali druge večje ali manjše posode ang.: honey pump nem.: Honigpumpe f. čutilna dlačica -e -e ž nav. mn. vsaka od več z živčnimi končiči povezanih dlačic na čebeljem telesu za zaznavanje dotika, tresljajev, gibanja zraka S: čutna dlačica, senzorna dlačica ang.: sense hair, sensory hair, tactile hair nem.: Sinneshaar n., Tasthaar n. čutilo za okus -a----s organ, zlasti na tipalni- cah, s katerim čebele zaznavajo okus ang.: sense of taste nem.: Geschmacksorgan n. čutilo za tip -a----s organ za zaznavanje okolja, pri čebelah navadno na tipalnicah ang.: sense of touch nem.: Tastorgan n. čutna dlačica -e -e ž nav. mn. ^ čutilna dlačica čutna pega -e -e ž organ za zaznavanje dotika na tipalnicah nekaterih žuželk, tudi čebel ang.: sense peg nem.: Sinneskegel m. čutna ploščica -e -e ž organ za zaznavanje temperature, vlažnosti, koncentracije ogljikovega dioksida v obliki ploščice na tipalni-cah nekaterih žuželk, tudi čebel ang.: sense plate nem.: Porenplatte f. čutnica -e ž celica, ki sprejema dražljaje iz okolja, lat. sensilla ang.: sensillum, sensory cell nem.: Sensillum n. D Dadant-Blattov panj -ega -a in dadant-blattov panj -ega -a m nakladni panj z visoko plodišč-no naklado v več velikostnih izvedbah, lahko kvadratasta, zunanja dolžina in širina do 520 mm, višina od 300 mm do 310 mm, z nizko mediščno naklado višine navadno 155 mm, imenovan po konstruktorjih Charlesu Dadan-tu in Blattu S: DB-panj, panj DB PRIM.: Da-dantov panj, Dadantova naklada ang.: Dadant-Blatt beehive nem.: Dadant-Blatt-Beute f. Dadantova naklada -e -e in dadantova naklada -e -e ž naklada Dadantovega panja, plodišč-na, navadno kvadratasta širine in dolžine 500 mm, z višino 305 mm, in z mediščno naklado, navadno 170 mm, imenovan po konstruktorju Charlesu Dadantu PRIM.: Dadant-Blattov panj, Dadantov panj ang.: Dadant hive box nem.: Dadant-Magazin n., Dadant-Zarge f. dadantovec -vca m strok. pog. ^ Dadantov panj Dadantov panj -ega -a in dadantov panj -ega -a m nakladni panj z visoko plodiščno naklado v več velikostnih izvedbah, zlasti kvadratast s širino in dolžino 500 mm, z višino 305 mm in z mediščno naklado višine 170 mm, imenovan po kontruktorju Charlesu Dadantu S: strok. pog. dadantovec PRIM.: Dadant-Blattov panj, Dadantova naklada ang.: Dadant beehive nem.: Dadant-Beute f., Dadant-Kasten m. dalmatinska čebela -e -e ž krajevni različek kranjske čebele, prilagojen razmeram v Dalmaciji ang.: Dalmatian honey bee nem.: Dalmatinische Biene f. damska čebela -e -e ž nav. mn., žarg. mirna, krotka čebela, zlasti kranjska ang.: -nem.: -damski med -ega medu in -ega meda m nestrok. ^ akacijev med 47 DB-pánj DB-pánj -a in pánj DB -a --[daba] m nakladni panj z visoko plodiščno naklado v več velikostnih izvedbah, lahko kvadratasta, zunanja dolžina in širina do 520 mm, višina od 300 mm do 310 mm, z nizko mediščno naklado višine navadno 155 mm, imenovan po konstruktorjih Charlesu Dadantu in Blattu S: Dá-dant-Bláttov pánj ang.: DB-beehive nem.: DB-Beute f. déblo -a s zgornji del sprednje ustne pri čebeljem rilčku, lat. stipes ang.: stipes nem.: Stipes n. dedljívost -i ž ^ heritabilitéta deformácija čebéljih kríl -e----ž sprememba naravne, pravilne oblike kril, ki nastane pri maticah navadno zaradi podhladitve na stopnji bube ali kot posledica mutacije, pri čebelah delavkah tudi zaradi varoze pRIM.: virus popácenih cebéljih kril ang.: wing deformation nem.: Flügeldeformation f. dekristalizácija medú -e -- in dekristalizácija méda -e -- ž utekočinjenje kristaliziranega medu v topilni komori ali s potopnim grelcem PRIM.: kristalizácija medú ang.: decristallization of honey nem.: Dekristalisation des Honigs f. dekstrín -a m delno razgrajen škrob, v majhnih količinah tudi sestavina medu ang.: dextrine nem.: Dextrin n. dekstróza -e ž ^ glukóza, grózdni sládkor délavka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ cebéla délav-ka délavka krmílka -e -e ž nav. mn. ^ cebéla kr-milka délavka nabirálka -e -e ž nav. mn. ^ pášna če-béla délavska sátna célica -e -e -e ž ^ cebélja célica délavska zaléga -e -e ž ^ cebélja zaléga délno prestávljanje sátov -ega -a -- s proti-rojilni ukrep, s katerim se zlasti v AŽ-panju razširi gnezdo in dá matici prostor za zale-ganje in mladim čebelam možnost oddajanja matičnega mlečka tako, da se prestavi del zaleženih satov v medišče, ki se v plodišču nadomesti s praznimi sati in/ali satnicami ang.: partial reversal nem.: teilweises Umhängen n. demariranje -a s postopek za preprečevanje rojenja pri nakladnih panjih, pri katerem se matica brez zalege pusti v plodišču in pokrije z matično rešetko, na katero se povezne me-diščna naklada, nanjo pa naklada z zalego, imenovan po Georgu Demareeju ang.: Demaree-method, practice of Demaree plan, demareeing nem.: Anwenden des Demaree-Plans n., Brut-distanzierung f. denaturacija medu -e -- in denaturacija meda -e -- ž segrevanje medu pri previsoki temperaturi, kar povzroči povečanje vsebnosti hi-droksimetilfurfurala nad predpisano mejo in s tem poslabšanje kakovosti pRIM.: karame-lizacija medu ang.: denaturing of honey nem.: Denaturierung des Honigs f. denaturirani sladkor -ega -oija m nekdaj sladkor za krmljenje čebel s primešano snovjo, ki preprečuje uporabo takega sladkorja za prehrano ljudi ang.: denatured sugar nem.: denaturierter Zucker m. depresija čebel -e -- ž zmanjšana delavnost čebel, ki je posledica parjenja matice v sorodstvu ang.: inbreeding depression of honeybees nem.: Inzuchtdepression der Honigbienen f. desetsatar -ja m 1. strok. pog. ^ desetsatni panj 2. strok. pog. ^ desetsatni AŽ-panj desetsatna naklada -e -e ž naklada z 10 sati ang.: ten-frame hive box nem.: Zehn-Waben-Magazin n. desetsatni AŽ-panj -ega -a [aže] m K: AŽ-10 AZ-panj z 2 x 10 sati S: strok. pog. desetsatar (2) pRIM.: devetsatni AŽ-panj, dvanajstsatni AŽ-panj, enajstsatni AŽ-panj, sedemsatni AŽ-panj, trie-tažni panj (2) ang.: ten-frame AZ-beehive nem.: Zehn-Waben AZ-Beute f. desetsatni panj -ega -a m panj z 10 sati v eni etaži S: strok. pog. desetsatar (1) GL: desetsatni AŽ-panj pRIM.: devetsatni panj, petsatni panj, sedemsatni panj, štirisatni panj, trisatni panj ang.: ten-frame beehive nem.: Zehn-Waben-Beute f. detelja -e ž nav. mn. medovite rastline, navadno s trojnatimi listi in z rdečimi, belimi, rumenimi metuljastimi cvetovi v glavicah, Trifolium spp. Gl: črna detelja, medena detelja, navadna turška detelja, plazeča detelja, turška detelja 48 dimiti ang.: clover nem.: Klee m. deteljni med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih določenih vrst detelje in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: clover honey nem.: Kleehonig m. devetsatar -ja m 1. strok. pog. ^ devetsatni panj 2. strok. pog. ^ devetsatni AŽ-panj devetsatni AŽ-panj -ega -a [aže] m AŽ-panj z 2 x 9 sati S: strok. pog. AŽ-devetsatar, strok. pog. devetsatar (2) PRIM.: desetsatni AŽ-panj, dvanajstsatni AŽ-panj, enajstsatni AŽ-panj, sedem-satni AŽ-panj, trietažni panj (2) ang.: nine-frame Až-beehive nem.: Neun-Waben-Beute f. devetsatni panj -ega -a m panj z 9 sati v eni etaži S: strok. pog. devetsatar (1) GL: devetsatni AŽ-panj PRIM.: desetsatni panj, petsatni panj, sedemsatni panj, štirisatni panj, trisatni panj ang.: nine-frame beehive nem.: Neun-Waben-Beute f. devičnik -a m ^ vnuk deviška matica -e -e ž ^ neoprašena matica, nesprašena matica deviška prepona -e -e ž del spolnega organa matice ob ustju jajčne cevke, ki zavira prehod trotovskih semenčic vanjo ang.: valvefold nem.: Scheideklappe f., Scheidenzapfen m. deviška rodnost -e -i ž razvoj osebka iz jajčeca brez predhodne oploditve s semenčico, tudi pri čebelah S: partenogeneza ang.: parthenogenesis nem.: Jungfernzeugung f., Parthenogenese f. deviški čebelji vosek -ega -ega -ska m iz deviškega satja pridobljen čebelji vosek ang.: virgin wax nem.: Jungfernwachs n., jungfräuliches Wachs n. deviški med -ega medu in -ega meda m med iz deviškega sata ang.: virgin honey nem.: Jungfernhonig m. deviški sat -ega -a m sat, ki še ni bil zaležen ang.: virgin comb nem.: Jungfernwabe f., jungfräuliche Wabe f. deviško porajanje trotov -ega -a -- s razvijanje trotov iz neoplojenih jajčec ang.: parthenogenesis of drones nem.: Jungfernzeugung der Drohnen f. devtonimfa -e ž razvojna stopnja varoje s štirimi pari nog po levitvi protonimfe PRIM.: protonimfa ang.: deutonimph nem.: Deutonimphe f. dezoksiribonukleinska kislina -e -e ž K: DNK temeljna sestavina kromosomov v celičnem jedru, ki je aktivna snov pri nastajanju beljakovin, pri določanju dednih lastnosti ang.: desoxyribonuclein acid nem.: Desoxyribonukleinsäure f. déžen -žna m nav. mn. travniške rastline z velikimi listi in belimi cvetovi v kobulih, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Heracleum spp. S: medvédova taca ang.: hogweed nem.: Bärenklau m. diagnostično dimljenje -ega -a s dimljenje družin s sredstvom za zatiranje varoze, da se ugotavi stopnja napadenosti ang.: diagnostic fumigation nem.: diagnostisches Ausräuchern n., diagnostisches Begasen n. diastâza -e ž ^ amilaza dihalna odprtina -e -e ž ^ dihalnica dihalnica -e ž odprtina na začetku zračnice, ki je zunanji del dihalnega aparata žuželk, tudi čebel S: stigma, dihalna odprtina, dušnica ang.: spiracle nem.: Atemloch n., Atemöffnung f. dim dima m 1. plini, nastajajoči ob izgorevanju, tlenju snovi, ki čebelam niso škodljive in povzročajo, da se pomirijo, umaknejo iz dela panja ang.: smoke nem.: Rauch m. 2. plini, nastajajoči ob izgorevanju, tlenju navadno dimnih lističev, prepojenih s kemično snovjo za zatiranje varoze, pršičavosti ang.: fumes nem.: Rauch m. dimiti -im nedov. 1. vpihavati dim v panj navadno s kadilnikom, da se čebele pomirijo, umaknejo iz dela panja PRIM.: zadimiti (1) ang.: to smoke nem.: räuchern v. 2. vpihavati dim v panj skozi žrelo s kadil-nikom, v katerem je tleča snov za zatiranje varoze PRIM.: zadimiti (2), pliniti (2) ang.: to fumigate nem.: begasen v., Rauch einblasen v. 3. povzročati, da se s tlečim dimnim listi- 49 dimljenje čem, prepojenim s kemično snovjo, v panju sprošča plin za zatiranje varoze, pršičavosti PRIM.: zadimiti (3), pliniti (2) ang.: to carry out varroa smoke treatment nem.: Varroa-Rauchbehandlung vornehmen f. dimljenje -a s 1. vpihavanje dima v panj navadno s kadilnikom, da se čebele pomirijo, umaknejo iz dela panja PRIM.: zamegljevanje ang.: smoking nem.: Räuchern n., Rauchgabe f. 2. vpihavanje dima v panj skozi žrelo s ka-dilnikom, v katerem je tleča snov za zatiranje varoze GL: diagnostično dimljenje PRIM.: zamegljevanje ang.: fumigation nem.: Begasung f., Begasen n. 3. sproščanje plina za zatiranje varoze, prši-čavosti s tlečim dimnim lističem, prepojenim s kemično snovjo PRIM.: zamegljevanje ang.: varroa fumigation treatment nem.: Varroa-Begasungsbehandlung f. dimni listič -ega -a m list, zlasti papirnat, z nanosom učinkovine proti varozi, pršičavosti, ki se zažge in ob tlenju sprošča plin za uničevanje zajedavcev na čebelah ang.: fumigant strip, fumigation strip nem.: Räucherstreifen m. dinarsko-kraška čebela -e -e ž krajevni razli-ček kranjske čebele, prilagojen razmeram na dinarsko-kraškem območju ang.: Dinaric Karst honey bee nem.: Dinarischer Karst-Biene f. diploidna delavka -e -e ž čebela delavka, ki se razvije iz oplojenega jajčeca ang.: diploid worker bee nem.: diploide Arbeitsbiene f. diploidni trot -ega -a m zarodek trota, ki se v čebelji celici razvije iz oplojenega jajčeca in ga čebele delavke takoj po izleženju odstranijo PRIM.: haploidni trot ang.: diploid drone nem.: diploide Drohne f. direktno testiranje matic -ega -a -- s testiranje matic neposredno v družinah za odbiro S: lastno testiranje matic PRIM.: progeno testiranje matic ang.: direct queen testing nem.: direkte Königinnenprüfung f. disaharid -a m ogljikov hidrat iz dveh molekul monosaharidov, na primer iz glukoze in fruktoze PRIM.: monosaharid, polisaharid, sestavljeni sladkor ang.: disaccharide, dissacharose, double sugar nem.: Dissaccharid n. distančni vložek -ega -žka m navadno lesena priprava, nameščena v panj za olajšanje prehoda čebelam, zlasti med plodiščem in me-diščem ang.: spacing insert between brood chamber and honey chamber* nem.: Abstandseinlage zwischen Brutraum und Honigraum* f. dišavna žleza -e -e ž ^ Nasonova žleza divja čebelja družina -e -e -e ž družina, ki se razvije iz pobeglega roja, se naseli navadno v drevesnih duplinah, skalnih votlinah in živi brez čebelarjevih posegov S: gozdna čebelja družina (2) ang.: feral bee colony, wild bee colony nem.: wildlebendes Bienenvolk n. divje čebele -ih čebel ž mn. čebele pobeglega roja, ki se naselijo navadno v drevesnih duplinah, skalnih votlinah in živijo brez čebe-larjevih posegov ang.: wild bees nem.: wildlebende Bienen f. pl. divji kostanj -ega -anja m okrasno drevo z belimi, rumeno- ali rdečelisastimi cvetovi v pi-ramidastih socvetjih, ki nudi čebelam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Aesculus hippocastanum S: nestrok. pog. kostanj (2) ang.: horse chestnut nem.: Gewöhnliche Roßkastanie f. divji med -ega medu in -ega meda m nestrok. med čebel, ki se naselijo navadno v drevesnih duplinah, skalnih votlinah in živijo brez čebelarjevih posegov ang.: wild honey nem.: Wildhonig m. dizenterija čebel -e -- ž ^ grižavost čebel dlačica -e ž nav. mn. pri žuželkah, tudi čebelah, vsaka od več nitastih hitinastih tvorb na površini telesa z deblom, ki sega nad hitinasto povrhnjico in na katero se lepijo zrna cvetnega prahu ang.: hair nem.: Haar n., Härchen n. dlakavi octovec -ega -vca m manjše gojeno ali divje rastoče drevo ali grm z lihopernatimi, dolgimi listi, z gosto dlakavimi vejami in listnimi peclji ter drobnimi zelenkastorumeni- 50 dodajanje matic s pomočjo alkohola mi cvetovi v gostih sestavljenih socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelo-dno pašo, lat. Rhus typhina ang.: stag's-horn sumac nem.: Essigbaum m. dnevni donos medu -ega -osa -- in dnevni donos meda -ega -osa -- m količina mane ali medičine, ki jo družina prinese v panj v enem dnevu ang.: daily yield of honey nem.: Tageseintrag des Honigs m., Tagessam-melertrag des Honigs m. DNK -- [deenka] ž kratica ^ dezoksiribonuklein-ska kislina dno panja -a -- s spodnji, najnižji notranji del panja S: panjsko dno pRIM.: podnica panja, panjska končnica (1), stranica panja, streha panja, strop panja, žrelo (1) ang.: hive bottom board, hive floor board nem.: Beutenboden m., Bodenbrett n. dob -a m hrast s kratkopecljatimi listi in peclja-timi plodovi, ki nudi čebelam dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Quercus robur ang.: common oak nem.: Stiel-Eiche f. dobra čebelarska praksa -e -e -e ž uveljavljen način čebelarjenja, ki zagotavlja kakovostne čebelje pridelke ang.: good beekeeping practice nem.: gute imkerliche Betriebsweise f. dobra misel -e -sli ž nestrok. pog. ^ navadna dobra misel dodajalna kletka -e -e ž nestrok. ^ dodajalna matičnica dodajalna matičnica -e -e ž matičnica, v kateri se matica dodaja navadno brezmatični družini S: nestrok. dodajalna kletka ang.: introduction cage nem.: Zusetzkäfig m. dodajanje matic -a -- s postopek, pri katerem se čebelam v plemenilnikih, narejencem, ometencem, družinam v panjih po odvzemu starih matic ali osirotelim družinam vstavijo navadno mlade matice GL: dodajanje matic na sat, dodajanje matic na satih iz plemenilnika, dodajanje matic po Kirarju, dodajanje matic skozi žrelo, dodajanje matic s pomočjo alkohola, dodajanje matic v matičnici, neposredno dodajanje matic, posredno dodajanje matic ang.: queen introduction nem.: Beweiselung von Bienenvölkern f., Zusetzen von Königinnen n. dodajanje matic na sat -a......s postopek, pri katerem čebelar takoj po odvzemu stare matice spusti mlado oprašeno matico navadno na sat z odkrito zalego in z veliko mladimi čebelami S: neposredno dodajanje matic ang.: queen introduction on open brood comb nem.: Zusetzen von Königinnen auf offene Brutwabe n. dodajanje matic na satih iz plemenilnika -a ..........s postopek, pri katerem se družini po odstranitvi stare matice in nekaj satov vstavijo sati iz plemenilnika z mlado matico in čebelami ang.: queen introduction on combs from a mating hive nem.: Zusetzen von Königinnen auf Waben aus dem Begattungskästchen n. dodajanje matic po Kirarju -a......s postopek, pri katerem se mlada, zlasti neoprašena matica, ki je zaprta z nekaj čebelami v ma-tičnici, pomočeni v tekočino iz soka bezgo-vih poganjkov in sadnega kisa in zatesnjeni s sladkornim testom, doda v panj brezmatični družini ali družini z odvzeto matico ang.: queen introduction according to Kirar nem.: Zusetzen von Königinnen nach Kirar n. dodajanje matic skozi žrelo -a......s 1. postopek, pri katerem čebelar približno tri ure po odvzemu stare matice skozi žrelo panja spusti mlado, oprašeno, navadno v sladkorno raztopino pomočeno matico 2. postopek, pri katerem čebelar po odvzemu stare matice z enega ali dveh satov istega panja otrese čebele na naletno desko, jih narahlo pokadi in mednje spusti mlado matico, da gre skupaj z njimi skozi žrelo v panj ang.: queen introduction through the entrance nem.: Zusetzen von Königinnen durch das Flugloch n. dodajanje matic s pomočjo alkohola -a...... 51 dodajanje matic v matičnici -- s postopek, pri katerem se v panj po odvzemu stare matice da alkohol v plitvi posodici ali nakapan na karton in se nato doda mlada matica v dodajalni matičnici, zaprti s sladkornim testom ang.: queen introduction by means of alcohol nem.: Zusetzen von Königinnen mittels Alkohol n. dodajanje matic v matičnici -a......s postopek, pri katerem se po odvzemu stare matice doda mlada, oprašena matica v panj v matič-nici, navadno zaprti s sladkornim testom, in čebele matico s hranjenjem osvobodijo S: posredno dodajanje matic ang.: introduction of caged queens nem.: Zusetzen von Königinnen mit einem Zusetzkäfig n. dodajanje satnic -a -- s ukrep, s katerim se zaradi zamenjave starih satov in preprečevanja rojenja zlasti spomladi družini v panju vstavijo v satnike vpete satnice, da čebele naredijo satje ang.: adding foundation, adding frames of foundation nem.: Zuhängen von Mittelwänden n., Mittelwandzugabe f. dodati zreli matičnik -dam----dov. ^ vcepiti zreli matičnik dojilja -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela dojilja doklada -e ž ^ priklada dokrmiti čebele -im -- dov. dopolniti zalogo hrane v družini, navadno pred zazimljenjem PRIM.: zazimiti ang.: to feed additionally nem.: zufüttern v., nachfüttern v. dolgodlaka čebela -e -e ž nav. mn. čebela, ki ima na zadkovih tomentih dolge dlačice, na primer temna čebela ang.: honeybee with long overhair nem.: mit langem Überhaar behaarte Honigbiene* f. dolgorilčna čebela -e -e ž nav. mn. čebela z nadpovprečno dolgim rilčkom, na primer kranjska čebela, italijanska čebela ang.: honey bee with long proboscis nem.: langrüsselige Honigbiene f. dolgoživa čebela -e -e ž nav. mn. 1. pozno poleti ali jeseni izležena čebela, ki preživi zimo S: jesenska čebela, zimska čebela PRIM.: krat-koživa čebela (1) ang.: long-lived bee, winter bee nem.: langlebige Biene f., Winterbiene f. 2. čebela z nadpovprečno življenjsko dobo PRIM.: kratkoživa čebela (2) ang.: unusually longevous bee nem.: überdurchschnittlich langlebige Biene f. domača čebela -e -e ž ^ medonosna čebela donos medu -osa -- in donos meda -osa -- m količina mane ali medičine, ki jo družina prinese v panj v določenem času GL: dnevni donos medu, letni donos medu, povprečni donos medu ang.: honey crop, honey yield nem.: Honigertrag m. dopolnilno krmljenje -ega -a s krmljenje družine za dopolnitev manjkajoče zaloge hrane, ki ji zagotavlja preživetje čez zimo in ustrezen razvoj spomladi ang.: supplemental feeding nem.: Ergänzungsfütterung f., Nachfütterung f. dozator -ja m 1. ^ hlapilnik 2. ^ vakuumski hla-pilnik dozoreti -im dov., v zvezi z med s pomočjo delovanja čebeljih encimov in z nizko vsebnostjo vode doseči ustrezno kakovost, da čebele med v satnih celicah, če so polne, pokrijejo z voščenimi pokrovci ang.: to ripen nem.: anreifen v. dražilna čebelja paša -e -e -e ž ^ razvojna čebelja paša dražilno krmljenje -ega -a s 1. krmljenje družine za pospeševanje njenega razvoja in za-leganja matice S: krmljenje na zalego, zastar. špekulativno krmljenje, nestrok. pitanje na zalego, nestrok. dražilno pitanje, zastar. špekulativno pitanje GL: vakuumsko dražilno krmljenje ang.: stimulative feeding nem.: Reizfütterung f., Triebfütterung f. 2. krmljenje družine za povečevanje pridelka matičnega mlečka S: zastar. špekulativno pitanje, zastar. špekulativno krmljenje, nestrok. dražil-no pitanje ang.: stimulative feeding nem.: Reizfütterung f. dražilno pitanje -ega -a s nestrok. ^ dražilno krmljenje (1, 2) dren drena m nav. mn. grmi ali drevesa z rumenimi ali belimi cvetovi v kobulih, ki nudijo čebelam zlasti zgodaj spomladi zelo dobro medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Cornus spp. ang.: Cornelian cherry, dogwood nem.: Hartriegel m., Kornelkirsche f. 52 dvojak dresiranje čebel -a -- s 1. ^ usmerjanje čebel na pašo 2. vplivanje na vedenje čebel, zlasti za raziskovalne namene ang.: science-oriented training of honeybees nem.: wissenschaftorientierte Dressur von Honigbienen f. drevesna smola -e -e ž smolnata snov, ki jo čebele nabirajo zlasti na popkih nekaterih dreves, v koških nosijo v panj in nekoliko predelano uporabijo kot zadelavino ang.: tree resin nem.: Baumharz n. drevesna ušica -e -e ž nav. mn. ^ lubna ušica drevesni sok -ega -a m tekočina z raztopljenimi organskimi snovmi, ki se po sitastih ceveh drevja prevaja od mesta nastanka proti mestu porabe oziroma skladiščenja ang.: tree sap nem.: Baumsaft m. drobir -ja m drobci zgrizenih voščenih, mednih pokrovcev, delčkov satja, cvetnega prahu, nečistoč, ki se nabirajo na panjskem dnu ang.: debris nem.: Abfall m., Gemull m. drugec -gca m zastar. ^ drugi roj drugi opisni obroček -ega -ega -čka m negibljiv del med prvim in tretjim oprsnim obročkom hitinskega oklepa čebeljega oprsja, iz katerega izrašča par sprednjih kril in drugi par nog prim.: četrti oprsni obroček, prvi oprsni obroček, tretji oprsni obroček ang.: mesothorax nem.: Mesothorax m., Mittelbrustring m. drugi par čebeljih kril -ega -a----m manjši od dveh parov čebeljih kril, ki je bližje zadku in se med letom s kaveljčki spenja s prvim parom S: zadnji par čebeljih kril PRIM.: prvi par čebeljih kril ang.: hind wings nem.: Hinterflugelpaar n. drugi par čebeljih nog -ega -a----m srednji od treh parov čebeljih nog, ki izrašča iz drugega oprsnega obročka, za premikanje po podlagi, čiščenje cvetnega prahu z oprsja S: srednji par čebeljih nog PRIM.: prvi par čebeljih nog, tretji par čebeljih nog ang.: middle legs, midlegs nem.: Mittelbeinpaar n. drugi roj -ega roja m po vrsti drugi roj iz iste družine v isti čebelarski sezoni s še neopra-šeno matico S: zastar. drugec, zastar. drujec PRIM.: prvi roj, tretji roj ang.: afterswarm nem.: Nachschwarm m. drujec -jca m zastar. ^ drugi roj družbena čebela -e -e ž nav. mn. čebela, ki živi v družinah, na primer kranjska čebela, italijanska čebela S: socialno živeča čebela, zastar. zadružno živeča čebela ang.: social honeybee nem.: soziale Honigbiene f. družina -e ž ^ čebelja družina držalce -a s drugi člen tipalnice, na katerem je organ, s katerim čebela zaznava tresljaje ali zračne tokove, lat. pedicellus S: ročica pRIM.: ročnik ang.: pedicell nem.: Wendeglied n. Dufourjeva žleza -e -e [difur-] ž ^ alkalna strupnica dunajčan -a m nekdaj, strok. pog. ^ dunajski panj dunajski panj -ega -a m nekdaj trietažni panj s 3 x 10 visečimi satniki notranje mere 235 mm x 200 mm na toplo stavbo in pregrado z ozko veho med dvotretjinskim plodiščem in eno-tretjinskim mediščem S: strok. pog. dunajčan ang.: Wienna-hive nem.: Wiener-Beute f. dušnica -e ž ^ dihalnica dvakratno presajanje ličink -ega -a -- s presajanje ličink, ko začne starter ali rednik vcepljeno ličinko hraniti z matičnim mlečkom, nato jo vzrejevalec odstrani in vcepi novo, čim mlajšo iz odbrane družine S: dvojno cepljenje ličink ang.: double grafting nem.: doppeltes Umlarven n. dvanajstsatar -ja m strok. pog. ^ dvanajstsatni AŽ-panj dvanajstsatni AŽ-panj -ega -a [aže] m AZ-panj z 2 x 12 sati S: strok. pog. dvanajstsatar pRIM.: desetsatni AŽ-panj, devetsatni AŽ-panj, enajstsatni AŽ-panj, sedemsatni AŽ-panj, trietažni panj (2) ang.: twelve-frame AZ-beehive nem.: Zwölf-Waben-AZ-Beute f. dvoetažno prezimovanje čebeljih družin -ega -a -- -- s prezimovanje družin v dveh etažah panjske enote ang.: two-storey wintering nem.: Doppelraumüberwinterung f. dvojak -a m 1. panj s prostorom za dve družini s pokončno ločilno steno, v kateri je navadno veha, ki jo čebelar odpre, če družini združuje 53 dvojni mrežasti vložek ang.: twin-hive nem.: Doppelbeute f. 2. nakladni panj, pri katerem je na spodnje plodišče z matico poveznjeno drugo plodi-šče ang.: double brood chamber beehive nem.: Doppel-Brutraum-Beute f. dvojni mrežasti vložek -ega -ega -žka m navadno lesen premični okvir z žično, plastično mrežo na zgornji in spodnji strani, ki pri na-kladnem panju onemogoča prehod čebel in se namesti med nakladi, da se ločita dve družini, ki sta nameščeni druga vrh druge zaradi medsebojnega ogrevanja S: dvojni okvir, dvomrežni okvir ang.: double mesh screen nem.: Doppel-Gitterschied m. dvojni okvir -ega -ja m ^ dvojni mrežasti vložek dvojni satni pitalnik -ega -ega -a m satni pital-nik v širini dveh satnikov, ki se navadno vloži kot drugi sati neposredno ob čebelje gnezdo S: dvosatni pitalnik ang.: double-frame feeder nem.: Zweiwaben-Futtertasche f., Zweiwaben-Futtertrog m. dvojni sladkor -ega -oija m sladkor iz dveh molekul enostavnega sladkorja, ki je v medu kot saharoza, laktoza, maltoza ang.: double sugar nem.: Zweifachzucker m. dvojno cepljenje ličink -ega -a -- s presajanje ličink, ko začne starter ali rednik vcepljeno ličinko hraniti z matičnim mlečkom, nato jo vzrejevalec odstrani in vcepi novo, čim mlaj -šo iz odbrane družine S: dvakratno presajanje ličink PRIM.: enkratno cepljenje ličink ang.: double grafting nem.: Doppeltes Umlarven n. dvojno medenje -ega -a s sočasno izločanje medičine ali mane dveh različnih pomembnih virov medenja ang.: double nectar flow nem.: Doppeltracht f. dvojno sito -ega -a s navadno polkroglasta priprava z redkejšo in gostejšo mrežo za prece-janje medu ang.: double strainer nem.: Doppelsieb n. dvojno žrelo -ega -a s žrelo med dvema panj-skima etažama, razdeljeno na polovico, z možnostjo zapiranja enega dela, za hkratno ali ločeno vletavanje in izletavanje čebel ang.: double entrance nem.: doppeltes Flugloch n. dvokrilec -lca m nav. mn. žuželke iz rodu Diptera, kamor se uvrščajo tudi muhe, z zakrnelim drugim parom kril ang.: diptera pl., two-winged fly nem.: Diptera m. pl., Zweiflügler m. pl. dvoletna mätica -e -e ž čebelja matica drugo leto po izleženju PRIM.: enoletna matica, letošnja matica, triletna matica ang.: two year old queen nem.: zweijährige Königin f. dvomät£na čebelja družina -e -e -e ž s čebe-laijevim posegom narejena družina z dvema maticama, ločenima z matično rešetko ang.: two-queen bee colony nem.: zwei-Königinnen Bienenvolk n. dvomät£ni pänj -ega -a m družina v panju z dvema maticama pri dvomatičnem čebelarjenju ang.: two-queen beehive, double queen beehive nem.: zwei-Königinnen-Beute f. dvomät£ni sistem -ega -a m ^ čebelarjenje z dvema maticama, dvomatično čebelarjenje dvömät^no čebe^rjenje -ega -a s čebelarjenje v panjih z dvema, z matično rešetko ločenima plodiščema, s skupnim mediščem in z dvema maticama S: čebelarjenje z dvema maticama, dvomatični sistem PRIM.: čebelarjenje z eno matico, čebelarjenje z več maticami v istem panju, enomatično čebelarjenje, večmatično čebelarjenje ang.: two-queen operation, two-queen system nem.: zwei-Königinnen-Betrieb m. dvomrežni okvir -ega -ja m ^ dvojni mrežasti vložek dvonaklädna čebelja družina -e -e -e ž družina v dveh nakladah nakladnega panja ang.: two-hive box bee colony nem.: Zweizargenvolk n., zweizargiges Volk n. dvonaklädni pänj -ega -a m nakladni panj z dvema nakladama ang.: two-hive box beehive nem.: zweizargige Beute f. dvosätni pitälnik -ega -a m satni pitalnik v širini dveh satnikov, ki se navadno vloži kot drugi sati neposredno ob čebelje gnezdo S: dvojni satni pitalnik ang.: double-frame feeder 54 eksportovec nem.: Zweiwaben-Futtertasche f., Zweiwaben-Futtertrog m. dvosatni plemenilnik -ega -a m vzreji matic namenjen manjši panj z dvema satnikoma in prostorom za sladkorno testo ang.: two-frame mating hive nem.: Zweiwaben-Befruchtungskästchen n. dvospôlna čebéla -e -e ž čebelji osebek, ki je po zunanjosti telesa podoben trotu in čebeli delavki ang.: gynandromorph, gynandromorph bee nem.: Zwitter m., Zwitterbiene f. dvospôlnik -a m osebek z moškimi in ženskimi spolnimi organi, ki se pri čebelah pojavi zaradi nepravilnosti v razvoju S: hermafrodit ang.: hermaphrodite nem.: Hermaphrodit m. dvostranski čebelnjak -ega -a m čebelnjak, v katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani neba ang.: two-sided apiary nem.: Bienenhaus mit zwei Flugfronten n., zweisetiges Bienenhaus n. dvostranski prevozni čebelnjak -ega -ega -a m prevozni čebelnjak, v katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani neba ang.: two-sided migratory apiary nem.: Wanderbienenstand mit zwei Flugfronten m., zweiseitiges Wanderbienenstand m. dvotretjinska naklada -e -e ž naklada za plodi-šče in medišče, visoka približno dve tretjini višine najvišje naklade pri določenem tipu nakladnega panja, pri LR-panju 168 mm ang.: two-thirds shallow hive body nem.: Zweidrittel-Flachzarge f. dvotretjinski LR-panj -ega -a [elèr] m nizko-nakladni LR-panj iz dvotretjinskih naklad višine 168 mm in s satniki zunanje mere 448 mm x 160 mm ang.: two-thirds shallow-depth LR-hive body nem.: Zweidrittel-LR-Flachzarge f. dvotretjinski satnik -ega -a m satnik višine 160 mm za dvotretjinsko naklado LR-panja ang.: two-thirds shallow frame nem.: Zweidrittel-Flachrähmchenmaß n. dvotretjinsko plodišče -ega -a s plodišče v dvotretjinski nakladi LR-panja ang.: two-thirds shallow-depth brood chamber nem.: Zweidrittel-Brutraumzarge f. dzierzonirani kranjič -ega -iča [džeržoni-] m nekdaj kranjič, preurejen za premično satje, na toplo ali hladno stavbo s sati, visečimi na letvicah ang.: kranjič-type beehive, converted to a movable bar hive* nem.: Kranjič, umgebaut in einen Bienenstock mit beweglichen Wabenleisten* m. dzierzonovec -vca [džeržon-] m strok. pog. ^ Dzierzonov panj Dzierzonovo diamantno pravilo -ega -ega -a [džeržon-] s priporočilo Jana Dzierzona, da se družinam na začetku glavne paše odvzamejo matice, s čimer se zelo poveča pridelek medu ang.: Dzierzon rule nem.: Dzierzons diamantene Regel f., Dzier-zons Regel f. Dzierzonov panj -ega -a in dzierzonov panj -ega -a [džeržon-] m nekdaj panj z visečim premičnim satjem na nosilnih letvicah, ki je vstavljeno na hladno stavbo, imenovan po konstruktorju Janu Dzierzonu S: strok. pog. dzierzonovec ang.: Dzierzon beehive nem.: Dzierzon-Beute f. E egiptovska čebéla -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera lamarckii, razširjena ob spodnjem toku Nila ang.: Egyptian honey bee nem.: Egyptische Biene f. ekonomska čebélja paša -e -e -e ž paša na večjih površinah z medovitimi rastlinami, na katerih lahko čebele naberejo toliko medičine ali mane, da je čebelarjenje donosno ang.: productive bee pasture nem.: Wirtschaftstracht f. ekotip čebél -a -- m ^ krajévni različek cebél eksokrina ž^za -e -e ž ^ žteza z zunanjim izločanjem eksoskelét -a m ^ hitinski oklèp ekspertni panj -ega -a m nekdaj skladovnični panj s 7 AŽ-sati za prodajo čebel ali za rezervno družino S: strok. pog. eksportovec ang.: export beehive with seven Až-frames* nem.: Versandkasten mit sieben AŽ-Waben* m. eksportovec -vca m strok. pog. ^ eksportni panj 55 ekstrafloralni medovnik ekstrafloralni medovnik -ega -a m ^ izven- cvetni medovnik električna prevodnost medu -e -i -- in električna prevodnost meda -e -i -- ž fizikalna lastnost medu, s katero se glede na koncentracijo zlasti mineralnih snovi in vsebnosti elektrolitov določa njegov izvor S: elektrolitska prevodnost medu, elektroprevodnost medu ang.: electrical conductivity of honey nem.: elektrische Leitfähigkeit des Honigs n. električne vilice -ih vilic ž mn. vilice za odkrivanje satja, ogrevane z električnim grelcem ang.: electric uncapping fork nem.: elektrisch beheizte Entdeckelungsga-bel* f. električni izrezovalnik -ega -a m priprava z nožem, ki ga ogreva električni grelec, za izrezovanje starega satja iz satnikov ang.: electric comb knife nem.: elektrisch beheiztes Wabenmesser* n. električni kuhalnik čebeljega voska -ega -a ----m priprava z dvojno steno, navadno napolnjeno z oljem, v kateri ob segrevanju z električnim grelcem vosek doseže tako temperaturo, da se razkuži in prečisti ang.: electric wax melter nem.: elektrischer Wachsschmelzer m. električni kuhalnik voščin -ega -a -- m priprava, v kateri se iz satov, voščin loči vosek od srajčk in nečistoč s pomočjo segrevanja vode, pare ali olja z električnim grelcem v kotlu ang.: electric wax extractor nem.: elektrischer Dampfwachsschmelzer m. električni mešalnik sladkorne raztopine -ega -a----m večja posoda iz nerjavne pločevine z odtočno pipo pri dnu in z mešalno palico na električni pogon za pripravo zlasti sladkorne raztopine ang.: electric syrup mixer nem.: elektrisch betriebener Zuckerlösung-Rührgerät* n. električni nož -ega noža m čebelarsko orodje z električno ogrevanim rezilom za odstranjevanje voščenih pokrovcev z medenega satja ang.: electric uncapping knife nem.: elektrisch beheiztes Entdeckelungs-messer* n. električni topilnik voščin -ega -a -- m priprava z električnim grelcem za taljenje čebeljega voska iz satja, voščin ang.: electric wax melter nem.: elektrischer Wachsschmelzer m. električni zažičevalec -ega -lca m nestrok. ^ električni zažičevalnik električni zažičevalnik -ega -a m priprava, s katero se z električnim tokom segreje žica sa-tnika, da se vtopi v satnico S: nestrok. električni zažičevalec ang.: electric wire embedder nem.: elektrisches Einlötgerät n. elektrolitska prevodnost medu -e -i -- in elektrolitska prevodnost meda -e -i -- ž ^ električna prevodnost medu elektronska tehtnica -e -e ž naprava iz mehanskega in elektronskega dela, lahko tudi mobilnega telefona, za daljinsko spremljanje teže kontrolnega panja PRIM.: čebelarska tehtnica ang.: electronic beehive scale nem.: elektronische Stockwage f. elektroprevodnost medu -i -- in elektroprevodnost meda -i -- ž ^ električna prevodnost medu enajstsatar -ja m strok. pog. ^ enajstsatni AŽ-panj enajstsatni AŽ-panj -ega -a [aže] m K: AŽ-11 AZ-panj z 2 x 11 sati S: strok. pog. enajstsatar PRIM.: desetsatni AŽ-panj, devetsatni AŽ-panj, dvanajstsatni AŽ-panj, sedemsatni AŽ-panj, tri-etažni panj (2) ang.: eleven-frame AZ-beehive nem.: Elf-Waben-AZ-Beute f. encim -a m 1. beljakovina, ki nastaja v organizmih, pospešuje hitrost biokemičnih reakcij in je aktivna snov pri čebelji obdelavi medičine in cvetnega prahu za shranitev v satju ang.: enzyme nem.: Enzym n. 2. beljakovina ali druga snov, ki omogoča ali pospešuje fermentacijo S: ferment ang.: ferment nem.: Ferment n. endokrina žleza -e -e ž ^ žleza z notranjim izločanjem enkavstika -e ž antični način slikanja z barvami, primešanimi raztaljenemu čebeljemu vosku ang.: encaustic painting, hot wax painting nem.: Enkaustik f., Heißwachsmalerei f. enkratno cepljenje ličink -ega -a -- s prenos čim mlajše ličinke iz čebelje celice odbrane družine v nastavek matičnika PRIM.: dvojno cepljenje ličink ang.: single grafting 56 evodija nem.: einmaliges Umlarven n. enoletna matica -e -e ž čebelja matica, prvo leto po izleženju PRIM.: dvoletna matica, letošnja matica, triletna matica ang.: one year old queen nem.: einjährige Königin f. enomatično čebelarjenje -ega -a s čebelarjenje v panjih z enim plodiščem, navadno ločenim z matično rešetko od enega ali več medišč, in z eno matico S: čebelarjenje z eno matico PRIM.: čebelarjenje z dvema maticama, čebelarjenje z več maticami v istem panju, dvomatično čebelarjenje ang.: single queen operation nem.: Betriebsweise mit einer Königin f. enooka čebela -e -e ž čebela delavka ali trot z nepravilnostjo v razvoju, ko se par mrežastih in troje pikčastih oči združi v eno, ki se v obliki polmeseca širi čez čelo S: kiklopka ang.: cyclop honeybee nem.: einäugige Biene f. enosatni pitalnik -ega -a m pitalnik v širini enega sata, ki se navadno namesti neposredno ob čebelje gnezdo ang.: single frame feeder nem.: Einwabenfuttertasche f. enosatni plemenilnik -ega -a m vzreji matic namenjen majhen panj z enim satnikom in prostorom za sladkorno testo S: zastar. enosatni prašilnik, satni plemenilnik ang.: single frame mating hive nem.: Einwabenbefrüchtungskästchen n., Einwabenkästchen n. enosatni prašilnik -ega -a m zastar. ^ enosatni plemenilnik enostavni sladkor -ega -Orja m ^ monosaharid enotretjinski satič -ega -iča m sat velikosti ene tretjine dolžine standardnega sata za uporabo navadno v plemenilniku ang.: one third frame* nem.: Eindrittel-Rämchen* f. entomofilna rastlina -e -e ž ^ žužkocvetka entomologija -e ž veda o žuželkah S: žužkoslov-je ang.: entomology nem.: Entomologie f. epidermis -a m ^ povrhnjica epitelij -a m ^ povrhnjica epizootiološka anketa -e -e ž anketa, s katero se zbirajo podatki o zdravstvenem stanju živali, tudi čebel ang.: epizoothiologic investigation nem.: epizootiologische Umfrage f. erloza -e ž trisaharid v medu, sestavljen iz dveh molekul glukoze in ene molekule fruktoze ang.: erlose nem.: Erlose f. esparzeta -e ž ^ navadna turška detelja etanojska kislina -e -e ž ^ ocetna kislina etaža -e ž strok. pog. ^ panjska etaža eterično olje -ega -a s naravno olje značilnega vonja, ki ga izločajo nekatere dišeče rastline ang.: ethereal oil, volatile oil nem.: etherisches Öl n. etološka lastnost čebel -e -i -- ž vsaka od vedenjskih lastnosti čebel, kot so mirnost, napadalnost, rojivost ang.: etologic property of honeybees nem.: etologisches Merkmal der Honigbiene n. evidenčna oznaka matice -e -e -- ž navadno številčna oznaka v rodovniški knjigi, pod katero je matica vodena in je iz nje razviden njen izvor ang.: queen reference number nem.: Zuchtbuchnummer der Königin f. evidenčna številka stojišča -e -e -- ž številka stojišča panjev za začasen dovoz čebel na pašo ali prezimovališče, določena s pravilnikom katastra čebelje paše in čebelarskega pašnega reda in vpisana v evidenco čebelnjakov pri pristojnem ministrstvu ang.: apiary reference number nem.: Bienenstandregisternummer f., Standnummer f. evkalipt -a in evkaliptus -a m nav. mn. zelo visoka zimzelena listnata drevesa z gladkim deblom, ki nudijo čebelam odlično medičin-sko in skromno pelodno pašo, lat. Eucaliptus spp. ang.: box tree, eucalypt nem.: Eukalyptus m. evkaliptov med -ega medu in -ega meda m v nekaterih deželah med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih evkalipta in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: eucalypt honey nem.: Eukalyptushonig m. evkaliptus -a m gl. evkalipt evodija -e ž nav. mn. listnata drevesa z drobnimi, belorumenkastimi cvetovi v češuljastih socvetjih, ki nudijo čebelam odlično medi-činsko in pelodno pašo, lat. Euodia spp. S: čebelje drevo 57 evropska gniloba ang.: euodia nem.: Euodie f., Trompetenbaum m. evropska gniloba -e -e ž ^ pohlevna gniloba čebelje zalege evropska gniloba čebelje zalege -e -e----ž ^ pohlevna gniloba čebelje zalege F facelija -e ž kulturna rastlina z močno razve -jenim steblom in modrimi ali modrikastimi cvetovi v polžastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Phacelia tanacetifolia ang.: phacelia nem.: Buschelschon f., Phazelie f. facelijin med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih facelije in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: phacelia honey nem.: Phazelienhonig m. faringealna žleza -e -e ž ^ slinska žleza Farrarjeva naklada -e -e in farrarjeva naklada -e -e ž kvadratasta naklada pri Farrarjevem panju z zunanjimi merami 500 mm in z višino 170 mm, z dvanajstimi visečimi satniki, imenovana po konstruktorju Claytonu Leonu Farrarju pRIM.: Farrarjev panj, Farrarjev satnik ang.: Farrar hive box nem.: Farrar-Magazin n. Farrarjev panj -ega -a in farrarjev panj -ega -a m nizkonakladni panj z enako dolžino in širino naklad 500 mm in višino 170 mm, imenovan po konstruktorju Claytonu Leonu Farrarju pRIM.: Farrjeva naklada, Farrarjev satnik ang.: Farrar beehive nem.: Farrar-Beute f. Farrarjev satnik -ega -a in farrarjev satnik -ega -a m satnik pri Farrarjevem panju z zunanjimi merami 440 mm x 160 mm, imenovan po konstruktorju Claytonu Leonu Farrarju pRIM.: Farrjeva naklada, Farrarjev panj ang.: Farrar frame nem.: Farrar-Rahmchen n. fenilalanin -a m aminokislina v medu, ki je aktivna snov med nastajanjem aromatičnih snovi v njem ang.: phenylalanine nem.: Phenylalanin n. fenogram medenja -a -- m zapis časovnega pojavljanja medenja posameznih medovitih rastlin ang.: phenogram of nectar flow nem.: Phänogramm der Nektartracht n. fenološki koledar -ega -ja m časovni zapis periodičnih pojavov v rastlinskem in živalskem svetu, zlasti v zvezi s podnebjem, vremenom določenega območja, na primer čas cvetenja medovitih rastlin ang.: phenological calendar nem.: Phänologischer Kalender m. ferment -enta m beljakovina ali druga snov, ki omogoča ali pospešuje fermentacijo S: encim (2), kvasina ang.: ferment nem.: Ferment n. fermentacija -e ž zaporedje biokemičnih reakcij, pri katerih se sladkor spremeni v alkohol in ogljikov dioksid S: kvašenje pRIM.: mleč-nokislinsko vrenje ang.: fermentation nem.: Fermentation f. fermentirani cvetni prah -ega -ega prahu m cvetni prah v satnih celicah, ki se ob mlečno-kislinskem vrenju z dodajanjem izločkov čebeljih žlez in mlečnokislinskih bakterij delno predela S: čebelji kruhek ang.: bee bread nem.: Bienenbrot n. fermentirani med -ega medu in -ega meda m med, ki zaradi previsoke vsebnosti vode in delovanja kvasovk zavre in zato izgubi svojo kakovost S: skisani med ang.: fermented honey nem.: fermentierter Honig m., gäriger Honig m. feromon -a m snov, ki jo izločajo žleze z zunanjim izločanjem in vpliva na vedenje iste vrste živali v skupini, tudi čebel GL: alarmni feromon, feromon čeljustne žleze, feromon Koževnikove žleze, feromon Nasonove žleze, feromon stopalne žleze, feromon tergalne žleze, feromon trota, feromon zalege, kontaktni feromon, matični feromon ang.: pheromone nem.: Pheromon n. feromon čeljustne žleze -a----m feromon, ki ga izloča čeljustna žleza matice, preprečuje gradnjo matičnikov in omogoča zbiranje čebel v roju S: čeljustni feromon, feromon mandi-bularne žleze 58 floralni medovnik ang.: queen mandibular pheromone nem.: Königinnenpheromon n., Queen-Substanz f. feromon Koževnikove žleze -a----m ^ alarmni feromon feromon mandibularne žleze -a----m ^ feromon čeljustne žleze feromon Nasanove žleze -a----m ^ feromon Nasonove žleze feromon Nasonove žleze -a----m feromon, ki ga izloča Nasonova žleza, pri rojenju omogoča označevanje mesta, kamor se usede roj, pri prašenju pa poti vračajoči se matici S: Nasonov feromon, feromon Nosanove žleze, feromon Nasanove žleze, Nasanov feromon, Nosanov feromon ang.: Nasonov gland pheromone, Nasonov pheromone, Nassanov gland secretion nem.: Nassanoff-Sekret n. feromon Nosanove žleze -a----m ^ feromon Nasonove žleze feromonska regulacija vedenja -e -e -- ž vedenje čebel pod vplivom feromonov, ki jih izločajo zlasti matica in čebele delavke ang.: pheromone regulation of behaviour nem.: pheromonale Verhaltensregulation f. feromonska žleza -e -e ž nav. mn. vsaka od več žlez, ki izločajo feromone, na primer čeljustna, Nasonova, Koževnikova S: vonjavna žleza, vonjalna žleza ang.: pheromone secreting gland nem.: pheromonerzeugende Drüse f. feromon stopalne žleze -a----m feromon, ki ga izloča stopalna žleza matice in omogoča čebelam delavkam, da jo prepoznajo, in s feromonom čeljustne in hrbtne žleze zavira gradnjo matičnikov in razvoj jajčnikov pri delavkah S: stopalni feromon, tarzalni feromon, feromon tarzalne žleze, sledni feromon ang.: footprint pheromone, tarsal pheromone, tarsal scent nem.: Fußspur-Pheromon n., Tarsaldrüsense-kret n. feromon tarzalne žleze -a----m ^ feromon stopalne žleze feromon tergalne žleze -a----m feromon, ki ga izloča hrbtna žleza na zadku matice, omogoča čebelam delavkam, da jo prepoznajo, in zavira gradnjo matičnikov in razvoj jajčnikov pri delavkah ang.: tergal pheromone nem.: Pheromon der Rückenschuppendrüse n. feromon trota -a -- m feromon, ki ga izloča čeljustna žleza pri trotih, omogoča zbiranje trotov v zbirališčih in privablja matice ang.: drone pheromone nem.: Drohnenpheromon n. feromon zalege -a -- m feromon, ki se sprošča iz nepokrite in pokrite zalege, preprečuje razvoj jajčnikov pri čebelah delavkah in jih spodbuja k nabiranju cvetnega prahu ang.: brood recognition pheromone nem.: Brutpheromon n. figuralni panj -ega -a m panj, oblikovan kot lik živali, navadno medveda, ali človeka, iz debla z naravno ali umetno izdolbeno duplino, zlasti za okras vrtov ang.: sculptured beehive nem.: Bildstock m., Figurenbeute f. filamentozni virus -ega -a m virus, ki se razmnožuje v jajčnikih odraslih čebel, povzroča mlečno belo obarvanost hemolimfe in se pojavi ob nosemavosti ang.: filamentous virus nem.: Filamentoses Virus n. filtrirani med -ega medu in -ega meda m med, iz katerega se s filtriranjem odstrani večji del cvetnega prahu in morebitni drugi delci ang.: filtered honey nem.: Filterhonig m. filtrni prekat -ega -a m del prebavila listnih ušic in kaparjev, skozi katerega se pretaka večina vsrkanih rastlinskih sokov in se pri tem ne prebavijo ang.: -nem.: -- finišer -ja m strok. pog. ^ rednik fitofarmacevtsko sredstvo -ega -a s kemično sredstvo za selektivno zatiranje zlasti rastlin, navadno na površinah z določeno kulturno rastlino, ki ob nepravilni uporabi pomori čebele ang.: phytopharmaceutical agent nem.: phytopharmazeutischer Wirkstoff m. fiziološka trotovka -e -e ž nav. mn. ^ čebela trotovka flagelat -a m ^ bičkar floem -a m sitaste cevi rastline, po katerih se prevajajo organske snovi, nastajajoče pri asimilaciji ang.: phloem nem.: Phloem n. floemski sok -ega -a m ^ rastlinski sok floralni medovnik -ega -a m ^ cvetni medovnik 59 flumetrín flumetrín -a m nekdaj sintetično pridobljeno kemofarmacevtsko sredstvo na osnovi pe-ritroida za uničevanje pajkovcev, tudi varoj PRIM.: fluvalinát ang.: Flumethrin nem.: Flumetrin n. fluvalinát -a m nekdaj kemofarmacevtsko sredstvo na osnovi peritroida za zatiranje varoze PRIM.: flumetrín ang.: Fluvalinat nem.: Fluvalinat n. fólbeks -a m nekdaj kemofarmacevtsko sredstvo na osnovi brompropilata za zatiranje pr-šičavosti, varoze v obliki lističev za dimlje-nje čebel ang.: Folbex nem.: Folbex n. folikulárna célica -e -e ž del jajčne cevke v spolni žlezi matice, v kateri nastajajo jajčeca ang.: granulosa cell nem.: Granulosazelle f. formaldehid -a m snov ostrega vonja, tudi v medu, ki nastane z oksidacijo metanola ang.: formaldehyde nem.: Formaldehyd f. fótotákt^na metóda -e -e ž metoda, pri kateri čebele zaradi osvetljenosti s sata v druge dele panja prenašajo kristalizirano mano in jo s pomočjo vode in encimov predelajo v tekoči med PRIM.: osvetljeni pánj ang.: phototactic method nem.: phototaktische Methode f. Fmnčič-Debe^kova zakláda -e -e in frančič--debelákova zakláda -e -e ž zaklada z vgrajeno matično rešetko, s pokončno postavljenimi AŽ-sati na hladno stavbo in z dodanimi satiči v zgornjem delu, imenovana po konstruktorjih Igorju Frančiču in Marjanu Debelaku ang.: -nem.: -- Frančičev pitálnik -ega -a in frančičev pitálnik -ega -a m pitalnik v velikosti okenca AŽ-panja, pri katerem se z velikostjo odprtine za prehod čebel uravnava hitrost odvzemanja hrane, imenovan po konstruktorju Igorju Frančiču ang.: Frančič feeder nem.: Frančič-Futterspender m. frontálni dvóspólnik -ega -a m dvospolna žuželka, tudi čebela, pri kateri imata spodnja in zgornja polovica telesa različna zunanja telesna znamenja, ena ženskega, druga moškega spola ang.: frontal gynandromorph nem.: Frontalzwitter m. fruktoza -e ž v vodi dobro topen monosaharid, ena glavnih sestavin medu, ki povzroča njegovo počasno kristalizacijo S: sadni sladkor ang.: fructose nem.: Fruktose f. fungicid -a m kemofarmacevtsko sredstvo za zatiranje gliv, plesni PRIM.: akaricid, herbicid, insekticid, pesticid, varoacid, želodčni insekticid ang.: fungicide nem.: Fungizid n. furlanska čebela -e -e ž nestrok. pog. čebela križanec med kranjsko in italijansko čebelo, razširjena na Primorskem, na območju med Slovenijo in Italijo in v Furlaniji ang.: Friulian honey bee nem.: Friaulische Biene f. furlanski med -ega medu in -ega meda m ^ škržatov med FV-panj -a in panj FV -a -- [favö] m nizkonakla-dni panj z 10 sati na toplo ali hladno stavbo z enako dolžino in širino naklad, z višino naklad 168 mm in z zunanjimi merami satnika 354 mm x 160 mm, imenovan po konstruktorju Matjažu Vehovcu S: Vehovčev panj ang.: FV-beehive nem.: FV-Beute f. G gaber -bra m nav. mn. gozdna drevesa z napilje-nimi listi, ki nudijo čebelam zlasti pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Carpinus spp. ang.: hornbeam nem.: Weißbuche f. gadovec -vca m nav. mn. zelnate rastline ali polgrmi s pokončnim dlakavim steblom in rdečimi, belimi, bledovijoličastimi cvetovi v dolgih cilindričnih metličastih socvetjih, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Echium spp. ang.: blueweed, viper's bugloss nem.: Natternkopf m. galaktoza -e ž monosaharid, ki je kemično vezan v laktozi in se med presnovo spremeni v glukozo ang.: galactose 60 glog nem.: Galactose f. ganglij -a m skupek živčnega tkiva z veliko celičnimi telesi in prepleti živčnih vlaken, ki je pri nevretenčaijih, tudi čebelah, del osrednjega živčevja S: živčni vozlič ang.: ganglion, nerve-knot nem.: Ganglion n. Gašperinova matičnica -e -e in gašperinova matičnica -e -e ž nekdaj podolgovata dodajalna matičnica iz žične mreže s kovinskim obeša-lom, ki je na enem koncu zaprta z nepremičnim, na drugem pa s snemljivim lesenim čepom, imenovana po konstruktorju Gašperinu ang.: Gašperin queen cage nem.: Gašperin-WeiseMfig m. gavčo -a m kemofarmacevtsko sredstvo za zatiranje žuželk z aktivno snovjo imidakloprid, ki že v majhnih količinah škodljivo vpliva na čebele ang.: Gaucho nem.: Gaucho n. geografsko poreklo medu -ega -a -- in geografsko poreklo meda -ega -a -- s oznaka medu, ki izhaja iz določenega območja in mora ustrezati zakonsko določenim predpisom o vsebnosti vode, hidroksimetilfurfurala, o ustrezni električni prevodnosti in določenih kemičnih, bioloških in senzoričnih lastnostih ang.: geographical origin of honey nem.: geographische Herkunft des Honigs f. germarij -a m vrhnji del jajčne cevke v jajčniku čebelje matice, v katerem nastajajo jajčeca PRIM.: vitelarij ang.: germarium nem.: Germarium n. gerstungovec -vca m nekdaj ^ Gerstungov panj Gerstungov panj -ega -a in gerstungov panj -ega -a m nekdaj panj z upravljanjem od zadaj in zgoraj, ki ima v plodišču pokončne satnike zunanje mere 260 mm x 410 mm postavljene na toplo stavbo, premično medišče pa ima sate polovične mere, imenovan po konstruktorju Ferdinandu Gerstungu S: gerstungovec ang.: Gerstung beehive nem.: Gerstungbeute f., Gerstung-Beute f. Glavarjev panj -ega -a in glavarjev panj -ega -a m nekdaj panj z nepremičnim satjem, ki ga sestavljajo nizki, kranjičem podobni nastavki, z zunanjimi merami 325 mm x 199 mm x 780 mm, ki jih je mogoče s pomočjo veh in z odstranlji-vo podnico sestavljati v večje enote, imenovan po konstruktorju Petru Pavlu Glavarju ang.: Glavar beehive nem.: Glavar-Beute f. glavínec -nca m nav. mn. rastline s celorobimi ali pernatimi listi in škrlatnimi, nekatere vrste tudi z modrimi ali rumenimi cvetovi v koških, ki nudijo čebelam zelo dobro medicinsko in pelodno pašo, lat. Centaurea spp. ang.: knapweed, star thistle nem.: Flockenblume f. glávna čebélja páéa -e -e -e ž paša, na kateri je v pašni sezoni največji donos medu ang.: main honey flow nem.: Haupttracht f. glávna spomladánska čebélja páéa -e -e -e -e ž paša, na kateri je spomladi največji donos medu ang.: main spring honey flow nem.: Hauptfrühlingstracht f. glavniček -čka m polkrožna zajeda na zgibu prvega para čebeljih nog, ki skupaj s trnom služi za čiščenje tipalnic ang.: antenna comb, strigilis nem.: Putzkamm m., Putzscharte f. glávni vir medénja -ega -a -- m medovita rastlina z izločanjem medičine ali mane, ki omogoča največji donos medu v pašni sezoni ang.: major nectar source nem.: Haupttrachtquelle f. glávno žrelo -ega -a s največje žrelo na sprednji steni panja, navadno spodnje ang.: main entrance nem.: Hauptflugloch n. gledičevka -e ž visoko listnato parkovno drevo z mogočno zračno krošnjo, s trni poraslimi vejami, rumenkastozelenimi cvetovi v paz-dušnih grozdastih socvetjih in plodovi v sab-ljastih strokih, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Gleditschia triacanthos S: nestrok. pog. gledičija ang.: honey locust, three-thorned acacia nem.: Gledischie f. gledičija -e ž nestrok. pog. ^ gledičevka glinasti váljasti pánj -ega -ega -a m nekdaj panj iz gline v obliki valja s premerom približno 30 cm, postavljen pokončno, ali z manjšim premerom, nameščen vodoravno ang.: cylindrical clay beehive nem.: zylinderförmige Tonbeute f. globoka célica -e -e ž žarg. ^ podšljšana célica glog glóga m nav. mn. trnati listopadni grmi ali nizka drevesa z napiljenimi listi in belimi cvetovi v pokončnih kobulastih latih, ki 61 glosometer nudijo čebelam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Crataegus spp. ang.: howthorn, may, whitethorn nem.: Weißdorn m. glosometer -tra m ^ rilčkomer gluho čebelje jajčece -ega -ega -a s jajčece, iz katerega se zaradi podhladitve, pregretja, genetske poškodbe dedne snovi ne razvije ličinka S: slepo čebelje jajčece ang.: addled honeybee egg nem.: taubes Bienenei n. glukonska kislina -e -e ž najpomembnejša organska kislina v medu, ki nastaja iz glukoze pod vplivom izločkov čebeljih žlez med zorenjem medu ang.: gluconic acid nem.: Gluconsäure f. glukoza -e ž v vodi slabo topen monosaharid, ena glavnih sestavin medu, ki ob visoki vsebnosti povzroča njegovo hitro kristalizacijo S: grozdni sladkor, dekstroza ang.: glucose nem.: Glucose f. glukoza oksidaza -e -e ž encim, tudi v medu, ki razgradi glukozo v glukonsko kislino in vodikov peroksid ang.: glucose oxidase nem.: Glucoseoxidase f. gnezdišče -a s prostor, v katerem čebele sa-motarke, čmrlji pripravljajo gnezda, zalegajo jajčeca, shranjujejo hrano ang.: nesting site nem.: Nistplatz m. gnezdo -a s 1. strok. pog. ^ čebelje gnezdo (1) 2. strok. pog. ^ zimska gruča gnila čebelja zalega -e -e -e ž čebelja zalega, ki razpade zaradi okužbe z bakterijami hude gnilobe čebelje zalege ang.: addled brood nem.: faule Brut f. gniloba -e ž 1. nestrok. pog. ^ huda gniloba čebelje zalege 2. nestrok. pog. ^ pohlevna gniloba čebelje zalege gniloba čebelje zalege -e----ž 1. nestrok. pog. ^ huda gniloba čebelje zalege 2. nestrok. pog. ^ pohlevna gniloba čebelje zalege golen -i ž četrti člen čebelje noge, lat. tibia ang.: shinbone, tibia nem.: Schiene f. golensko-stopalni sklep -ega sklepa m del čebeljih nog, na tretjem paru razvit v stiskalni sklep za stiskanje cvetnega prahu v grudice PRIM.: stiskalni sklep ang.: pollen press nem.: Pollenschieber m. golša -e ž strok. pog. ^ medna golša golt -a m del prebavne cevi med koreni ustnih delov, v katerega se stekajo izločki goltnih in slinskih žlez, lat. hypopharynx S: hipofarinks ang.: hypopharinx nem.: Schlund m. goltna žleza -e -e ž žleza na sprednjem delu glave čebele delavke, ki pri mladih čebelah izloča matični mleček, lat. glandula hypopha-ryngealis S: krmilna žleza, hipofaringealna žleza, mlečna žleza ang.: brood-food gland, pharyngeal gland nem.: Futtersaftdrüse f., Schlunddrüse f. gorčica -e ž nav. mn. oljni repici podobne enoletne rastline s celimi ali pernato deljenimi listi in rumenimi cvetovi, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Sinapis spp. S: gorjušica ang.: mustard nem.: Senf m. gorenjski panj -ega -a m nekdaj lesen ležeči panj z nepremičnim satjem, podoben kranji-ču, v različnih merah, ki se je uporabljal zlasti na Gorenjskem ang.: Gorenjska beehive, Upper Carniola beehive nem.: Gorenjska-Bienenstock m., oberkraine-rischer Bienenstock m., Oberkrainer-Beute f. gorenjski plemenilnik -ega -a m plemenilna enota, ki je z vzdolžno in prečno predelno steno razdeljena v 4 plemenilnike s po 3 satniki polovične AZ-mere, pitalnikom in ločenim žrelom ang.: Gorenjska mating hive, Upper Carniola mating hive nem.: Gorenjska-Befruchtungskästchen n., oberkrainer-Begattungskästchen n. gorjušica -e ž nav. mn. oljni repici podobne enoletne rastline s celimi ali pernato deljenimi listi in rumenimi cvetovi, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Sinapis spp. S: gorčica ang.: mustard nem.: Senf m. gorski javor -ega -ja m ^ beli javor gorski med -ega medu in -ega meda m med iz medičine in mane, ki jo čebele naberejo na 62 gózdno-cvetlícni méd cvetočih in drugih rastlinah, rastočih na planinskih travnikih, pašnikih, in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: planinski méd ang.: mountain honey nem.: Gebirgsblütenhonig m. gósje peró -ega -ésa s posušen krajni del gosje peruti za odstranjevanje čebel s satja ali delov panja PRIM.: omélce ang.: goose feather nem.: Gänsefeder f. gospodárska cebélja družina -e -e -e ž družina, navadno z velikim številom čebel, za pridobivanje čebeljih pridelkov in načrtno opra-ševanje zlasti kulturnih rastlin S: pridobitna cebélja družina ang.: production bee colony, commercial bee colony nem.: Wirtschaftsvolk n. gospodárska lastnóst cebél -e -i -- ž lastnost družine, matice, ki se kaže v donosu medu, cvetnega prahu in količini izdelanega satja PRIM.: proizvódna lastnóst cebél ang.: performance characteristic, production trait of honeybees nem.: Leistungsmerkmal der Honigbienen n. gospodárska mática -e -e ž matica, vzrejena v registriranem vzrejališču in namenjena za gospodarske družine ang.: production queen, commercial queen nem.: Leistungskönigin f., Wirtschaftskönigin f. gospodárski pánj -ega -a m družina v panju za pridobivanje medu in/ali cvetnega prahu, matičnega mlečka, navadno optimalno razvita ang.: commercial beehive nem.: Wirtschaftsbeute f. gósta sladkórna raztopina -e -e -e ž raztopina za krmljenje čebel, ki vsebuje več kot 50 odstotkov sladkorja PRIM.: rédka sladkórna raztopina ang.: concentrated sugar syrup, heavy sugar syrup nem.: dickflüssiger Zuckersirup m. gósti méd -ega medú in -ega méda m med z nizko vsebnostjo vode ang.: dense honey nem.: dicker Honig m. gózdna bolézen -e -zni ž ^ črna bolézen gózdna cebélja družina -e -e -e ž 1. nekdaj družina divjih čebel v času gozdnega čebelarjenja ang.: forest bee colony nem.: Zeidel-Bienenvolk n. 2. družina, ki se razvije iz pobeglega roja, se naseli navadno v drevesnih duplinah, skalnih votlinah in živi brez čebelarjevih posegov S: divja čebelja družina ang.: wild bee colony nem.: wildlebendes Bienenvolk n. gozdna čebelja paša -e -e -e ž zlasti manina paša na iglavcih in listavcih ang.: forest honeydew flow nem.: Waldtracht f., Zeidelweide f. gozdna listna mana -e -e -e ž sladek izloček določenih vrst listnih ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi gozdnih listavcev in ga delno predelajo ang.: honeydew from deciduous trees nem.: Blatt-Honigtau m. gozdna mana -e -e ž sladek izloček rastlinskih ušic, kaparjev, medečih škržatov, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi gozdnih dreves in drugih zelenih rastlin in ga delno predelajo ang.: honeydew nem.: Honigtau m. gozdna opazovalnica -e -e ž panj z družino na tehtnici na gozdni paši za spremljanje dnevnega donosa medu ang.: honeydew flow observation post nem.: Waldtracht-Beobachtungsstelle f. gozdni čebelar -ega -ja m nekdaj čebelar, ki jemlje med in satje družinam, živečim v naravnih ali izdolbenih drevesnih duplinah, skalnih votlinah ang.: forest beekeeper nem.: Waldbienenzüchter m., Waldimker m., Zeidler m. gozdni med -ega medu in -ega meda m med iz mane, ki jo čebele naberejo zlasti na iglavcih ali listavcih in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: manov med, strok. pog. manovec, manin med, medenorosni med GL: cvetlično-gozdni med ang.: honeydew honey nem.: Blatthonig m., Honigtauhonig m., Waldhonig m. gozdno-cvetlični med -ega medu in -ega meda m med iz medičine na cvetočih rastlinah in mane na gozdnem rastlinju S: cvetlično-gozdni med ang.: honeydew-flower-honey nem.: Wald-Blütenhonig m. 63 gozdno čebelarjenje gozdno čebelarjenje -ega -a s nekdaj čebelarjenje, ko družine živijo v naravnih ali izdolbenih drevesnih duplinah, skalnih votlinah S: gozdno čebelarstvo ang.: forest beekeeping nem.: Waldbienenzucht f., Zeidelwirtschaft f. gozdno čebelarstvo -ega -a s ^ gozdno čebelarjenje gozdno medenje -ega -a s izločanje mane na gozdnem rastlinju, tako da kaparji, ušice srkajo rastlinske sokove iz sitastih cevi rastlin in jih predelujejo GL: opazovalec gozdnega medenja, povzročitelj gozdnega medenja ang.: honeydew flow nem.: Honigtauerzeugung f. gozdno pasišče -ega -a s pasišče, ki nudi čebelam navadno manino pašo na gozdnem rastlinju ang.: woodland pasture area, wood pasture area nem.: Waldtrachtgebiet n. G-panj -a in panj G -a -- [ge] m skladovnični panj na osnovi AŽ-panja z 2 x 11 sati s širokimi ulicami na hladno stavbo, v obeh panj-skih etažah povečan od zadaj s po 3 AŽ-sati na toplo stavbo, med oddelkoma z vodoravno pregrajenim dvojnim žrelom na sredini panja in s pomožnim žrelom na dnu, imenovan po konstruktorju Ivanu Grajšu S: Grajšev panj ang.: Grajš beehive nem.: Grajš-Beute f. grabljišče -a s nav. mn. travniške rastline z navadno vijoličastimi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Knautia spp. ang.: scabious nem.: Witwenblume f. graden -dna m hrast z veliko razvejeno krošnjo, z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi, ki nudi čebelam medičinsko in pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Quercus petraea ang.: durmast oak, sessile oak nem.: Trauben-Eiche f. gradilka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela gradil- ka, čebela graditeljica gradilna letev -lne -tve ž v plodiščnem okencu AŽ-panja vodoravno vgrajena snemljiva lesena letvica med sati in mrežo okenca, na kateri čebele gradijo sat ang.: building bar nem.: Bauleiste f. gradilna zapora -e -e ž vodoravna plošča, položena v zgornji del visoke podnice nakladnega panja, spredaj ali zadaj nekoliko skrajšana zaradi omogočanja prehajanja čebel, s čimer se preprečuje gradnja satja v podnico ang.: building barrier nem.: Bausperre f. gradilnik -a m ^ gradilni satnik gradilni nagon -ega -ona m nagon čebel, da gradijo satje, ko se jim razvijejo voskovne žleze, zlasti po rojenju v vsajenem roju ali ob dobri spomladanski paši ang.: building instinct nem.: Bautrieb m. gradilni sat -ega -a m sat, ki ga čebele izdelajo, navadno v praznem satniku PRIM.: gradilni satnik ang.: natural comb nem.: Drohnenwabenbau m., Naturwabenbau m. Gradilni sat grúca gradílni sátnik -ega -a m pregrajeni satni okvir brez satnice, v katerem čebele prosto gradijo navadno trotovske celice, da se ugotavlja, preprečuje rojilno razpoloženje, biološko zatira varoza, pridobiva čebelji vosek S: gradil-nik, kontrólni sátnik PRIM.: gradilni sát ang.: building frame nem.: Baurähmchen n., Baurahmen m. gradílno razpoložénje -ega -a s stanje v družini, kadar čebele gradijo satje ang.: building mood nem.: Baustimmung f. graditeljica -e ž nav. mn., strok. pog. ^ cebéla gradilka, cebéla graditeljica graditi máticnike -ím -- nedov. 1. v zvezi s čebele v rojilnem razpoloženju, ob preleganju, po izgubi matice iz čebeljega voska delati matič-nike S: strok. pog. vléci máticnike ang.: to build queen cells nem.: Königinnenzellen bauen v., Königinnenzellen ziehen v. 2. v zvezi s čebele pri umetni vzreji matic iz čebeljega voska delati matičnike v starterju, redniku S: strok. pog. vléci máticnike ang.: to build queen cells nem.: Königinnenzellen bauen v., Königinnenzellen ziehen v. grádnja trotovine -e -- ž izdelava satja samo s trotovskimi celicami navadno v dodanem gradilnem satniku, ki jo spodbudi čebelar ang.: to building of drone comb nem.: Drohnenbau m. gráhor -ja m zelnata rastlina z navadno dolgim, poleglim steblom in rožnatimi, temnordečimi ali belimi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nudi čebelam dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Lathyrus latifolius ang.: broad-leaved everlasting-pea nem.: Breitblättrige Platterbse f. Grájéev pánj -ega -a in grájáev pánj -ega -a m skladovnični panj na osnovi AŽ-panja z 2 x 11 sati s širokimi ulicami na hladno stavbo, v obeh panjskih etažah povečan od zadaj s po 3 AŽ-sati na toplo stavbo, med oddelkoma z vodoravno pregrajenim dvojnim žrelom na sredini panja in s pomožnim žrelom na dnu, imenovan po konstruktorju Ivanu Grajšu S: G-pánj ang.: Grajš beehive nem.: Grajš-Beute f. gráéica -e ž enoletne ali večletne divje ali gojene rastline z vijoličastimi cvetovi, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Vicia spp. ang.: vetch nem.: Wicke f. grbasta zalega -e -e ž pokrita zalega v čebeljih celicah z dvignjeno, valovito površino, ki se razvije iz neoplojenih jajčec, iz katerih se izležejo šibkejši troti ang.: brood of drone-laying queens, brood of laying workers nem.: Buckelbrut f. grebljica -e ž strok. pog. ^ čebelarska grebljica gregarina -e ž nav. mn. zajedavske praživali, ki živijo pritrjene na steni srednjega črevesa odraslih čebel delavk, razred Sporozoa ang.: gregarine nem.: Gregarine f. grizalo -a s ustni aparat mnogih žuželk, tudi čebel, iz zgornje ustne in sprednjih čeljusti za grizenje in žvečenje ang.: mouthparts nem.: Mundwerkzeug n. grižava čebela -e -e ž nav. mn. čebela delavka, zbolela za grižavostjo ang.: dysenteric honeybee, honeybee, sick with dysentery* nem.: ruhrkranke Biene f. grižavost čebel -i -- ž prebavna motnja čebel, zlasti zaradi uživanja neprimerne zimske hrane, na primer gozdnega medu S: dizenterija čebel ang.: honeybee dysentery nem.: Durchfallerkrankung f., Ruhr f. Gromov AŽ-panj -ega -a [aže] m različica AZ-panja zlasti z izboljšanim zračenjem in standardnimi ali nestandardnimi višinami satnikov, imenovan po konstruktorju Ignacu Gromu ang.: Grom beehive nem.: Grom-Beute f. grozdni sladkor -ega -oija m v vodi slabo topen monosaharid, ena glavnih sestavin medu, ki ob visoki vsebnosti povzroča njegovo hitro kristalizacijo S: glukoza, dekstroza ang.: grape sugar nem.: Traubenzucker m. grška čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera cecropia, razširjena v Grčiji ang.: Cecropia honey bee, Greek honey bee nem.: Südgriechische Biene f. gruča -e ž 1. strok. pog. ^ čebelja gruča 2. strok. 65 gručanje čebel pog. ^ rojeva gruča 3. strok. pog. ^ zimska gruča gručanje čebel -a -- s združevanje čebel v grozdasto ali okroglasto obliko ang.: clustering of bees, festooning of bees, bearding of bees nem.: Traubebildung f. H halva -e ž sladica iz vzhodnega sredozemlja iz medu, orehov in sezamovih semen ang.: halva nem.: Halva f. Hannemannova matična rešetka -e -e -e in hannemannova matična rešetka -e -e -e ž re-žasta priprava iz pločevine, kovinskih palic, ki ločuje plodišče od medišča in zaradi manjšega oprsja omogoča prehod čebelam delavkam, preprečuje pa prehod matici in trotom, imenovana po konstruktorju Avgustu Hanne-mannu ang.: Hannemann queen excluder, Hannemann-type of queen excluder nem.: Hannemann-Absperrgitter f. haploidni trot -ega -a m trot, ki se razvije iz neoplojenega jajčeca pRIM.: diploidni trot ang.: haploid drone nem.: haploide drohne f. hemocit -a m krvna celica v hemolimfi žuželk, tudi čebel, in drugih nevretenčarjev ang.: haemocyte nem.: Hamozyt m. hemolimfa -e ž brezbarvna tekočina s hranilnimi snovmi in krvnimi telesci v telesu žuželk, tudi čebel, ki v celice prinašajo kisik in iz njih odnašajo ogljikov dioksid S: čebelja kri ang.: haemolimph nem.: Hamolymphe f. hemovar -a m nekdaj sredstvo na osnovi ami-traza za zatiranje varoze z dimljenjem ali pršenjem čebel ang.: Hemovar nem.: Hemovar n. herbicid -a m fitofarmacevtsko sredstvo, navadno selektivno, ki zavira rast rastlin ali jih uničuje pRIM.: akaricid, fungicid, insekticid, pesticid, varoacid, želodčni insekticid ang.: herbicide nem.: Herbizid n. hercegovska čebela -e -e ž krajevni različek kranjske čebele, prilagojen razmeram v Hercegovini ang.: honey bee from Herzegovina* nem.: Honigbiene aus Herzegowina* f. heritabiliteta -e ž zmožnost prenosa lastnosti iz ene generacije v drugo S: dedljivost ang.: heritability nem.: Heritabilität f. heritabilitetni indeks -ega -a m število ali formula, ki izraža medsebojni odnos dejavnikov, pomembnih za dedovanje ang.: heritability index nem.: Heritabilitätsindex m. hermafrodit -a m ^ dvospolnik heteroza -e ž povečanje vitalnosti križancev, navadno ob križanju dveh genetsko različnih naravnih linij ang.: heterosis nem.: Heterosis f. heterozigot -a m organizem z dvema različnima aleloma za določeno lastnost pRIM.: homozigot ang.: heterozygote nem.: Heterozygote m. hibernirati -am nedov. in dov. prezimovati v otrplem stanju, na primer oprašene samice samotarskih čebel, os, čmrljev ang.: to hibernate, to stay dormant during winter nem.: hibernieren v., Winterschlaf halten v. hibridna matica -e -e ž ^ križana matica hidrogen peroksidaza -- -e ž ^ katalaza hidroksimetilfurfural -a m K: HMF snov, ki nastaja v medu iz fruktoze ob dolgotrajnem skladiščenju pri višjih temperaturah ali ob premočnem segrevanju, izpostavljenosti soncu ang.: hydroximethilfurfural nem.: Hydroximethilfurfural n. higroskopnost medu -i -- in higroskopnost meda -i -- ž lastnost medu, da vsrka vlago iz svoje okolice in jo zadržuje, zato lahko začne vreti, se kvariti ang.: hygroscopicity of honey nem.: Hygroskopizität des Honigs f. himalajska čebela -e -e ž azijska čebela podvrste Apis cerana skorikovi, razširjena na Himalaji do 4000 m visoko ang.: Himalayan honey bee nem.: Honigbiene des Himalajas f. himalajska orjaška čebela -e -e -e ž orjaška 66 hordotonálni orgán čebela podvrste Apis dorsata laboriosa, ki živi na večjih nadmorskih višinah, od najsevernejšega območja Indije do severa Laosa ang.: giant Hymalayan honey bee nem.: Riesenbergbiene vom Himalaja f. hípofaringeálna žléza -e -e ž ^ goltna žléza, krmilna žteza hipofárinks -a m ^ golt hišna čebéla -e -e ž nav. mn. ^ pánjska cebéla hišni pájek -ega -jka m pajek, ki prede goste vodoravne mreže po kotih v zaprtih prostorih, čebelnjakih, v katere se ulovijo čebele, lat. Tegenaria domestica ang.: house spider nem.: Hausspinne f. hitin -a m dušična snov, iz katere je trden zunanji skelet žuželk ang.: chitine nem.: Chitin n. hitinasta pok0žnica -e -e ž tanka plast hitina na površini tipalnic, ki prekriva vohalne jamice in prepušča vonj, preprečuje izsušitev živčnih končičev ang.: hypodermis nem.: Chitinogenschicht f. hitinasta spirála -e -e ž hitinska tvorba na oste-nju zračnic v obliki spirale za prožno oporo njihove notranjosti ang.: spiral thread of tracheal tube nem.: Chitinspirale f. hitínasti oklép -ega -épa m ^ hitinski oklép hitinjáča -e ž ^ hitinski oklép hitínski obr0ček -ega -čka m vsak od več obročkov iz hitina na čebeljem oprsju in zadku ang.: chitine ring nem.: Chitinring m. hitínski oklép -ega -épa m površina žuželčje-ga, tudi čebeljega telesa iz hitina, na katerega so z notranje strani pritrjene mišice in čebeli daje obliko, preprečuje izsušitev, lat. cuticula S: hitínasti oklép, kutikula, hitinjáca, eksoskelét ang.: exoskeleton nem.: Aussenskelett n., Chitinpanzer m. hládna stávba -e -e ž postavitev satov v panju vzdolžno v smeri izletavanja čebel, da zrak prehaja med sate S: mrzla stávba PRIM.: topla stávba ang.: cold way, combs perpendicular to entrance nem.: Kaltbau m., Langswabenstellung f. hlapílna plošča -e -e ž plošča, prepojena z zmesjo timola, evkaliptovega olja, kafre, mentola, za zatiranje varoze ang.: evaporation plate nem.: Verdunstungsplatte f. hlapilnik -a m priprava za počasno, nadzorovano izhlapevanje navadno mravljinčne kisline ob zatiranju varoze S: dozator (1) GL: vakuumski hlapilnik PRIM.: kadilnik ang.: dispenser, evaporator nem.: Applikator m. HMF -- [haemefj m kratica ^ hidroksimetilfurfural Hoffmanov okvir -ega -ja in hoffmanov okvir -ega -ja m nestrok. ^ Hoffmanov satnik Hoffmanov satnik -ega -a in hoffmanov satnik -ega -a m satnik za LR-panj zunanje mere 450 mm x 232 mm z ušescem na vsakem koncu, pri katerem sta stranski letvici v zgornji tretjini široki 36 mm, v spodnjih dveh pa 28 mm, imenovan po konstruktorju Juliusu Hoffma-nu S: nestrok. Hoffmanov okvir ang.: Hoffman frame nem.: Hoffman-Rahmchen n. hoja -e ž ^ bela jelka hojeva čebelja paša -e -e -e ž manina paša na jelki ang.: silver fir honeydew flow nem.: Weifitannentracht f. hojeva mana -e -e ž sladek izloček različnih vrst hojevih ušic, kaparjev, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi jelke in ga delno predelajo ang.: silver fir honeydew nem.: Weifitannenhonigtau m. hojevec -vca m strok. pog. ^ hojev med hojev kapar -ega -ja m ^ mali smrekov kapar hojev med -ega medu in -ega meda m med iz mane, ki jo čebele naberejo na jelki in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: hojin med, strok. pog. hojevec, jelkov med ang.: silver fir honey nem.: Weifitannenhonig m. hojin med -ega medu in -ega meda m ^ hojev med homozigot -a m organizem z dvema enakima aleloma za določeno lastnost PRIM.: hetero-zigot ang.: homozygote nem.: Homozygote f. hordotonalni organ -ega -a m manjše število podolgovatih čutnih celic, oblikovanih v niz ali skupino, za zaznavanje vibracij, pri čebeli ob korenu prvega para kril 67 hrámcek ang.: chordotonal organ nem.: Chordotonales Organ n. hramček -čka m skupno ohišje za dva ali več plemenilnikov ang.: box holding several mating hives* nem.: Gehäuse zur Unterbringung mehrerer Befruchtungskästchen* n. hranilna célica -e -e ž nav. mn. celica, ki z beljakovinami oskrbuje jajčeca v jajčni cevki matice ali čebele trotovke S: prehranjevalna célica ang.: nutritive cell nem.: Nährzelle f. hrast -a m nav. mn. velika listnata gozdna drevesa s hrapavim lubjem, ki nudijo čebelam zelo dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Quercus spp. ang.: oak nem.: Eiche f. hrastova mana -e -e ž sladek izloček določenih vrst ušic, kaparjev, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi hrasta in ga delno predelajo ang.: oak honeydew nem.: Eichenhonigtau m. hrastov kapar -ega -ja m strok. pog. ^ rdéckasti hrastov kapar hrastov méd -ega medù in -ega méda m med iz mane, ki jo čebele naberejo na hrastu in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slin-skih žlez ang.: oak honey nem.: Eichenhonig m. hrastovo medênje -ega -a s izločanje mane na hrastovem drevju ang.: oak honeydew flow nem.: Eichentracht f. hrbtna žteza -e -e ž nav. mn. žleza z izvodili ob četrtem, petem in šestem hrbtnem okrovu matice, ki izloča feromon S: tergalna ž^za ang.: tergal gland nem.: Rückenschuppendrüse f. hrbtni obroček -ega -čka m nestrok. ^ hrbtni okrov hrbtni okràv -ega -ôva m zgornji del posameznega obročka čebeljega oprsja in zadka, lat. tergit S: nestrok. hrbtni obroček, tergit PRIM.: trebušni okrov ang.: dorsal plate, tergite nem.: Rückenschuppe f. hruška -e ž nav. mn. sadna drevesa z belimi cvetovi in pečkatimi plodovi, navadno stožčaste oblike, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Pyrus spp. ang.: pear nem.: Birnbaum m. Huberjev pänj -ega -a in huberjev panj -ega -a [iber-] m nekdaj panj z obodom iz premičnih okvirjev, ki so obenem tudi satniki, kar omogoča spreminjanje panjske prostornine, imenovan po konstruktorju Francoiseju Huberju ang.: Huber beehive nem.: Huber-Beute f. huda gniloba -e -e ž strok. pog. ^ huda gniloba čebelje zalege huda gniloba čebelje zalege -e -e----ž nalezljiva bolezen čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija Paenibacillus (= Bacillus) larvae, pri kateri se pojavljata vlečljivost razkrojenih ličink in vonj, podoben vonju mizarskega kle-ja, lat. pestis apium S: ameriška gniloba čebelje zalege, ameriška gniloba, strok. pog. huda gniloba, kuga čebelje zalege, čebelja kuga, nestrok. pog. gniloba čebelje zalege (1), nestrok. pog. gniloba (1) PRIM.: pohlevna gniloba čebelje zalege ang.: American foulbrood nem.: bösartige Faulbrut f., Faulbrut f. I ibérska čebéla -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera iberiensis (= A. m. ibérica), naravno razširjena na Pirenejskem polotoku ang.: Iberian honey bee nem.: Iberische Biene f., Spanische Biene f., Biene Spaniens und Portugals* f. identifikacijska številka čebelnjáka -e -e -- ž uradno izdana registrska številka čebelnjaka, sestavljena iz dvočrkovne kode in šestmestne številke ang.: identification number of apiary nem.: Identifikationsnummer des Bienenstandes f. imágo -a m odrasel osebek pri žuželkah ang.: adult insect, imago nem.: Imago f. imidaklopríd -a m aktivna snov v insekticidu gavčo ang.: Imidacloprid nem.: Imidakloprid n. inbriding -a m parjenje v najožjem sorodstvu ang.: inbreeding sa italijanska čebela nem.: Inzucht f. inbridna matica -e -e ž matica, ki je potomka staršev iz najožjega sorodstva ang.: inbreed queen nem.: Inzucht-Königin f. indeks rojenja -a -- m razmerje med nepokrito in pokrito čebeljo zalego ang.: swarming index nem.: Schwarm-Index m. indijska čebela -e -e ž azijska čebela podvrste Apis cerana indica (= Apis indica), razširjena na Indijski podcelini ang.: Indian honey bee nem.: Indische Biene f. industrijski med -ega medu in -ega meda m ^ pekovski med infratopilnik za čebelji vosek -a......m priprava za taljenje čebeljega voska iz satja z oddajajočo toploto infražarnice ang.: wax melter with infrared heater nem.: Wachsschmelzer mit Infraroterhitzer m. inkarnatka -e ž detelja z ovalnimi listi in škrla-tnordečimi, bledordečimi ali rumenkastobe-limi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Trifolium incarnatum ang.: crimson clover nem.: Inkarnat-Klee m. inkrustacija -e ž strjevanje mane ob suši na iglicah, vejicah, listih, podrasti zaradi izhlapevanja vode ang.: encrustation, incrustation nem.: Inkrustation f., Inkrustierung f. inkubacija matičnikov -e -- ž razvoj matične bube v matičniku do izleženja matice ang.: queen cell incubation nem.: Inkubation von Weiselzellen f. inkubator -ja m strok. pog. ^ inkubator za matič- nike, valilni inkubator inkubator za matičnike -ja----m naprava, navadno z elektronskim uravnavanjem toplote in vlage, za dozorevanje pokritih matičnikov S: strok. pog. inkubator, valilni inkubator ang.: queen cell incubator nem.: Weiselzellen-Inkubator m. insekticid -a m kemofarmacevtsko sredstvo za zatiranje žuželk PRIM.: akaricid, fungicid, herbicid, pesticid, varoacid, želodčni insekticid ang.: insecticide nem.: Insektizid n. inseminacija -e ž ^ osemenjevanje (1, 2, 3), umetno osemenjevanje (1, 2) inseminacijska igla -e -e ž tanka steklena cevka v pripravi za osemenjevanje za vnos trotovskega semena v nožnico in jajcevode matice ang.: insemination syringe nem.: Inseminationsspritze f. inseminacijski aparät -ega -a m priprava za umetno osemenjevanje matic ang.: artificial insemination apparatus, insemination device nem.: Besamungsapparat m. inseminirana mätica -e -e ž ^ osemenjena matica invertäza -e ž encim, ki ga izloča krmilna žleza čebel, v medičini, mani, medu razgradi saha-rozo na glukozo in fruktozo in s čim večjo vsebnostjo v medu kaže na njegovo svežost S: alfa glukozidaza, saharaza ang.: invertase nem.: Invertase f. invertirana sladkorna raztopina -e -e -e ž raztopina sladkorjev in vode, v kateri je saharo-za razgrajena na fruktozo in glukozo ang.: invert sugar syrup nem.: Invertzuckersirup m. invertiranje -a s proces, med katerim se v raztopini saharoza razgradi v glukozo in fruktozo ang.: sugar inversion, invertion nem.: Zuckerinvertierung f. invertni slädkor -ega -oija m mešanica glukoze in fruktoze, ki nastane z invertiranjem saharoze S: reduktivni sladkor GL: vsebnost invertnega sladkorja ang.: invert sugar nem.: Invertzucker m. inverzija ogljikovih hidrätov -e----ž proces razgrajevanja saharoze v glukozo in fruktozo ang.: inversion of carbohydrates nem.: Inversion von Kohlehydraten f., Inversion von Kohlenhydraten f. iskälka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela iskalka isomaltoza -e [izo-] ž disaharid v medu iz dveh molekul glukoze ang.: isomaltose nem.: Isomaltose f. italijänka -e ž strok. pog. ^ italijanska čebela italijänska čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera ligustica, z rumenima prvima dvema ali tremi zadkovimi obročki, naravno razširjena na Apeninskem polotoku S: strok. pog. italijanka, laška čebela ang.: Italian honey bee 69 iva nem.: Italienische Biene f., Ligustica f. iva -e ž vrba s širokimi, jajčastimi, na spodnji strani belo dlakavimi listi, ki nudi čebelam zgodaj spomladi dobro medičinsko in odlično pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Salix caprea ang.: goat willow, palm nem.: Salweide f. izbežišče -a s zamrežen prostor v panju, ločen od plodišča in medišča, za umik čebel ob prevozu ang.: escape chamber nem.: Fluchtraum m. izbljuvati -am dov., v zvezi s čebele spraviti medičino ali mano iz medne golše ang.: to regurgitate nem.: auswürgen v. izdatnost medenja -i -- ž stopnja izločanja medičine ali mane na medovitih rastlinah ang.: nectar secretion rate, honeydew secretion rate nem.: Ausgiebigkeit der Honigtausekretion f., Ausgiebigkeit der Nektarsekretion f. izenačevanje čebeljih družin -a----s odvzemanje zaleženih satov s čebelami ali samo čebel močnejšim ali rezervnim družinam in dodajanje gospodarskim družinam, ki so v razvoju zaostale ang.: equalizing of honeybee colonies nem.: Ausgleichen der Bienenvölker n. izguba matice -e -- ž stanje v družini, v kateri ni več matice, ker iz različnih vzrokov umre, jo čebelar ob pregledovanju nehote uniči ali se ne vrne s prahe ang.: queenlessness nem.: Weisellosigkeit f. izkopanec -nca m strok. pog. ^ izkopani cvetni prah izkopani cvetni prah -ega -ega prahu m z dodajanjem izločkov žlez delno predelan cvetni prah, ki se s posebnim orodjem izkoplje iz satnih celic S: cvetni prah izkopanec, strok. pog. izkopanec PRIM.: osmukanec, ostrganec ang.: bee bread nem.: Bienenbrot n. izkopavanje cvetnega prahu -a----s pridobivanje fermentiranega cvetnega prahu iz satnih celic z žličkami ali cevkami z bati, prirejenimi za to opravilo ang.: bee bread extraction nem.: Bienenbrotgewinnung f. izleči se -ležem se dov., nav. 3. os. 1. po konča- nem razvoju od jajčeca do odrasle žuželke, tudi čebele, zapustiti celico S: strok. pog. izvaliti se PRIM.: polegati se (1) 2. pri žuželkah, tudi čebelah, razviti se iz jajčeca v ličinko S: strok. pog. izvaliti se 3. po končanem razvoju matice v zrelem matičniku, čebele v pokriti čebelji ali trota v pokriti trotovski celici z obgrize-njem, razgrizenjem pokrovca zalege zapustiti matičnik, čebeljo ali trotovsko celico S: strok. pog. izvaliti se PRIM.: polegati se (1) ang.: to emerge, to hatch nem.: auslaufen v., schlüpfen v. izleganje -a s zapuščanje matičnika, čebelje ali trotovske celice z obgrizenjem, razgrize-njem pokrovca zalege po končanem razvoju matice v zrelem matičniku, čebele v pokriti čebelji ali trota v pokriti trotovski celici S: poleganje ang.: emerging, hatching nem.: Schlüpfen n. izlet -eta m 1. dejanje, ko čebela, čebele v letu zapustijo panj GL: čistilni izlet, orientacijski izlet (1, 2), paritveni izlet, pašni izlet, prašilni izlet ang.: flight nem.: Ausflug m. 2. ^ izletavanje izletalnica -e ž ^ žrelo (1) izletavanje -a s v zvezi s čebele zapuščanje panja v letu S: izlet (2) ang.: flying out nem.: Ausfliegen n. izletavati -am nedov. , v zvezi s čebele v letu zapuščati panj PRIM.: obletavati, vletavati ang.: to fly out nem.: ausfliegen v. izletišče -a s ^ žrelo (1) izletna čebela -e -e ž nav. mn. ^ pašna čebela izletna deščica -e -e ž ^ brada (1) izletna doba -e -e ž ^ izletno obdobje izletna odprtina -e -e ž ^ žrelo (1) izlet na praho -eta----m ^ paritveni izlet izletna stran čebelnjaka -e strani -- ž stran čebelnjaka, na katero so obrnjena pročelja panjev z žreli ang.: flying side of the apiary nem.: Flugseite des Bienenhauses f., Flugseite des Bienestandes f. izletni dan -ega dneva m dan, ko čebele zaradi ugodnih vremenskih razmer lahko izletavajo iz panjev PRIM.: izletno obdobje ang.: flying day nem.: Flugtag m. 70 izrojiti se izletno obdobje -ega -a s obdobje od pomladi do jeseni, ko čebele zaradi ugodnih vremenskih razmer lahko izletavajo iz panjev S: iz-letna doba PRIM.: izletni dan ang.: flying season nem.: Flugsaison f. izletno žrelo -ega -a s žrelo, skozi katero čebele izletavajo iz panja ang.: flight hole, hive entrance nem.: Flugloch n. izleženje -a s 1. zapustitev celice po končanem razvoju od jajčeca do odrasle žuželke, tudi čebele 2. pri žuželkah, tudi čebelah, dokončanje razvoja iz jajčeca v ličinko 3. zapustitev matičnika, čebelje ali trotovske celice po končanem razvoju matice v zrelem matični-ku, čebele v pokriti čebelji ali trota v pokriti trotovski celici z obgrizenjem, razgrizenjem pokrovca zalege ang.: emergence, hatching nem.: Ausschlüpfen n., Schlüpfen n. iznašalka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela iz-našalka izolator -ja m za vzrejo matic v plodišče nameščen zabojček, obdan z matično rešetko, v katerem matica zalega na enem satu, da se ugotavlja starost zaleženih jajčec, ličink S: satna kaseta ang.: confinement box nem.: Isolierkäfig m. izpodrezati matičnike -režem -- in spodrezati matičnike -režem -- dov. ^ potrgati matičnike izpodrezati sat -režem -- in spodrezati sat -režem -- dov. v panju z nepremičnim satjem z rezilom odstraniti sat zaradi pridobitve medu, čebeljega voska, preprečevanja rojilnega razpoloženja spomladi ang.: to cut out a comb nem.: Wabe ausschneiden v. izprašiti se -im se dov., nav. 3. os. ^ sprašiti se (2) izrezovanje gradilnika -a -- s 1. odstranjevanje navadno pokrite trotovske zalege iz gradilnika zaradi preprečevanja rojenja, odstranjevanja varoj, pridobivanja čebeljega voska PRIM.: izrezovanje trotovine, protirojilni ukrep ang.: cutting out building comb nem.: Ausschneiden der Bauwabe n. 2. načrtno odstranjevanje pokrite trotovine iz gradilnika, navadno od aprila do junija, ko se ob trikratnem izrezu celotnega sata približno za polovico zmanjša število varoj ang.: cutting out drone combs nem.: Ausschneiden von Drohnenwaben n. izrezovanje trotovine -a -- s odstranjevanje zaleženega ali nezaleženega dela trotovskega satja iz gradilnika ali drugih satov zaradi preprečevanja rojenja, zmanjšanja površine tro-tovskega satja, zatiranja varoze, pridobivanja čebeljega voska PRIM.: izrezovanje gradilnika, protirojilni ukrep ang.: cutting out drone combs nem.: Ausschneiden von Drohnenwaben n. izrezovanje zadnje zalege -a----s odstranjevanje zaleženega dela satja pozno jeseni in obenem varoj, ki kljub zatiranju ostanejo v panju ang.: cutting out last broodcombs nem.: Ausschneiden der letzten Brut n. izrezovati čebelje celice -ujem----nedov. pri načrtni vzreji matic odstranjevati čebelje celice, v katerih so jajčeca ali mlade ličinke, navadno za namestitev v rednik ang.: to cut out cells, filled with eggs nem.: bestiftete Bienenzellen ausschneiden v. izrojena čebelja družina -e -e -e in izrojena čebelja družina -e -e -e ž družina, ki ostane v panju, ko ga je njen del z rojenjem zapustil S: izrojenec ang.: parent bee colony nem.: abgeschwärmtes Volk n., Restvolk n. izrojenec -nca in izrojenec -nca m družina, ki ostane v panju, ko ga je njen del z rojenjem zapustil S: prvotna čebelja družina, izrojena čebelja družina ang.: parent colony nem.: abgeschwärmtes Volk n., Restvolk n. izrojitev -tve ž izletenje dela družine navadno skupaj s staro matico in troti iz panja v obliki roja ang.: swarming out nem.: Ausschwärmen n. izrojiti -im in zrojiti -im dov. 1. v zvezi s čebele iz-leteti iz panja, navadno skupaj s staro matico in troti v obliki roja PRIM.: rojiti ang.: to swarm out nem.: ausschwärmen v. 2. pred naravnim rojenjem ločiti del družine v obliki roja od matične družine ang.: to make an artificial swarm nem.: Kunstschwarm machen v. izrojiti se -im se in zrojiti se -im se dov., v zvezi s čebelja družina pretirano izprazniti panj z večkratnim rojenjem v čebelarski sezoni, ko 71 izröpana cebélja družina ostane premalo čebel za normalno življenje izrojenca ang.: to become weak by swarming* nem.: durch Schwärmen volksarm werden* v. izropana čebelja družina -e -e -e ž družina, v kateri je zaradi vdiranja tujih čebel v panj, medsebojnega spopadanja, pikanja mrtva večina čebel in odnesena vsa hrana (med) ang.: robbed bee colony nem.: ausgeplündertes Bienenvolk n. iztegnjena ličinka -e -e ž ličinka, ki zaradi vzravnane lege in rasti v celoti zapolni čebeljo, trotovsko celico ali matičnik S: zleknjena ličinka ang.: stretched larva nem.: Streckmade f. iztepanec -nca m družina, navadno preseljena iz kranjiča v prazen panj z iztepanjem, udarjanjem po obodu polnega panja ang.: bee colony, transferred to an empty hive by drumming* nem.: abgetrommeltes Bienenvolk n., Trommelableger m. iztisnjeni med -ega medu in -ega meda m ^ stiskani med iztočeni sat -ega -a m sat, iz katerega je med odvzet s centrifugiranjem ang.: extracted comb nem.: geschleuderte Wabe f. iztočiti med -točim -- dov. odvzeti med iz satja s centrifugiranjem ang.: to extract honey nem.: Honig schleudern v. iztočna cevka -e -e ž ^ štrcalna cevka iztrebek -bka m nav. mn. delci neprebavljene hrane, ki jih ličinke ali odrasle čebele izločijo iz prebavil ang.: excrement, faeces nem.: Kot m. iztrebiti se -im se dov. ^ otrebiti se izvajalec pašnega reda -lca----m organizacija, ki izpolnjuje pogoje, predpisane v pravilniku o katastru paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in času medenja, ki ga potrdi pristojno ministrstvo ang.: performer of regulations for using foraging areas nem.: Ausführender der Regelung der Trachtgebietnutzung m. izvaliti se -im se dov., nav. 3. os., strok. pog. ^ izleči se (1, 2, 3) izvencvetni medovnik -ega -a m medovnik, ki izloča medičino zunaj cveta, navadno na pec-lju, listu ali v listni pazduhi S: ékstraflorâlni medôvnik, listni nektarij ang.: extrafloral nektary nem.: extraflorales Nektarium n. izvidnica -e ž nav. mn., strok. pog. ^ cebéla izvidnica izvorna rodôvniàka knjiga -e -e -e ž knjiga o vodenju vzreje rodovniških matic, ki mora vsebovati zlasti rodovniško številko matice, rodovniško številko njene matere, rodovniške številke trotarjev ob oprašitvi na pleme-nilni postaji, registrsko oznako čebelnjaka ang.: stud book nem.: Zuchtbuch n. izzimiti -im dov. uspešno prezimiti čebele in pričeti z opravili v novi čebelarski sezoni ang.: to overwinter nem.: auswintern v. izzimljena čebélja družina -e -e -e ž družina, ki preživi zimsko obdobje ang.: overwintered bee colony nem.: ausgewintertes Bienenvolk n. J jablana -e ž nav. mn. sadna drevesa z rožnatimi cvetovi in navadno okroglimi pečkatimi plodovi, ki zlasti necepljena nudijo čebelam odlično medičinsko in pelodno pašo, lat. Malus spp. ang.: apple nem.: Apfelbaum m. jabolčni kis z medom -ega -a----m pripravek, navadno iz dveh delov jabolčnega kisa in enega dela medu, ki ima zdravilen učinek ang.: apple vinegar with honey nem.: Apfelessig mit Honig m. jagoda -e ž ^ jagodnjak jagodičev med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih jagodičja in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: honey from berry-bearing shrubs nem.: Beerensträucher-Honig m. jagodnjak -a m nav. mn. nizke rastline s trojna-timi listi in belimi cvetovi, ki nudijo čebelam skromno medičinsko in pelodno pašo, lat. Fragaria spp. S: jagoda 72 Jánsevo odlikovánje ang.: strawberry nem.: Erdbeerpflanze f. jágodov méd -ega medú in -ega méda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih jagodnjaka in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: strawberry honey nem.: Erdbeerenhonig m. jajcevod -óda m vsaka od dveh cevk, po kateri se pomikajo jajčeca iz dveh jajčnikov matice in se združita v skupni jajcevod, lat. oviductus S: jájcna vodnica, ovidúkt PRIM.: semenovod ang.: oviduct nem.: Eileiter m. jájčece -a s 1. strok. pog. spolna celica, ki jo zaleže matica in se iz nje v stopenjskem razvoju od ličinke in bube razvije čebela delavka, matica ali trot, ali spolna celica čebele trotovke, iz katere se v stopenjskem razvoju od ličinke in bube razvije trot, lat. ovum S: cebélje jájcece GL: cebélje jájcece, glúho če-bélje jájčece, néoplojéno jájčece, oplojeno čebélje jájčece, trótovsko jájčece, zaléa jájčece PRIM.: búba (1), ličinka (1), seménaca 2. spolna celica, ki jo zaleže samica žuželk in iz katere se v razvojnih stopnjah razvije odrasel osebek, lat. ovum ang.: egg nem.: Ei n. jájčna célica -e -e ž celica, ki nastane iz za-rodne celice v jajčni cevki navadno čebelje matice ang.: egg cell nem.: Eizelle f. jájčna cévka -e -e ž vsaka od številnih cevk v posameznem parnem jajčniku matice, v kateri nastajajo in zorijo jajčeca, izjemoma tudi pri čebeli delavki, lat. ovariola S: ovariálna cévka, ovarióla PRIM.: seménska cévka ang.: ovarian tubule, ovariole nem.: Eischlauch m. jájčna citoplázma -e -e ž celična snov, ki je v celici razporejena od jedra do celične membrane in prepreda jajčni rumenjak ang.: egg cell plasma nem.: Zytoplasma der Eizelle f. jájčna vodnica -e -e ž ^ jajcevod jájčnik -a m 1. spolna žleza samic, v kateri nastajajo jajčeca, lat. ovarium S: ovárij ang.: ovary nem.: Eierstock m. 2. spolna žleza, v kateri nastajajo jajčeca, po- polno razvita pri matici, lat. ovarium S: ovarij GL: atrofija jajčnikov, nerazvitost jajčnikov ang.: ovarium nem.: Ovar n., Ovarium n. jajčni rumenjak -ega -a m z beljakovinami in maščobami bogata snov, s katero se v mati-činem jajcevodu obda jajčna celica, preden matica jajčece zaleže ang.: egg yolk nem.: Eidotter m. jalova matica -e -e ž matica, ki ne zalega ali zalega samo neoplojena jajčeca S: strok. pog. jalovka ang.: sterile queen, failing queen nem.: sterile Königin f., fehlbrütige Königin f. jalovec -vca m družina, ki v tekočem letu ne roji ang.: barren colony nem.: unfruchtbares Volk n. jalovka -e ž strok. pog. ^ jalova matica janšeslovec -vca m proučevalec življenja in dela Antona Janše ang.: researcher of Janša's life and work* nem.: Erforscher Janšas Lebens und Werkes* m. Janševo odlikovanje -ega -a s ^ odlikovanje Antona Janše 73 Janšev panj Janšev panj -ega -a in janšev panj -ega -a m nekdaj kranjiču podoben gorenjski panj, s kakršnim je čebelaril Anton Janša ang.: Janša beehive nem.: Janša-Beute f. Janšev panjski sistem -ega -ega -a in janšev panjski sistem -ega -ega -a m nekdaj čebelarjenje po zgledu Antona Janše v panjih z nepremičnim satjem, podobnih kranjiču, pri katerem je panjsko prostornino mogoče povečevati z združevanjem dveh ali več med seboj z veho povezanih panjev ang.: Janša's beekeeping system nem.: Janšas Bienenzucht-System n. japonska čebela -e -e ž azijska čebela podvrste Apis cerana japonica, naravno razširjena na japonskem otoku Honšu ang.: Japanese honey bee nem.: Japanische Biene f. japonska kutina -e -e ž okrasni listopadni grm z golimi, trnastimi vejami in rdečimi, rožnatimi ali belimi cvetovi, ki cveti zgodaj spomladi pred olistanjem in nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Chae-nomeles japonica ang.: flowering quince nem.: Schein-Zierquite f. japonska sofora -e -e ž visoko okrasno drevo z robiniji podobnimi listi in bledorumenimi, močno dišečimi cvetovi v latastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro poletno medičin-sko in dobro pelodno pašo, lat. Sophora japonica S: nestrok. pog. sofora ang.: Japanese pagoda tree nem.: Japanischer Schnurbaum m. javanska čebela -e -e ž vzhodna čebela podvrste Apis cerana javana, naravno razširjena na otokih od Jave do Timoija ang.: Javanese honey bee nem.: Java-Biene f., Javanische Biene f. javor -ja m nav. mn. navadno gozdna drevesa z dlanasto razcepljenimi, dolgopecljatimi listi, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Acer spp. GL: beli javor, ostrolistni javor ang.: maple nem.: Ahorn m. javorjeva mana -e -e ž sladek izloček določenih vrst ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sita-stih cevi javorja in ga delno predelajo ang.: maple honeydew nem.: Ahorn-Honigtau m. javorjeva ščetinasta ušica -e -e -e ž listna ušica iz družine Chaitophoridae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi listnih pecljev in grozdastih socvetij javorja in izloča mano, lat. Periphyllus villosus S: ščetinasta javorjeva ušica, strok. pog. javorova ušica ang.: European maple aphid nem.: Europäische Ahornborstenlaus f. javorova ušica -e -e ž strok. pog. ^ javorjeva ščetinasta ušica jelka -e ž nestrok. pog. ^ bela jelka jelkov med -ega medu in -ega meda m ^ hojev med jelov kapar -ega -ja m ^ mali smrekov kapar jelša -e ž nav. mn. drevesa ali grmi z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogliča-stimi plodovi, ki ob cvetenju nudijo čebelam zelo dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Alnus spp. ang.: alder nem.: Erle f. jemenska čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera jemenitica, razširjena v toplih in suhih predelih severovzhodne Afrike in Arabskega polotoka S: arabska čebela, nubska čebela ang.: Arabian honey bee, Nubian honey bee nem.: Arabische Biene f. jesen -ena m nav. mn. 1. visoka drevesa s pernatimi listi in črnovijoličastimi ali belimi cvetovi, ki nudijo čebelam zlasti dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Fraxinus spp. ang.: ash nem.: Esche f. 2. nestrok. pog. ^ mali jesen 3. nestrok. pog. ^ veliki jesen jesenova čebelja paša -e -e -e ž zlasti manina paša na jesenu ang.: ash honeydew flow nem.: Eschetracht f. jesenova gnezdasta ušica -e -e -e ž listna uši-ca iz družine Chaitophoridae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi listnih pecljev jesena in izloča mano, lat. Periphyllus fraxini ang.: wooly ash aphid nem.: Escenblattnestlaus f. jesenska čebela -e -e ž pozno poleti ali jeseni izležena čebela, ki preživi zimo S: zimska čebela, dolgoživa čebela (1) PRIM.: poletna čebela ang.: long-lived honeybee, winter honeybee nem.: langlebige Biene f., Winterbiene f. 74 kadílnik na baterijski pogon jesenska čebelja paša -e -e -e ž paša na rastlinah, ki medijo jeseni ang.: autumn honey flow nem.: Herbsttracht f. jesenska resa -e -e ž nestrok. ^ jesenska vresa jesenska vresa -e -e ž nizka grmičasta rastlina z igličastimi listi in jeseni cvetočimi rožnatimi cvetovi v enostranskih grozdastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Calluna vulgaris S: nestrok. jesenska resa, nestrok. jesensko resje, nestrok. pog. resa (2), nestrok. pog. resje (2), nestrok. pog. vresje (2) ang.: heather, ling nem.: Heidekraut n. jesensko kimljenje -ega -a s krmljenje na zalogo jeseni, da se dopolni zimska zaloga hrane ang.: autumn feeding nem.: Herbsfutterung f. jesensko resje -ega -a s nestrok. ^ jesenska vresa jetrnik -a m nestrok. pog. ^ navadni jetrnik jeziček -čka m podolgovat spodnji del čebeljega rilčka z žlebičem in lizalom na koncu za srkanje manjših količin tekočine, lat. glossa ang.: tongue, glosa nem.: Zunge f., Glossa f. jež -a m nav. mn. 1. čokati žužkojedi sesalci s kratkimi nogami in bodicami po zgornjem delu telesa, ki v večernem in nočnem času pred čebelnjaki iščejo mrtve čebele in se hranijo z njimi, lat. Erinaceus spp. ang.: hedgehog nem.: Igel m. 2. valjasta priprava s kovinskimi iglami za odstranjevanje voščenih pokrovcev z medenega satja ang.: honey punch nem.: Entdeckelungsroller m. Johnstonov organ -ega -a in johnstonov organ -ega -a [džonston-] m organ na drugem členu tipalnic žuželk, tudi čebel, za zaznavanje vibracij, zračnih tokov, imenovan po Johnsto-nu ang.: Johnston's organ nem.: Johnstonsches Organ n. jokati jokam nedov., v zvezi s čebele povzročati zvoke z utripanjem kril ob izgubi matice PRIM.: brenčati, šumeti ang.: to roar nem.: brausen v., heulen v. Jordanov trisatni plemenilnik -ega -ega -a in jórdanov trísátni plemenilnik -ega -ega -a m vzreji matic namenjen panj s tremi manjšimi sati z merami za vstavitev v AŽ-satnik, imenovan po konstruktorju R. Jordanu ang.: three-frame Jordan-type mating hive nem.: Jordan-Dreiwaben-Begattungskästchen n. juvenílni hormón -ega -a m hormon žleze z notranjim izločanjem v glavi ličink in odraslih žuželk, ki pri ličinkah, tudi čebeljih, podaljšuje stopnjo ličinke in ovira zabubljenje S: mladóstni hormón ang.: juvenile hormone, neotenin nem.: Juvenilhormon n. júžna stépska čebéla -e -e -e ž ^ srednjerúska cebéla K kadilnik -a m priprava za vpihavanje dima, ki nastaja s tlenjem snovi v gorilni posodi, da se čebele pomirijo, umaknejo iz dela panja GL: kadilnik na baterijski pogon, kadilnik na meh, kadilnik z ventilatorjem pRIM.: hlapilnik, pihalnik ang.: smoker nem.: Rauchgerät n., Smoker m. kadílnik na baterijski pogon -a......m kadilnik, v katerem ventilator na električno ba- 75 kadilnik na meh terijo ustvarja tok zraka, da s tlenjem snovi v gorilni posodi nastaja dim, ki prehaja v panj ang.: battery-powered smoker nem.: Rauchgerät mit Batteriebetrieb n. kadilnik na meh -a----m kadilnik z vgrajenim mehom, s katerim se ustvarja tok zraka, da s tlenjem snovi v gorilni posodi nastaja dim, ki prehaja v panj ang.: smoker with bellows nem.: Rauchgerät mit Blasebalg n. kadilnik z ventilatorjem -a----m kadilnik, v katerem ventilator na električno baterijo ali vzmet ustvarja tok zraka, da s tlenjem snovi v gorilni posodi nastaja dim, ki prehaja v panj ang.: smoker with battery-powered ventilator nem.: Rauchgerät mit Gebläse n. kadulja -e ž nestrok. pog. ^ travniška kadulja kalina -e ž nestrok. pog. ^ navadna kalina kalup za vlivanje satnic -a......m del stiskalnice za izdelavo satnic z odtisnjenimi zasnovami navadno čebeljih celic ang.: comb foundation mold nem.: Mittelwandgießform f. kamnita zalega -e -e ž ^ okamnela zalega (1) kapar -ja m nav. mn. kljunate žuželke s ščitkom ali kapico iz podreda Coccoidea, ki srkajo drevesni sok iz sitastih cevi zlasti drevja in izločajo mano, lat. Physocermes spp. S: lekanija (2), ščitna ušica GL: mali smrekov kapar, rdečkasti hrastov kapar, veliki smrekov kapar ang.: armoured scale, scale, scale-bug, scale insect nem.: Schildlaus f. kaparska mana -e -e ž sladek izloček kaparjev, ki vsrkajo rastlinski sok zlasti iz sitastih cevi drevja in ga delno predelajo ang.: scale-bug honeydew nem.: Schildlaus-Honigtau m. kapilarni pitalnik -ega -a m pitalnik z navzdol obrnjeno posodo z luknjicami na pokrovu, iz katere se zaradi podtlaka izprazni le toliko raztopine, kolikor je čebele posrkajo S: vakuumski pitalnik ang.: capillary feeder nem.: Kapillar-Futterspender m. kapilarno krmljenje -ega -a s krmljenje z navzdol obrnjeno posodo z luknjicami na pokrovu, skozi katere čebele srkajo raztopino S: vakuumsko krmljenje ang.: capillary feeding nem.: Kapillarfütterung f. kapska čebela -e -e ž medonosna čebela pod- vrste Apis mellifera capensis, naravno razširjena na skrajnem jugu Afrike ang.: Cape honey bee nem.: Kapbiene f. karamelizacija medu -e -- in karamelizacija meda -e -- ž segrevanje medu pri previsoki temperaturi, zaradi česar med potemni, se v njem zviša vsebnost hidroksimetilfurfurala in postane nekakovosten pRIM.: denaturacija medu ang.: caramelization of honey nem.: Karamelisieren des Honigs n. karboksilna skupina -e -e ž za organske kisline značilna, med seboj povezana skupina atomov ogljika, kisika in vodika (—COOH), ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine ang.: carboxylgroup nem.: Karboxylgruppe f. karnika -e in carnica -e [karnika] ž žarg. ^ kranjska čebela karoten -a m naravno rastlinsko oranžno barvilo v medu, cvetnem prahu ang.: carothene nem.: Karothen m. karpatska čebela -e -e ž krajevni različek kranjske čebele, prilagojen razmeram na Karpatih ang.: Carpathian honey bee nem.: Karpatische Biene f. kas -a m sredstvo za zatiranje varoze iz borovih vršičkov in pelina ang.: -nem.: -kaseta -e ž 1. kvadrasta žičnata košara v točilu za vstavitev satov ang.: comb basket nem.: Wabenkorb m. 2. strok. pog. ^ mediščna kaseta katalaza -e ž encim, ki v medu pospešuje razpad vodikovega peroksida v vodo in kisik S: hidrogen peroksidaza ang.: catalase nem.: Katalase f. katalepsa -e ž začasna otrplost matice, navadno med označevanjem S: katalepsija ang.: catalepsis nem.: Katalepse f., Starrsucht f. katalepsija -e ž ^ katalepsa katalpa -e ž ^ navadni cigarar kataster čebelje paše -tra -- -- m dokument, ki določa osnovno zmogljivost pasišč glede 76 kobariški pánj na vrsto paše za območja občin v Republiki Sloveniji in je obvezno izhodišče za pripravo in izvajanje programa čebelarskega pašnega reda S: pššni katáster PRIM.: cebelárski pššni réd ang.: bee pasture management cadaster nem.: Imkerkataster n., Trachtmanagement-Kataster n. káveljc -a m vsaka od več zobcu podobnih hi-tinskih tvorb na bodalcu žela, ki čebeli ob piku onemogoči izvlečenje žela iz prožnega tkiva ang.: barb nem.: Widerhaken m. káve^ek -čka m vsak od več v obliki kavlja oblikovanih hitinskih delov na prednjem robu zadnjega para čebeljih kril, ki med letenjem spenja prednje in zadnje krilo ang.: wing hook nem.: Flügelhäkchen n. kavkáška čebéla -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera caucasica s sivim zadkom, naravno razširjena na območju Kavkaza S: kavkáška gorska cebéla ang.: Caucasian honey bee nem.: Kaukasierbiene f., Kaukasische Biene f. kavkáška gorska čebéla -e -e -e ž ^ kavkáška cebéla kiklópka -e ž ^ énoóka cebéla kipélna véha -e -e ž priprava za zamašitev posode, v kateri poteka alkoholno vrenje v vodi raztopljenega medu, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikovega dioksida ang.: fermentation vent nem.: Gäraufsatz m., schwimmender Deckel m. kirar -ja m strok. pog. ^ Kírarjev pánj Kirarjev Á-pánj -ega -a in kírarjev Á-pánj -ega -a m ^ máli Kírarjev pánj Kirarjev B-pánj -ega -a in kírarjev B-pánj -ega -a [bé] m ^ véliki Kírarjev pánj Kirarjev pánj -ega -a in kírarjev pánj -ega -a m skladovnični panj, ki ima v plodišču do 13 visečih satov postavljenih na toplo stavbo, v medišču pa eno ali dve premični kaseti z globokimi celicami v satih na hladno stavbo, imenovan po konstruktorju Francu Kirarju S: strok. pog. kírar GL: máli Kírarjev pánj, srédnji Kírarjev pánj, véliki Kírarjev pánj ang.: Kirar beehive nem.: Kirar-Beute f. Kirarjev sátnik -ega -a in kírarjev sátnik -ega -a m 1. satnik za plodiščni del velikega Kirarje-vega panja zunanje mere 423 mm x 332 mm, imenovan po konstruktorju Francu Kirarju 2. satnik za mediščni del Kirarjevega panja z zunanjimi merami 393 mm x 145 mm ang.: Kirar frame nem.: Kirar-Rähmchen n. kisla gniloba -e -e ž ^ pohlevna gniloba čebelje zalege kisla zalega -e -e ž zaradi delovanja bakterij Streptococcus apis okužena zalega s kiselkastim vonjem ang.: brood, infected with Streptococcus apis* nem.: mit Streptococcus apis infizierte Brut* f. kitajska čebela -e -e ž vzhodna čebela podvrste Apis cerana heimifeng, razširjena na osrednji Kitajski ang.: Black Chinese honey bee nem.: Schwarze Honigbiene von China f. klada -e ž nekdaj navadno pokončno postavljen kos debla, izdolben s strani in zaprt z desko, za čebelarjenje z nepremičnim satjem S: stojak, stoječi panj PRIM.: koritasti panj ang.: log gum nem.: Klotzbeute f. klaja -e ž strok. pog. hrana za čebele ang.: bee feed nem.: Bienenfutter n. klajno koritce -ega -a s manjša posoda brez pokrova za krmljenje čebel z vstavljenim plovcem, ki preprečuje njihovo utapljanje S: strok. pog. koritce ang.: feeding trough nem.: Futtertrog m. kletka -e ž nestrok. ^ matičnica klinična apiterapija -e -e ž nadzorovano zdravljenje ljudi z zdravilnimi učinki čebeljih pridelkov, čebeljega strupa, matičnega mlečka, zlasti v bolnišnicah ang.: clinical apitherapy nem.: klinische Apitherapie f. kobariški panj -ega -a m nekdaj kranjiču podoben panj z notranjimi merami 300 mm x 200 mm x 700 mm, z visečim premičnim satjem na nosilnih letvicah dolžine 330 mm, z 2 x 9 sati, zaporedno postavljenimi na hladno stavbo, in upravljanjem od zgoraj, imenovan po konstruktorju Izidorju Pagliaruzziju - Pinču S: Pinčev panj ang.: Pinč beehive 77 kokön nem.: Pinč-Beute f. kokön -a m varovalni ovoj iz niti pri ličinkah žuželk s popolno preobrazbo, tudi pri čebeljih, v katerega se zapredejo, se z njim obdajo ob zabubljenju S: zaprédek ang.: cocoon nem.: Kokon m. k0lček -čka m prvi člen čebelje noge, ki omogoča premikanje naprej in nazaj, lat. coxa ang.: coxa, hipbone nem.: Hüfte f. kolektivna blagôvna znamka slovénskega medu -e -e -e----in kolektivna blagôvna znamka slovénskega méda -e -e -e — ž s pravilnikom nacionalne čebelarske organizacije predpisana merila za vrednotenje medu, pridelanega v Sloveniji, ki jamčijo za njegovo kontrolirano visoko kakovost ang.: collective commercial trademark of Slovenian honey nem.: kollektive Handels-Schutzmarke des slowenischen Honigs f. kolésce za vtiranje žice -a......s čebelarsko orodje z drobno nazobčanim medeninastim kolescem s plitvim žlebičkom po sredini za pritrjevanje satnice v zažičeni satnik ang.: spur embedder nem.: Einlöt-Rillenrädchen n. kompava -e ž nav. mn. zelnate rastline brez stebla, z bodičasto listno rozeto in bledorumeni-mi cvetovi v glavičastem socvetju neposredno na zemlji, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Carlina spp. S: bodéca r^ža ang.: thistle nem.: Silberdistel f. končnica -e ž strok. pog. ^ panjska končnica (1) konduktométer -tra m priprava za merjenje električne prevodnosti raztopin, tudi medu, s katero se določa vrsta medu, zlasti cvetlični in gozdni ang.: conductometer nem.: Konduktometer n. kongestija -e ž povečanje števila čebel v družini, kar onemogoča prosto gibanje matici in čebelam spremljevalkam in s tem prenos fe-romonov in povzroči rojilno razpoloženje ang.: congestion nem.: Übervölkerung f. konsisténca medu -e -- in konsisténca méda -e -- ž 1. razmerje med trdnimi in tekočimi sestavinami medu 2. gostotno stanje iste vrste medu glede na viskoznost, stopnjo kristalizi-ranosti ang.: consistency of honey nem.: Konsistenz des Honigs f. kontaktni feromon -ega -a m manj hlapen fe-romon, ki ga čebele zaznavajo in prenašajo z medsebojnim dotikanjem s tipalnicami ang.: contact pheromone nem.: Kontaktpheromon n. kontejner -ja m velik zaboj s kovinskim ogrodjem, v katerem so panji, navadno na obeh vzdolžnih straneh, ki se namesti na tovorno vozilo in se po premiku postavi na pasišče S: zabojnik PRIM.: prevozni čebelnjak (3) ang.: bee transport container nem.: Bienentransport-Container m. kontrolirano opraševanje matic -ega -a -- s opraševanje na plemenilnih postajah, kjer so troti kontroliranega izvora, ali umetno osemenjevanje matic, če je v postopku vzreje trotov dokumentirana njihova mati ang.: controlled queen mating nem.: kontrollierte Paarung der Königinnen f. kontrolna čebelja družina -e -e -e ž 1. družina v panju na tehtnici za spremljanje dnevnih donosov medičine, mane, stanja zalog in sprememb v družini 2. družina v panju za spremljanje zdravstvenega stanja čebel, razmer na celotnem pasišču, vedenja, rasne čistosti čebel ang.: test bee colony nem.: Prüfvolk n., Kontrollvolk n. kontrolna skupina čebeljih družin -e -e----ž skupina družin zlasti za raziskovalne namene ang.: test group of honeybee colonies nem.: Kontrollgruppe von Bienenvölkern f. kontrolni panj -ega -a m 1. panj na tehtnici za spremljanje dnevnih donosov medičine, mane, stanja zalog in sprememb v družini ang.: scale beehive nem.: Waagstock m. 2. panj, s katerim se primerjajo učinki čebe-larjevih posegov v drugih panjih ang.: check beehive, test beehive nem.: Kontrollbeute f. kontrolni satnik -ega -a m ^ gradilni satnik kontrolni spomladanski pregled -ega -ega -eda m prvi poseg v družino v čebelarski sezoni, pri katerem se preverijo količina hrane, obseg zalege, številnost čebel 78 košek ang.: spring inspektion nem.: Frühjahrsrevision f. Koplanova metoda premeščanja panjev -e -e — ž postopek premeščanja družin na kratke razdalje, pri katerem se v družini za kratek čas dvigne temperatura in se po prestavitvi panja čebele ne vračajo na staro mesto, imenovan po Zvonku Koplanu ang.: Koplan method nem.: Koplan-Methode n. Koplanov panj -ega -a in koplanov panj -ega -a m dvoetažni skladovnični panj z AŽ-satniki, postavljenimi na toplo stavbo, z možnostjo namestitve družin po dve in dve drugo za drugo in s štirimi ločenimi žreli, imenovan po konstruktorju Zvonku Koplanu ang.: Koplan beehive nem.: Koplan-Beute f. korbikula -e ž ^ košek koritasti panj -ega -a m nekdaj panj, izdolben iz prirezanega debla, z daljšo stranico v vodoravni legi in pokrit z deščicami S: korito, ležeči panj, ležak PRIM.: klada ang.: gum hive, log gum nem.: Klotzbeute f., liegender Klotz m. koritce -a s strok. pog. ^ klajno koritce korito -a s ^ koritasti panj koroška bolezen čebel -e -zni -- ž zastar. ^ pršičavost koroška čebela -e -e ž nestrok. ^ kranjska čebela koruza -e ž enoletna kulturna rastlina s kolenčastim steblom in velikimi storži, ki ob cvetenju nudi čebelam v vlažnem in toplem vremenu odlično pelodno pašo, lat. Zea mays ang.: maize nem.: Mais m. kosir -ja m parni del srednjih čeljusti pri čebeljem rilčku, lat. gallea ang.: galea nem.: Aussenlade f. kosmati med -ega medu in -ega meda m teža medu, satja, zalege in čebel brez panja ang.: gross weight honey nem.: Bruttogewicht-Honig m. kostanj -anja m 1. nestrok. pog. ^ pravi kostanj 2. nestrok. pog. ^ divji kostanj kostanjeva čebelja paša -e -e -e ž paša na cvetovih pravega kostanja S: čebelja paša na pravem kostanju ang.: sweet chestnut honeyflow nem.: Kastanientracht f. kostanjeva lahnida -e -e ž ^ kostanjeva ušica kostanjeva ušica -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi eno- in večletnih vej pravega kostanja in izloča mano, lat. Lachnus longipes S: kostanjeva lahnida ang.: -nem.: Eßkastanienrindenlaus f. kostanjevec -vca m strok. pog. ^ kostanjev med kostanjev med -ega medu in -ega meda m med, zlasti iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih pravega kostanja in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. kostanjevec ang.: chestnut honey nem.: Kastanienhonig m. koš koša m 1. manjši kupolast enooddelčni panj z nepremičnim satjem, spleten iz slame, šibja, ličja, ločja, premazan tudi z mešanico ilovice in kravjaka S: košara ang.: skep nem.: Bienenkorb m., Stülper m. 2. tri-, štiri- ali šeststrani žičnati obod v točilu z navpično osjo za tangencialno vstavitev 3 do 6 satov S: koš za točilo ang.: frame extractor basket nem.: Wabenkorb m. košara -e ž ^ koš (1) košek -ška m vdolbinica na golenih zadnjega para nog pri čebeli delavki, ki ima na robovih daljše dlačice, za zbiranje, prenos cvetnega prahu, zadelavine, lat. corbiculum S: korbikula ang.: curbiculum, pollen basket 79 Koševnikova žleza nem.: Körbchen n. Koševnikova žleza -e -e ž gl. Koževnikova žleza koš za točilo koša----m ^ koš (2) kotnik za panj -a----m kovinska ploščica v obliki črke L z luknjami za vijake, ki se pritrdi na vogale sten na zadnjem delu AŽ-panja za okrepitev spojev med stenami in zaščito vogalov panja med prevažanjem ang.: securing strap nem.: Winkelschiene f. kovačnik -a m lesnata rastlina z velikimi ru-menkastorožnatimi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki nudi čebelam medičinsko in pelo-dno pašo, lat. Lonicera caprifolium ang.: perfoliate honeysuckle nem.: Garten-Geißblatt n. kozica -e ž navadno zložljivo stojalo za začasno odlaganje satov pri pregledovanju družin ang.: frame holder nem.: Wabenbock m., Wabenknecht m. Kozinčev panj -ega -a in kozinčev panj -ega -a m skladovnični panj na podlagi AŽ-panja, z 2 x 11 sati na hladno stavbo brez matične rešetke, v obeh panjskih etažah povečan od zadaj s po 3 AŽ-sati, postavljenimi na toplo stavbo, z glavnim žrelom na dnu panja in pomožnim žrelom na sredini panja, imenovan po konstruktorju Branetu Kozincu S: AŽK-panj, panj AŽK ang.: Kozinc beehive nem.: Kozinc-Beute f. kožekrilec -lca m nav. mn. žuželke z dvema paroma kožnatih kril, tudi čebele, od katerih je sprednji par večji od zadnjega, lat. Hymeno-ptera ang.: hymenopteran nem.: Hautflugler m. Koževnikova žleza -e -e in Koševnikova žleza -e -e ž žleza nad želnim aparatom matice in čebele delavke, ki do enega leta starosti pri oprašeni matici izloča feromon, s katerim privlači čebele delavke, pri njih pa izloča alarmni feromon, imenovana po Aleksandroviču Grigoriju Koževnikovu ang.: Koschevnikov gland, Koschevnikov's gland nem.: Koschevnikov-Druse f. krajevni različek čebel -ega -čka -- m na določen življenjski prostor, območje prilagojena populacija zelo razširjene podvrste čebel, ki kaže majhne dedne razlike v telesni obliki in/ ali v delovanju organizma S: ekotip čebel ang.: ecotype nem.: Ekotyp m. kraljica -e ž zastar. ^ matica kranjica -e ž ^ kranjska čebela kranjič -iča m nekdaj panj iz desk z nepremičnim satjem, ki ga je mogoče zlagati v skladovnice in med seboj povezovati z vstavljanjem dodatnih naklad, podklad in medklad, z zunanjimi merami okoli 300 mm širine, 160 mm višine in 700 mm dolžine, pogosto s poslikano sprednjo končnico S: kranjski panj GL: dzierzonirani kranjič ang.: kranjič (traditional Carniolan beehive) nem.: Kranjič (historischer Krainer Bauernstock) m. kranjičar -ja m nekdaj čebelar, ki čebelari z družinami v kranjičih ang.: beekeeper who kept his bees in kran-jič-s* nem.: Bienenhalter, der mit Krainer Bauernstocken imkerte* m. kranjska čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera carnica, s tremi ali štirimi širokimi sivimi pasovi dlačic na hrbtnih okrovih temnega zadka, naravno razširjena na zahodnem delu Balkana, vzhodnem in jugovzhodnem delu Srednje Evrope do Karpatov S: kranjica, kranjska sivka, sivka (1), noriška čebela, žarg. karnika, nestrok. koroška čebela GL: alpska kranjska čebela, panonska kranj- 80 krimska cebéla ska cebéla, zootéhniško spriceválo za pleménsko kránjsko cebélo ang.: Carniolan honey bee, Carniolan gray nem.: Krainer Biene f., Carnica-Biene f., Carnica f. kránjska mática -e -e ž matica kranjske čebele ang.: Carniolan queen bee nem.: Krainer Bienenkönigin f., Carnica Bienenkönigin f. kránjska máticnica -e -e ž nekdaj matičnica, ki je na koncu krajših stranic pravokotnega lesenega dna zaprta s polkrožnima deščicama, v katerih so gosto vpete tanke kovinske palice, žice ang.: Carniolan queen cage nem.: Krainer Weiselkäfig m. kránjska razpoéiljálna máticnica -e -e -e ž nekdaj matičnica iz deščice, navadno s tremi okroglimi vdolbinami, ki so med seboj vzdolžno povezane in pokrite z mrežico, pri katerih je ena namenjena za sladkorno testo, drugi dve pa za matico in čebele spremljevalke ang.: Carniolan mailing queen cage nem.: Krainer Königinnenversandkäfig m. kránjska sivka -e -e ž ^ kránjska cebéla kránjski dmžbeni pánj -ega -ega -a m nekdaj kranjič s premičnim satjem, navadno uporabljan na Kranjskem ang.: kranjič with movable frames*, Carnio-lan national movable frame beehive* nem.: Kranjič mit beweglichen Waben* m., Krainer Bauernstock mit beweglichen Waben* m. kránjski pánj -ega -a m nekdaj ^ kranjic krastáca -e ž nav. mn. manjše brezrepe dvoživke s širokim trupom in daljšimi zadnjimi okončinami, ki se hranijo s čebelami, lat. Bufo spp. ang.: toad nem.: Kröte f. kráéka cebéla -e -e ž krajevni različek kranjske čebele, prilagojen razmeram na Krasu ang.: Karst-type honey bee nem.: Karstbiene f. kráéki éetráj -ega -a m pritlikav grmiček s črta-lasto suličastimi listi in rožnatimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi v metličastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Satureja montana S: béli žepek, nestrok. pog. žepek (1) ang.: winter savory nem.: Bergbohnenkraut n., Winterbohnenkraut n. kráéki tip cebelnjáka -ega -a -- m iz kamna zgrajen čebelnjak, značilen za kraško območje slovenije ang.: Karst-type apiary nem.: Karst-Bienenhaus n. kratkodláka cebéla -e -e ž nav. mn. čebela, ki ima na zadku kratke dlake, na primer kranjska čebela ang.: short-haired honey bee nem.: kurzhaarige Biene f. kratkoživa cebéla -e -e ž nav. mn. 1. čebela, ki se izleže spomladi ali poleti PRIM.: dolgoživa cebéla (1) ang.: short-lived honey bee nem.: kurzlebige Biene f. 2. čebela s podpovprečno življenjsko dobo PRIM.: dolgoživa cebéla (2) ang.: honey bee with lifespan below average* nem.: Biene mit unterdurchschnittlich kurzer Lebensdauer* f. krémni méd -ega medú in -ega méda m naravni med, med mešanjem in dodajanjem krista-liziranega predelan v fino kristaliziran med PRIM.: vódena kristalizácija medú ang.: creamed honey nem.: Creme-Honig m. krémpeljc -a m spodnji del stopalca čebelje noge ob oprijemalni blazinici za oprijemanje na hrapavih površinah, lat. ungues ang.: claw nem.: Kralle f. krétska cebéla -e -e ž medonosna čebela iz podvrste Apis mellifera adami, razširjena na Kreti ang.: Cretan honey bee nem.: Kretische Biene f. krhljar -ja m ^ pelódna véšča krilna mišica -e -e ž vsaka od mišic krilatih žuželk, tudi čebel, za premikanje kril S: letálna mišica ang.: flight muscle nem.: Flugmuskel m. krilni indeks -ega -a m ^ kubitálni indeks krilo -a s nav. mn., strok. pog. ^ cebélje krilo krimska cebéla -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera taurica, razširjena na osrednji severni obali Črnega morja in na Krimu ang.: Crimean honey bee nem.: Krim-Biene f. 81 kristálasti méd Čebelje krilo s kubitalnimi celicami kristalasti med -ega medu in -ega meda m med iz mane, ki se v satju spremeni v kristale ang.: crystalloid honey nem.: kristalliner Honig m. kristalizacija medu -e -- in kristalizacija meda -e -- ž naravni fizikalni pojav v medu, ko zaradi večje vsebnosti glukoze kot fruktoze ali večje količine melecitoze postopoma nastajajo kristali in se strdi S: strjevanje medu, kristalizirale medu GL: vodena kristalizacija medu pRIM.: dekristalizacija medu ang.: cristallization of honey nem.: Kristallisations des Honigs f. kristalizacijsko jedro -ega -a s droben delec v medu na začetku kristalizacije, na primer kristal glukoze, ob katerem nastajajo drugi kristali ang.: cristallization nucleus nem.: Kristallisationskern m. kristalizirani med -ega medu in -ega meda m med, ki je zaradi večje vsebnosti glukoze kot fruktoze ali večje količine melecitoze strjen S: strjeni med ang.: candied honey, cristallized honey nem.: kandierter Honig m., kristallisierter Honig m. kristaliziranje medu -a -- in kristaliziranje meda -a -- s ^ kristalizacija medu kristalizirati -am dov. in nedov., v zvezi z med spremeniti se iz tekočega v trdno stanje zaradi večje vsebnosti glukoze kot fruktoze ali večje količine melecitoze ang.: to cristallize nem.: kristallisieren v. kristalni sladkor -ega -orja m jedilni sladkor v obliki kristalov ang.: crystal sugar, table sugar nem.: Kristallzucker m. križana čebšlja družina -e -e -e ž družina matice, ki je potomka staršev različnih podvrst čebel S: strok. pog. križanec, strok. pog. bastárd ang.: cross-bred bee colony, hybridized bee colony nem.: Kreuzungs-Bienenvolk n. križana mática -e -e ž matica, ki je potomka staršev različnih podvrst čebel S: hibridna mática ang.: cross-bred queen nem.: Kreuzungs-Königin f. križanec -nca m strok. pog. ^ križana cebélja družina krmilka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ cebéla krmil-ka krmilna č^lka -e -e ž črpalka za prečrpavanje sladkorne raztopine iz rezervoarja, soda ali večje posode v pitalnike panjev ob zimskem krmljenju ang.: feed pump nem.: Futterpumpe f. krmilna pogáča -e -e ž krmilno testo v obliki plošče, navadno v plastičnem ovitku, za krmljenje čebel, na primer sladkorna pogača, pogača s cvetnim prahom, medeno-sladkorna pogača S: strok. pog. pogáca GL: medéno-slad-kórna pogáca, pelódna pogáca, sladkórna pogáca, sladkórno-beljakovinska pogáca, sladkórno-me-déna pogáca ang.: candy nem.: Zuckerteig m. krmilna žlšza -e -e ž žleza v sprednjem delu glave čebele delavke, ki pri mladih čebelah izloča matični mleček, lat. glandulae hypopharyngealis S: göltna ž^za, hipofaringeál-na ž^za, mlécna ž^za ang.: brood-food gland, hypopharyngeal gland nem.: Futtersaftdrüse f. krmilni méd -ega medú in -ega méda m med za krmljenje čebel ang.: feed honey nem.: Futterhonig m. krmilni mlšček -ega -čka m ^ máticni mlécek krmilno korito -ega -a s posoda v obliki korita za krmljenje čebel, navadno v prostoru za sati ali nad njimi, s plovcem, ki preprečuje utapljanje čebel S: nestrok. pitálno korito ang.: feeding trough nem.: Futtertrog m. krmilno testó -ega -á s zmes mletega sladkor- 82 krožni plés ja, sladkornega sirupa, tudi medu in cvetnega prahu, na primer sladkorno testo, mede-no-sladkorno testo, za krmljenje čebel GL: medéno-sladkórno testó, sladkórno-beljakovinsko testó, sladkórno-medéno testó, sladkórno testó ang.: candy nem.: Futterteig m. krmilno védro -ega -a s večja, navadno plastična posoda za krmljenje čebel, nameščena v panjskem prostoru, s slamo, ki preprečuje njihovo čebel S: vedrica, nestrok. pitálno vedro ang.: feed pail nem.: Futtereimer m. krmiti cebéle -im -- nedov. dajati, dodajati družini sladkorno raztopino, sladkorno ali mede-no-sladkorno testo, ledenec, med, suhi sladkor, cvetni prah, nekdaj tudi beljakovinske pripravke S: nestrok. pitati cebéle ang.: to feed bees nem.: Bienen füttern v. krmljenje cebél -a -- s dajanje, dodajanje sladkorne raztopine, sladkornega ali medeno-sladkornega testa, ledenca, medu, suhega sladkorja, cvetnega prahu, nekdaj tudi beljakovinskih pripravkov družini S: nestrok. pitanje cebél GL: beljakovinsko krmljenje, dopolnilno krmljenje, dražilno krmljenje (1, 2), jesénsko krmljenje, kapilárno krmljenje, krmljenje na vmésni pokrov, krmljenje na zalógo, krmljenje s súhim sladkórjem, nadoméstno krmljenje, spomladán-sko krmljenje, súho krmljenje, vákuumsko dražilno krmljenje, zimsko krmljenje ang.: feeding nem.: Fütterung f. krmljenje na vmésni pokrov -a......s krmljenje s sladkorno raztopino, krmilno pogačo, z medeno-sladkornim testom, s sladkornim testom, suhim sladkorjem s pitalnikom nad odprtino na vmesnem pokrovu, zlasti pri nakladnih panjih ang.: feeding on top of the inner cover nem.: Fütterung auf Innendeckel* f. krmljenje na zalégo -a----s ^ dražilno krmljenje (1) krmljenje na zalógo -a----s dajanje, dodajanje sladkorne raztopine družini po zadnjem točenju medu, ko se v nekaj obrokih doda toliko hrane, kolikor je čebele potrebujejo za preživetje zime in zgodnji spomladanski razvoj S: zimsko krmljenje, nestrok. pitanje na zalógo ang.: feeding ahead nem.: Fütterung auf Vorrat f. krmljenje s suhim sladkorjem -a......s krmljenje v brezpašnem obdobju, navadno v poletnem času, s suhim sladkorjem, ki ga čebele počasi ližejo, da se ohrani razvoj družine ang.: feeding dry sugar nem.: Fütterung mit trockenem Zucker f. krojačica -e ž nav. mn. čebela samotarka iz vrste Megachile centuncularis ang.: leaf cutter, leaf-cutting bee, patchwork leaf-cutting bee nem.: Blattschneiderbiene f. kronica -e ž ^ pomladanski veliki zvonček kronična čebelja paraliza -e -e -e ž čebelja paraliza, ki se najpogosteje pojavlja poleti, navadno ob obilni medičinski paši in pomanjkanju cvetnega prahu, z živčnimi motnjami, nezmožnostjo letenja, podrhtavanja s krili, plezanja po bilkah, lat. paralysis chronica apium ang.: chronic bee paralysis nem.: chronische Bienenparalyse f. krošnja -e ž nekdaj priprava, podobna nahrbtniku, za prenašanje panjev, zlasti kranjičev ang.: hawker's basket nem.: Rückentrage f. krotkost čebel -i -- ž dedna lastnost družine, ki se kaže v nenapadalnosti ang.: gentleness of honey bees nem.: Sanftmut der Honigbienen m. krovni sat -ega -a m navadno medeni sat z ob-nožino na robu gnezda ang.: honey and pollen comb on the margin of the broodnest* nem.: Brutnestrandwabe f., Deckwabe f., Randwabe f. krožiti krožim nedov., v zvezi s čebela plesalka premikati se, zlasti na satu, v obliki krožni-ce, pri čemer čebela pobrenčava, potresava z zadkom in občasno oddaja nabrano hrano in tako drugim čebelam sporoča obilnost in vrsto vira paše, ki je v neposredni bližini ang.: to perform round dance nem.: Rundtanz verrichten v. krožni ples -ega -a m premikanje čebele, zlasti na satu, v obliki krožnice, pri čemer pobren-čava, potresava z zadkom in občasno oddaja nabrano hrano in tako drugim čebelam sporoča obilnost in vrsto vira paše, ki je v neposredni bližini S: ples v krogu, ples v krožnici PRIM.: stresajoči ples, osmičenje, zibajoči ples ang.: round dance 83 krpelj nem.: Rundtanz m. krpelj -plja m nav. mn. 1. nestrok. ^ varója (1) 2. nestrok. ^ cebélja úš krváva čebéla -e -e ž nav. mn. čebele samotarke iz rodu Sphecodes spp., ki uničujejo jajčeca ali ličinke v gnezdih drugih čebel samotark in tja odložijo svoja jajčeca ang.: blood bee nem.: Blutbiene f. krvénka -e ž nestrok. pog. ^ navádna krvénka krvom0čnica -e ž nav. mn. zelnate rastline s pokončnim steblom in izrazitimi rdečkastovi-joličastimi cvetovi, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Geranium spp. ang.: cranesbill, crane's bill, geranium nem.: Storchschnabel m. ksantofíl -a m osnovno rumeno ali rjavo naravno rastlinsko barvilo v medu, cvetnem prahu ang.: phylloxanthin, xanthophyll nem.: Xanthophyll n. kubitálna célica -e -e ž eden od treh delov z žilami omejene površine na prvem paru čebeljih kril za podolgovato radialno celico, od katerih razmerje dolžin dveh žil določa kubi-talni indeks S: kubitálno pólje PRIM.: radiálna célica ang.: cubital cell nem.: Kubitalzelle f. kubitálni indeks -ega -a m razmerje med dvema odsekoma spodnje žile tretje kubitalne celice na sprednjem robu prvega para čebeljih kril, ki je eno od meril za določanje podvrst medo-nosne čebele Apis mellifera S: krilni indeks ang.: cubital index nem.: Kubital-Index m. kubitálno pólje -ega -a s ^ kubitálna célica kúga čebélje zalége -e----ž ^ húda gniloba cebélje zalége kuhálnik voščin -a -- m priprava za taljenje čebeljega voska s segrevanjem satja, voščin v vodi ang.: wax melter nem.: Wachschmelzer m. kúhati čebélji vósek -am----nedov. s pomočjo vrele vode, pare segrevati satje toliko časa, da se iz njega izloči čebelji vosek ang.: to extract beeswax nem.: Bienenwachs schmelzen v. kúkavicja čebéla -e -e ž ^ cebéla zajedávka kumafós -a m kemično aktivna snov z zelo dolgo razpolovno dobo, v raznih preparatih v obliki prahu ali tekočina, ki se uporablja za zatiranje varoze PRIM.: perizin ang.: Choumaphos nem.: Choumaphos n. Kuntzschev dvojček -ega -čka in kuntzschev dvojček -ega -čka [kunč-] m ^ Kuntzschev panj Kuntzschev panj -ega -a in kuntzschev panj -ega -a [kunč-] m nekdaj panj, zgrajen kot dvojček za dve družini, s sati zunanje mere 330 mm x 250 mm, nameščenimi v plodišču na hladno stavbo, v medišču pa na toplo stavbo, imenovan po konstruktorju Maksu Kun-tzschu S: Kuntzschev dvojček ang.: Kuntzsch beehive nem.: Kuntzsch-Zwilling m., Kuntzsch-Beute m. kutikula -e ž ^ hitinski oklep kužna bolezen -e -zni ž bolezen, ki jo pri čebelah povzročajo virusi, bakterije, plesni in se prenaša z neposrednim stikom ali s posrednikom S: nalezljiva bolezen ang.: infectious disease nem.: ansteckende Krankheit f. kužni krog bolezni -ega -a -- m območje, ki je zaradi kužne bolezni čebel zaprto za promet z njimi in premeščanje družin in njegovo velikost na podlagi preletne razdalje čebel predpiše pristojna služba ang.: quarantine nem.: Sperrbezirk m. kvačica -e ž žica v obliki črke V, ki se s posebno pripravo zabije s krakoma zlasti v sprednjo steno in okvir okenca AŽ-panja in se tako določi razmik med satniki ang.: -nem.: -- kvadratasti nakladni panj -ega -ega -a m na-kladni panj z enako širino in dolžino naklad ang.: box hive with equal width and length nem.: rechteckige Magazinbeute f. kvakanje matice -a -- s 1. oglašanje matice v pokritem matičniku tik pred izleženjem s krajšimi, nižjimi zvoki v družini, ki se pripravlja na rojenje in ima že matico pevko PRIM.: matica pevka, petje matice ang.: quacking nem.: Quacken n. 2. prepevanje kvakajoče matice v matičniku kot odziv na prepevanje druge matice PRIM.: petje matice ang.: piping 84 lect nem.: Tüten n. kväkarica -e ž strok. pog. matica v pokritem matičniku tik pred izleženjem, ki se oglaša s krajšimi, nižjimi zvoki, in je v družini, ki se pripravlja na rojenje in ima že matico pevko ang.: quacking queen nem.: quakende Königin f. kvasina -e ž ^ ferment kvä§enje -a s ^ fermentacija L lähka gniloba -e -e ž ^ pohlevna gniloba čebelje zalege lähka gniloba čebelje zalege -e -e----ž ^ pohlevna gniloba čebelje zalege lahnida -e ž nav. mn. 1. strok. pog. ^ lubna ušica 2. strok. pog. ^ listna ušica läkotnik -a m strok. pog. ^ roj lakotnik läkotni roj -ega roja m ^ roj lakotnik laktoza -e ž disaharid iz molekule glukoze, vezane na molekulo galaktoze, sestavina mleka, v manjših količinah tudi v medu S: mlečni sladkor ang.: lactose nem.: Laktose f. Langstrothova mera sätnika -e -e -- [lankstrot-] ž velikost standardnega LR-satnika, ki ima zunanje mere 450 mm x 232 mm, imenovana po Lorenzu Lorainu Langstrothu ang.: Langstroth frame dimension nem.: Langstroth-Rähmchenmaß n. langstrothovec -vca [lankstrot-] m strok. pog. ^ LR-panj, panj LR, Langstroth-Rootov panj Langstrothov naklädni pänj -ega -ega -a in langstrothov nakladni panj -ega -ega -a [lankstrot-] m ^ LR-panj, panj LR, Langstroth-Rootov panj Langstrothov pänj -ega -a in langstrothov panj -ega -a [lankstrot-] m ^ LR-panj, panj LR, Lang-stroth-Rootov panj Langstrothov pänjski sistem -ega -ega -a in langstrothov panjski sistem -ega -ega -a [lankstrot-] m panjski sistem za čebelarjenje z LR-panji, imenovan po Lorenzu Lorainu Lang-strothu ang.: Langstroth hive system nem.: Langstroth-Beutensystem n. Langstroth-Rootov pänj -ega -a in langstroth- -rootov panj -ega -a [lankstrot-rut-] m nakladni panj na hladno stavbo z 10 visečimi satniki standardne zunanje mere 450 mm x 232 mm, navadno v dveh ali več nakladah, imenovan po konstruktorjih Lorenzu Lorainu Lang-strothu in Amosu Ivesu Rootu S: LR-panj, panj LR, Langstrothov panj, Langstrothov nakladni panj, strok. pog. langstrothovec, ameriški nakladni LR-panj, ameriški nakladni panj, amerikanski panj, strok. pog. amerikanec ang.: Langstroth-Root beehive nem.: Langstroth-Root-Beute f. Langstroth-Rootov sätnik -ega -a in lang-stroth-rootov satnik -ega -a [lankstrot-rut-] m satnik za LR-panj standardne zunanje mere 450 mm x 232 mm s podaljšano zgornjo nosilno letvico za obešanje satnikov v naklado, imenovan po konstruktorjih Lorenzu Lorainu Langstrothu in Amosu Ivesu Rootu S: LR-satnik, satnik LR, nestrok. LR-okvir ang.: Langstroth-Root frame nem.: Langstroth-Root-Rähmchen n. lapuh -a m rastlina z velikimi srčastimi listi in rumenim cvetom, ki nudi čebelam dobro zgodnjepomladansko medičinsko in pelodno pašo, lat. Tussilago farfara ang.: colt's-foot nem.: Huflattich m. lärva -e ž ^ ličinka (1, 2), žerka (1, 2) lästno testiranje mätic -ega -a -- s ^ direktno testiranje matic lä§ka čebela -e -e ž ^ italijanska čebela lätnati mehurnik -ega -a m okrasno listnato drevo z gosto okroglo krošnjo in rumenimi cvetovi v velikih metličastih socvetjih na koncih vejic, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Koelreuteria paniculata S: nestrok. pog. mehurnik ang.: golden-rain tree nem.: Blasenbaum m., Blasenesche f., Lampionbaum m. lavända -e ž ^ prava sivka ^žna gniloba -e -e ž nalezljiva bolezen pokrite zalege z močnim, neprijetnim vonjem, ki jo povzroča bakterija Paenibacillus (= Bacillus) alvei S: smrdljiva gniloba ang.: European foulbrood disease nem.: Europäische Faulbrut f., Gutartige Faulbrut f., Sauerbrut f. ^žna mätica -e -e ž ^ čebela trotovka lect -a m pobarvano pecivo iz medenega testa v obliki figur z okraski 85 léci jájceca ang.: gingerbread nem.: Lebkuchen m., Lebzelten m. leči jajčeca ležem -- nedov., v zvezi z matica, čebele trotovke odlagati jajčeca navadno na dno čebelje, trotovske celice ali na dno nastavka matičnika ang.: to lay eggs nem.: Eier legen v. ledenec -nca m z malo vode staljen in nato ohlajen sladkor za krmljenje čebel ang.: candy made of sugar, melted in a small amount of water* nem.: Zuckerteig aus Zucker den man in einer kleiner Menge Wasser aufkocht* m. legat -a m živopisana ptica, ki se hrani s čebelami, lat. Merops apiaster S: čebelar, čebe-lojedec ang.: bee eater nem.: Bienenfresser m. lekanija -e ž nav. mn. 1. žuželka iz družine Le-caniidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi zlasti drevja in izloča mano ang.: scale insect nem.: Lekanien f. pl., Napfschildläuse f. pl. 2. ^ kapar lekanijski med -ega medu in -ega meda m med iz mane, ki jo izločajo kaparji na iglavcih in nekaterih listavcih, naberejo čebele in jo predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: honey from scale insects nem.: Honig der Lekanien m., Napfschildlaushonig m. lesica -e ž čebelarski pripomoček z režami, ki se postavi na žrelo panja, da onemogoča izlet matice iz panja in se prepreči rojenje PRIM.: zapah ang.: mesh screen put in front of the entrance* nem.: Absperrgitter vor dem Flugloch n. leska -e ž nav. mn. grmi z nazobčanimi listi in visečimi mačicami, ki nudijo čebelam dobro zgodnjepomladansko pelodno pašo, lat. Co-rylus spp. ang.: hazel nem.: Hasel f. lesna čebela -e -e ž nav. mn. čebele samotarke, ki izdolbejo gnezdo v mrtev les, lat. Xyloco-pa spp. ang.: carpenter bee nem.: Holzbiene f. lesnika -e ž samorasla, necepljena jablana, ki ob cvetenju nudi čebelam odlično medičin-sko in pelodno pašo, lat. Malus sylvestris ang.: crab-apple, wild apple nem.: Wilder Apfel m. letálka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ pššna cebéla letálna mišica -e -e ž ^ krilna mišica letálnica -e ž ^ bráda (1) létni donos medú -ega -ösa -- in létni donos méda -ega -ösa -- m količina medu, ki jo čebelar odvzame družini v čebelarski sezoni ang.: honey yield per year nem.: Jahres-Honigertrag m. tetošnja mática -e -e ž čebelja matica, ki zalega v letu, ko se izleže PRIM.: dvólétna mática, énolétna mática, trilétna mática ang.: young queen nem.: diesjährige Königin f., Jungkönigin f. levitev -tve ž menjava toge hitinaste povrhnjice zaradi rasti z novo, večjo, tudi pri ličinkah čebel delavk, trotov in matic ang.: ecdysis, moult nem.: Häutung f. leviti se -ím se nedov., nav. 3. os. menjati togo hitinasto povrhnjico zaradi rasti z novo, večjo, tudi pri ličinkah čebel delavk, trotov in matic ang.: to moult nem.: häuten sich v. levitveni hormón -ega -a m hormon, ki pri žuželkah, tudi čebelah, sproži, omogoči levitev ang.: ecdysone, moulting hormone nem.: Häutungshormon n. ^ák -a m nekdaj ^ koritasti pánj ^éói pánj -ega -a m nekdaj ^ koritasti pánj ^éci sát -ega -a m sat, ki je z daljšo stranico nameščen vodoravno PRIM.: pokončni sát ang.: comb placed horizontally nem.: Breitwabe f. ličinka -e ž 1. čebela delavka, matica ali trot na razvojni stopnji med jajčecem in bubo, ko jih v čebeljih, trotovskih celicah ali matičnikih z matičnim mlečkom, pri čebelah delavkah in trotih pa ob izleženju z matičnim mlečkom, pozneje te z mešanico medu, cvetnega prahu in vode hranijo čebele krmilke S: žerka (1), lárva GL: cepiti ličinke, cebélja ličinka, dvákrátno presájanje ličink, dvójno cépljenje ličink, enkratno cépljenje ličink, iztégnjena ličinka, ličinka čebéle délavke, mát^na ličinka, mumificirana ličinka, pre-cépljena ličinka, presaditi ličinko, presájanje ličink, presájanje ličink na čepke, trótovska ličinka, uvita ličinka, vcepiti ličinko, vzreja mátic s presájanjem 86 lipovec ličink, vzreja matic z dvakratnim presajanjem ličink PRIM.: jajčece (1), buba (1) 2. živalski osebek z grizalom na razvojni stopnji med jajčecem in bubo nekaterih dvokrilcev in večine kože-krilcev S: žerka (2), larva ang.: larva nem.: Larve f. ličinka čebele delavke -e----ž čebela delavka na razvojni stopnji med čebeljim jajčecem in čebeljo bubo, ko jo ob izleženju v čebeljih celicah z matičnim mlečkom, pozneje z mešanico medu, cvetnega prahu in vode hranijo čebele krmilke PRIM.: čebelja ličinka, čebelja žerka, matična ličinka, matična žerka, trotovska ličinka, trotovska žerka ang.: worker bee larva nem.: Arbeiterinlarve f. ličinka matice -e -- ž ^ matična ličinka, matična žerka ličinka trota -e -- ž ^ trotovska ličinka, trotovska žerka Ličnov panj -ega -a in ličnov panj -ega -a m ^ trietažni panj (2) lijakasti sipalnik -ega -a m dvodelna pločevinasta priprava iz lijaka in valjaste posode za ometanje, stresanje čebel S: lijasti sipalnik ang.: bee funnel nem.: Abkehrtrichter m. lijasti sipalnik -ega -a m ^ lijakasti sipalnik limonovec -vca m zimzeleno južno drevo z močno razvejeno krošnjo, mastnimi jajčasti-mi listi in belimi cvetovi v listnih pazduhah, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pe-lodno pašo, lat. Citrus limonum ang.: lemon nem.: Zitronenbaum m. limonov med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih limonovca in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: lemon-blossom honey nem.: Zitronenblüten-Honig m. linijska vzreja matic -e -e -- ž vzreja matic v odbrani matični liniji čebel v okviru določenega vzrejališča ang.: line breeding nem.: Linienzucht f. liofilizirati -am nedov. in dov. zmanjševati vsebnost vode z zamrzovanjem pri nižjem tlaku zaradi ohranjanja organskih sestavin, zlasti v matičnem mlečku ang.: to freeze-dry, to lyophilize nem.: lyophilisieren v. lipa -e ž nestrok. pog. ^ navadna lipa lipek -pka m ^ lipovec (1) Lipičnikova zaklada -e -e in lipičnikova zaklada -e -e ž zaklada, ki se doda medišču AŽ-panja z ležečimi sati, postavljenimi na hladno stavbo, imenovana po konstruktorju Stanku Lipičniku ang.: Lipičnik expansion box nem.: Lipičnik-Zusatzkasten lipidi -ov m mn. v vodi netopne maščobne organske snovi s zapleteno kemično sestavo, tudi sestavine cvetnega prahu in matičnega mlečka ang.: lipides, lipids, lipins, lipoids nem.: Lipiden n. pl. lipova čebelja paša -e -e -e ž zlasti medičinska paša na cvetovih lipe, lipovca ang.: linden honey flow nem.: Lindentracht f. lipova mana -e -e ž sladek izloček določenih vrst ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi lipe in ga delno predelajo ang.: linden honeydew nem.: Linden-Honigtau m. lipovec -vca m 1. lipi sorodno visoko, košato drevo z nekoliko manjšimi listi in z več ru-menkastobelimi, prijetno dišečimi cvetovi v socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medi- 87 lipov med činsko in skromno pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Tilia cordata S: lipek ang.: linden, small-leaved lime nem.: Winter-Linde f. 2. strok. pog. ^ lipov med lipov med -ega medu in -ega meda m med zlasti iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih lipe in lipovca in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. lipovec (2) ang.: linden honey nem.: Lindenblütenhonig m. lisasta macesnova lahnida -e -e -e ž ^ lisasta macesnova ušica lisasta macesnova ušica -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi na soncu izpostavljenih delov krošnje macesna in izloča mano, lat. Cinaria laricis S: lisasta macesnova lahnida ang.: larch aphid nem.: Gefleckte warzigborstige Lärchenrin-denlaus f. listna mana -e -e ž ^ mana listavcev listna uš -e uši ž nav. mn. ^ listna ušica listna ušica -e -e ž nav. mn. žuželke iz podreda Aphidina, tudi iz družine Lachnidae, ki srkajo sok iz sitastih cevi rastlin, zlasti drevja, in izločajo mano S: strok. pog. ušica (2), strok. pog. lahnida (2), afida, listna uš, nestrok. pog. uš (3) GL: brstna hojeva ušica, črnobleščeča hrastova ušica, javorjeva ščetinasta ušica, jesenova gnez-dasta ušica, kostanjeva ušica, lisasta macesnova ušica, močno puhasta smrekova ušica, rdečer-java puhasta smrekova ušica, rjavočrna hrastova ušica, sivorjava macesnova ušica, sivozelena lisasta smrekova ušica, ščetinasta ušica, velika črna smrekova ušica, velika macesnova ušica, velika rjava borova ušica, velika rjava hojeva ušica, velika vrbova ušica, zelena hojeva ušica, zelenoprogasta smrekova ušica ang.: aphid, green fly, leaf louse nem.: Blattlaus f. listni nektarij -ega -a m ^ izvencvetni medovnik listovni panj -ega -a m panj z upravljanjem od zadaj, navadno kot del skladovnice, v katerem so sati nameščeni vzdolžno v smeri izletava-nja čebel in jih je mogoče premikati kot liste v knjigi PRIM.: nakladni panj, skladovnični panj ang.: leaf hive nem.: Blätterstock m. listovni panjski sistem -ega -ega -a m 1. panj-ski sistem za čebelarjenje z listovnimi panji ang.: leaf hive system nem.: Blätterstock-System n. 2. čebelarjenje z listovnimi panji ang.: keeping bees in leaf hives nem.: Blätterstockimkerei f. lizalo -a s skrajni spodnji del čebeljega jezička, s katerim čebele uživajo goste sladkorne raztopine S: žlička, lopatica ang.: labellum nem.: Löffelchen n. ločilna deska -e -e ž pokončno nameščena deska, vstavljena namesto enega sata, za zože-vanje panjskega prostora S: slepi sat PRIM.: pregradna deska ang.: dummy frame nem.: Schied m. lojtrica za odkrivanje satov -e......ž žarg. žičnata priprava v obliki črke A za naslonitev medenega sata med odstranjevanjem voščenih pokrovcev z njega, ki se postavi na posodo, kamor odteka med ang.: comb support nem.: Wabenauflage f. lopatica -e ž ^ lizalo, žlička lopatica za med -e----ž lopatica iz nerjavne pločevine, navadno z lesenim ročajem, za odvzemanje kristaliziranega medu iz posode ang.: honey spade nem.: Honigspaten m. lovilec matic -lca -- m steklena cevka z razširjenim delom v obliki pipe na eni strani, na drugi z ožjim delom z zamaškom za lovljenje matice na satu zaradi označitve ang.: queen catcher, queen catching glass nem.: Königin-Abfangglas n., Weiselfänger m. lovilna plošča -e -e ž plošča določene velikosti z gladko površino, ki se namesti pod izbrana zlasti smrekova ali hojeva drevesa za napovedovanje in ugotavljanje gozdnega medenja ali njegove obilnosti ang.: honeydew testing plate nem.: Honigtautestplate f. lovilnik rojev -a -- m podolgovat lesen zaboj z mrežo zgoraj in zadaj in zaporo spredaj za prestrezanje rojev na žrelu panja S: prestrezalo za roje PRIM.: vrša ang.: swarm catcher nem.: Schwarm-Rückleitungsgerät n., Schwarmabfangbeutel m., Schwarmabfang--Kasten m. lovilnik trotov -a -- m zabojčku podobna pri- 88 madagäskarska čebela prava, nameščena na žrelo panja, za preprečevanje odleta trotov iz panja ang.: drone trap nem.: Dronenfalle f. lovilni sat -ega -a m sat z nepokrito, navadno trotovsko zalego, vstavljen v panj, da se nanjo naselijo varoje, ki jih čebelar odstrani skupaj s satom, ko je zalega pokrita ang.: drone comb nem.: Dronenwabe f. lovor -ja m nestrok. pog. ^ navadni lovor LR-naklada -e in naklada LR -e -- [eler] ž naklada LR-panja z desetimi visečimi satniki standardne zunanje mere 450 mm x 232 mm S: velika naklada ang.: LR-box nem.: LR-Zarge f. LR-okvir -ja in okvir LR -ja -- [eler] m nestrok. ^ LR-satnik, satnik LR, Langstroth-Rootov satnik LR-panj -a in panj LR -a -- [eler] m nakladni panj na hladno stavbo z 10 visečimi satniki standardne zunanje mere 450 mm x 232 mm, navadno v dveh ali več nakladah, imenovan po konstruktorjih Lorenzu Lorainu Langstrothu in Amosu Ivesu Rootu S: Langstroth-Rootov panj, Langstrothov panj, Langstrothov nakladni panj, strok. pog. langstrothovec, ameriški nakladni LR-panj, ameriški nakladni panj, amerikanski panj, strok. pog. amerikanec GL: dvotretjinski LR-panj, nizkonakladni LR-panj ang.: LR-beehive nem.: LR-Beute f. LR-sat -a in sat LR -a -- [eler] m sat za LR-panj ang.: LR-comb nem.: LR-Wabe f. LR-satnik -a in satnik LR -a -- [eler] m satnik za LR-panj standardne zunanje mere 450 mm x 232 mm s podaljšano zgornjo nosilno letvico za obešanje satnikov v naklado, imenovan po konstruktorjih Lorenzu Lorainu Langstrothu in Amosu Ivesu Rootu S: Langstroth-Rootov satnik, nestrok. LR-okvir ang.: LR-frame nem.: LR-Rahmchen n. lubna ušica -e -e ž nav. mn. žuželke iz družine Lachnidae, ki srkajo drevesni sok iz sitastih cevi olesenelih delov listavcev ali majskih poganjkov iglavcev in izločajo mano S: drevesna ušica, strok. pog. ušica (1), strok. pog. lahnida (1), nestrok. pog. uš (2) ang.: bark louse nem.: Baumlaus f., Rindenlaus f. lucerna -e ž krmna rastlina s trojnatimi listi in modrovijoličastimi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medičin-sko in skromno pelodno pašo, lat. Medicago sativa ang.: alfalfa, lucerne nem.: Blaue Luzerne f., Gewöhnliche Luzerne f. luknjač za sätnike -a----m kovinska priprava z vzvodom na vzmet in z iglo za delanje lukenj v satnike zaradi poznejšega žičenja ang.: comb punch nem.: Wabenlocher m. luknjičasta zalega -e -e ž ^ presledkasta zalega lupa -e ž ^ povečevalno steklo lužni kämen -ega -mna m ^ natrijev hidroksid M macesen -sna m nav. mn. gozdna drevesa z mehkimi, tankimi, jeseni odpadlimi iglicami, ki nudijo čebelam skromno pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Larix sp. ang.: larch nem.: Lärche f. macesnova čebelja paša -e -e -e ž manina paša na macesnu ang.: larch honeydew flow nem.: Lärchentracht f. macesnova mäna -e -e ž sladek izloček določenih vrst lubnih ušic, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi macesna in ga delno predelajo ang.: larch honeydew nem.: Honigtau von Lärche m. macesnov med -ega medu in -ega meda m med iz mane, ki jo čebele naberejo na macesnu in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slin-skih žlez ang.: larch honey nem.: Lärchenhonig m. mačica -e ž nav. mn. socvetje, navadno v obliki podolgovate kepice na vrbah, leskah, jelšah, na katerem čebele nabirajo pelod in medičino ang.: willow catkin nem.: Weidenkätzchen n. madagäskarska čebela -e -e ž medonosna če- 89 mahónija bela podvrste Apis mellifera unicolor, naravno razširjena na Madagaskarju ang.: Madagasy honey bee nem.: Madagaskarbiene f. mahónija -e ž nestrok. pog. ^ navádna mahónija majaron -a m močno dišeča grmičasta začimb-na rastlina z majhnimi okroglimi listi, ki nudi čebelam dobro medičinsko in skromno pelo-dno pašo, lat. Majorana hortensis ang.: marjoram nem.: Majoran m. májska bolézen -e -zni ž nenalezljiva bolezen mladih čebel delavk, ko se zlasti spomladi zaradi pomanjkanja vode črevesje zapolni s cvetnim prahom, kar povzroči nabreklost zadkov, lazenje po bradi in okolici, množično umiranje ang.: May sickness nem.: Maikrankheit f. mak máka m nav. mn. kulturne ali divje rastline z velikimi zvezdastimi, navadno rdečimi cvetovi, ki nudijo čebelam zelo dobro pelodno pašo, lat. Papaver spp. ang.: poppy nem.: Mohn m. makedonska čebéla -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera macedonica, naravno razširjena od južne Romunije, Bolgarije in Srbije do Grčije ang.: Macedonian honey bee nem.: Mazedonische Biene f. maklén -éna m javor z manjšimi krpatimi listi, ki ob cvetenju nudi čebelam dobro medičin-sko in pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Acer campestre ang.: field maple nem.: Feld-Ahorn m. máksi AÉ-pánj —a in pánj AÉ-máksi -a -- [aže] m skupina drug vrh drugega naloženih AŽ-panjev, povezanih med seboj z vmesnimi odprtinami ang.: maxi-Až-beehive nem.: Maxi-Až-Beute f. maksila -e ž ^ srédnja celjúst mála čebéla -e -e ž ^ pritlikava cebéla mála hójeva lekánija -e -e -e ž ^ máli smrékov kápar mála lekánija -e -e ž ^ máli smrékov kápar mála nakláda -e -e ž ^ polovična LR-nakláda mála smrékova lekánija -e -e -e ž ^ máli smrékov kápar mála strúpnica -e -e ž žleza, ki izloča del se- stavin čebeljega strupa v strupni mešiček S: nestrok. pog. strupnica (1) ang.: small alkaline gland nem.: alkalische Drüse f. mala voščena vešča -e -e -e ž od 10 do 13 mm dolg nočni metulj s srebrnosivimi krili, z glavo, poraščeno z rumenkastimi dlačicami, katerega samica v celice nezasedenega satja odlaga jajčeca, iz katerih se izležejo manjše belkaste ličinke, ki se hranijo s satjem, lat. Achroea grisella S: nestrok. voščena vešča (2), nestrok. voščeni molj (2) ang.: lesser wax moth nem.: Kleine Wachsmotte f. mali hojev kapar -ega -ega -ja m ^ mali smrekov kapar mali jesen -ega -ena m jesen z belimi cvetovi v metličastih socvetjih, ki nudi čebelam skromno medičinsko, dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Fraxinus ornus S: nestrok. pog. jesen (2) ang.: manna ash nem.: Blumenesche f., Manna-Esche f., Orne f. mali kapar -ega -ja m ^ mali smrekov kapar mali Kirarjev panj -ega -ega -a in mali kirarjev panj -ega -ega -a m skladovnični panj brez matične rešetke, s plodiščem na toplo stavbo z do 13 visečimi satniki zunanje mere 318 mm x 301 mm in z dvema kasetama v medišču, zunanje mere mediščnih satnikov z globokimi celicami na aluminijasti plošči pa so 393 mm x 145 mm x 144 mm, imenovan po konstruktorju Francu Kirarju S: Kirarjev Ä-pänj PRIM.: srednji Kirarjev panj, veliki Kirarjev panj ang.: small Kirar beehive nem.: kleine Kirar-Beute f. malina -e ž ^ malinjak malinjak -a m na posekah in gozdnih obronkih divje rastoča ali gojena grmičasta rastlina z belimi cvetovi in navadno rdečimi plodovi, ki nudi čebelam odlično medičinsko in zelo dobro pelodno pašo, lat. Rubus idaeus S: malina ang.: raspberry nem.: Himbeere f. malinov med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih malinjaka in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: raspberry honey nem.: Himbeerenhonig m. 90 mándljev méd mali panjski hrošč -ega -ega hrošča m nekoliko več kot pol centimetra velik hrošč temnorja-ve barve, ki se v panju prehranjuje z medom, cvetnim prahom, zalego in onesnažuje zaloge medu, lat. Aethina tumida S: strok. pog. panjski hrošč ang.: small hive beetle nem.: Kleiner Beutenkafer m. mali smrekov kapar -ega -ega -ja m kapar s ščitkom ali kapico iz družine lekanij, Lecani-idae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi zlasti v pazduhah vejic smreke in jelke in izloča mano, lat. Physocermes hemicryphus S: mali kapar, mali hojev kapar, jelov kapar, hojev kapar, mala smrekova lekanija, mala lekanija, mala hojeva lekanija, strok. pog. smrekov kapar (1) ang.: spruce bud scale nem.: Kleine Fichtenquirlschildlaus f. mali zvonček -ega -čka m ^ navadni mali zvonček malo čebelarstvo -ega -a s čebelarstvo z do 40 gospodarskimi družinami ang.: small scale beekeeping nem.: Kleinimkerei f. Malpighijeva cevka -e -e [malpigi-] ž nav. mn. drobne cevke s tanko steno, ki v zadnji del črevesa žuželk izločajo odvečno tekočino in ostanke presnove, imenovane po Marcellu Malpighiju ang.: malpighian tubule nem.: Malpigisches Gefäss n. malteška čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera ruttneri, razširjena na Malti ang.: Maltese honey bee nem.: Maltesische Biene f., Malteser-Biene f. maltotrioza -e ž trisaharid iz treh molekul glukoze, v majhnih količinah sestavina medu ang.: maltotriose nem.: Maltotriose f. maltóza -e ž disaharid iz dveh molekul glukoze, tudi sestavina medu, nastajajoč pri encimski razgradnji škrobov S: sládni sládkor ang.: maltose nem.: Maltose f. mána -e ž sladek izloček ušic, kaparjev, mede-čih škržatov, ki vsrkajo rastlinski sok iz sita-stih cevi dreves ali drugih zelenih rastlin in ga delno predelajo S: medéna rosa GL: borova mána, brínjeva mána, búkova mána, gózdna lístna mána, gózdna mána, hójeva mána, hrástova mána, jávorjeva mána, káparska mána, lípova mána, macésnova mána, mána iglavcev, mána listavcev, smrékova mána, šk^tova mána PRIM.: gózdni méd, medičina ang.: honeydew nem.: Honigtau m. mána iglavcev -e -- ž sladek izloček določenih vrst ušic, kaparjev, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi iglavcev in ga delno predelajo ang.: conifer honeydew, coniferous honey-dew nem.: Nadelbaumhonigtau m. mána listavcev -e -- ž sladek izloček določenih vrst ušic, kaparjev, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi listavcev in ga delno predelajo S: lístna mána ang.: leaf-tree honeydew nem.: Laubbaumhonigtau m. mandarinovec -vca m manjše zimzeleno južno drevo z močno razvejeno krošnjo, z usnjati-mi listi in belimi pazdušnimi cvetovi, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Citrus nobilis ang.: king orange, king orange tree, temple orange tree nem.: Mandarinenbaum m. mandíbula -e ž ^ sprédnja čeljúst mandibulárna ž^za -e -e ž ^ čeljústna ž^za mándljevec -vca m 1. sredozemsko listopadno drevo ali grm s suličastimi listi in bledorož-natimi ali belimi cvetovi, ki nudi čebelam dobro zgodnjepomladansko medičinsko in pelodno pašo, lat. Prunus dulcis ang.: almond nem.: Mandelbaum m. 2. strok. pog. ^ mándljev méd mándljev méd -ega medú in -ega méda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih mandljevca in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. mándljevec (2) 91 manina čebelja paša ang.: almond honey nem.: Mandelblütenhonig m. manina čebelja paša -e -e -e ž paša, na kateri čebele nabirajo mano ang.: honeydew flow nem.: Honigtautracht f. manin med -ega medu in -ega meda m ^ manov med manovec -vca m strok. pog. ^ gozdni med manov med -ega medu in -ega meda m ^ gozdni med marelica -e ž sadno drevo z belimi cvetovi in koščičastimi rumenimi plodovi, ki nudi čebelam dobro zgodnjepomladansko medičinsko in pelodno pašo, lat. Prunus armeniaca ang.: apricot nem.: Aprikose f., Marille f. mastni sat -ega -a m strok. pog. ^ medeni sat (2) maščobna kislina -e -e ž organska kislina iz verige ogljikovodika in karboksilne skupine (—COOH), ki je v manjših količinah tudi sestavina matičnega mlečka ang.: fatty acid nem.: Fettsäure f. materina dušica -e -e ž nav. mn. dišeče zelnate ali delno olesenele rastline z drobnimi listi in navadno vijoličastimi cvetovi v okrogla-stih socvetjih, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Thymus spp. S: timijan ang.: thyme nem.: Thymian m. materna čebelja družina -e -e -e ž izvorna družina, iz katere izhajajo neoprašene matice ali troti ang.: parent bee colony nem.: Muttervolk n. mati matere ž zastar. ^ matica matica -e in čebelja matica -e -e ž 1. spolno razvita samica, večja od čebel delavk, ki v družini zalega oplojena in neoplojena jajčeca S: zastar. kraljica, zastar. mati GL: barvanje matic, barvna oznaka matice, belooka matica, čebelarjenje z dvema maticama, čebelarjenje z eno matico, čebelarjenje z več maticami v istem panju, čistopasemska plemenska matica, deviška matica, direktno testiranje matic, dodajanje matic, dodajanje matic na sat, dodajanje matic na satih iz ple-menilnika, dodajanje matic po Kirarju, dodajanje matic skozi žrelo, dodajanje matic s pomočjo alkohola, dodajanje matic v matičnici, dvoletna matica, enoletna matica, evidenčna oznaka matice, gospodarska matica, hibridna matica, inbridna matica, inseminirana matica, izgüba matice, jalova matica, kontrolirano opraševanje matic, kranjska matica, križana matica, kvakanje matice, letošnja matica, linijska vzreja matic, lovilec matic, matica hči, matica pevka, matica polsestra, matica sestra, matica trotovka, Millerjeva metoda vzreje matic, mlada matica, neoprašena matica, neposredno dodajanje matic, nesprašena matica, obkoljena matica, oprašena matica, osemenjena matica, označevanje matice, petje matice, pik matice, posredno dodajanje matic, prelegalna matica, preležena matica, pripiranje matic, progeno testiranje matic, prosto parjenje matic, prva matica, rasno čista matica, rezervna matica, rodovniška matica, rodovniška številka matice, rojeva matica, rojiva matica, sprašena matica, stara matica, številka označbe matice, testiranje matic, triletna matica, tutajoča matica, vzrejališče matic, vzreja matic, vzreja matic iz naravnih matičnikov, vzreja matic na čepkih, vzreja matic na rez, vzreja matic ob rezih na satih, vzreja matic po Rauchfussovi metodi, vzreja matic s presajanjem ličink, vzreja matic z dvakratnim presajanjem ličink, vzreja matic z razrezovanjem sata v trakove, vzreja matic z rezom v loku, vzrejevalec matic, zaprta matica, zasilna matica, zasilna vzreja matic PRIM.: čebela delavka, trot ang.: queen bee nem.: Weisel m., Bienenkönigin f., Stockmutter f. 2. spolno razvita samica pri nekaterih žuželkah ang.: queen nem.: Königin f. matica hči -e hčere ž prednica čebelje matice glede na prvo stopnjo sorodstva, pri kateri se ugotavljajo dedne lastnosti ang.: daughter queen 92 máticna žšrka nem.: Tochter f. mática pévka -e -e ž mlada matica tik po izle-ženju v družini, ki nima več stare matice in se pripravlja na rojenje S: prva mática, strok. pog. pévka pRIM.: pétje mátice, kvákanje mátice ang.: piping queen nem.: tütende Königin f., tütender Weisel m. mática pólséstra -e -e ž vsaka od matic potomk nesorodnih očetov in iste matere, izleženih v istem časovnem razponu in v isti družini ang.: half-sister nem.: Halbschwester f. mática pre^ženka -e -e ž ^ pretežena mática mática séstra -e -e ž vsaka od matic istega očeta in iste matere, izleženih v istem časovnem razponu in v isti družini ang.: sister queen nem.: Schwester f. mática trótovka -e -e ž čebelja matica, ki zalega samo neoplojena jajčeca S: trótovska mática, strok. pog. trótovka (1), strok. pog. trótavka (1) ang.: drone laying queen nem.: drohnenbrütige Königin f. máttéar -ja m družina z majhno rojivostjo, nadpovprečno nabiralno vnemo, mirnostjo, izrazitim čistilnim nagonom, brez rumenih zadkovih obročkov, iz katere se vzame vzrej -no gradivo S: odbrána cebélja družina, máticna družina, plemenják pRIM.: rednik, stárter ang.: breeder hive, breeding colony nem.: Zuchtvolk n. mát^ina búrza -e -e ž ^ n0žnični zatič máticje izvodilo -ega -a s odprtina na koncu zadka matice, v katero trot iz štrcalne cevke z močnim pritiskom izbrizga seme ang.: reproductive passage nem.: Geschlechtsöffnung f. mát£na búba -e -e ž matica na razvojni stopnji med matično ličinko in odraslim osebkom, ko se v matičniku, pokritem s pokrovcem, dokončno izoblikujejo vsi organi S: búba mátice pRIM.: cebélja búba, prédbúba, trótovska búba ang.: queen pupa nem.: Königin-Puppe f. mát£na célica -e -e ž ^ máticnik (1) mát£na družina -e -e ž ^ máticar, odbrána če- bélja družina mát£na klétka -e -e ž nestrok. ^ máticnica mátična ličinka -e -e ž matica na razvojni stopnji med čebeljim jajčecem in matično bubo, ko jo v matičniku z matičnim mlečkom hranijo čebele krmilke S: máticna žerka, licinka máti- ce pRIM.: čebelja ličinka, čebelja žerka, ličinka čebele delavke, trotovska ličinka, trotovska žerka ang.: queen larva nem.: Königin-Larve f. matična linija čebel -e -e -- ž linija matic, katerih potomke izhajajo neposredno iz predhodnice ang.: queen line nem.: Königinnen-Linie f. matična mreža -e -e ž ^ matična rešetka matična rešetka -e -e ž režasta priprava, ki zlasti ločuje plodišče od medišča in zaradi manjšega oprsja omogoča prehod čebelam delavkam, preprečuje pa prehod matici in trotom S: matična mreža GL: Hannemannova matična rešetka, žična matična rešetka ang.: queen excluder nem.: Königinabsperrgitter n., Absperrgitter n. i .....: jlf........... Lili JI matična snov -e snovi ž snov, ki jo izloča čeljustna žleza čebelje matice in vpliva na dejavnost družine pRIM.: matični feromon ang.: queen substance nem.: Weiselstoff n. matična žerka -e -e ž matica na razvojni stopnji med čebeljim jajčecem in matično bubo, ko jo v matičniku z matičnim mlečkom hranijo čebele krmilke S: matična ličinka, ličinka matice 93 máticne klésce PRIM.: cebélja ličinka, cebélja žerka, ličinka če-béle délavke, trótovska ličinka, trótovska žerka ang.: queen larva nem.: Königinlarve f. mát^ne kléšče -ih klésc ž mn. kleščam podoben pločevinast pripomoček iz dveh delov z odprtinami za zračenje, namenjen lovljenju in prenašanju matic PRIM.: čebelšrske ktešče, sátne ktešče ang.: queen catcher nem.: Königin-Abfangklip m., Königin-Zange f. mátičnica -e ž škatlici podoben predmet iz lesa ali umetne snovi z mrežico ali iz same mrežice z lesenimi čepki za začasno hrambo matice, njeno razpošiljanje, dodajanje navadno brezmatični družini, valjenje S: nestrok. klét-ka, nestrok. matična klétka GL: Bentónova máM-nica, dodajálna mát^nica, Gašperinova mát^nica, kránjska mát^nica, kránjska razpošiljálna máM-nica, Millerjeva dodajálna mátičnica, Pavličeva mátičnica, razpošiljálna mátičnica, valilna máMni-ca, Verbičeva mátičnica, Wohlgemuthova máMni-ca, Zandrova mátičnica ang.: queen cage nem.: Weiselkäfig m. mát£ni feromón -ega -a m feromon, ki ga izloča čeljustna žleza čebelje matice in vpliva na dejavnost družine PRIM.: máMna snov ang.: queen pheromone nem.: Weiselpheromon n. mátičnik -a m 1. celica iz voska, v kateri je oplojeno jajčece in jo čebele naredijo navadno na spodnjem in stranskih robovih sata ob pripravljanju na rojenje ali preleganju S: máMna célica, narávni mát^nik GL: cépljeni mát^nik, črni máMnik, graditi mát^nike (1, 2), inkubácija máM-nikov, inkubátor za mát^nike, narávni máMnik, na-stávek mát^nika (1, 2), népokriti mátičnik, odbráni máMnik, odkriti mátičnik, pokriti mátičnik, potegniti máMnike, potrgati mátičnike, prelegálni mátónik, prisilni mátičnik, rojev mátičnik, umétni mát^nik (1, 2), umétni nastávek mát^nika, vcepiti mátičnik, vcepiti zréli mát^nik, vcépljeni mátičnik, virus črnih máMnikov, vzreja mátic iz narávnih mátičnikov, vzrejni mátičnik (1, 2), za^ženi mátičnik, zasilni mátičnik, zgrizeni máMnik, zréli mátičnik PRIM.: čebélja célica, trótovska célica ang.: queen cell nem.: Königinzelle f., Weiselwiege f., Weiselzelle f. 2. strok. pog. ^ nastávek mát^nika (1) 3. strok. pog. ^ umétni matični lôncek, umétni nastavek matičnika 4. ^ zasilni matičnik matični l0nček -ega -čka m 1. ^ nastavek matičnika (1) 2. ^ umétni matični l0nček, umétni nastavek matičnika matični m^ček -ega -čka m izloček krmilnih žlez v glavi mlade čebele delavke, ki vsebuje beljakovine, aminokisline, vitamine, ma-ščobne kisline, rudnine, sladkor, antibiotike, hormone in je hrana za matične ličinke, matice in zelo mlade čebelje in trotovske ličinke S: krmilni mteček, strok. pog. m^ček ang.: royal jelly nem.: Weiselfuttersaft m., Weiselsaft m. matični nastavek -ega -vka m ^ nastavek matičnika (1) matični žêlni aparat -ega -ega -a m želni aparat matice, ki ima bolj razvito strupno žlezo, večji strupni mešiček, šibkejši bodalci in manj kaveljcev kot pri čebeli delavki ang.: queen bee sting organ nem.: Königin-Stachelapparat m. matičnjak -a m ^ plemenilnik mazilna ž^za -e -e ž ^ alkalna strüpnica méd medù in méda m naravno sladka snov, ki jo čebele predelajo iz medičine ali mane z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez in jo shranjujejo v satnih celicah, v katerih pred- 94 medéna zaloga vsem zaradi prezračevanja dozoreva S: zastar. strd GL: ajdov med, akacijev med, borovničev med, bršljanov med, cedilo za med, cementni med, cvetlični med, cvetlično-gozdni med, čebelarjenje na med, črpalka za med, dekristalizacija medu, denaturacija medu, deteljni med, deviški med, divji med, dnevni donos medu, donos medu, električna prevodnost medu, evkaliptov med, facelijin med, fermentirani med, filtrirani med, geografsko poreklo medu, gorski med, gosti med, gozdni med, gozdno-cvetlični med, higroskopnost medu, hojev med, hrastov med, iztisnjeni med, iztočiti med, jabolčni kis z medom, jagodičev med, jagodov med, karamelizacija medu, kolektivna blagovna znamka slovenskega medu, konsistenca medu (1, 2), kosmati med, kostanjev med, kremni med, kristalasti med, kristalizacija medu, kristalizirani med, krmilni med, lekanijski med, letni donos medu, limonov med, lipov med, lopatica za med, macesnov med, malinov med, mandljev med, med samotok, med s satjem, med v satju, melecitozni med, mešal-nik za med, mešani med, metov med, nabirati med, naravni med, nektarni med, nepokriti med, neprečiščeni med, nosilka za med, organoleptična lastnost medu, organoleptična ocena medu, pekovski med, pelodna analiza medu, planinski cvetlični med, planinski med, pokladati med, pokriti med, pomarančni med, ponarejeni med, porezati med, posnemati med, povprečni donos medu, precejati med, predpakirani med, preglednik medu, pregledovanje medu, pregreti med, prezimovati čebele na medu, regratov med, repični med, resin med, robi-dov med, rožmarinov med, satje v medu, senzorič-na ocena medu, senzorično ocenjevanje medu, sivkov med, skisani med, skladiščna posoda za med, sladkorni med, slovenski med, smrekov med, sončnični med, sortni med, spomladanski med, stiskani med, svetli med, šetrajev med, škržatov med, tekoči med, temni med, timijanov med, točeni med, točiti med, umetni med, vodena kristalizaci-ja medu, vrbov med, vrenje medu, vresov med, zorenje medu, zreli med, zrnati med, žajbljev med, žepkov med, židkost medu ang.: honey nem.: Honig m. medar -ja m 1. družina s podedovano nadpovprečno nabiralno vnemo in nadpovprečnim donosom medu ang.: record-yield colony nem.: Rekordertrag-Volk n. 2. trgovec z medom ang.: honey dealer, honey merchant nem.: Honig-Händler m. medarica -e ž 1. ^ medonôsna cebéla 2. matica iz družine z velikim donosom medu ang.: high-yield queen, production queen nem.: Wirtschaftskönigin f. mèdcéltëna sténa sata -e -e -- ž satnici podobna tanka plast iz voska, ki je podlaga za celice na obeh straneh sata ang.: comb foundation between cells in natural comb building* nem.: Mittelwand bei Naturwabenbau f. medéča rastlina -e -e ž 1. ^ medovita rastlina 2. rastlina z medovniki, ki izločajo medičino ang.: nectar secreting plant nem.: honigende Trachtpflanze f. medéči škržat -ega -a m škržat, ki sesa sokove iz sitastih cevi različnih rastlin, na primer koprive, robide, in v poletnih mesecih izloča mano, lat. Metcalfapruinosa S: medéni škržat ang.: citrus flatid planthopper nem.: Zikade f. medéna barva -e -e ž navadno barvi cvetličnega medu podobna barva ang.: honey colour nem.: Honigfarbe f. medéna dételja -e -e ž nav. mn. prijetno dišeče grmičasto razraščene dvoletne rastline z belimi ali rumenimi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nudijo čebelam odlično medičinsko in zelo dobro pelodno pašo, lat. Melilotus spp. ang.: melilot nem.: Honigklee m. medéna g0lša -e -e ž nestrok. pog. ^ médna g0lša medéna klaja -e -e ž ^ medéna raztopina medéna penina -e -e ž alkoholna pijača iz medu, izdelana po postopku za peneča vina PRIM.: medéni kis, medéni likêr, medéni napitek, medéno pivo, medénovec, medéno žganje, medica ang.: honey sparkling wine nem.: Honig-Schaumwein m., Honigsekt m. medéna raztopina -e -e ž raztopina medu in vode v različnih razmerjih za krmljenje čebel S: medéna klaja GL: medéno-sladkorna raztopina, sladkorno-medéna raztopina ang.: honey syrup nem.: Honigsirup m. medéna rôsa -e -e ž ^ mana medéna zaloga -e -e ž zaloga medu v panju, ki jo čebele pripravijo za potrebe družine ang.: honey stores 95 medeni kis nem.: Honigvorrat m. medeni kis -ega -a m kis, ki nastane po kemičnem procesu oksidacije iz medice PRIM.: medena penina, medeni liker, medeni napitek, medeno pivo, medenovec, medeno žganje, medica ang.: honey vinegar nem.: Honigessig m. medeni kruhek -ega -hka m pecivo, v katerem je ena bistvenih sestavin med, ki mu daje značilen okus PRIM.: medeno pecivo ang.: honey pastry nem.: Lebkuchen m. medeni liker -ega -ja m pijača, zlasti iz sadnega žganja in medu, lahko z dodatkom vode S: nestrok. medeno žganje (2) PRIM.: medena penina, medeni kis, medeni napitek, medeno pivo, medenovec, medeno žganje, medica ang.: honey liqueur nem.: Bärenfang m. medeni lonček -ega -čka m nestrok. ^ medni lonček medeni mehur -ega -ja m nestrok. pog. ^ medna golša medeni napitek -ega -tka m brezalkoholna pijača iz medu in vode PRIM.: medena penina, medeni liker, medeno pivo, medenovec, medeno žganje, medica ang.: honey drink nem.: Honiggetränk n., Honigtrunk m. medeni pokrovec -ega -vca m nestrok. ^ voščeni pokrovec (1) medeni sat -ega -a m 1. sat, v katerem je med PRIM.: medeno satje (1) ang.: honeycomb nem.: Honigwabe f. 2. sat, na katerem so po iztočenju še ostanki medu S: strok. pog. mastni sat PRIM.: medeno satje (2) ang.: wet comb nem.: honigfeuchte Wabe f. medeni škržat -ega -a m ^ medeči škržat medeni venec -ega -nca m med, shranjen ob zgornjem in stranskih robovih sata, v sredini zaleženega ali s cvetnim prahom napolnjenega sata ang.: arch of honey above brood nest nem.: Honigkranz m. medenjak -a m 1. nav. mn. drobno pecivo z dodatkom medu in dišav PRIM.: medeni kruhek, medeno pecivo ang.: honey pastry nem.: Lebkuchen m. 2. biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu in dišav ang.: small honey cakes nem.: Honiggebäck n. medenje -a s 1. izločanje medičine iz cvetnih in izvencvetnih medovnikov medovitih rastlin GL: dvojno medenje, fenogram medenja, medenje akacije, melecitozno medenje ang.: nectar secretion, nectar flow nem.: Nektarabsonderung f., Nektarerzeugung f. 2. izločanje mane na medovitih rastlinah, ki ga povzročajo kaparji, ušice s tem, da srkajo rastlinske sokove iz sitasti cevi rastlin in jih predelujejo GL: gozdno medenje, hrastovo medenje, medenje na smreki ang.: honeydew flow, honeydew secretion nem.: Honigtauabsonderung f., Honigtauerzeugung f. medenje akacije -a -- s izločanje medičine iz cvetnih medovnikov grozdastega socvetja robinije ang.: acacia nectar flow nem.: Akazientracht f. medenje na smreki -a----s izločanje mane na smreki, ki ga povzročajo lubne ušice in kaparji ang.: honeydew flow on spruce nem.: Fichtentracht f. medeno-obnožinski sat -ega -a in medeno-ob-nožinski sat -ega -a m nestrok. ^ medno-obno-žinski sat medeno pecivo -ega -a s drobno pecivo z dodatkom medu in dišav PRIM.: medeni kruhek, medenjak (1) ang.: honey pastry nem.: Honiggebäck n. medeno pivo -ega -a s pivu podobna pijača, v kateri je ena izmed sestavin med in njegove sladkorje kvasovke predelajo v alkohol PRIM.: medeni kis, medeni liker, medeni napitek, medeno-vec, medena penina, medica, medeno žganje ang.: honey ale nem.: Honigbier n. medenorosni med -ega medu in -ega meda m ^ gozdni med medeno satje -ega -a s 1. satje, v katerem je med S: medno satje PRIM.: medeni sat (1) ang.: deep combs, honeycombs nem.: Honigwabe f. 2. satje, na katerem so po iztočenju še ostanki medu S: medno satje PRIM.: medeni sat (2) 96 mediščna kaséta ang.: extracted combs, wet combs nem.: honigfeuchte Waben f. pl., geschleuderte Waben f. pl. medéno-sladkórna pogáča -e -e ž zmes mletega sladkorja in tekočega medu v obliki plošče, navadno v plastičnem ovitku, za krmljenje čebel S: sladkórno-medéna pogáca, médno-sladkórna pogáca, strok. pog. cebélja pogáca (2) ang.: honey-sugar candy nem.: Honig-Zucker-Futterteig m. medéno-sladkórna raztopina -e -e ž raztopina medu, kristalnega sladkorja in vode v različnih razmerjih za krmljenje čebel S: sladkórno-medéna raztopina, médno-sladkórna raztopina ang.: honey-sugar syrup nem.: Honig-Zuckersirup m. medéno-sladkórno testó -ega -á s zmes mletega sladkorja in tekočega medu za krmljenje čebel S: sladkórno-medéno testó, médno-sladkór-no testó ang.: honey-sugar candy nem.: Honig-Zuckerteig m., honighaltiger Zuckerteig m. medénovec -vca m medeno žganje z dodanim zeliščem pRIM.: medéna penina, medéni kis, medéni liker, medéni napitek, medéno pivo, me-déno žgánje, medica medéno vino -ega -a s nestrok. ^ medica medéno žgánje -ega -a s 1. žganje iz destilirane fermentirane mešanice medu in vode PRIM.: medéni kis, medéni liker, medéni napitek, medéno-vec, medica, medéna penina, medéno pivo ang.: honey brandy, mead brandy nem.: Honiglikör m. 2. nestrok. ^ medéni liker medica -e ž alkoholna pijača iz fermentirane mešanice medu in vode, znana že pri starih Slovanih S: nestrok. medéno vino PRIM.: medéni kis, medéni liker, medéni napitek, medénovec, medicar (2), medéno žgánje, medéno pivo, me-déna penina ang.: mead nem.: Honigwein m., Met m. medicinska steklenica -e -e ž steklenica s kontroliranim iztekanjem tekočine, uporabljana tudi pri zatiranju varoze z mravljinčno kislino ang.: medical bottle nem.: medizinische Flasche f. medičar -ja m 1. kdor izdeluje in/ali prodaja zlasti medeno pecivo ang.: honey pastry baker nem.: Lebkuchenbäcker m., Lebzelter m. 2. kdor izdeluje in/ali prodaja pijače iz medu ali z dodatkom alkohola pRIM.: medica ang.: producer and/or seller of honey drinks* nem.: Hersteller und/oder Verkäufer von Honiggetränken* m. medičarstvo -a s 1. izdelovanje in/ali prodajanje zlasti medenega peciva ang.: production and/or selling of honey pastry* nem.: Lebkuchenbäckerei f. 2. izdelovanje in/ali prodajanje pijač iz medu ali z dodatkom alkohola ang.: production and/or selling of drinks, made of honey with addition of alcohol* nem.: Herstellung und/oder Verkauf von Honiggetränken mit Zugabe von Alkohol* f. medičina -e ž sladek sok, ki se izloča v cvetnih in izvencvetnih medovnikih medovitih rastlin S: nektar pRIM.: mana ang.: nectar nem.: Nektar m. medičinska čebelja paša -e -e -e ž paša, na kateri čebele na medovitih rastlinah nabirajo medičino S: nektarna čebelja paša ang.: nectar flow nem.: Nektartracht f. medišče -a s prostor v panju s satjem, v katerega čebele odlagajo medičino in mano in v njem poteka zorenje medu GL: medišče na hladno stavbo, medišče na toplo stavbo pRIM.: plodišče ang.: honey chamber nem.: Honigraum m. medišče na hladno stavbo -a......s medišče s sati, postavljenimi vzdolžno v smeri izle-tavanja čebel pRIM.: plodišče na toplo stavbo, plodišče na hladno stavbo, medišče na toplo stavbo ang.: honey chamber in cold way nem.: Honigraum im Kaltbau m. medišče na toplo stavbo -a......s medišče s sati, postavljenimi prečno na smer izleta-vanja čebel pRIM.: plodišče na hladno stavbo, plodišče na toplo stavbo, medišče na hladno stavbo ang.: honey chamber in warm way nem.: Honigraum im Warmbau m. mediščna kaseta -e -e ž del nekaterih tipov skladovničnih panjev, podoben predalu, za vstavitev satov v medišče S: strok. pog. kaseta 97 mediščna nakláda (2) PRIM.: izolator, mali Kirarjev panj, srednji Kirarjev panj, veliki Kirarjev panj ang.: honey chamber box, honey chamber eke nem.: Honigraumeinsatz m. mediščna nakläda -e -e ž naklada z medišč-nim delom panja, postavljena nad plodišče PRIM.: plodiščna naklada ang.: honey super nem.: Honigraumaufsatz m., Honigraumzarge f. mediščna zakläda -e -e ž zaklada, pritrjena na mediščni del AZ-panja PRIM.: plodiščna zaklada ang.: extension to the AZ-hive's honey chamber, attached from behind* nem.: Hintersatz zu dem AZ-Beute-Honigra-um* m. mediščni sät -ega -a m sat v mediščnem delu panja PRIM.: plodiščni sat ang.: honeycomb nem.: Honigraumwabe f., Honigwabe f. mediščno okence -ega -a s lesen okvir z mrežico in kvačicami, ki v zadnjem delu skla-dovničnega panja zapira medišče S: strok. pog. okence (2) PRIM.: plodiščno okence ang.: honey chamber window screen nem.: Honigraumfenster n. mediščno žrelo -ega -a s žrelo v mediščnem delu panja ang.: honey chamber entrance nem.: Honigraumflugloch n. mediti -im nedov., nav. 3. os. 1. izločati medičino iz cvetnih in izvencvetnih medovnikov me-dovitih rastlin ang.: to produce nectar, to secret nectar nem.: Nektar absondern v., Nektar erzeugen v. 2. izločati mano na medovitih rastlinah tako, da kaparji, ušice srkajo rastlinske sokove iz sitasti cevi rastlin in jih predelujejo ang.: to produce honeydew, to secret honeydew nem.: Honigtau absondern v., Honigtau erzeugen v. medkläda -e ž priklada, ki se panju doda med dva oddelka S: nestrok. medstavek PRIM.: nadklada, naklada, podklada, priklada, zaklada ang.: addition between two hive compartments nem.: Nebensatz zwischen zwei Stockräumen* m. medna golša -e -e ž del prebavne cevi čebele delavke, v katerem shranjuje medičino, mano, vodo od njihovega vira do vleta v panj, lat. ingluvies S: médni žel0dček, médni mehúr, nestrok. pog. medéna golša, nestrok. pog. medéni mehúr, strok. pog. golša, nestrok. sociálni žel0dček ang.: honey bag, honey sac, honey stomach nem.: Honigblase f. médna nakláda -e -e ž naklada s sati, v katerih je med ang.: honey super nem.: Honigzarge f. médna vrédnost -e -i ž vrednost čebel, zalege, satja, preračunana v količino medu, za ugotavljanje donosa v čebelarski sezoni, pomembna zlasti pri odbiri družin GL: médna vrédnost odvzéte zalége, médna vrédnost odvzétih čebél, médna vrédnost sátja v gradílniku, médna vrédnost zgrajenega sátja PRIM.: selekcíjski índeks ang.: honey countervalue nem.: Honig-Gegenwert* m. médna vrédnost odvzéte zalége -e -i----ž vrednost zalege, ki se odvzame družini, preračunana v količino medu, za ugotavljanje donosa v čebelarski sezoni, pomembna zlasti pri odbiri družin ang.: honey countervalue of the brood, taken away from a bee colony* nem.: Honig-Gegenwert der von dem Bienenvolk entnomenen Brut* m. médna vrédnost odvzétih čebél -e -i----ž vrednost čebel, ki se odvzamejo družini, preračunana v količino medu, za ugotavljanje donosa v čebelarski sezoni, pomembna zlasti pri odbiri družin ang.: honey countervalue of the bees, taken away from a bee colony* nem.: Honig-Gegenwert der von dem Bienenvolk entnomenen Bienen* m. médna vrédnost sátja v gradílniku -e -i......ž vrednost satja, ki ga družina naredi v gradil-niku, preračunana v količino medu, za ugotavljanje donosa v čebelarski sezoni, pomembna zlasti pri odbiri družin ang.: honey countervalue of comb, drawn by a bee colony in the building frame* nem.: Honig-Gegenwert des Wabenwerks, gebaut vom Bienenvolk im Baurahmen* m. médna vrédnost zgrajénega sátja -e -i----ž vrednost satja, ki ga naredi družina, preračunana v količino medu, za ugotavljanje donosa v čebelarski sezoni, pomembna zlasti pri odbiri družin 98 Mehringova sátnica ang.: honey countervalue of comb, drawn by a bee colony* nem.: Honig-Gegenwert des von dem Bienenvolk gebildeten Wabenwerks* m. médni loncek -ega -čka m del satja v gnezdu neželatih čebel in čmrljev za hrambo medu S: nestrok. medéni löncek ang.: honey cup nem.: Honigbecher m. médni mehúr -ega -ja m ^ médna g0lša médni pokrovec -ega -vca m ^ voščéni po-krövec (1) médni želodcek -ega -čka m ^ médna g0lša médno-obnóžinski sát -ega -a in médno-obno-žinski sát -ega -a m sat z medom in cvetnim prahom S: nestrok. medéno-obnóžinski sát ang.: honey-pollen comb nem.: Honig-Pollen-Wabe f. médno sátje -ega -a s ^ medéno sátje (1, 2) médno-sladkórna pogáca -e -e ž ^ medéno- sladkórna pogáca, sladkórno-medéna pogáca médno-sladkórna raztopina -e -e ž ^ medéno-sladkórna raztopina, sladkórno-medéna raztopina médno-sladkórno testó -ega -á s ^ medéno- sladkórno testó, sladkórno-medéno testó medonosna cebéla -e -e ž gospodarsko pomembna prava čebela iz vrste Apis mellifera S: cebéla medarica, medarica (1), domáca cebéla, zahódna medonösna cebéla ang.: honey bee, hive bee nem.: Honigbiene f., honigtragende Biene* f. medonosna cebélja páéa -e -e -e ž paša, na kateri čebele nabirajo medičino, mano ang.: honey pasture nem.: Honigtracht f. medonosna drevésna vrsta -e -e -e ž drevesna vrsta, na primer akacija, kostanj, ki obilneje izloča zlasti medičino, ali na primer smreka, hoja, na kateri ušice, kaparji izločajo mano ang.: nectariferous tree species nem.: honigerzeugende Baumart* f. medonosna rastlina -e -e ž ^ medovita rastlina medonosnica -e ž strok. pog. ^ medovita rastlina medovita rastlina -e -e ž rastlina, ki nudi čebelam medičinsko in/ali občasno manino pašo, navadno tudi pelodno S: medéca rastlina (1), medonösna rastlina, strok. pog. medonösnica ang.: bee plant, nectar plant nem.: Bienenpflanze f., Nektarpflanze f., Trachtpflanze f. medovitost -i ž lastnost rastline, da iz cvetnih in izvencvetnih medovnikov izloča medičino in/ali da je gostiteljica ušicam in kaparjem, ki izločajo mano ang.: feature of a plant to provide nectar or honeydew* nem.: Eigenschaft Nektar zu erbringen* f., Eigenschaft Honigtau zu erbringen* f., Trachtergiebigkeit* f. medovnik -a m žleza, navadno v cvetu, ki izloča medičino S: nektarij GL: cvetni medovnik, izvencvetni medovnik ang.: nectary nem.: Honigdrüse f. med samotok medu -oka in meda -oka m med, pridobljen z iztekanjem, brez centrifugiranja, stiskanja iz odkritih satov S: odtočeni med, strok. pog. samotok ang.: drained honey nem.: Tropfhonig m. med s satjem medu----in meda----m med, ki dalj časa ne kristalizira in v katerem so kosi pokritega deviškega satja PRIM.: satje v medu ang.: chunk honey, cut comb honey nem.: Wabenhonig m. medstavek -vka m nestrok. ^ medklada medstena -e ž nestrok. ^ satnica medved -eda m nestrok. pog. ^ rjavi medved medvedova taca -e -e ž nav. mn. ^ dežen medvejka -e ž nav. mn. okrasni grmi s pokončnimi šibastimi vejami in z drobnimi belimi ali modrikastordečimi cvetovi, oblikovanimi na koncu poganjkov v socvetja, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Spirea spp. ang.: spirea nem.: Spierstrauch m. med v satju medu----in meda----m med, ki se kot živilo uporablja s satjem vred ang.: chunk honey, comb honey nem.: Wabenhonig m. mehki osat -ega -a m rastlina z rumenkastoze-lenimi ovršnimi listi, ki raste na vlažnih travnikih, v močvirjih, ob potokih in si na njenih cvetovih čebele poškodujejo krila, lat. Cirsi-um oleraceum S: srpje ang.: cabbage thistle nem.: Kohl-Kratzdistel f. Mehringova satnica -e -e in mehringova satni-ca -e -e [mering-] ž nekdaj satnica, izdelana s pomočjo dveh hruškovih plohov, z negativno obliko podlag satnih celic, med katera se 99 mehûrnik vstavi tanka, sveže narejena voščena plošča, na katero se pod pritiskom odtisnejo dna celic, imenovana po konstuktorju Johannesu Mehringu ang.: Mehring-type of comb foundation nem.: Mittelwand nach Mehring f. mehûrnik -a m nestrok. pog. ^ latnati mehürnik melanin -a m črno do rjavo telesno barvilo, s katerim je obarvana hitinjača žuželk ang.: melanin nem.: Melanin n. melanoza -e ž vsaka od več bolezni čebel, na primer počrnelost jajčnikov, ki jih povzročajo različni mikroorganizmi, pri kateri se zaradi kopičenja melanina spremeni barva notranjih organov S: pocrnélost jajčnikov ang.: melanosis nem.: Eischwarzsucht f., Melanose f. melecitoza -e in melicitöza -e ž trisaharid v medu, sestavljen iz dveh molekul glukoze, med katerima je vezana molekula fruktoze, ki povzroča hitrejšo kristalizacijo kot druge vrste sladkorja ang.: melecitose nem.: Melezitose f. melecitozna čebélja paša -e -e -e in melicitö-zna čebélja paša -e -e -e ž paša z nadpovprečnim deležem melecitoze v mani ang.: melecitose honey flow nem.: Melezitosetracht f. melecitozni méd -ega medù in -ega méda in me-licitözni méd -ega medù in -ega méda m med z večjo vsebnostjo melecitoze ang.: melecitose honey nem.: Melezitosehonig m. melecitozno medênje -ega -a in melicitözno medênje -ega -a s medenje z nadpovprečnim deležem melecitoze v mani ang.: melecitose honeydew flow nem.: Melezitosetracht f. melicitoza -e ž gl. melecitöza melicitozna čebélja paša -e -e -e ž gl. melecitö- zna čebélja paša melicitozni méd -ega medù in -ega méda m gl. melecitözni méd meliponina meliponin s mn. neželate čebele iz rodu Melipona spp. ang.: stingless bees nem.: stachellose Bienen f. pl. melisa -e ž nestrok. pog. ^ navadna melisa méra AŽ -e -- [aže] ž ^ AŽ^ra merilni satnik -ega -a m na enake kvadrate vo- doravno in navpično z žico predeljen satnik, ki služi za ugotavljanje površine zalege v panju ali količine pokritega medu za zimsko zalogo ang.: measuring frame nem.: Mefirahmchen n. mešalna palica -e -e ž nerjavna jeklena palica, z enega konca izdelana v obliki spirale, lopatice ali vetrnice, z drugega oblikovana za vpetje v vrtalni stroj ali podobno napravo, zlasti za mešanje med pripravo kremnega medu ang.: stirring stick nem.: Ruhrstab m. mešalnik na električni pogon -a......m večja posoda iz nerjavne pločevine z vodovodno pipo pri dnu, z mešalno palico na elek-tromotorni pogon za pripravo zlasti sladkorne raztopine ang.: electrically driven mixer nem.: elektrisch betriebenes Ruhrgerat n. mešalnik za med -a----m naprava s plastično ali nerjavno posodo, opremljeno z mešali na elektromotorni pogon in s časovno uravnavo vrtenja, z odtočno pipo za pripravo zlasti kremnega medu ang.: honey mixer nem.: Honigmischer m. mešani med -ega medu in -ega meda m med iz medičine in mane ali iz medičine različnih izvorov ang.: blended honey nem.: Mischhonig m. mešičkasta zalega -e -e ž čebelja zalega, zbolela za nalezljivo virusno boleznijo pokrite zalege in mladih delavk, z ličinkami vrečka-ste oblike, ki se pojavlja navadno spomladi in poleti S: vrečkasta zalega ang.: sack brood nem.: sackbrut f. meta -e ž nav. mn. zelnate rastline, navadno z vijoličastimi cvetovi v klasastih ali glavičastih socvetjih, ki nudijo čebelam bogato medičin- sko in skromnejšo pelodno pašo, lat. Mentha spp. ang.: mint nem.: Minze f. metanojska kislina -e -e ž ^ mravljinčna kislina metanol -a m najenostavnejši alkohol v fer-mentiranem medu ang.: methanol nem.: Methanol n. 100 mlada matica metoda narêjanja rôjev Taranova -e......ž narejanje rojev, navadno pri nakladnem čebelarjenju, z ometanjem družine v rojilnem razpoloženju na desko, poševno nameščeno in nekoliko odmaknjeno od brade panja, imenovana po Georgiju Filipoviču Taranovu ang.: Taran method nem.: Taran-Methode f. métovec -vca m strok. pog. ^ métov méd métov méd -ega medù in -ega méda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih mete in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. métovec ang.: mint honey nem.: Minzehonig m. metuljnica -e ž nav. mn. rastline z metuljastimi cvetovi, ki pogosto nudijo čebelam medičin-sko in pelodno pašo, lat. Fabaceae ang.: papillionaceous plant nem.: Schmetterlingsblütler m. metulj smrtoglavec -a -vca m ^ smrtoglavec Millerjeva dodajalna matičnica -e -e -e in mil-lerjeva dodajalna matičnica -e -e -e ž podolgovata matičnica iz kovinske mrežice, na koncih zaprta z različno dolgima lesenima čepoma, krajši z luknjo premera 6 mm s kosom matične rešetke na notranji strani, daljši z luknjo premera 8 mm, ki se zapolnita s sladkornim testom, imenovana po konstruktorju C. C. Millerju ang.: Miller-type queen cage nem.: Miller-Zusätzkäfig m. Millerjeva metoda vzrêje matic -e -e----ž vzreja matic, pri kateri se v matičar vstavi satnik s štirimi koničastimi trakovi satnic, ki se potem, ko jih čebele dogradijo in v celice matica odloži jajčeca, prestavijo navadno v brezmatični rednik, da čebele na robovih sata zgradijo matičnike, imenovana po C. C. Millerju ang.: Miller method of queen rearing nem.: Königinnenzuchtmethode nach Miller f. Millerjev pitalnik -ega -a in millerjev pitalnik -ega -a m pitalnik v velikosti širine in dolžine naklade, visok od 40 mm do 80 mm, ki se pri nakladnih panjih namesti nad čebelje gnezdo, imenovan po konstruktorju C. C. Millerju ang.: Miller hive top feeder nem.: Miller-Futtertrog m. mirnost čebél -i -- ž dedna lastnost družine, ki se kaže v nenapadalnosti, da čebele ob čebe- larjevem posegu v panj mirno sedijo na zalegi ang.: gentleness nem.: Sanftmut m., Wabensitz m. miš miši ž nav. mn. majhni glodavci z golim repom, ki zlasti pozimi zlezejo skozi prevelika žrela v panje, v katerih uničujejo satje in vznemirjajo čebele, lat. Muridae ang.: mouse nem.: Maus f. mišica dilatator -e -ja ž ^ mišica raztegovalka mišica konstriktor -e -ja ž ^ mišica stiskalka mišica raztegovalka -e -e ž mišica, ki v organizmu žuželk, tudi čebel, omogoča gibanje dela telesa, na primer okončin, kril, tipalnic, ali širjenje posameznega organa, na primer srca, žil, prebavne cevi, lat. musculus dilatator S: mišica dilatator GL: mišica raztegovalka zadka PRIM.: mišica stiskalka ang.: dilatator muscle nem.: Dilatatormuskel m. mišica raztegovalka zadka -e -e -- ž mišica, ki v organizmu žuželk, tudi čebel, širi zadek in s tem omogoča dihanje, musculus dilatator abdominalis PRIM.: mišica stiskalka zadka ang.: protrector muscle nem.: Protraktormuskel m. mišica stiskalka -e -e ž mišica, ki v organizmu žuželk, tudi čebel, omogoča gibanje dela telesa, na primer okončin, kril, tipalnic, ali krčenje posameznega organa, na primer srca, žil, prebavne cevi, lat. musculus konstrictor S: mišica konstriktor GL: mišica stiskalka zadka PRIM.: mišica raztegovalka ang.: constrictor muscle nem.: Konstriktormuskel m. mišica stiskalka zadka -e -e -- ž mišica, ki v organizmu žuželk, tudi čebel, krči zadek in s tem omogoča dihanje, lat. musculus konstrictor abdominalis PRIM.: mišica raztegoval-ka zadka ang.: retractor muscle nem.: Retraktormuskel m. mlada čebela -e -e ž ^ mladica mlada matica -e -e ž 1. čebelja matica, zlasti prvo leto po izleženju ang.: young queen nem.: Jungkönigin f. 2. matica, ki se izleže, ko stara matica ob rojenju zapusti panj ang.: unmated queen nem.: unbegattete Jungkönigin f. 101 mláda zaléga mláda zaléga -e -e ž ^ odkrita zaléga, népokrita zaléga mladica -e ž čebela, ki opravlja dela v panju in še ne izletava S: mláda čebéla ang.: house bee, young bee nem.: Jungbiene f. mladóstni hormón -ega -a m ^ juvenilni hormón mlécek -čka m strok. pog. ^ matični mteček mléckanje -a s strok. pog. pridobivanje matičnega mlečka ang.: royal jelly production, bee milk production nem.: Gewinnung von Bienenmilch f. mléckar -ja m strok. pog. čebelar, ki se ukvarja s pridobivanjem matičnega mlečka ang.: royal jelly producer, bee milk producer nem.: Bienenmilch-Hersteller m. mlécna kislina -e -e ž brezbarvna, gosto tekoča higroskopična organska kislina, ki nastaja v mišicah ob pomanjkanju kisika in pri fermen-taciji sladkorjev, tudi tistih v cvetnem prahu in medu, in se uporablja za zatiranje varoze in invertiranje saharoze ang.: lactic acid, milk acid nem.: Milchsäure f. mlécna žteza -e -e ž ^ goltna žteza, krmilna žte-za mlécni sládkor -ega -órja m disaharid iz molekule glukoze, vezane na molekulo galaktoze, sestavina mleka, v manjših količinah tudi v medu S: laktóza ang.: milk sugar nem.: Milchzucker m. mlécnokislinsko vrenje -ega -a s zaporedje kemičnih reakcij, pri katerem z delovanjem fermentov mlečnokislinskih bakterij nastaja mlečna kislina PRIM.: fermentácija ang.: lactic-acid fermentation nem.: Milchsäuregärung f. mlécno-sladkórna raztopina -e -e ž raztopina sladkorja, posnetega mleka in vode v različnih razmerjih za krmljenje čebel, zlasti v spomladanskem času ang.: milk-sugar syrup nem.: Milch-Zucker-Sirup m. mnóžični cebélji róp -ega -ega -a m rop z veliko čebelami, zlasti pri čebelarjevih nepravilnih posegih v panj navadno v brezpašni dobi ang.: massive robbery nem.: massenhafte Räuberei f. močiti m0čim nedov. 1. v zvezi s čebelja družina oddajati odvečno vlago na oblogo za paženje panja in notranjost panjskih sten ob prezimo-vanju ang.: to give off moisture nem.: Nässe abgeben v. 2. v zvezi s čebelja družina oddajati vlago, kar je ob hladnih jutrih v obliki kapljic opazno na bradah tik pred žreli panjev ang.: to produce moisture nem.: Stocknässe bilden v. močna čebelja družina -e -e -e ž družina, ki ima v določenem letnem obdobju nadpovprečno število čebel S: živalna čebelja družina ang.: strong bee colony nem.: starkes Bienenvolk n. močno puhasta lahnida -- -e -e ž strok. pog. ^ močno puhasta smrekova ušica močno puhasta smrekova ušica —e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi stranskih tankih in zasenčenih vej smreke in izloča mano, lat. Lachniella (= Cinara) costata S: strok. pog. puhasta smrekova ušica (1), strok. pog. močno puhasta lahnida, strok. pog. puhasta ušica (1) ang.: spruce wooly aphid nem.: Stark bemehlte Fichtenrindenlaus f. modri glavinec -ega -nca m rastlina z modrimi cvetovi v koških, ki raste zlasti kot plevel med žitom in nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Centaurea cyanus S: plavica ang.: cornflower nem.: Kornblume f. monosaharid -a m ogljikov hidrat v obliki brezbarvnih, v vodi dobro topnih kristalov sladkega okusa, katerih molekul ni mogoče razcepiti v manjše S: enostavni sladkor PRIM.: disaharid, polisaharid, sestavljeni sladkor ang.: monosaccharide nem.: Monosaccharid n., Monose f. montažni čebelnjak -ega -a m ^ zložljivi čebelnjak morfološka značilnost čebel -e -i -- ž značilnost čebeljega telesa, ki se nanaša na njegovo zgradbo, podobo ang.: morphologic characteristic of honeybees nem.: morphologische Eigenschaft der Bienen f. moriti čebele -im -- nedov. 1. nekdaj jeseni z žveplenim dimom uničevati čebele zaradi pridobivanja medu z odvzemanjem satja iz panja 2. zaradi hude gnilobe čebelje zalege z žveplenim dimom uničevati čebele 102 nadomestno krmljenje ang.: to sulphur bees nem.: Bienen abschwefeln v. motiv narobe svetä -a----m na panjskih končnicah upodobljen šaljiv motiv z zamenjanimi vlogami ljudi in živali glede na realni svet, ko na primer lisica s puško meri na lovca ali živali nesejo lovca k pogrebu ang.: the world-turned-upside-down theme nem.: Verkehrte-Welt-Motiv n. motnja propädanja čebeljih družin -e......ž K: CCD postopno izginjanje čebel v panjih s še ne docela pojasnjenimi vzroki ang.: colony collapse disorder nem.: Bienenvolk-Kollaps m. motorno gonilo -ega -a s priprava z elektromotorjem in s polžem na letvi za pogon koša, ki se pritrdi na obod točila ang.: motor drive nem.: Motorantrieb m. mrävlja -e ž nav. mn. drobne žuželke, ki živijo v velikih skupinah, nekatere vrste razjedajo les, druge zlezejo v panje, kjer zlasti vznemirjajo čebele, lat. Formicidae ang.: ant nem.: Ameise f. mravljinčna kislina -e -e ž brezbarvna, hlapljiva organska kislina v naravnem okolju, tudi v izločkih nekaterih žuželk, zlasti mravelj, ki se uporablja za sonaravno zatiranje varoze S: metanojska kislina ang.: formic acid nem.: Ameisensäure f. mrežasti vložek -ega -žka m pri nakladnem panju navadno lesen premični okvir z žično, plastično mrežo za preprečevanje prehajanja čebel, matice in trotov iz enega dela panja v drugega S: notranji pokrov (3), strok. pog. žična mreža ang.: wire mesh screen nem.: Gittereinlage n. mrežasti zračnik -ega -a m ^ prezračevalna rešetka mrežasto oko -ega očesa s ^ sestavljeno oko mreža za zračenje -e----ž ^ prezračevalna rešetka mrtva kopriva -e -e ž nav. mn. rastline z dvo-ustnatimi rdečimi, belimi ali rumenimi cvetovi, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Lamium spp. ang.: dead nettle nem.: Taubnessel f. mrtvica -e ž mrtva čebela delavka ang.: dead worker bee nem.: abgestorbene Arbeitsbiene f. mrzla stavba -e -e ž ^ hladna stavba muha grbavka -e -e ž pol centimetra dolga, navadni muhi podobna žuželka z izbočenim oprsjem, ki odlaga jajčeca na čebelje ličinke v bolnih družinah, lat. Phora incrassata ang.: scuttle fly nem.: Buckelfliege f. mukozna žleza -e -e ž ^ sluzna žleza mumificirana ličinka -e -e ž ličinka, odmrla in otrdela, navadno pri poapneli zalegi ang.: mummified larva nem.: mumifizierte Larve f. mumificirati -am dov. in nedov., v zvezi s čebele z zadelavino prevleči odmrle organizme, tujke v panju, da otrdijo in se prenehajo razkrajati ang.: to mummify nem.: mumifizieren v. N nabiralka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ pašna čebela nabiralna vnema -e -e ž lastnost družine, ki se kaže v izrazitem prinašanju medičine, mane v panj S: pašna vnema ang.: foraging zeal nem.: Sammeleifer m. nabiralni nagon -ega -ona m nagon čebel, da nabirajo in prinašajo medičino, mano, cvetni prah v panj S: pašni nagon ang.: foraging instinct nem.: Sammelinstinkt m. nabirati med -am -- nedov., nestrok., v zvezi s čebele srkati medičino, mano na medovitih rastlinah in jo spravljati v medno golšo ang.: to collect honey, to gather honey nem.: Honig sammeln v. nadgoltnik -a m ^ nadžrelni ganglij nadklada -e ž nekdaj premični dodatek, ki se panju doda zgoraj pRIM.: medklada, naklada, podklada, priklada, zaklada ang.: hive box, added from the top* nem.: von oben beigegebene Zarge* f. nadomestno krmljenje -ega -a s krmljenje družine, da se nadomesti neustrezna hrana za prezimovanje ang.: supplemental feeding 103 nadžršlni gánglij nem.: Nachfütterung f. nadžrelni gánglij -ega -a m vsak od ganglijev v dveh parih nad žrelom v čebelji glavi S: nadgöltnik ang.: supra-oesophageal ganglion nem.: Oberschlundganglion n. nagon -ona m dedna lastnost čebel, ki se kaže v teženju k določenemu ravnanju, k določeni dejavnosti v panju ali zunaj njega GL: čistilni nagon, gradilni nagon, nabirálni nagon, rojilni nagon ang.: impulse, instinct nem.: Trieb m. nájlonski k0nični filter -ega -ega -tra m priprava za cejenje medu v obliki stožca iz goste najlonske mreže, ki ob uporabi grelne spirale ne prepušča drobnih kristalov, da se odloži kristalizacija medu ang.: nylon conical strainer nem.: Nylonspitzsieb n. Naj medí! slovenski čebelarski pozdrav, ki izraža željo po obilnem medenju ang.: May there be a good honey flow! (Slovenian beekeepers' greeting)* nem.: Volle Honigtöpfe! (slowenischer Imkergruß)* nakláda -e ž premični del nakladnega panja v obliki oboda, zlasti za namestitev satja S: nestrok. nastávek GL: Dádantova nakláda, desétsátna nakláda, dvótretjinska nakláda, Fár-rarjeva nakláda, LR-nakláda, mediščna nakláda, médna nakláda, nakláda DB-pánja, nizka nakláda, plodišče v dvéh nakládah, plodiščna nakláda, pod-stávljena nakláda, polovična LR-nakláda, polovična mediščna nakláda, polovična nakláda, spódnja na-kláda, stándardna nakláda, visoka nakláda, zgórnja nakláda PRIM.: medkláda, nadkláda, podkláda, prikláda, zakláda ang.: hive box nem.: Zarge f., Bienenkiste f. nakláda DB-pánja -e -- [daba] ž naklada Da-dant-Blattovega panja, plodiščna z 11 visečimi satniki zunanje mere 440 mm x 300 mm, mediščna z 11 visečimi satniki zunanje mere 440 mm x 145 mm ang.: DB-hive box nem.: DB-Zarge f. nakláda LR -e -- [eler] ž ^ LR-nakláda nakládni pánj -ega -a m panj z upravljanjem od zgoraj, s sestavljivimi deli, ki se nalagajo drug vrh drugega, da je mogoče poljubno povečevati ali zmanjševati prostornino GL: dvonakladni panj, kvadratasti nakladni panj, nizko-nakladni LR-panj, nizkonakladni panj, vècnakladni panj PRIM.: listovni panj, skladovnični panj ang.: box hive nem.: Magazin n., Magazin-Beute f. naklâdni panjski sistém -ega -ega -a m 1. panjski sistem za čebelarjenje v nakladnih panjih S: strok. pog. nakladni sistém PRIM.: nakladno čebelarjenje ang.: box hive system nem.: Magazinbeutensystem n. 2. čebelarjenje v nakladnih panjih S: strok. pog. nakladni sistém ang.: box hive beekeeping nem.: Magazinbeuten-Betriebsweise f. nakladni sistém -ega -a m strok. pog. ^ nakladni panjski sistém (1, 2) nakladno čebelarjenje -ega -a s čebelarjenje v nakladnih panjih PRIM.: nakladni panjski sistém ang.: keeping bees in box hives nem.: Imkern mit Magazinbeuten n., Magazinbeuten-Betriebsweise f. nalèt -éta m okrepitev družine s pašnimi čebelami v panju, ki se postavi na prvotno mesto drugam prestavljenega panja ang.: -nem.: Zuflug m. 104 nastavljanje naletenec -nca m umetna družina iz naletenih čebel, ki se vrnejo na prvotno mesto drugam prestavljene družine, in z dodano matico ang.: colony consisting of bees, returned to the former site of the relocated colony* nem.: Flugling m. naletene čebele -ih čebel ž mn. čebele, ki se zaradi okrepitve na novo nameščene družine vrnejo na prvotno mesto drugam prestavljene družine ang.: bees, returned to the former site of the relocated colony* nem.: zugeflogene Bienen f. pl. naletna deska -e -e ž deska pred panji v dolžini čebelnjaka, na katero posebno ob obilni paši sedajo čebele ob vračanju v panje ang.: alighting board nem.: Anflugbrett n. nalezljiva bolezen -e -zni ž bolezen, ki jo pri čebelah povzročajo virusi, bakterije, plesni in se prenaša z neposrednim stikom ali s posrednikom S: kužna bolezen ang.: infectious disease nem.: Bienenseuche f. napajalnik -a m navadno posoda s čisto vodo za napajanje čebel ang.: drinking place nem.: Bienentränke f. napajanje čebel -a -- s oskrba čebel z vodo ang.: water supply nem.: Wasserversorgung f. napenjalec žice -lca -- m čebelarski pripomoček z dvema vrtečima se zobatima koleščkoma na koncu plastičnega ročaja v obliki črke U, ki se uporablja za napenjanje žice v satnikih ang.: frame wire tightener nem.: Rähmchendrahtspanner m. napenjalnik -a m del spenjalnega obroča na pokrovu posode za med za njeno neprodušno zapiranje ang.: tightening lever nem.: Spannbügel m. naravni matičnik -ega -a m ^ matičnik (1) naravni med -ega medu in -ega meda m med, ki mu ni nič dodano ali odvzeto ang.: natural honey nem.: naturbelassener Honig m., Naturhonig m. naravni roj -ega roja m večja skupina čebel, ki zaradi rojilnega razpoloženja v družini navadno skupaj s staro matico in troti izleti iz panja S: roj (1) ang.: natural swarm nem.: Naturschwarm m. narejanje čebeljih družin -a----s pridobivanje novih družin z zaleženimi, obnožinskimi in medenimi sati ali z ometenimi čebelami iz ene ali več družin in s pokritim matičnikom ali z dodano matico S: narejanje rojev ang.: forming nucleus colonies, making up nucleus colonies, starting new colonies nem.: Ablegerbildung f. narejanje rojev -a -- s ^ narejanje čebeljih družin narejenec -nca m strok. pog. umetno narejena družina iz enega sata ali več satov zalege, medenega sata, obnožinskega sata in dodane matice ali matičnika S: narejeni roj, sestavljenec PRIM.: ometenec, umetna čebelja družina ang.: nucleus colony nem.: Ableger m. narejenec brez zalege -nca -- -- m ^ ometenec narejeni roj -ega roja m ^ narejenec Nasanova žleza -e -e ž ^ Nasonova žleza Nasanov feromon -ega -a m ^ feromon Nasono-ve žleze naseljeni plemenilnik -ega -a m manjši panj, v katerem so čebele za oskrbo matice pred oprašitvijo in po njej ang.: established mating hive nem.: besiedeltes Begattungskästchen n. Nasonova žleza -e -e ž vonjavna žleza na prednjem robu sedmega hrbtnega okrova na zadku čebele delavke, ki izloča feromon, imenovana po Nikolaju Viktoroviču Nasonovu S: Nosanova žleza, Nasanova žleza, dišavna žleza ang.: Nasonov's organ, Nassanoff 's gland nem.: Nassanoffdrüse f., Nassanoffsche Drüse f. Nasonov feromon -ega -a m ^ feromon Na- sonove žleze nastavek -vka m nestrok. ^ naklada nastavek matičnika -vka -- m 1. želodovi kapici podoben voščen lonček, ki ga čebele naredijo navadno na spodnjem in stranskih robovih sata, kadar družina prehaja v rojilno razpoloženje ali zaradi preleganja S: matični lonček (1), strok. pog. matičnik (2), matični nastavek ang.: queen cell cup nem.: Weiselnäpfchen n., Weiselwiege f. 2. strok. pog. ^ umetni matični lonček, umetni nastavek matičnika nastavljanje -a s vstavljanje satja spomladi v 105 natrijev hidroksid medišče, ko se odpre plodišče, da se družini poveča prostor ang.: -nem.: -natrijev hidroksid -ega -a m spojina natrija s hidroksilno skupino (NaOH), ki se v vodni raztopini uporablja za razkuževanje panja in čebelarskega orodja S: lužni kamen PRIM.: natrijev lug ang.: caustic soda, soda lye, sodium hydroxide nem.: Ätznatron n., kaustische Soda f., Natriumhydroxid n. natrijev lug -ega -a m vodna raztopina natrijevega hidroksida za razkuževanje lesenih delov panja in čebelarske opreme, navadno ob pojavu hude gnilobe čebelje zalege PRIM.: natrijev hidroksid ang.: natron lye nem.: Natronlauge f. navadna dobra misel -e -e -sli ž zdravilna rastlina z drobnimi, navadno škrlatnimi cvetovi v latasto kobulastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Origanum vulgare S: nestrok. pog. dobra misel ang.: oregano, wild marjoram nem.: Dost m., wilder Majoran m., Wintermajoran m. navadna kalina -e -e ž grm s suličastimi listi, belimi cvetovi v metličastih socvetjih in črnimi jagodami, ki nudi čebelam dobro medičin-sko in skromno pelodno pašo, lat. Ligustrum vulgare S: nestrok. pog. kalina ang.: wild privet nem.: Gewöhnlicher Liguster m., Rainweide f. navadna krvenka -e -e ž močvirska rastlina s pokončnimi stebli, suličastimi listi in vijoličastimi cvetovi v klasastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in dobro pe-lodno pašo, lat. Lythrum salicaria S: nestrok. pog. krvenka ang.: purple loosestrife nem.: Blut-Weiderich m. navadna lipa -e -e ž gozdno ali parkovno drevo s srčastimi listi in dišečimi cvetovi v ščitastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Tilia platyphyllos S: nestrok. pog. lipa ang.: broad-leaved lime, large-leaved lime nem.: Gewöhnliche Sommer-Linde f. navadna mahonija -e -e ž zimzeleni okrasni grm s trnato nazobčanimi usnjatimi listi in rumenimi cvetovi v pokončnih grozdastih ali metličastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Mahonia aquifolium S: nestrok. pog. mahonija ang.: oregon grape nem.: Machonie f. navadna melisa -e -e ž zelnata rastlina navadno s pokončnim razvejenim steblom in belimi, modrikastimi, bledorožnatimi ali rumenkastimi cvetovi, ki nudi čebelam dobro medi-činsko in skromno pelodno pašo, lat. Melissa officinalis S: nestrok. pog. melisa ang.: lemon balm nem.: Melisse f. navadna nokota -e -e ž zelnata rastlina s poleglimi ali pokončnimi golimi ali nekoliko dlakavimi stebli ter rumenimi cvetovi v šči-tastih socvetjih na koncih stebel in stranskih vejic, rastoča po travnikih, pašnikih, gozdnih obronkih, ki nudi čebelam zelo dobro medi-činsko in pelodno pašo, lat. Lotus cornicula-tus S: nestrok. pog. nokota ang.: common bird's foot treefoil nem.: Gewöhnlicher Hornklee m. 106 navadni rožmarin navadna ogrščica -e -e ž kolerabi sorodna rastlina z rumenimi cvetovi, ki se goji zaradi oljnatega semena in nudi čebelam odlično medičinsko in pelodno pašo, lat. Brassica napus S: nestrok. pog. ogrščica, oljna ogrščica ang.: rape nem.: Raps m., Rapskohl m. navadna smreka -e -e ž iglasto gozdno drevo s temno zelenimi, koničastimi iglicami in visečimi storži, ki občasno nudi čebelam odlično manino pašo, lat. Picea abies S: nestrok. pog. smreka ang.: Norway spruce nem.: Fichte f., Rottanne f. navadna sončnica -e -e ž kulturna rastlina z velikim okroglim rumenorjavim socvetjem v košku na visokem steblu, ki se goji predvsem zaradi olja, in nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Helianthus annuus S: nestrok. pog. sončnica ang.: sunflower nem.: Gewöhnliche Sonnenblume f. navadna strigalica -e -e ž rjava, ploščata, po-dolgasta žuželka s kleščam podobnima izrastkoma na koncu zadka, ki vznemirja čebele, če jih več zleze v notranjost panja, lat. Forficula auricularia S: nestrok. pog. strigalica ang.: earwig nem.: Gemeiner Ohrwurm m. navadna turška detelja -e -e -e ž krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožnatordečimi cvetovi, ki nudi čebelam odlično medičinsko in pelodno pašo, lat. Onobrychis viciifolia S: esparzeta ang.: esparcet, French grass, sainfoin nem.: Futter-Esparsette f. navadni brin -ega brina m zimzelen iglast grm z drobnimi temnomodrimi jagodami, ki ob cvetenju nudi čebelam pelodno pašo, lat. Juniperus communis S: nestrok. pog. brin ang.: juniper nem.: Gewöhnlicher Wacholder m. navadni cigarar -ega -ja m visoko okrasno drevo z blizu tal razvejenim deblom, s široko okroglasto krošnjo, z belimi cvetovi v dolgih pokončnih metličastih socvetjih in rjavimi usnjatimi, cigaram podobnimi plodovi, ki nudi čebelam dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Catalpa bignonioides S: katalpa ang.: catalpa, Indian bean tree nem.: Katalpe f., Trompetenblume f. navadni jetrnik -ega -a m zimzelena rastlina s trokrpimi listi in modrimi cvetovi, ki nudi čebelam skromno zgodnjepomladansko medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Hepatica nobilis S: nestrok. pog. jetrnik ang.: liverleaf nem.: Leberblümchen n. navadni lovor -ega -a m navadno gojen zimzeleni grm ali drevo toplejših krajev z leske-tajočimi se usnjatimi listi in bledorumenimi cvetovi v listnih pazduhah, ki nudi čebelam dobro zgodnjepomladansko medičinsko in pelodno pašo, lat. Laurus nobilis S: nestrok. pog. lovor ang.: sweet bay, victor's laurel nem.: Lorbeer m. navadni mali zvonček -ega -ega -čka m rastlina z belim kimastim cvetom zvončaste oblike, ki nudi čebelam dobro zgodnjepomladansko medičinsko in pelodno pašo, lat. Galanthus nivalis S: mali zvonček, nestrok. pog. zvonček (2) ang.: snowdrop nem.: Echtes Schneeglöckchen n. navadni ognjeni trn -ega -ega -a m zelo trnat zimzeleni grm z belimi cvetovi v grozdastih socvetjih in s koralnordečimi ali rdečimi ja-godastimi plodovi v kobulih, ki nudi čebelam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Pyra-cantha coccinea S: nestrok. pog. ognjeni trn ang.: firethorn nem.: Feuerdorn m. navadni oreh -ega -eha m drevo z močnimi vejami in redko krošnjo, rumenkastozelenimi moškimi cvetovi v dolgih visečih mačicah na prejšnjeletnih poganjkih in s čašastimi ženskimi cvetovi na novih poganjkih, ki nudi čebelam dobro pelodno pašo, lat. Juglans regia S: nestrok. pog. oreh ang.: wallnut tree nem.: Nußbaum m. navadni regrat -ega -a m rastlina s podolgovatimi listi in rumenimi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki nudi čebelam dobro medičinsko in odlično pelodno pašo, lat. Taraxacum officinale S: nestrok. pog. regrat ang.: dandelion nem.: Löwenzahn m. navadni rožmarin -ega -a m grmičasta sredozemska rastlina z ozkimi, močno dišečimi listi in drobnimi modrikastimi cvetovi v kla-sastih socvetjih, ki nudi čebelam dobro medi- 107 navádni sléz činsko in skromno pelodno pašo, lat. Rosmarinus officinalis S: nestrok. pog. rožmarin ang.: rosemarry nem.: Rosmarin m. navadni slez -ega -a m zelnata rastlina s pokončnim dlakavim steblom in velikimi svet-lorožnatimi ali belimi cvetovi, ki nudi čebelam dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Althaea officinalis S: nestrok. pog. slez ang.: marsh-mellow nem.: Echter Eibisch m., Heilwurz f. navadni šipek -ega -pka m grmičasta rastlina z dolgimi trnatimi vejami in svetlorožnatimi ali belimi posamičnimi cvetovi ali cvetovi v manjših skupinah, ki nudi čebelam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Rosa canina S: nestrok. pog. šipek ang.: dogrose nem.: Hecken-Rose f., Hundsrose f. navadni volovski jezik -ega -ega -ika m zel-nata rastlina z močnim pokončnim dlakavim steblom in trobentastimi, modrikastordečimi, pozneje modrovijoličastimi cvetovi, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in dobro pe-lodno pašo, lat. Anchusa officinalis S: nestrok. pog. volövski jezik ang.: alkanet nem.: Gewöhnliche Ochsenzunge f. negovalka -e ž nav. mn., nestrok. ^ čebela krmilka Neiserjev panj -ega -a in neiserjev panj -ega -a [najzer-] m nekdaj v Prekmurju razširjen lesen ali iz slame pleten panj z visečimi sati na toplo stavbo, ki je navadno z več enakimi nameščen v skupnem obodu, imenovan po konstruktorju Györgyju Neiseiju ang.: Neiser beehive nem.: Neiser-Beute f. nektar -ja m sladek sok, ki se izloča v cvetnih in izvencvetnih medovnikih medovitih rastlin S: medičina ang.: nectar nem.: Nektar m. nektarij -a m ^ medövnik nektarna čebelja paša -e -e -e ž ^ medičinska čebelja paša nektarni med -ega medu in -ega meda m ^ cvetlični med nektarno-pelodna čebelja paša -e -e -e ž paša, na kateri čebele nabirajo medičino in cvetni prah ang.: nectar-pollen pasture nem.: Nektar- und Pollentracht f. némáka čebšla -e -e ž ^ témna cebéla némáka črna čebšla -e -e -e ž ^ témna cebéla némáka témna čebšla -e -e -e ž ^ témna če-béla néobhójena mática -e -e ž ^ néoprašéna máti- ca, nésprašéna mática néoplemenjéna mática -e -e ž ^ néoprašéna mática, nésprašéna mática néoplojéna mática -e -e ž nestrok. ^ néoprašéna mática, nésprašéna mática néoplojéno jájčece -ega -a s čebelje jajčece, ki ni oplojeno s semenom trota in se iz njega v stopenjskem razvoju od trotovske ličinke in trotovske bube razvije trot S: trótje jájcece, trótovsko jájcece ang.: unfertilized egg nem.: unbefruchtetes Ei n., unbesamtes Ei n. néopraáéna mática -e -e ž matica, ki (še) ni oprašena, osemenjena S: nésprašéna mática, néobhójena mática, néoplemenjéna mática, deviška mática, nestrok. néoplojéna mática ang.: unmated queen nem.: unbegattete Königin f. népokríta célica -e -e ž čebelja ali trotovska celica, napolnjena z medom, ali zaležena celica, ki še ni ali ni več pokrita z voščenim po-krovcem S: odkrita célica, odprta célica PRIM.: népokríti máticnik, odkriti máticnik, pokrita cebélja célica, pokrita trótovska célica, pokriti máticnik ang.: uncapped cell, unsealed cell nem.: unverdeckelte Zelle f. népokríta trotovína -e -e ž ^ odkrita trótovska zaléga, népokrita trótovska zaléga népokríta trótovska zaléga -e -e -e ž zalega z neoplojenimi jajčeci, trotovskimi ličinkami v trotovskih celicah, na katerih čebele delavke še niso naredile pokrovcev zalege S: odkrita trótovska zaléga, odkrita trotovina, népokrita troto-vina PRIM.: pokrita trótovska zaléga ang.: uncapped drone brood, unsealed drone brood nem.: unverdeckelte Drohnenbrut f. népokríta zaléga -e -e ž zalega z jajčeci, ličinkami čebel delavk v čebeljih ali trotov v trotovskih celicah, na katerih čebele delavke še niso naredile pokrovcev zalege S: odkrita zaléga, mláda zaléga PRIM.: pokrita zaléga ang.: uncapped brood, unsealed brood nem.: unverdeckelte Brut f. népokríti mát£nik -ega -a m matičnik, v katerem se matična ličinka še ni zapredla in ni 108 Nosánov feromón pokrit s pokrovcem S: odkríti máticnik PRIM.: népokríta célica, odkríta célica, pokríta cebélja célica, pokríta trótovska célica, pokríti máticnik ang.: uncapped queen cell, unsealed queen cell nem.: unverdeckelte Königinnenzelle f. népokriti méd -ega medú in -ega méda m navadno še ne zadosti zrel med v satu, ko čebele satne celice še niso pokrile z voščenimi po-krovci ang.: uncapped honey nem.: unverdeckelter Honig m. népopolna metamorfóza -e -e ž ^ népopolna preobrázba népopolna preobrázba -e -e ž razvoj iz jajčeca v odraslo žival brez stopnje bube pri nekaterih žuželkah S: népopolna metamorfóza PRIM.: popolna preobrázba ang.: incomplete metamorphosis nem.: unvollkommene Metamorphose f. neposrédno dodájanje mátic -ega -a -- s ^ dodájanje mátic na sát néprečíščeni méd -ega medú in -ega méda m med neposredno po točenju ali stiskanju, ki ni precejen ang.: unclarified honey nem.: nicht abgeschäumter Honig m. népremfóno sátje -ega -a s satje, ki ga čebele zgradijo navadno na strop panja brez čebelar-jevega poseganja ang.: fixed combs nem.: festeingebautes Wabenwerk n., Stabilbau m. néprozórni sát -ega -a m ^ crni sát nérazvitost jájčnikov -i -- ž nepopolna, nedo-končna razvitost jajčnikov pri čebelah delavkah S: zakrnélost jájcnikov ang.: atrophy of the ovaria nem.: Verkümmerung der Eierstöcke f. nérojiva čebélja družina -e -e -e ž družina, ki ni nagnjena k rojenju ang.: bee colony, disinclined to swarming* nem.: schwarmträges Bienenvolk n. nérojivost -i ž podpovprečna nagnjenost družin k rojenju PRIM.: rojívost (1, 2) ang.: disinclination to swarming nem.: Schwarmträgheit f. nésp^éna mática -e -e ž matica, ki (še) ni oprašena, osemenjena S: néoprašéna mática, néobhójena mática, néoplemenjéna mática, deví-ška mática, nestrok. néoplojéna mática ang.: unmated queen nem.: unbegattete Königin f. nezapažena čebelja družina -e -e -e ž družina, ki z izolacijskimi oblogami navadno znotraj panja ni dodatno zavarovana proti mrazu in prepihu, zlasti v zimskem času ang.: unwrapped bee colony nem.: unverpacktes Bienenvolk n., unver-schaltes Bienenvolk n. nezasedeno satje -ega -a s satje v panju, na katerem ni čebel ang.: bee-free combs nem.: bienenleere Wabe f., unbesetzte Wabe f. neželata čebela -e -e ž nav. mn. v skupnosti živeča čebela brez žela na tropskem območju ang.: stingless bee nem.: stachellose Biene f. nimfa -e ž nestrok. ^ buba (1, 2) nizka naklada -e -e ž naklada, nižja od najvišje pri določenem tipu nakladnega panja PRIM.: visoka naklada ang.: shallow hive box nem.: Flachzarge f. nizka podnica -e -e ž podnica nakladnega panja z notranjo višino oboda navadno 20 mm ang.: low bottom board nem.: flacher Unterboden m., Flachboden m. nizki sat -ega -a m sat, ki je pri določenem tipu panja nižji od najvišje standardne mere PRIM.: visoki sat ang.: shallow comb nem.: Flachwabe f. nizki satnik -ega -a m satnik, ki je pri določenem tipu panja nižji od najvišje standardne mere ang.: shallow frame nem.: Flachrähmchen n. nizkonakladni LR-panj -ega -a [eler] m LR-panj z nakladami, nižjimi od najvišje ang.: LR-hive consisting of shallow hive boxes* nem.: LR-Flachzargenbeute f. nizkonakladni panj -ega -a m nakladni panj z nakladami, nižjimi od najvišje ang.: beehive consisting of shallow hive boxes* nem.: Flachzargenbeute f. nokota -e ž nestrok. pog. ^ navadna nokota noriška čebela -e -e ž ^ kranjska čebela Nosanova žleza -e -e ž ^ Nasonova žleza Nosanov feromon -ega -a m ^ feromon Na-sonove žleze 109 nosema nosema -e ž 1. pražival, ki povzroča čebeljo bolezen nosemavost, lat. Nosema apis ang.: nosema spore nem.: Nosema Spore f. 2. strok. pog. ^ nosemavost nosemak -a m nekdaj zdravilo proti nosemavo-sti ang.: Nosemac nem.: Nosemak n. nosematoza -e ž ^ nosemavost nosemavost -i ž zajedavska bolezen v srednjem črevesu odraslih čebel, ki jo povzroča pražival nosema, lat. nosemosis apium S: no-semoza, nosematoza, strok. pog. nosema (2) ang.: nosema disease nem.: Nosematose f., Nosemose f., Nosemo-sis f. nosemoza -e ž ^ nosemavost nosilka za med -e----ž zložljiv, kartonski škatli podoben pripomoček za prenašanje kozarca medu, navadno kot darila ang.: gift bag for honey jar nem.: Geschenktüte für Honigglas f. notranja mera satnika -e -e -- ž vsaka od dveh razdalj med obema paroma vzporednih letev satnika z notranje strani PRIM.: zunanja mera satnika ang.: inner frame dimension nem.: Rähmchen-Innenmaß n. notranja pršica -e -e ž nav. mn. ^ pršica (2) notranji pokrov -ega -ova m 1. pri nakladnem panju lesena, lesonitna plošča z okvirjem, s katero je pokrita vrhnja naklada, in z odprtino za prehajanje čebel ob krmljenju ali za vstavitev begalnice 2. pri nakladnem panju lesena, lesonitna plošča z okvirjem z zaprto odprtino za ločitev družin, ki sta nameščeni druga vrh druge zlasti zaradi medsebojnega ogrevanja v hladnem obdobju S: vmesni pokrov ang.: inner cover nem.: Innendeckel m. 3. ^ mrežasti vložek nožnica -e ž del spolnega organa matice med skupnim jajcevodom in spolno odprtino, v katero ob združitvi trot vbrizgne seme ang.: vagina nem.: Scheide f., Vagina f. nožnični prekat -ega -a m del spolovila matice, v katerem se ob parjenju kopiči trotovsko seme, ki v približno 24 urah preide skozi semensko odvodnico v semensko mošnjico ang.: -- nem.: -- nožnični zatič -ega -iča m kožnata guba v nožnici matice, ki zapira prehod iz nožnice v nožnično preddverje, ob oprašitvi preprečuje iztekanje semenske tekočine in pri zaleganju zadržuje čebelja jajčeca, da se oplodijo, lat. bursa copulatrix S: matičina bürza ang.: valvefold nem.: Scheidenzapfen m. nožnično preddverje -ega -a s del spolnega organa med nožnico in spolno odprtino pri matici za začasno hrambo trotovskega semena ang.: vaginal vestibule nem.: Scheidenvorhof m. nož za izpodrezovanje noža----m daljši nož za izrezovanje satja v panjih z nepremičnim satjem ang.: knife for cutting out combs nem.: Messer zum Ausschneiden der Waben n. nubska čebela -e -e ž ^ jemenska čebela nukleus -a m ^ plemenilnik nunka -e ž rastlina s črtalastimi listi, ki zgodaj spomladi požene iz gomolja navadno bele cvetove in nudi čebelam dobro medičinsko in odlično pelodno pašo, lat. Crocus vernus albiflorus PRIM.: pomladanski žafran ang.: spring crocus nem.: Alpen-Frühlings-Krokus m. nuptialni medovnik -ega -a m ^ cvetni medöv-nik O občasna čebelja paša -e -e -e ž paša, ki se ne pojavlja vsako leto PRIM.: periodična čebelja paša, redna čebelja paša ang.: irregularly occurring nectar flow or ho-neydew flow nem.: unregelmäßig auftretende Bienentracht f. obgoltni živčni obroč -ega -ega -a m obroč živčnih vlaken, ki obkroža prebavno cev v glavi čebele ang.: -nem.: -obhodni del plesa -ega -a -- m del zibajoče-ga plesa, ko se čebela vrača po zaokroženem delu osmice na izhodišče zibanja v njenem središču 110 odbräni čebelji rod ang.: return run nem.: Rücklauf m. obhojena mätica -e -e ž ^ oprašena matica, sprašena matica obirälka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela obi-ralka obirati se -am nedov., v zvezi s čebele medsebojno odstranjevati tujke, varoje s površine čebeljega telesa PRIM.: čistiti se (1), očistiti se (1) ang.: to groom each other nem.: sich untereinander putzen v. obkoljena mätica -e -e ž matica, zlasti kadar ni pravilno dodana družini, ki jo čebele delavke tako tesno obdajajo, da je ogroženo njeno življenje ang.: balled queen nem.: eingeknäuelte Bienenkönigin f. obletävati -am nedov., v zvezi s čebele letati okrog cvetov, virov medičine, mane, hrane, panjev PRIM.: izletavati, vletavati ang.: to fly around, to work a plant nem.: anfliegen v., umfliegen v. obnavljati sätje -am -- nedov. ^ pomlajevati satje (1, 2) obnožina -e in obnožina -e ž grudice, ki jih čebele s prašnikov cvetov semenk v koških zadnjih nog prinašajo v panj, jih delno predelajo in shranjujejo v satne celice za hrano ličink in odraslih osebkov S: cvetni prah (2) PRIM.: izkopani cvetni prah, osmukanec, ostrganec ang.: pollen pellets, polen load nem.: Pollenhöschen n. obnožinska čebelja päša -e -e -e in obnožin-ska čebelja paša -e -e -e ž paša, na kateri čebele nabirajo zlasti cvetni prah S: beljakovinska čebelja paša, pelodna čebelja paša ang.: pollen pasture nem.: Pollentracht f. obnožinska grudica -e -e in obnožinska grudica -e -e ž več z izločki čebeljih žlez sprijetih zrn cvetnega prahu, ki jih čebela nabere na prašnikih cvetov in zbere v koških zadnjih nog ang.: pollen pellet nem.: Pollenhöschen n. obnožinski sät -ega -a in obnožinski sat -ega -a m sat, v katerem je zlasti cvetni prah ang.: pollen comb nem.: Pollenwabe f. obrädek -dka m neparni srednji del spodnje ustne pri čebeljem rilčku, lat. praementum ang.: prementum nem.: Prämentum n. obroček -čka m del hitinskega oklepa čebeljega oprsja in zadka GL: četrti oprsni obroček, drugi oprsni obroček, hitinski obroček, oprsni obroček, prvi oprsni obroček, prvi zadkov obroček, sedmi zadkov obroček, tretji oprsni obroček, zadkov obroček ang.: Segment nem.: segment n. obrtec -tca m drugi člen čebelje noge, ki povezuje kolček z daljšim, vitkejšim stegnom, lat. trochanter ang.: trochanter nem.: Schenkelring m., Trochanter m. obsedeli roj -ega roja m ^ usedeni roj obustni aparät -ega -a m ^ ustni aparat ocetna kislina -e -e ž brezbarvna organska kislina ostrega vonja, ki nastaja pri oksidaciji fermentiranih sadnih sokov, za razkuževanje satja, razredčena na dlaneh pa za odganjanje čebel S: etanojska kislina ang.: ethanoic acid nem.: Ethansäure f. očetna čebelja družina -e -e -e ž ^ trotar (1, 2) očistiti se -im se dov. 1. v zvezi s čebele medsebojno odstraniti tujke, zlasti varoje, cvetni prah s površine telesa PRIM.: čistiti se (1), obirati se ang.: to groom oneself nem.: sich putzen v. 2. ^ otrebiti se odbira čebel -e -- ž izbor najboljših družin glede na rasno čistost, donos medu, rojivost, mirnost, nadpovprečno živalnost za nadaljnje razmnoževanje S: selekcija čebel ang.: selection nem.: Körung f. odbräna čebelja družina -e -e -e ž družina z majhno rojivostjo, nadpovprečno nabiralno vnemo, mirnostjo, izrazitim čistilnim nagonom, brez rumenih zadkovih obročkov, iz katere se vzame vzrejno gradivo S: matičar, matična družina, plemenjak ang.: selected bee colony nem.: gekörtes Zuchtvolk n., selektioniertes Zuchtvolk n. odbräni čebelji rod -ega -ega rodu m načrtno izbrana vzrejna veja določenega krajevnega različka čebel z najboljšimi biološkimi in gospodarskimi lastnostmi ang.: selected honeybee strain 111 odbráni mátránik nem.: gekörte Zuchtlinie f. odbráni mát£nik -ega -a m matičnik pravilne velikosti in oblike, ki ga čebelar izbere glede na ugotovljene ugodne biološke in gospodarske lastnosti matice ang.: selected queen cell nem.: gekörte Königinnenzelle f., gekörte Weiselzelle f. odéti čebéle odénem -- dov. dodatno zavarovati družino v panju, zunanjost panjev proti mrazu, prepihu zlasti v zimskem času ang.: to wrap bees nem.: Bienen mit Kälteschutz verpacken v. odkrita célica -e -e ž čebelja ali trotovska celica, napolnjena z medom, ali zaležena celica, ki še ni ali ni več pokrita z voščenim pokrov-cem S: népokrita célica, odprta célica PRIM.: népokriti máticnik, odkriti máticnik, pokrita cebélja célica, pokrita trótovska célica, pokriti máticnik ang.: uncapped cell nem.: unverdeckelte Zelle f. odkrita trotovina -e -e ž ^ odkrita trótovska za- léga, népokrita trótovska zaléga odkrita trótovska zaléga -e -e -e ž zalega z neoplojenimi jajčeci, trotovskimi ličinkami v trotovskih celicah, na katerih čebele delavke še niso naredile pokrovcev zalege S: népokrita trótovska zaléga, odkrita trotovina, népokrita troto-vina PRIM.: pokrita trótovska zaléga ang.: uncapped drone brood, unsealed drone brood nem.: unverdeckelte Drohnenbrut f. odkrita zaléga -e -e ž zalega z jajčeci, ličinkami čebel delavk v čebeljih ali trotov v tro-tovskih celicah, na katerih čebele delavke še niso naredile pokrovcev zalege S: mláda za-léga, népokrita zaléga PRIM.: pokrita zaléga ang.: uncapped brood nem.: unverdeckelte Brut f. odkriti čebélji róp -ega -ega -a m rop z veliko mrtvicami, med katerim čebele hitro izleta-vajo in vletavajo v panj, se med seboj spopadajo, pikajo ang.: open robbery nem.: offene Räuberei f. odkriti mát^nik -ega -a m matičnik, v katerem se matična ličinka še ni zapredla in na njem čebele delavke še niso naredile pokrovca S: népokriti máticnik PRIM.: népokrita célica, odkrita célica, pokrita cebélja célica, pokrita trótovska célica, pokriti máticnik ang.: uncapped queen cell, unsealed queen cell nem.: unverdeckelte Königinnenzelle f., un-verdeckelte Weiselzelle f. odkriti sát -ega -a m sat z medom, s katerega so odstranjeni voščeni pokrovci ang.: uncapped comb nem.: entdeckelte Wabe f. odkrivati sátje -am -- nedov. z vilicami, nožem, strojno odstranjevati voščene pokrovce z medenega satja ang.: to uncap combs nem.: Waben entdeckeln v. odlagálni zaboj -ega -öja m lesen ali plastičen zaboj z ročaji in pokrovom za odlaganje medenih satov pri ometanju in prenašanju ang.: storage container nem.: Abstellbehälter m. odlikovánje Antóna Jánše -a----s čebelarsko priznanje prve, druge in tretje stopnje, ki ga podeljujejo osrednja slovenska čebelarska organizacija ali čebelarska društva svojim članom za pomembne dosežke na področju čebelarstva S: Jánševo odlikovánje ang.: Janša Medal nem.: Janša-Medaille f. odmrla čebélja družina -e -e -e ž družina, ki zaradi osirotelosti, lakote, trotavosti, bolezni, zastrupitve propade S: pádla cebélja družina ang.: perished bee colony nem.: abgestorbenes Bienenvolk n. odmrla zaléga -e -e ž zalega, ki zaradi neugodnih razmer za razvoj propade ang.: addled brood, dead brood nem.: abgestorbene Brut f., taube Brut f. odpádla varója -e -e ž nav. mn. varoja, ki ni več v stiku s čebelami in pade navadno na testni vložek, podnico panja ang.: varroa fall nem.: Varroa-Fall m. odprta célica -e -e ž ^ népokrita célica, odkrita célica odt0čeni méd -ega medú in -ega méda m ^ méd samotok odt0čna pipa -e -e ž pipa, pritrjena na spodnji del posode za med ali točila, za odtakanje medu ang.: honey tap nem.: Ablaßhahn m. oglávni ščit -ega -a m sprednja stran čebelje predustne votline, lat. clypeus ang.: clypeus nem.: Clypeus m. ogljikov hidrát -ega -a m nav. mn. brezbarvna 112 ometati organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, pomembna sestavina medu ang.: carbohydrate nem.: Kohlenhydrat n. ognjeni trn -ega -a m nestrok. pog. ^ navadni ognjeni trn ogrebalnik -a m navadno lesena priprava, v katero se začasno ogrebe roj S: ogrebnik PRIM.: ogrebalo ang.: swarm catching box nem.: Schwarmfangkasten m. ogrebalo -a s čebelarski pripomoček, na primer omelce, gosje pero, za ogrebanje čebeljih rojev PRIM.: ogrebalnik ang.: swarm catching tool nem.: Schwarmfanghilfe m. ogrebati roj -am -- nedov. spravljati roj s prostora, kamor se je umestil ob rojenju, navadno v ogrebalnik ang.: to catch a swarm, to hive a swarm, to take a swarm nem.: Schwarm einfangen v., Schwarm fangen v. ogrebeni roj -ega roja m roj, premeščen navadno v ogrebalnik s prostora, na katerem se je umestil ob rojenju S: zastar. ogrenjeni roj ang.: hived swarm nem.: eingefangener Schwarm m. ogrebnik -a m ^ ogrebalnik ogrebsti roj ogrebem -- dov. spraviti roj s prostora, kamor se je umestil ob rojenju, navadno v ogrebalnik S: zastar. ogreniti roj ang.: to catch a swarm, to hive a swarm, to take a swarm nem.: Schwarm einfangen v., Schwarm fangen v. ogreniti roj ogrenem -- dov., zastar. ^ ogrebsti roj ogrenjeni roj -ega roja m zastar. ^ ogrebeni roj ogrščica -e ž nestrok. pog. ^ navadna ogrščica okamenela zalega -e -e ž gl. okamnela zalega okamnela zalega -e -e in okamenela zalega -e -e ž 1. nalezljiva bolezen ličink in bub, ki jo najpogosteje povzroča plesen Aspergillus flavus, lat. aspergillosis apis S: kamnita zalega, okamnelost zalege, aspergiloza 2. zaradi delovanja plesni Aspergillus flavus odmrla in otrdela zalega ang.: stone brood nem.: Steinbrut f. okamnelost zalege -i -- ž ^ okamnela zalega (1) okence -a s 1. strok. pog. ^ plodiščno okence 2. strok. pog. ^ mediščno okence okenski pitalnik -ega -a m pitalnik, vložen v plodiščno ali mediščno okence ang.: hive screen feeder nem.: Beutenfenster-Futterspender m. okroglo žrelo -ega -a s žrelo v steni navadno nakladnega panja ang.: round entrance nem.: rundes Flugloch n., rundes Seitenflugloch n. oksalna kislina -e -e ž brezbarvna, kristalna organska kislina, ki se kot raztopina uporablja za sonaravno zatiranje varoze, v vezani obliki v rabarbari, zajčji deteljici, v sledeh v medu ang.: oxalic acid nem.: Oxalsäure f. okvir -ja m nestrok. ^ satnik okvir LR -ja -- m ^ LR-okvir oligosaharid -a m nav. mn. težje prebavljiv ogljikov hidrat iz 3 do 9 molekul monosaha-rida, v medu v zelo majhnih količinah ang.: oligosaccharide nem.: Oligosaccharid n. oljna ogrščica -e -e ž ^ navadna ogrščica oljna repica -e -e ž kulturna rastlina z rumenimi cvetovi v češuljastih socvetjih, ki se goji zaradi oljnatega semena in nudi čebelam odlično medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Brasicca rapa S: nestrok. pog. repica ang.: wild turnip nem.: Räbe m., Rüben-Kohl m., Rübsen m. omelce -a s čebelarsko orodje na daljšem držalu iz konjske žime ali umetnih snovi za ometanje čebel s satov, iz panjev, z drugih površin PRIM.: gosje pero ang.: bee brush nem.: Bienenbesen m. ometalnik -a m električna naprava za ometanje čebel s satov ang.: bee blower nem.: Bienen-Abkehrvorrichtung f. ometanje čebel -a -- s odstranjevanje čebel s satov z omelcem, gosjimi peresi, ometalnikom ang.: brushing bees off comb, shaking bees off comb nem.: Abfegen der Bienen n. ometati -am nedov. odstranjevati čebele s satov, iz panjev, z drugih površin z omelcem, gosjimi peresi, ometalnikom ang.: to brush, to shake bees from comb nem.: abfegen v., abkehren v. 113 ometenec Ometalnik ometenec -nca m umetno narejena družina iz suhih čebel, navadno ometenih iz več panjev, z dodano, že oprašeno matico S: narejenec brez zalege, umetni röj GL: brezmatični ometenec PRIM.: narejenec, paketne čebele, suhe čebele, umetna čebelja družina ang.: shaken swarm, shook swarm nem.: Fegling m., Kehrschwarm m. ometene čebele -ih čebel ž mn. čebele, ki jih čebelar omete iz enega ali več panjev ang.: brushed bees, shaken bees nem.: abgefegte Bienen f. pl. ometeni sat -ega -a m sat, s katerega so odstranjene čebele, zlasti z ometanjem ang.: brushed comb nem.: abgefegte Wabe f. opalitna ploščica -e -e ž ^ barvna ploščica opazovalec gozdnega medenja -lca----m kdor načrtno spremlja pojavljanje in potek gozdnega medenja in o tem obvešča čebelarje ang.: honeydew flow observer nem.: Waldtrachtbeobachter m. opazovalni panj -ega -a m z obeh strani zastekljen panj, navadno z dvema satoma, ki sta nameščena drug nad drugim, in premakljivima zunanjima polknoma za načrtno ljubiteljsko spremljanje razvoja družine ang.: observation beehive nem.: Beobachtungsbeute f., Schaubeute f., Schau-Bienenstock m., Schaukasten m. oplemenitev matice -tve -- ž ^ oprašitev (2) oplemeniti se -im se dov. ^ oprašiti se (2), spra-šiti se (1) oplemenjena matica -e -e ž ^ oprašena matica, sprašena matica oploditveni izlet -ega -eta m nestrok. ^ paritveni izlet oplojena matica -e -e ž nestrok. ^ oprašena matica, sprašena matica oplojeno čebelje jajčece -ega -ega -a s čebelje jajčece, ki je oplojeno s semenom trota in iz katerega se v stopenjskem razvoju od ličinke in bube razvije čebela delavka ali matica ang.: fertilized egg nem.: befruchtetes Ei n., besamtes Ei n. oprašena matica -e -e ž matica po oprašitvi ali umetni osemenitvi S: sprašena matica, obhoje-na matica, oplemenjena matica, nestrok. oplojena matica ang.: mated queen nem.: begattete Königin f. opraševalec -lca m žuželka, tudi čebela, ki zaradi nabiranja medičine seda na cvetove žužkocvetnih rastlin in prenaša cvetni prah s prašnikov cveta na brazdo pestiča navadno drugega cveta iste rastlinske vrste S: opraše-valka ang.: pollenizer, pollinator, pollinizer nem.: Blütenbestäuber m. opraševalka -e ž žuželka, tudi čebela, ki zaradi nabiranja medičine seda na cvetove žužko-cvetnih rastlin in prenaša cvetni prah s praš-nikov cveta na brazdo pestiča navadno drugega cveta iste rastlinske vrste S: opraševalec ang.: pollenizer, pollinator, pollinizer nem.: Blütenbestäuber m. opraševalna postaja -e -e ž čebelnjak, stojišče z družinami, načrtno nameščenimi za opra-ševanje žužkocvetnih rastlin na določenem območju ang.: pollination station nem.: Bestäubungsstation f. opraševanje -a s 1. prenašanje cvetnega prahu s pomočjo vetra ali žuželk s prašnikov na brazdo pestiča navadno drugega cveta iste rastlinske vrste 2. sprejemanje cvetnega prahu na brazdi pestiča s prašnikov navadno drugega cveta iste rastlinske vrste ang.: pollination nem.: Bestäubung f. 3. spolno združevanje matice in trotov med paritvenim izletom, pri čemer ti vnesejo seme 114 oprsni okröv v njeno nožnico in jajcevode S: praha, prašenje (2), prašitev (2) ang.: mating nem.: Begattung f., Paarung f. oprašev^ti -ujem nedov., nav. 3. os. 1. s pomočjo vetra ali žuželk prenašati cvetni prah s pra-šnikov na brazdo pestiča navadno drugega cveta iste rastlinske vrste ang.: to pollenize, to pollinate, to pollinize nem.: bestäuben v. 2. v zvezi s troti med paritvenim izletom vnašati seme v nožnico in jajcevode matice pRIM.: oprašiti (2) ang.: to inseminate nem.: besamen v. oprašev^ti se -ujem se nedov., nav. 3. os. 1. v zvezi s cvetnice sprejemati cvetni prah na brazdi pestiča s prašnikov navadno drugega cveta iste rastlinske vrste ang.: to become pollinated nem.: bestäubt werden v. 2. v zvezi z matica spolno se združevati med paritvenim izletom, pri čemer troti vnesejo seme v nožnico in jajcevode matice S: prašiti se (2), plemeniti se pRIM.: sprašiti se (1) ang.: to mate nem.: sich begatten v., sich paaren v. oprašitev -tve ž 1. prenos cvetega prahu s pomočjo vetra ali žuželk s prašnikov na brazdo pestiča navadno drugega cveta iste rastlinske vrste ang.: pollination nem.: Bestäubung f. 2. vnos trotovega semena v nožnico in jajcevode matice med paritvenim izletom S: ople-menitev matice, paritev (1), parjenje (1) pRIM.: sprašenost ang.: insemination nem.: Besamung f. oprašiti -im dov., nav. 3. os. 1. s pomočjo vetra ali žuželk prenesti cvetni prah s prašnikov na brazdo pestiča navadno drugega cveta iste rastlinske vrste ang.: to pollinate nem.: bestäuben v. 2. v zvezi s troti med paritvenim izletom vnesti seme v nožnico in jajcevode matice S: osemeniti (2) pRIM.: opraševati (2), oprašiti se (2), sprašiti se (1) ang.: to inseminate nem.: begatten v., inseminieren v. oprašiti se -im se dov., nav. 3. os. 1. v zvezi s cvetnice sprejeti cvetni prah na brazdi pestiča s prašnikov navadno drugega cveta iste rastlinske vrste ang.: to become pollinated nem.: bestäubt werden v. 2. v zvezi z matica spolno se združiti med paritvenim izletom, pri čemer troti vnesejo seme v nožnico in jajcevode matice S: sprašiti se (1), oplemeniti se pRIM.: oprašiti (2) ang.: to become mated nem.: begattet werden v. opravljanje od zadaj -a----s poseganje v skla- dovnični panj, ki se odpira z zadnje strani, da se uredi čebelje gnezdo, odvzemajo in dodajajo sati S: upravljanje od zadaj ang.: hive managing from behind nem.: Hinterbehandlung f. opravljanje od zgoraj -a----s poseganje v na- kladni panj, ki se odpira z zgornje strani, da se uredi čebelje gnezdo, odvzemajo in dodajajo sati S: upravljanje od zgoraj ang.: hive managing from the top nem.: Oberbehandlung f. oprijemalna blazinica -e -e ž neparni organ v obliki lepljive opne med krempeljcema na stopalu čebelje noge za oprijemanje na zelo gladkih površinah in za premikanje po njih, lat. pulvillus S: blazinica stopala, prisesni mešiček ang.: arolium nem.: Haftläppchen n., Arolium n. oprsje -a s del telesa med glavo in zadkom žuželk, tudi čebel, lat. thorax pRIM.: četrti oprsni obroček, drugi oprsni obroček, prvi oprsni obroček, tretji oprsni obroček, predprsje, sredoprs-je, zaprsje, priprsje ang.: thorax nem.: Brust f., Thorax m. oprsni obroček -ega -čka m vsak od več delov hitinastega oklepa čebeljega oprsja, spojenih med seboj S: prsni obroček GL: četrti oprsni obroček, drugi oprsni obroček, prvi oprsni obroček, tretji oprsni obroček pRIM.: zadkov obroček ang.: thoracic segment nem.: Brustring m., Brustsegment n. oprsni oklep -ega -epa m trdno hitinsko ogrodje oprsja žuželk, tudi čebel ang.: breast plate nem.: Brustpanzer m. oprsni okröv -ega -ova m spodnji del posameznega obročka čebeljega oprsja ang.: sternum, ventral plate 115 oranževec nem.: Bauchschuppe f., Sternit m. oranževec -vca m 1. ^ pomarančevec (1) 2. strok. pog. ^ pomarančni méd oranžni méd -ega medù in -ega méda m ^ pomarančni méd ôreh -éha m nestrok. pog. ^ navadni ôreh organoléptična lastnost medû -e -i -- in orga-noléptična lastnöst méda -e -i -- ž vsaka od lastnosti medu, ki se zazna s čutili, na primer vonj, okus, barva ang.: organoleptic property of honey nem.: organoleptisches Merkmal des Honigs n. organolépttëna océna medû -e -e -- in orga-nolépt^na océna méda -e -e -- ž ocena načrtnega vrednotenja kakovosti vzorcev medu, zlasti njegove konsistence, barve, vonja, okusa določene vrste S: senzör^na océna medü ang.: organoleptic appraisal of honey nem.: organoleptische Bewertung des Honigs f. organska kislina -e -e ž v vodi lahko topna spojina kislega okusa, ki vsebuje značilno karboksilno skupino (—COOH), na primer mravljinčna kislina, oksalna kislina, mlečna kislina ang.: organic acid nem.: organische Säure f. organ za slûh -a----m organ na drugem členu tipalnice, s katerim čebele zaznavajo zvočne dražljaje ang.: auditory sense organ, tympanal organ nem.: Tympanalorgan n. organ za tip -a----m organ na tipalnicah čebel, s katerim zaznavajo okolje ang.: organ of touch nem.: Tastorgan n. organ za voh -a -- -- m organ za zaznavanje hlapnih snovi, pri čebelah tipalnice s čutni-cami ang.: odor sensing organ, scent perception organ nem.: Geruchsorgan n., Riechorgan n. orientacijski izlèt -ega -éta m 1. izlet mladih čebel iz panja, da spoznajo bližnjo okolico čebelnjaka, stojišča S: orientacijski polèt (1) ang.: play flight nem.: Orientierungsflug m. 2. prvi izlet mlade matice iz panja, da spozna bližnjo okolico čebelnjaka, stojišča S: orientacijski polèt (2) 3. izlet čebel iz preseljenega panja, da spoznajo njegovo novo okolico S: orientacijski polèt (3) ang.: orientation flight nem.: Orientierungsflug m. orientacijski polet -ega -eta m 1. izlet mladih čebel iz panja, da spoznajo bližnjo okolico čebelnjaka, stojišča S: orientacijski izlet (1) ang.: play flight nem.: Orientierungsflug m. 2. prvi izlet mlade matice iz panja, da spozna bližnjo okolico čebelnjaka, stojišča S: orientacijski izlet (2) 3. izlet čebel iz preseljenega panja, da spoznajo njegovo novo okolico S: orientacijski izlet (3) ang.: orientation flight nem.: Orientierungsflug m. orjaška čebela -e -e ž nav. mn. prava čebela vrste Apis dorsata, razširjena v jugovzhodni Aziji S: velečebela, čebela velikanka ang.: giant honey bee nem.: Riesenhonigbiene f. osa -e ž nav. mn. čebeli podobne žuželke s tankim rumenkastim telesom, ki zlasti proti koncu poletja in jeseni vletavajo v čebelnjake, panje in se hranijo z medom, lat. Vespidae ang.: wasp nem.: Wespe f. osat -a m nav. mn. zelnate rastline s pokončnimi dlakavimi, v zgornjem delu razvejenimi stebli, z bodičastimi listi in navadno škrla-tnordečimi cvetovi v glavičastih socvetjih na koncih stebla in stranskih poganjkov, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Cirsium spp. ang.: thistle nem.: Kratzdistel f. osemeniti -im dov. 1. vnesti samčevo seme v rodila ang.: to inseminate nem.: inseminieren v. 2. v zvezi s troti med paritvenim izletom vnesti seme v nožnico in jajcevode matice S: oprašiti (2) ang.: to inseminate nem.: besamen v., inseminieren v. 3. vnesti trotovsko seme v nožnico in jajcevode matice z votlo iglo v pripravi za osemenjevanje S: umetno osemeniti (2) ang.: to inseminate artificially nem.: künstlich besamen v. osemenjena matica -e -e ž matica, ki ima v semenski mošnjici trotovsko seme S: inse-minirana matica ang.: inseminated queen nem.: besamte Königin f. osmukati se osemenjevanje -a s 1. vnašanje samčevega semena v rodila S: inseminacija ang.: insemination nem.: Besamung f. 2. vnašanje trotovskega semena v nožnico in jajcevode matice med paritvenim izletom S: inseminacija ang.: insemination nem.: Besamung f., Insemination f. 3. vnašanje trotovskega semena v nožnico in jajcevode matice z votlo iglo v pripravi za osemenjevanje S: umetno osemenjevanje (2), inseminacija ang.: instrumental insemination nem.: instrumentelle Besamung f. osipalnik -a m ^ sipalnik osirotela čebelja družina -e -e -e ž družina, ki je izgubila matico S: brezmatična čebelja družina, strok. pog. brezmatičnik ang.: orphan bee colony, queenless bee colony nem.: weiselloses Bienenvolk n. oslabljena čebelja družina -e -e -e ž družina z zmanjšanim številom čebel, navadno zaradi slabih življenjskih razmer, bolezni, neprimernih čebelaijevih posegov, izgubljenih pašnih čebel PRIM.: slabič ang.: weakened bee colony nem.: geschwächtes Bienenvolk n. oslad -ada m nestrok. pog. ^ brestovolistni oslad osmičenje -a s premikanje čebele plesalke, zlasti na satu, v obliki številke osem, ko po-brenčava, potresava z zadkom, občasno oddaja nabrano hrano in tako drugim čebelam sporoča obilnost vira paše, smer, vrsto vira in da paša ni v neposredni bližini, pri čemer se z oddaljenostjo paše zmanjšuje hitrost ritma plesa, podaljšuje pa se trajanje tresenja PRIM.: krožni ples, stresajoči ples, zibajoči ples, zibanje zadka ang.: performing waggle dance nem.: Vorführung des Schwänzeltanzes n. osmičiti -im nedov., v zvezi s čebela plesalka premikati se, zlasti na satu, v obliki številke osem, ko čebela pobrenčava, potresava z zadkom, občasno oddaja nabrano hrano in tako drugim čebelam sporoča obilnost vira paše, smer, vrsto vira in da paša ni v neposredni bližini, pri čemer se z oddaljenostjo paše zmanjšuje hitrost ritma plesa, podaljšuje pa se trajanje tresenja ang.: to perform waggle dance nem.: Schwänzeltanz vorführen v. osmukač -a m ^ osmukalnik osmukalec -lca m ^ osmukalnik osmukalna plošča -e -e ž del osmukalnika v obliki manjše kovinske ali plastične plošče z odprtinami, pri čemer robovi ob tesnem prehodu čebele skoznje osmukajo cvetni prah s koškov na zadnjem paru čebeljih nog S: osmukalna šablona ang.: pollen screen nem.: gelochte Platte f. osmukalna šablona -e -e ž ^ osmukalna plošča osmukalnik -a m priprava za odstranjevanje cvetnega prahu s čebeljih koškov, nameščena pred žrelom panja, na njegovem dnu ali na podnici S: smukalnik, osmukalec, osmukač GL: osmukalnik s tulci ang.: pollen trap nem.: Pollenfalle f. osmukalnik s tulci -a----m osmukalnik z vgrajenimi kratkimi cevkami za lažje izleta-vanje čebel, trotov in njihovo varovanje pred poškodbami ang.: pollen trap with ergonomic tubes* nem.: Pollenfalle mit ergonomischen Hülsen* f. T 'AJ u f osmukanec -nca m s pomočjo osmukalne plošče v osmukalniku z zadnjega para čebeljih nog ostrgan cvetni prah PRIM.: izkopani cvetni prah, ostrganec ang.: trapped fresh pollen nem.: abgestreifter Frischpollen m. osmukati se -am se dov., v zvezi s čebele delavke ob tesnem prehodu skozi odprtine osmukalne plošče odstraniti cvetni prah s koškov na zadnjem paru nog 117 osmukavati ang.: to remove fresh pollen nem.: Frischpollen abstreifen v. osmukavati -am nedov. v času obilne pelodne paše pridobivati cvetni prah s pomočjo osmu-kalnika S: žarg. smukati ang.: to gather pollen by means of pollen trap nem.: Frischpollen mittels Pollenfalle gewinnen* v. ostrganec -nca m cvetni prah, z rezilom postrgan s sata skupaj s stenami satnih celic, ki jih čebelar naknadno loči od cvetnega prahu PRIM.: izkopani cvetni prah, osmukanec ang.: honeycomb-pollen nem.: Naturpollen aus der Wabe m., Wabenpollen m. ostroga -e ž prvi člen stopala na zadnjem paru čebeljih nog ang.: -nem.: -- ostrolistni javor -ega -ja m javor s peterokrpi-mi listi, na katerih so listni zobci podaljšani v dolge konice, ki nudi čebelam zelo dobro me-dičinsko in dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Acer platanoides ang.: Norway maple nem.: Spitz-Ahorn m., Spitzblättriger Ahorn m. osvetljeni panj -ega -a m panj, konstruiran za proučevanje vpliva svetlobe na čebele in za predelavo v satu kristalizirane mane s pomočjo fototaktične metode ang.: light-exposed beehive nem.: beleuchtete Beute f. otrebiti se -im se dov., v zvezi s čebele navadno zunaj panja izločiti neprebavljene delce hrane iz prebavil S: iztrebiti se, očistiti se (2) ang.: to defecate, to relieve themselves (bees) nem.: Kotblase entleeren v. otresti sat otresem -- dov. s sunkom rok ob sat-nik odstraniti čebele s sata ang.: to shake a comb nem.: Wabe abstoßen v. ovarialna cevka -e -e ž ^ jajčna cevka ovarij -a m ^ jajčnik (1, 2) ovariola -e ž ^ jajčna cevka ovidukt -a m ^ jajcevod ozkolistno ciprje -ega -a s visoka rastlina z rožnatimi cvetovi, rastoča po gozdnih robovih in posekah, ki nudi čebelam odlično medičinsko in zelo dobro pelodno pašo, lat. Chamaeneri-on angustifolium S: nestrok. pog. ciprje ang.: rosebay willowherb nem.: Schmalblättriges Weidenröschen n., Wald-Weidenröschen n. označevalec čebelnjakov -lca -- m čebelar, navadno predsednik pristojnega čebelarskega društva, ki ga osrednja slovenska čebelarska organizacija pooblasti, da organizira označitev čebelnjakov na njihovem območju ang.: person in charge of apiary marking nem.: zur Bienenstand-Bezeichnung verpflichteter Imker* m. označevalna cev -e cevi ž plastična cevasta priprava z redko mrežico na koncu in z mehko obloženim batom za priporo matice ob označevanju ang.: queen marking tube nem.: Zeichenrohr n. označevalni žebljiček -ega -čka m risalnemu žebljičku podoben žebljiček v petih barvah zlasti za označevanje letnice rojstva matice, ki se pritrdi na vratca AŽ-panja ali na obod plodiščne naklade ang.: thumbtack nem.: Reißnagel m. označevalno pisalo -ega -a s flomastru podobno pisalo za nanašanje barvne oznake na hrbtni del oprsja matice ang.: queen marking pen nem.: Königinnen-Zeichenstift m. označevanje čebelnjakov -a -- s nameščanje, pritrjevanje identifikacijskih številk na vidno mesto, navadno na sprednjo stran čebelnjaka, izpolnitev vse potrebne dokumentacije in vnos podatkov v register čebelnjakov ang.: marking of apiaries nem.: Bezeichnung der Bienenstände f. označevanje mätice -a -- s nanašanje barve na matico, lepljenje barvnih ploščic s številkami ali brez njih na hrbtni del njenega oprsja zaradi ugotavljanja starosti in pripadnosti panju, lažjega iskanja med čebelami ang.: queen marking nem.: Königinnen-Zeichnen n. P padla čebelja družina -e -e -e ž ^ odmrla čebelja družina pajek -jka m nav. mn. živali s štirimi pari dolgih, tankih nog in s predilnimi bradavicami na 118 pánj na hládno in tôplo stávbo zadku, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino, v katero se ujamejo čebele, lat. Aranea ang.: spider nem.: Spinne f. pakétne čebéle -ih čebél ž mn. trgovanju namenjene suhe čebele z dodano, že oprašeno matico v posebnem zabojčku z zagotovljenim prezračevanjem in z dodatkom vode in hrane PRIM.: ometênec ang.: package bees nem.: Packetbienen f. pl. palestinska čebéla -e -e ž ^ sirska cebéla palinologíja -e ž veja botanike, ki proučuje cvetni prah, spore mahov in praprotnic ang.: palynology nem.: Palynologie f. Palteaujev pánj -ega -a in palteaujev pánj -ega -a [paltó-] m nekdaj panj z nepremičnim satjem in nizkimi nastavki, s katerimi se panj-ska prostornina poljubno uravnava, imenovan po konstruktorju J. Palteauju ang.: Palteau beehive nem.: Palteau-Beute f. pánj -a in cebélji pánj -ega -a m 1. lesena, zaboju podobna priprava z odprtino za izletavanje in vletavanje čebel, navadno na njegovi sprednji steni, za bivanje družine in čebelarjenje S: za-star. úlj GL: Albêrtijev pánj, Ambrožičev pánj, AŽ-pánj, Boczonadijev pánj, BRŽ^nj, cebelárjenje z vèc máticami v istem pánju, Dádant-Bláttov pánj, Dádantov pánj, DB-pánj, desétsátni AŽ^nj, desét-sátni pánj, devétsátni AŽ^nj, devétsátni pánj, dno pánja, dúnajski pánj, dvanájstsátni AŽ^nj, dvóna-kládni pánj, dvótretjinski LR-pánj, Dzierzonov pánj, ekspórtni pánj, enájstsátni AŽ^nj, Fárrarjev pánj, figurálni pánj, FV-pánj, Gêrstungov pánj, Glavárjev pánj, glinasti váljasti pánj, gorénjski pánj, Grajšev pánj, Grómov AŽ^nj, Huberjev pánj, Jánšev pánj, Kirarjev pánj, kobariški pánj, kontrólni pánj (1, 2), Kóplanova metóda premeščanja pánjev, Kóplanov pánj, koritasti pánj, kótnik za pánj, Kozinčev pánj, kránjski dmžbeni pánj, Kuntzschev pánj, kvadráta-sti nakládni pánj, Langstroth-Rootov pánj, listovni pánj, LR-pánj, máksi AŽ^nj, máli Kirarjev pánj, nakláda DB-pánja, nakládni pánj, Neiserjev pánj, nizkonakládni LR-pánj, nizkonakládni pánj, opazo-válni pánj, osvetljêni pánj, Palteaujev pánj, pánj AŽ, pánj AŽ-m^ksi, pánj BRŽ, pánj DB, pánj dvójcek, pánj FV, pánj G, pánj LR, pánj na hládno in tôplo stávbo, pánj na hládno stávbo, pánj na tôplo stávbo, pánj z nèpremicnim sátjem, paviljónski pánj, Pa-vlinov pánj, pétsátni pánj, Pinčev pánj, pódnica pá- nja, polovični AŽ-panj, položni panj, Porentov panj, pročelje panja, Prokopovičev panj, regalni panj, rezervni panj, sedemsatni AŽ-panj, sedemsatni panj, skladovnica panjev, skladovnični panj, skoči-dolski panj, slušalo za panje, srednji Kirarjev panj, stranica panja, streha panja, strop panja, štirisatni panj, trietažni panj (1, 2), trisatni panj, večnakladni panj, Vehovčev panj, veliki Kirarjev panj, velikopro-storninski panj, velikoprostorninski skladovnični panj, Virjentov panj, vratca panja, Zandrov panj, zapaženi panj, zazimljeni panj, Zdešarjev panj, Žnideršičev panj PRIM.: brada (1), klada, koš, kranjič, panjeva veha, panjska enota, žrelo (1) ang.: beehive, hive nem.: Beute f., Bienenbeute f., Bienenstock m. 2. družina v taki pripravi GL: brezmatični panj, dvomatični panj, gospodarski panj ang.: beehive nem.: Bienenstock m. panj AŽ -a -- [aže] m ^ AŽ-panj panj AŽK -a -- [ažeka] m ^ AŽK-panj panj AŽ-maksi -a -- [aže] m ^ maksi AŽ-panj panj BRŽ -a -- [baraža] m ^ BRŽ-panj panj DB -a -- [daba] m ^ DB-panj panj dvojček -a -čka m panj, prirejen za dve med seboj ločeni družini ang.: twin-hive nem.: Zwillingsbeute f. panjeva podnica -e -e ž ^ podnica panja panjeva stranica -e -e ž ^ stranica panja panjeva veha -e -e ž izrez ali izvrtina na stropu panja, navadno z nepremičnim satjem, s pomočjo katere se panji ali panjski deli med seboj funkcionalno povezujejo v večjo enoto S: strok. pog. veha ang.: bunghole in the inner cover of the hive nem.: Deckelspundloch* (am Krainer Bauernstock) n. panj FV -a -- [fava] m ^ FV-panj panj G -a -- [ge] m ^ G-panj panjič -iča m nekdaj majhen panj za rezervne družinice S: čmrlj (2) ang.: small beehive nem.: kleiner Bienenkasten m. panj LR -a -- [eler] m ^ LR-panj panj na hladno in toplo stavbo -a........ -- m panj, v katerem je del satov postavljenih vzdolžno v smeri izletavanja čebel in del prečno na smer izletavanja čebel ang.: beehive with frames set in cold way and in warm way 119 panj na hlâdno stavbo nem.: Kaltbau-Warmbaubeute f. panj na hladno stavbo -a......m panj s sati, postavljenimi vzdolžno v smeri izletavanja čebel PRIM.: panj na toplo stavbo ang.: beehive with frames set in cold way nem.: Bienenbeute mit Wabenstellung längs zum Flugloch f., Kaltbaubeute f. panj na toplo stavbo -a......m panj s sati, postavljenimi prečno na smer izletavanja čebel PRIM.: panj na hladno stavbo ang.: beehive with frames set in warm way nem.: Bienenbeute mit Wabenstellung quer zum Flugloch f., Warmbaubeute f. panjska brada -e -e ž ^ brada (1) panjska čebela -e -e ž nav. mn. čebela v obdobju od izleženja do izletavanja na pašo S: hišna čebela ang.: hive bee, house bee nem.: Stockbiene f. panjska enota -e -e ž iz več oddelkov sestavljen panj GL: premična panjska enota PRIM.: panj ang.: beehive unit nem.: Beuteneinheit f. panjska etaža -e -e ž vsaka od enako ali različno visokih enot panja, nameščenih druga nad drugo, ki so lahko ločene z matično rešetko S: strok. pog. etaža ang.: hive body, hive box nem.: Aufsatz m., Beutenetage* f. panjska končnica -e -e ž 1. sprednji ali zadnji, navadno snemljivi leseni del panja zlasti pri kranjičih S: strok. pog. končnica GL: poslikana panjska končnica, poslikava panjskih končnic, sprednja panjska končnica, zadnja panjska konč- nica PRIM.: stranica panja, dno panja, podnica panja, stréha panja, strop panja ang.: beehive frontboard, beehive panel nem.: Bienenstockstirnbrett n. 2. ^ poslikana panjska končnica (1, 2) panjska podnica -e -e ž ^ podnica panja panjska téhtnica -e -e ž ^ čebelarska téhtnica panjska ulica -e -e ž prostor med dvema satoma ali med satom in notranjo steno panja S: strok. pog. ulica ang.: bee way nem.: Wabengasse f. panjski hrošč -ega hrošča m strok. pog. ^ mali panjski hrošč panjski list -ega -a m kos papirja z zapiski o stanju posamezne družine, zlasti o maticah, hrani, rojenju, navadno pritrjen na panj ang.: hive inspection sheet nem.: Stockkarte f. panjski nčž -ega n0ža m ^ čebelarsko dléto panjski sistém -ega -a m 1. celota opreme, zlasti panjev, orodij za čebelarjenje z določeno vrsto panja GL: Janšev panjski sistém, Lang-strothov panjski sistém, listovni panjski sistém, na-kladni panjski sistém, panjski sistém AŽ 2. čebelarjenje z določeno vrsto panja ang.: beehive system nem.: Beutensystem n. panjski sistém AŽ -ega -a -- [aže] m panjski sistem za čebelarjenje z AŽ-panji ang.: Až-hive system nem.: Až-Beute-System n. panjsko čebelarjenje -ega -a s čebelarjenje z vzrejo čebel v izdelanih panjih ang.: keeping bees in beehives Poslikana panjska končnica pašni izlet nem.: Imkern in Beuten n. panjsko dleto -ega -a s ^ čebelarsko dleto panjsko dno -ega -a s ^ dno panja panjsko žrelo -ega -a s ^ žrelo (1) panj z nepremičnim satjem -a......m nekdaj panj, na primer kranjič, v katerem čebele zgradijo satje, navadno na strop, brez čebe-laijevega poseganja ang.: fixed combs hive nem.: Beute mit unbeweglichen Waben f. panonska kranjska čebela -e -e -e ž krajevni različek kranjske čebele, prilagojen razmeram v panonskih predelih ang.: Pannonian Carniolan honey bee nem.: Pannonische Krainerbiene f., Pannoni-sche Carnica-Biene f. panonski tip čebelnjaka -ega -a -- m čebelnjak z nesimetrično dvokapno streho, prvotno s stebri iz akacijevega lesa vkopan v zemljo, s stenami, pletenimi iz šibja, krit s slamo, s panji v dveh, tudi treh vrstah, značilen za panonsko območje Slovenije ang.: pannonian-type apiary nem.: pannonisches Bienenhaus n. panoza -e ž trisaharid iz treh molekul glukoze, ki so med seboj različno povezane, v majhnih količinah tudi v medu ang.: panose nem.: Panose f. paraliza čebel -e -- ž strok. pog. ^ čebelja paraliza parazit -a m ^ zajedavec parazitska bolezen -e -zni ž ^ zajedavska bolezen paritev -tve ž 1. ^ oprašitev (2) 2. spolna združitev dveh živalskih osebkov različnega spola S: parjenje (2) ang.: copulation, mating nem.: Begattung f., Paarung f. paritveni izlet -ega -eta m izlet matice, med katerim troti ob spolni združitvi z njo vnesejo seme v njeno nožnico in jajcevode S: izlet na praho, paritveni polet, plemenilni polet, svatbeni polet, svatovski polet, ženitovanjski polet, nestrok. oploditveni izlet, pRIM.: praha ang.: mating flight, nuptial flight nem.: Begattungsflug m., Hochzeitsflug m., Jungfernflug m. paritveni polet -ega -eta m ^ paritveni izlet parjenje -a s 1. ^ oprašitev (2) 2. spolna združitev dveh živalskih osebkov različnega spola S: paritev (2) ang.: copulation, mating nem.: Begattung f., Paarung f. parni topilnik -ega -a m priprava za izločanje čebeljega voska iz satja s pomočjo segrete pare ang.: steam wax melter nem.: Dampfschmelzer m. parni uparjalnik za voščine -ega -a----m priprava z električnim ali plinskim grelcem za nastajanje pare med taljenjem voščin ang.: evaporator for comb-wax nem.: Verdampfer für Wabenwachs m. partenogeneza -e ž ^ deviška rodnost pasanka -e ž strok. pog. čebela z enim ali več rumenkastimi zadkovimi obročki ang.: honeybee with one or more yellowish abdomen bands* nem.: Honigbiene mit einem oder mehreren gelblichen Hinterleibsringen* f. pasišče -a s območje v naravi z razmerami, ugodnimi za pašo GL: gozdno pasišče, zmogljivost pasišč ang.: forage area nem.: Trachtgebiet n. paša -e ž ^ čebelja paša (1, 2, 3) pašarina -e ž plačilo za namestitev panjev na pasišču ang.: forage fee nem.: Weidegebühr f. pašna čebela -e -e ž nav. mn. čebela, ki prinaša v panj medičino, mano, cvetni prah, rastlinske smole, vodo, oprašuje večino žužkocvet-nih rastlin S: čebela letalka, čebela nabiralka, strok. pog. letalka, strok. pog. nabiralka, izletna čebela, delavka nabiralka ang.: forager, forager bee, foraging bee nem.: Flugbiene f., Sammelbiene f., Trachtbiene f. pašna plesalka -e -e ž nav. mn. ^ čebela plesalka pašna sezona -e -e ž obdobje, ko je v naravi paša S: pašno obdobje, čebelja paša (3) pRIM.: brezpašno obdobje ang.: foraging season nem.: Trachtsaison f. pašna vnema -e -e ž ^ nabiralna vnema pašni čebelnjak -ega -a m čebelnjak za naselitev z družinami samo v času določene paše ang.: migratory apiary, temporary apiary nem.: Wanderbienenstand m. pašni izlet -ega -eta m izletavanje čebel delavk na pašo S: pašni polet 121 pašni kataster ang.: forage flight nem.: Sammelausflug m. pašni kataster -ega -tra m ^ kataster čebelje paše pašni nagon -ega -ona m ^ nabiralni nagon pašni okoliš -ega -a m območje v naravi, na katerem so medovite rastline tako razširjene, da je postavitev čebelnjaka, stojišča gospodarsko donosna ang.: foraging area nem.: Trachtgebiet n. pašni polet -ega -eta m ^ pašni izlet pašno obdobje -ega -a s obdobje, ko je v naravi paša S: pašna sezona, čebelja paša (3) PRIM.: brezpašno obdobje ang.: honey flow period nem.: Trachtzeit f. paviljon -a m dovršeno oblikovan čebelnjak, navadno z dvema do šestimi panji skladov-ničnega tipa PRIM.: čebelnjak ang.: bee pavilion nem.: Bienenpavillon m. paviljonski panj -ega -a m panj, ki ga je mogoče zlagati v skladovnice in se upravlja od zadaj S: skladovnični panj ang.: pavilion-type beehive nem.: Pavillon-Beute f. paviljonsko čebelarjenje -ega -a s čebelarjenje s panji, ki jih je mogoče zlagati v skladovnice, navadno v čebelnjakih, in se upravljajo od zadaj ang.: keeping bees in pavilion-type beehives nem.: Imkern mit Pavillon-Beuten f. Pavletičeva matičnica -e -e in pavletičeva matičnica -e -e ž dodajalna matičnica, ki ima v ploščatem lesenem čepku izvrtana dva rova različnih dolžin s premerom 8 mm in na kateri je na notranji strani krajšega dela pritrjen košček matične rešetke, imenovana po konstruktorju A. Pavletiču ang.: Pavletič queen cage nem.: Pavletič-Weiselkfig m. pavlinovec -vca m nekdaj ^ Pavlinov panj Pavlinov panj -ega -a in pavlinov panj -ega -a m nekdaj panj z dvojnimi ali enojnimi stenami in z 11 satniki notranje mere 425 mm x 215 mm, obešenimi na hladno stavbo, imenovan po konstruktorju Petru Pavlinu S: pavlinovec ang.: Pavlin beehive nem.: Pavlin-Beute f. paženje čebeljih družin -a — s nameščanje izo- lacijskih oblog navadno znotraj panja za dodatno zavarovanje družin proti mrazu in prepihu ang.: wrapping of bee colonies nem.: Verpacken von Bienenvölkern mit Kälteschutz n., verschalen n. pekovski med -ega medu in -ega meda m pregret med neizrazitega okusa ali vonja z višjo vsebnostjo hidroksimetilfurfurala, vode, kislin, kot je predpisano S: industrijski med, slaščičarski med ang.: baking honey nem.: Backhonig m. Pelletova metoda -e -e ž metoda vzreje mlade matice v zgornji, tretji nakladi nakladnega panja ob stari matici, ki je z matično rešetko ločena od drugih delov panja v spodnji, prvi nakladi, imenovana po Pelletu ang.: Pellet method nem.: Pellet-Methode f. pelod -oda m ^ cvetni prah (1) pelodna analiza medu -e -e -- in pelodna analiza meda -e -e -- ž načrtno ugotavljanje izvora pelodnih zrn določenih vrst rastlin v medu ang.: pollen analysis nem.: Pollenanalyse f. pelodna čebelja paša -e -e -e ž paša, na kateri čebele nabirajo zlasti cvetni prah S: obnožin-ska čebelja paša, beljakovinska čebelja paša ang.: pollen forage nem.: Pollentracht f. pelodna pogača -e -e ž pogača iz mletega sladkorja, sladkornega sirupa in cvetnega prahu, navadno v plastičnem ovitku, za krmljenje čebel ang.: pollen candy nem.: Pollenfutterteig m. pelodna vešča -e -e ž vešča, katere ličinke se hranijo s suhim sadjem, semenjem, cvetnim prahom, ki ga zlasti ob neprimernem skladiščenju prepredejo s pajčevinastimi nitmi in onesnažijo z iztrebki, lat. Plodia interpunctella S: krhljar ang.: Indian meal moth nem.: Kupferrote Dörrobst-Motte f. pelodni nadomestek -ega -tka m nekdaj beljakovinski dodatek v krmilni pogači, na primer sojina moka, posneto mleko v prahu, kvas, ki se čebelam doda spomladi in jeseni ob pomanjkanju cvetnega prahu ang.: pollen substitute nem.: Pollenersatz m. pelodno zrno -ega -a s najmanjši del cvetnega prahu v prašniku cveta ang.: pollen grain 122 pilóricna válvula nem.: Pollenkorn n. pelodonosna rastlina -e -e ž cvetoča travniška, poljska, gozdna rastlina, na kateri čebele nabirajo zlasti cvetni prah ang.: pollen plant nem.: Pollenpflanze f. pelodovita drevesna vrsta -e -e -e ž drevesa-sta ali grmasta rastlina, na kateri čebele nabirajo zlasti cvetni prah, na primer jelša, topol, trepetlika, leska ang.: pollen producing tree species nem.: Pollen-spendende Baumart* f. pentoza -e ž monosaharid z molekulo, ki vsebuje pet atomov ogljika ang.: pentose nem.: Pentose f. periodična čebelja paša -e -e -e ž vnaprej predvidljiva paša, ki se pojavlja v določenem časovnem obdobju PRIM.: občasna čebelja paša, redna čebelja paša ang.: periodic bee pasture nem.: periodische Bienentracht f. perizin -a m sredstvo z aktivno snovjo kumafos za zatiranje varoze PRIM.: kumafos ang.: Perizin nem.: Perizin n. perzijska čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera meda, razširjena zlasti v Iranu in Iraku do jugovzhodne Turčije in severne Sirije ang.: Persian honey bee nem.: Persische Biene f. pesni sladkor -ega -oija m disaharid iz molekule glukoze, vezane na molekulo fruktoze, v manjši količini tudi sestavina medu S: saharo-za, trstni sladkor ang.: beet sugar nem.: Rübenzucker m. pesticid -a m kemofarmacevtsko sredstvo za selektivno uničevanje rastlinskih, živalskih organizmov PRIM.: akaricid, fungicid, herbicid, insekticid, varoacid, želodčni insekticid ang.: pesticide nem.: Pestizid n. pestič -iča m ženski spolni organ cveta z brazdo PRIM.: prašnik ang.: pistil nem.: Stempel m. peta čebelje noge -e----ž del stopala čebelje noge, na katerem so dlačice za obiranje cvetnega prahu s površine telesa čebele, lat. basitarsus S: ščet ang.: basitarsus nem.: Basitarsus m., Ferse f. petelinček -čka m nav. mn. rastline z belorume-nimi ali rdečimi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Corydalis spp. ang.: corydalis nem.: Lerchensporn m. pétje mátice -a -- s oglašanje matice tik po izle-ženju z daljšimi, visokimi zvoki v družini, ki nima več stare matice in se pripravlja na rojenje S: prepévanje mátice, tútanje mátice PRIM.: mática pévka, kvákanje mátice (1, 2) ang.: piping of queen bee nem.: Tüten der Bienenkönigin n. pétsátar -ja m strok. pog. ^ pétsátni pánj pétsátni pánj -ega -a m panj s petimi sati v eni etaži S: strok. pog. pétsátar PRIM.: desétsátni pánj, devétsátni pánj, sédemsátni pánj, šM^tni pánj, trísátni pánj ang.: five-frame beehive nem.: fünf-Waben-Beute f. pévec -vca m 1. strok. pog. ^ prvec s pévko 2. strok. pog. ^ röj s pévko pévka -e ž strok. pog. ^ mática pévka, prva mática pičiti -im dov., v zvezi s čebela vbosti z želom v tkivo in izbrizgati strup vanj ang.: to sting nem.: stechen v. pigmént -enta m naravno barvilo v organizmih, tudi čebeljih, ki jim daje značilno barvo ang.: pigment nem.: Farbstoff n., Pigment n. pihálnik -a m priprava za odstranjevanje, spi-hovanje čebel s satja PRIM.: kadílnik ang.: bee blower nem.: Bienenbläser m. pikčasto okó -ega očésa s eno od treh samostojno delujočih očesc na vrhu čebelje glave za zaznavanje jakosti svetlobe, lat. ocellus ang.: simple eye nem.: Punktauge n. pik mátice -a -- m vbod matice z želom v drugo matico v zrelem matičniku ali v zadek druge matice ang.: queen bee sting nem.: Königinnenstich m. pilóricna válvula -e -e ž vsaka od več zaklop-nic čebelje prebavne cevi, ki uravnava prehod vsebine srednjega črevesa v tanko črevo 123 Pinčev panj ang.: pyloric valve nem.: -- Pinčev panj -ega -a in pinčev panj -ega -a m nekdaj kranjiču podoben panj z notranjimi merami 300 mm x 200 mm x 700 mm, z visečim premičnim satjem na nosilnih letvicah dolžine 330 mm, z 2 x 9 sati, zaporedno postavljenimi na hladno stavbo, in upravljanjem od zgoraj, imenovan po konstruktorju Izidorju Pagliaruzziju - Pinču S: kobariški panj ang.: Pinč beehive nem.: Pinč-Beute f. pipalka zadnje čeljusti -e----ž ^ tipalčica Pislakov priklopnik -ega -a in pislakov priklopnik -ega -a m priklada z ležečimi sati na hladno stavbo, ki se doda medišču ali vstavi v plodišče AŽ-panja od zadaj, imenovan po konstruktorju Janezu Pislaku ang.: Pislak side addition nem.: Pislak-Nebensatz m. pitalnik -a m posoda za krmljenje čebel s sladkorno raztopino, sladkorno-medeno raztopino, sladkorno-medenim testom GL: Boardma-nov pitalnik, dvojni satni pitalnik, dvosatni pitalnik, enosatni pitalnik, Frančičev pitalnik, kapilarni pitalnik, Millerjev pitalnik, okenski pitalnik, pitalnik z nadzorovano hitrostjo odvzema klaje, pločevinasti pitalnik, satni pitalnik, vakuumski pitalnik ang.: feeder nem.: Futterspender m., Futtertrog m., Trog m. pitalnik z nadzorovano hitrostjo odvzema klaje -a..........m pitalnik, pri katerem se z velikostjo odprtine za prehod čebel uravnava hitrost odvzemanja čebelje hrane ang.: feed dispenser with feeding speed control* nem.: Futterspender mit kontrollierter Futterungsgeschwindigkeit* m. pitalno korito -ega -a s nestrok. ^ krmilno korito pitalno vedro -ega -a s nestrok. ^ krmilno vedro, vedrica pitanje čebel -a -- s nestrok. ^ krmljenje čebel pitanje na zalego -a----s nestrok. ^ dražilno krmljenje (1) pitanje na zalogo -a----s nestrok. ^ krmljenje na zalogo, zimsko krmljenje pitati čebele -am -- nedov., nestrok. ^ krmiti čebele planinski cvetlični med -ega -ega medu in -ega -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo zlasti na cvetovih rastlin, rastočih na planinskih travnikih, pašnikih, in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: mountain flower honey nem.: Gebirgsblumen-Honig m. planinski med -ega medu in -ega meda m med iz medičine in mane, ki jo čebele naberejo na cvetočih in drugih rastlinah, rastočih na planinskih travnikih, pašnikih, in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: gorski med GL: planinski cvetlični med ang.: wildflower honey from the mountains nem.: Bergwiesenhonig m., Gebirgshonig m. plavica -e ž ^ modri glavinec plazeča detelja -e -e ž detelja s plazečim se steblom, s koreninami na kolencih in belimi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično medičinsko in zelo dobro pelo-dno pašo, lat. Trifolium repens S: bela detelja ang.: white clover nem.: Gewöhnlicher Weiß-Klee m., Kriechender Klee m. plemenilček -čka m strok. pog. ^ plemenilnik plemenilna enota -e -e ž več med seboj s predelnimi stenami pregrajenih plemenilnikov z ločenimi žreli v istem ohišju za vzrejo matic ang.: queen breeding unit nem.: Zuchteinheit f. plemenilna postaja -e -e ž stojišče na zelo odmaknjenem, od drugih čebel in zlasti trotov ločenem kraju, na katerem se v odbranih družinah v večjem številu vzrejajo troti za nadzorovano opraševanje tja prinesenih matic ang.: breeding station nem.: Zuchtstation f. plemenilnik -a m panj z enim, dvema ali več satniki manjše mere in prostorom za sladkorno 124 plodišče na hladno stavbo testo ali s pregrado ločen del večjega panja za vzrejo matic S: prašilnik, strok. pog. plemenilček, matičnjak, nukleus GL: dodajanje matic na satih iz plemenilnika, dvosatni plemenilnik, enosatni plemenilnik, gorenjski plemenilnik, Jordanov trisatni plemenilnik, naseljeni plemenilnik, Rauchfussov plemenilnik, štirisatni plemenilnik, trisatni plemenilnik, Zandrov enosatni plemenilnik ang.: mating hive nem.: Befruchtungskästchen n. plemenilni polet -ega -eta m ^ paritveni izlet plemenišče -a s stojišče, na katerem troti opra-šujejo matice ang.: queen mating apiary nem.: Belegstand m., Belegstelle f. plemeniti se -im se nedov. ^ opraševati se (2), prašiti se (2) plemenjak -a m ^ matičar, odbrana čebelja družina plesalka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela plesalka ples čebel -a -- m ^ čebelji ples plesen -sni ž glive, ki se hranijo z organskimi snovmi in pri rastlinah, živalih, tudi čebelah, pogosto povzročajo bolezni, na primer poap-nelost, okamnelost zalege ang.: mould nem.: Schimmelpilz m. plesnivo satje -ega -a s večkrat zaleženo satje, ki ga zaradi vlage napade plesen in postane sivo ang.: moulded combs nem.: Schimmelwabe f. plesno sporazumevanje -ega -a s sporazumevanje čebel s plesom PRIM.: čebelji ples ang.: dance communication of honeybees nem.: Tanzsprache der Bienen f. ples v krogu -a----m ^ krožni ples ples v krožnici -a----m ^ krožni ples ples v obliki osmice -a......m ^ zibajoči ples plešoča čebela -e -e ž nav. mn. ^ čebela plesalka plevrit -a m stranski kožni del med hrbtnim in trebušnim okrovom čebeljega oprsja ang.: lateral plate, pleurite nem.: Seitenplatte m. pliniti -im nedov. 1. z žveplenim dimom povzročati, da se satje zaščiti zlasti proti mali in veliki voščeni vešči PRIM.: zapliniti (1) ang.: to sulphur nem.: abschwefeln v. 2. nekdaj vpihavati v panj kemična sredstva, zlasti za zatiranje varoze PRIM.: dimiti (2, 3), zadimiti (2), zapliniti (2) ang.: to fumigate nem.: begasen v. pljučnik -a m nav. mn. gozdne ali travniške dlakave rastline z rdečimi in vijoličastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki nudijo čebelam skromno zgodnjepomladansko medičinsko in pelodno pašo, lat. Pulmonaria spp. ang.: lungwort nem.: Lungenkraut n. pločevinasti pitalnik -ega -a m pitalnik na panj-ski podnici z ožjim podaljškom in tulcem, se-gajočim iz prostora s čebelami, v katerega se namesti navzdol obrnjena steklenica s sladkorno raztopino za krmljenje čebel ang.: tinplate feeder nem.: Blechfutterspender m. plodišče -a s prostor v panju, v katerem matica zalega jajčeca in čebele gojijo zalego GL: dvotretjinsko plodišče, plodišče na hladno stavbo, plodišče na töplo stavbo, plodišče v dveh nakladah, spodnje plodišče, zgornje plodišče PRIM.: medišče ang.: brood chamber nem.: Brutraum m. plodišče na hladno stavbo -a......s plodišče s sati, postavljenimi vzdolžno v smeri izle-tavanja čebel PRIM.: medišče na töplo stavbo, medišče na hladno stavbo, plodišče na töplo stavbo 125 plodišče na toplo stávbo ang.: brood chamber in cold way nem.: Brutraum im Kaltbau m. plodišče na toplo stavbo -a......s plodišče s sati, postavljenimi prečno na smer izletavanja čebel PRIM.: medišče na hladno stavbo, me-dišče na toplo stavbo, plodišče na hladno stavbo ang.: brood chamber in warm way nem.: Brutraum im Warmbau m. plodišče v dveh nakladah -a......s prostor v nakladnem panju, v katerem matica zalega jajčeca in čebele gojijo zalego, v dveh panj-skih etažah ang.: brood chamber in two hive bodies nem.: zweizargiger Brutraum m. plodiščna naklada -e -e ž naklada s plodiščnim delom panja, postavljena na podnico PRIM.: mediščna naklada ang.: brood chamber hive body nem.: Brutraummagazin n., Brutraumzarge f. plodiščna zaklada -e -e ž zaklada, pritrjena na plodiščni del AZ-panja PRIM.: mediščna zaklada ang.: brood chamber back addition nem.: Brutraum-Hintersatz m. plodiščni sat -ega -a m sat v plodiščnem delu panja PRIM.: mediščni sat ang.: brood comb nem.: Brutwabe f. plodiščno okence -ega -a s lesen okvir z mrežico in kvačicami, ki v zadnjem delu skla-dovničnega panja zapira plodišče S: strok. pog. okence (1) PRIM.: mediščno okence ang.: brood chamber screen, brood chamber window nem.: Brutraumfenster n. poapnela zalega -e -e ž 1. nalezljiva bolezen pokrite zalege, ki jo povzroča plesen Asco-sphaera apis, lat. ascosphaerosis apis S: po-apnelost čebelje zalege, askosferoza 2. zaradi delovanja plesni Ascosphaera apis odmrla in otrdela zalega ang.: chalk brood nem.: Kalkbrut f. poapnelost čebelje zalege -i----ž ^ poapnela zalega (1) pobegli roj -ega roja m roj, navadno z mlado matico, ki odleti z mesta, kamor se je usedel ob rojenju, preden ga čebelar ogrebe ang.: absconding swarm nem.: ausreissender Schwarm m., Ausreisser m. počasna čebelja paraliza -e -e -e ž čebelja pa- raliza, ki jo povzroča virus in pri kateri čebele umirajo približno po dvanajstih dneh od okužbe ang.: slow honeybee paralysis nem.: langsame Bienenparalyse f. pc^rnélost jájčnikov -i -- ž ^ melanóza podá^ana célica -e -e ž čebelja celica, globlja od običajne, kamor čebele shranjujejo med S: žarg. globoka célica ang.: extended cell nem.: länger ausgezogene Zelle f., tiefe Zelle f., verlängerte Zelle f. podá^ati célice -am -- dov., strok. pog., v zvezi s čebele delavke ob obilnem medenju dograditi celice, če so sati preveč razmaknjeni PRIM.: potegniti célice ang.: to enlarge cells, to extend cells nem.: Zellen länger ausziehen v. podbrádek -dka m neparni zgornji del spodnje ustne pri čebeljem rilčku, lat. postmentum ang.: labial plate, postmentum nem.: Postmentum n. podgoltnik -a m ^ podžrelni gánglij podhlajéna zaléga -e -e ž zalega, ki odmre zaradi predolge izpostavljenosti prenizki temperaturi S: prehlajéna zaléga ang.: chilled brood nem.: erkältete Brut f. podkláda -e ž premični dodatek, ki se doda panju spodaj S: nestrok. podstávek PRIM.: med-kláda, nadkláda, nakláda, prikláda, zakláda ang.: bottom supering, sub-addition to the hive nem.: unten aufgesetzte Zarge f. podlésna vétrnica -e -e ž med grmovjem in v redkih listnatih gozdovih rastoča rastlina s pecljatimi, dlanasto deljenimi nazobčanimi listi in navadno belim cvetom, ki nudi čebelam dobro zgodnjepomladansko pelodno pašo, lat. Anemone nemorosa ang.: blue anemone, wood anemone nem.: Busch-Windröschen n. pódnica pánja -e -- ž spodnji premakljivi del nakladnega panja, na katerem je žrelo, ali spodnji, navadno leseni del oboda panja pri skladovničnem panju S: pánjska pódnica, pá-njeva pódnica GL: nizka pódnica, pódnica s premakljivim žrelom, pódnica z brádo, visoka pódnica PRIM.: žrelo (1), dno pánja, pánjska končnica (1), stranica pánja, stréha pánja, strop pánja ang.: bottom board nem.: Unterboden m. 126 pokrita trótovska zaléga podnica s premakljivim žrelom -e......ž podnica nakladnega panja s premakljivo letvico, ki ima navadno različno veliki žrelni odprtini za prilagajanje letnemu času ali paši ang.: bottom board with entrance reducer nem.: Unterboden mit Fluglochverschlußkeil m. podnica z brado -e----ž spodnji leseni del panja, ki sega nekaj centimetrov pred panjsko končnico, navadno pri kranjiču ang.: bottom board with alighting board nem.: Unterboden mit Anflugbrett m. podnični vložek -ega -žka m ^ testni vložek podreti čebeljo družino -drem----dov. 1. nekdaj odstraniti družino iz panja zaradi pridobitve medu, čebeljega voska, zlasti pri kra-njičih ang.: to destroy a colony nem.: Bienenvolk zerstören v. 2. žarg. odstraniti družino iz panja in dodati sate s čebelami, morebitno zalego in medom drugim družinam ang.: to take a honeybee colony apart nem.: Bienenvolk auflösen v. podreti matičnike -drem -- dov. 1. žarg. ^ potrgati matičnike 2. žarg., v zvezi s čebele z grizenjem uničiti matičnike ang.: to tear down the queen cells nem.: Weiselzellen zerbeißen v. podsedati -am nedov., v zvezi s čebele zadrževati se pod sati v panju zaradi velikega števila čebel v družini pRIM.: sedeti ang.: to sit under combs nem.: unter den Waben sitzen v. podstavek -vka m nestrok. ^ podklada podstavljena naklada -e -e ž naklada, ki se vstavi pod plodiščno naklado ang.: hive body, placed under the brood chamber* nem.: unter die Brutraumzarge aufgesetzte Zarge* f. podžrelni ganglij -ega -a m eden od ganglijev v dveh parih pod žrelom v čebelji glavi S: pödgöltnik ang.: suboesophageal ganglion nem.: Unterschlundganglion n. pogača -e ž strok. pog. ^ krmilna pogača pohlevna gniloba -e -e ž strok. pog. ^ pohlevna gniloba čebelje zalege pohlevna gniloba čebelje zalege -e -e----ž nalezljiva bolezen nepokrite zalege, ki jo povzroča bakterija Melissococcus (= Bacillus, Streptococcus) pluton S: evrópska gniloba cebélje zalége, evrópska gniloba, strok. pog. po-hlévna gniloba, láhka gniloba cebélje zalége, láhka gniloba, kisla gniloba, blága gniloba, nestrok. pog. gniloba cebélje zalége (2), nestrok. pog. gniloba (2) PRIM.: húda gniloba cebélje zalége ang.: European foulbrood nem.: Europäische Faulbrut f., gutartige Faulbrut f. pojališče -a s zastar. ^ trotovišce pokaditi skozi vého -ím----dov., nestrok. pog. pred pregledovanjem družine v nakladnem panju puhniti dim skozi veho notranjega pokrova, da se čebele umaknejo ang.: to smoke through the top entrance of the inner cover* nem.: Rauch durch das Flugloch im Innendeckel geben* v. pokládati méd -am -- nedov. krmiti čebele z medom ang.: to feed honey nem.: mit Honig füttern v. pokončni sát -ega -a m sat, nameščen v panju z daljšo stranico navpično PRIM.: ^éci sát ang.: comb, placed vertically nem.: Hochwabe f. pokrita čebélja célica -e -e -e ž čebelja celica, v kateri je čebelja buba in na njej čebele delavke naredijo pokrovec zalege, ali čebelja celica, napolnjena z medom, na kateri čebele delavke naredijo voščeni pokrovec PRIM.: népokrita célica, népokriti máticnik, odkrita célica, odkriti máticnik, pokrita trótovska célica, pokriti máticnik ang.: capped cell, sealed cell nem.: verdeckelte Zelle f. pokrita trotovina -e -e ž ^ pokrita trótovska za-léga pokrita trótovska célica -e -e -e ž trotovska celica, v kateri je trotovska buba in na njej čebele delavke naredijo pokrovec zalege, ali trotovska celica, napolnjena z medom, na kateri čebele delavke naredijo voščeni pokro-vec PRIM.: népokrita célica, népokriti máticnik, odkrita célica, odkriti máticnik, pokrita cebélja célica, pokriti máticnik ang.: capped drone cell, sealed drone cell nem.: verdeckelte Drohnenzelle f. pokrita trótovska zaléga -e -e -e ž zalega s tro-tovskimi bubami v satnih celicah, na katerih čebele delavke naredijo pokrovce zalege S: 127 pokrita zaléga pokrita trotovína PRIM.: népokríta trótovska za-léga, odkríta trótovska zaléga ang.: capped drone brood, sealed drone brood nem.: verdeckelte Drohnenbrut f. pokrita zaléga -e -e ž zalega s čebeljimi ali tro-tovskimi bubami v satnih celicah, na katerih čebele delavke naredijo pokrovce zalege S: stára zaléga PRIM.: népokríta zaléga, odkríta zaléga ang.: capped brood, sealed brood nem.: verdeckelte Brut f. pokriti célico -kríjem -- dov., v zvezi s čebele delavke narediti voščeni pokrovec na celici, napolnjeni z medom, ali narediti pokrovec zalege na celici, v kateri je čebelja ali troto-vska buba S: žarg. zadélati célico ang.: to cap the cell, to seal the cell nem.: Zelle verdeckeln v. pokriti mát^nik -ega -a m matičnik, v katerem se matična ličinka po zadnji levitvi zaprede in ga čebele delavke zaprejo s pokrovcem PRIM.: népokríta célica, népokríti mát^nik, odkríta célica, odkríti mát^nik, pokríta čebélja célica, pokríta trótovska célica ang.: capped queen cell, sealed queen cell nem.: verdeckelte Königinnenzelle v., verdeckelte Weiselzelle v. pokriti méd -ega medú in -ega méda m satne celice, napolnjene z medom, na katerih čebele delavke naredijo voščene pokrovce ang.: capped honey nem.: verdeckelter Honig m. pokrovček -čka m 1. strok. pog. ^ voščéni pokrovec (1) 2. strok. pog. ^ pokrovec zalége pokrovec -vca m 1. strok. pog. ^ voščéni pokrovec (1) 2. strok. pog. ^ pokrovec zalége pokrovec zalége -vca -- m tanka porozna prevleka iz voska, celuloze, cvetnega prahu in vode, s katero čebele delavke pokrijejo celico, ko se ličinka zabubi S: cél^ni pokrovec (2), strok. pog. pokrovček (2), strok. pog. pokrovec (2), voščéni pokrovec (2) ang.: brood capping nem.: Brutdeckel m. pokrov pánja -öva -- m ^ stréha pánja poláj -a m zelnata rastlina z vijoličastimi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Mentha pulegium ang.: pennyroyal, pudding grass nem.: Poleiminze f. polegajoča se zalega -e —e ž zalega v času, ko čebele v pokriti čebelji celici ali troti v pokriti trotovski celici s pregrizenjem pokrovca zalege zapuščajo čebeljo ali trotovsko celico ang.: emerging brood nem.: schlüpfende Brut f. poleganje -a s zapuščanje matičnika, čebelje ali trotovske celice z obgrizenjem, razgrize-njem pokrovca zalege po končanem razvoju matice v zrelem matičniku, čebele v pokriti čebelji celici ali trota v pokriti trotovski celici S: izleganje ang.: emerging nem.: Schlüpfen n. polegati se -am se nedov. 1. po končanem razvoju matice v zrelem matičniku, čebele v pokriti čebelji celici ali trota v pokriti troto-vski celici z obgrizenjem, razgrizenjem po-krovca zalege zapuščati matičnik, čebeljo ali trotovsko celico S: strok. pog. valiti se PRIM.: izleči se (1, 3) ang.: to emerge nem.: auslaufen v., schlüpfen v. 2. v zvezi z matica dozorevati v pokritem matičniku v inkubatorju S: strok. pog. valiti se ang.: to emerge inside incubator nem.: schlüpfen im Inkubator v. poletna čebela -e -e ž čebela, ki se izleže pozno pomladi ali zgodaj poleti, v času najbolj donosnih paš PRIM.: jesenska čebela, zimska čebela ang.: summer bee nem.: Sommerbiene f. poletno žrelo -ega -a s večje žrelo, ki se za zamenjavo z manjšim v nakladnih panjih namesti poleti PRIM.: zimsko žrelo ang.: summer entrance nem.: Sommerflugloch n. polisaharid -a m ogljikov hidrat iz treh ali več molekul monosaharidov, na primer iz glukoze in fruktoze PRIM.: disaharid, monosaharid, sestavljeni sladkor ang.: polyose, polysaccharide, polysaccharose nem.: Polysaccharid n. polnakläda -e ž ^ polovična naklada polnilec -lca m pravna ali fizična oseba, ki odkupuje, polni med in druge čebelje pridelke v embalažo za maloprodajo ang.: honey retailer nem.: Honig-Händler m. polnilna napräva -e -e ž samodejna naprava 128 polž za odmerjanje količine medu in polnjenje v kozarce ang.: honey filling machine nem.: Abfüllgerät n. polnilnica -e ž prostor, kjer se čebelji pridelki ali izdelki polnijo v embalažo za maloprodajo ang.: honey bottling and packing room nem.: Abfüll- und Packraum m. polni sat -ega -a m sat z medom, na katerem so celice večinoma pokrite z voščenimi po-krovci ang.: honeycomb full of honey nem.: volle Honigwabe f. polovičar -ja m strok. pog. ^ polovični AŽ-panj polovična AŽ-mera -e -e [aže] ž mera polovice AŽ-satnika, pri katerem je višina satnika enaka, dolžina pa pol krajša od standardnega AŽ-satnika ang.: half Až-dimension nem.: halbes Až-Maß n. polovična LR-naklada -e -e [eler] ž nizka, navadno za medišče namenjena naklada LR-pa-nja s satniki zunanje mere 450 mm x 147 mm S: mala naklada ang.: LR-shallow super nem.: LR-Flachzarge f. polovična mediščna naklada -e -e -e ž me-diščna naklada s satniki polovične višine standardnih satnikov ang.: shallow honey super nem.: Honigraum-Halbzarge f. polovična naklada -e -e ž naklada, navadno za medišče, s satniki polovične višine standardnih mer pri določenem tipu nakladnega panja, pri LR-panju 147 mm S: pölnakläda ang.: shallow box nem.: Halbzarge f. polovični AŽ-panj -ega -a [aže] m panj, navadno z 9 ali 10 Až-sati v eni etaži S: strok. pog. polovičar pRIM.: desetsatni panj, devetsatni panj ang.: Až-half hive nem.: Až-Halbbeute f. polovični Dadant-Blattov satnik -ega -ega -a in polovični dädant-blättov satnik -ega -ega -a m satnik za polovično naklado Dadant-Blat-tovega panja z zunanjimi merami 440 mm x 145 mm ang.: Dadant-Blatt shallow frame nem.: Dadant-Blatt Halbrähmchen n. polovični Langstroth-Rootov satnik -ega -ega -a in polovični langstroth-rootov satnik -ega -ega -a [lankstrot-rut-] m ^ polovični LR-satnik polovični LR-satnik -ega -a [eler] m satnik za polovično naklado LR-panja z zunanjimi merami 450 mm x 145 mm S: polovični Lang-stroth-Rootov satnik ang.: LR-shallow frame nem.: LR-Halbrähmchen n. polovični sat -ega -a m sat v velikosti polovice standardnega sata pri določenem tipu panja ang.: halfcomb nem.: Halbwabe f. položka -e ž 1. nekdaj panj z upravljanjem od zgoraj, z mediščem levo ali desno od plodi-šča in s skupno okoli 20 sati notranje mere 400 mm x 400 mm, po izvoru iz Vojvodine ang.: traditional horizontal beehive originating from Vojvodina* nem.: historische Horizontalbeute aus Vojvodina* f. 2. panj z upravljanjem od zgoraj, z možnostjo širitve gnezda v isti ravnini in z več žreli, ki so odprta po potrebi, navadno na eni od daljših stranic ang.: beehive type, called Lagerbeute nem.: Lagerbeute f. položni panj -ega -a m nekdaj iz desk zbit ležeči panj kvadraste oblike z nepremičnim satjem, ki ima širino navadno približno dvakrat večjo od višine, razširjen v preteklosti zlasti v južnejšem delu Evrope S: truga ang.: long beehive, trough beehive nem.: Trogbeute f. polsestra -e ž matica ali čebela, ki je potomka iste matice in trota, ki ni v sorodu z očetom prvih dveh ang.: half-sister nem.: Halbschwester f. poltopla stavba -e -e ž sati v panjih z nepremičnim satjem, zgrajeni poševno na smer iz-letavanja čebel ang.: warm way with combs transversly to the entrance* nem.: Querbau m. polzaporica -e ž kljukici podobna kovinska zapiralka, ki ima na enem koncu navoj za privi-tje v steno, na drugem pa pod pravim kotom sploščeni del, ki se lahko vrti in tako odpira ali zapira navadno vratca, brado AŽ-panja ang.: casement fastener nem.: Wiener Vorreiber m. polž -a m del točila iz dveh pravokotno posta- 129 pomarančevec vljenih zobatih kolesc, ki omogoča prehod iz navpičnega v vodoravno vrtenje koša in spreminja hitrost njegovega vrtenja ang.: worm steering mechanism nem.: Schnecke f. pomarančevec -vca m 1. zimzeleni grm ali nizko drevo z usnjatimi jajčastimi ali okro-glastimi listi in močno dišečimi belimi cvetovi, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Citrus aurantium S: oran-ževec (1) ang.: orange nem.: Orangenbaum m. 2. strok. pog. ^ pomarančni med pomarančni med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih pomarančevca in jo predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. pomarančevec (2), oranžni med, strok. pog. oranževec (2) ang.: orange blossom honey nem.: Orangenblütenhonig m. pomešanec -nca m strok. pog. ^ pomešani roj pomešani röj -ega roja m roj, v katerem so čebele iz dveh ali več hkrati roječih družin S: strok. pog. pomešanec ang.: blended swarm nem.: durcheinandergemengter Schwarm* m. pomladanska resa -e -e ž ^ spomladanska resa pomladanski veliki zvonček -ega -ega -čka m rastlina s črtalastima listoma in navadno enim kimastim cvetom zvončaste oblike, ki nudi čebelam skromno zgodnjepomladansko medičinsko in pelodno pašo, lat. Leucojum vernum S: veliki zvonček, kronica, nestrok. pog. zvonček (1) ang.: spring snowflake nem.: Märzglöckchen n. pomladanski žafran -ega -a m rastlina s črtala-stimi listi in z vijoličastim ali belim cvetom, rastočim iz gomolja, ki nudi čebelam zgodaj spomladi dobro medičinsko in odlično pelo-dno pašo, lat. Crocus vernus S: nestrok. pog. žafran pRIM.: nunka ang.: spring crocus nem.: Gewöhnlicher Frühlings-Safran m., Gewöhnlicher Frühlings-Krokus m. pomladna čebela -e -e ž čebela, ki se izleže zgodaj spomladi ang.: spring bee nem.: Frühlingsbiene f. pomlajevati satje -ujem -- nedov. 1. vstavljati družinam satnike s satnicami za izdelavo novih satov in za zamenjavo starih S: obnavljati satje ang.: to renew the combs nem.: Waben erneuern v. 2. nekdaj pri panjih z nepremičnim satjem izrezovati staro satje, da se naredi prostor za zgraditev novega S: obnavljati satje ang.: to cut out old, dark combs nem.: alte dunkle Waben ausschneiden v. pomör čebel -ora -- m množično uničenje čebel na določenem območju zaradi neustrezne uporabe fitofarmacevtskih sredstev ang.: killing off of honeybees nem.: Bienenmord m. pomožna čebelja družina -e -e -e ž ^ rezervna čebelja družina pomožno žrelo -ega -a s žrelo panja, navadno manjše od glavnega ang.: additional entrance nem.: zusätzliches Flugloch n. ponarejeni med -ega medu in -ega meda m sladka snov iz saharoze ali drugih sladkorjev, po videzu in kemični sestavi podobna medu S: umetni med, sladkorni med ang.: adulterated honey nem.: gefälschter Honig m. popolna metamorfoza -e -e ž ^ popolna preobrazba popolna preobrazba -e -e ž razvoj v stopenjskem razvoju od jajčeca do ličinke in bube v odraslo žival pri nekaterih žuželkah, tudi čebelah S: popolna metamorfoza pRIM.: nepopolna preobrazba ang.: complete metamorphosis nem.: volkommene Metamorphose f. Porentov panj -ega -a in porentov panj -ega -a m nekdaj kranjiču podoben panj s premičnim satjem na toplo stavbo z zunanjimi merami 312 mm x 182 mm x 715 mm, konstruktor Luka Porenta ang.: Porenta beehive nem.: Porenta-Beute f. porezati med -režem -- dov., žarg. z nožem odstraniti medeno satje, zlasti v panju z nepremičnim satjem ang.: to cut out honeycomb nem.: Honigwaben ausschneiden v. posedati -am nedov. 1. v zvezi s čebele mirno se zadrževati na bradi ali v zadnjem delu panja ang.: to sit about inactive 130 potegniti matičnike nem.: träge herumsitzen v. 2. ^ sedeti poskusna čebelja družina -e -e -e ž družina za preizkušanje različnih metod čebelarjenja, zdravljenja čebel, zatiranja škodljivcev ang.: test bee colony nem.: Prüfvolk n. poskusna postaja -e -e ž enota pri raziskovalni ustanovi za izvajanje poskusov na družinah, navadno s poskusnim čebelnjakom in čebelarskim laboratorijem ang.: experiment station nem.: Versuchstation f. poskusni čebelnjak -ega -a m čebelnjak za izvajanje poskusov na družinah ang.: test apiary, trial apiary nem.: Versuchsbienenstand m. poslikana panjska končnica -e -e -e ž 1. zlasti pri kranjičih s slikarskim motivom okrašen sprednji, navadno snemljivi leseni del panja z izrezom za žrelo S: panjska končnica (2) PRIM.: poslikava panjskih končnic ang.: painted beehive panel nem.: bemaltes Bienenstockstirnbrett n. 2. tak izdelek umetne obrti za dekoracijo prostorov S: panjska končnica (2) ang.: reproduction of a painted beehive panel nem.: Reproduktion eines bemalten Bienenstockstirnbretts f. poslikava panjskih končnic -e----ž krašenje pročelj panjev, navadno kranjičev, s slikarskimi motivi, značilna za slovensko ozemlje zlasti v 18. in 19. stoletju PRIM.: poslikana panjska končnica ang.: painting on the beehive panels nem.: Bemalung von Bienenstockstirnbrettern f. posnemati med -am -- nedov. odstranjevati drobce voska in druge delce s površine medu v posodi po točenju ang.: to scum honey nem.: Honig abschäumen v. posoda za odkrivanje satov -e......ž plastična ali nerjavna kovinska posoda z vloženim odcejalnikom za odtekanje medu, navadno z žičnatim naslonjalom za medeni sat ang.: uncapping tub nem.: Entdeckelungswanne f. posredno dodajanje matic -ega -a -- s ^ dodajanje matic v matičnici postopno prestavljanje satov -ega -a -- s pro-tirojilni ukrep, s katerim se zlasti v AŽ-pa-nju da matici prostor za zaleganje tako, da čebelar večkrat premesti del zaleženih satov v medišče, ki jih v plodišču nadomesti z mladimi sati in/ali satnicami ang.: step by step reversing nem.: schritteweises Umhängen n. pošiljalna matičnica -e -e ž ^ razpošiljalna matičnica potegniti celice -em -- dov., strok. pog., v zvezi s čebele delavke narediti, dograditi celice PRIM.: podaljšati celice ang.: to extend cells nem.: Zellen länger ausziehen v., Zellen verlängern v. potegniti matičnike -em -- dov., strok. pog. narediti, dograditi matičnike Poslikana panjska končnica 131 potiti ang.: to draw queen cells nem.: Koniginnenzellen ziehen v., Weiselzellen ziehen v. potiti -im nedov., strok. pog., v zvezi s čebele izločati vosek v obliki voščenih lusk iz voskov-nih žlez ang.: to exude (wax scales) nem.: ausschwitzen (Wachsplättchen) v. potopni grelec -ega -lca m priprava za uteko-činjanje kristaliziranega medu z električnim grelcem, opremljenim s termostatom in temperaturnim tipalom na grelnem telesu ang.: immersion heater nem.: Tauchsieder m. potrgati matičnike -am -- dov. odstraniti ma-tičnike iz družine S: žarg. podreti matičnike (1), izpodrezati matičnike ang.: to destroy queen cells nem.: Weiselzellen ausbrechen v. potrotiti se -im se dov., žarg., v zvezi z matica zalegati samo še neoplojena jajčeca ang.: to become a drone layer nem.: drohnenbrütig werden v. povečevalno steklo -ega -a s pripomoček za ugotavljanje starosti ličink pri presajanju v matične nastavke in prisotnosti varoj na listu testnega vložka, jajčec S: lupa ang.: magnifying glass nem.: Lupe f. povezniti roj -em -- dov., nekdaj namestiti roj z odvzeto matico v panj, ki se postavi na drugega tako, da se čebele pridružijo spodnji družini ang.: to put on a swarm nem.: Schwarm aufsetzen v. povprečni donos medu -ega -osa -- in povprečni donos meda -ega -osa -- m količina medu, preračunana na panj, ki jo čebelar odvzame družini v čebelnjaku, na stojišču v določenem obdobju ali na določeni paši ang.: average yield of honey nem.: Durchschnittsertrag des Honigs m. povrhnjica -e ž enojna plast celic nevretenčar-jev, tudi čebel, pokrita z neprepustno poko-žnico S: epidermis, epitelij ang.: epidermis nem.: Epidermis f. povzročitelj gozdnega medenja -a----m žuželka, zlasti kapar, listna ušica, ki za hrano srka rastlinske sokove iz sitasti cevi rastlin in izloča mano S: proizvajalec gozdnega medenja ang.: honeydew producer nem.: Honigtauerzeuger m. poznopoletna čebelja paša -e -e -e ž paša na rastlinah, ki medijo v drugi polovici koledarskega poletja ang.: late summer honey flow nem.: Spätsommertracht f. požiralnik -a m del prebavne cevi, ki pri čebeli sega od žrela do medne golše, lat. oesophagus ang.: oesophagus nem.: Ösophagus n., Speiseröhre f. prababica -e ž prednica čebelje matice glede na tretjo stopnjo sorodstva, pri kateri se ugotavljajo dedne lastnosti ang.: great-grandmother nem.: Groß-Großmutter f. praha -e ž spolno združevanje matice in trotov med paritvenim izletom, pri čemer ti vnesejo seme v njeno nožnico in jajcevode S: prašenje (2), opraševanje (3), prašitev (2) PRIM.: paritveni izlet ang.: mating nem.: Begattung f. prašeča se čebela -e —e ž s krili utripajoča čebela na bradi panja s privzdignjenim zadkom in dvignjenim šestim hrbtnim okrovom, da se vidi Nasonova žleza na prednjem robu sedmega hrbtnega okrova, iz katere izloča feromon ang.: fanning bee nem.: fächelnde Biene f., sterzelnde Biene f. prašenje -a s 1. utripanje čebel s krili ob močno dvignjenih zadkih in izločanju feromonov iz Nasonove žleze na bradi panja po vrnitvi mladic z orientacijskega poleta, ob pričakovanju vrnitve matice s prahe, po prvem pomladanskem izletu, ob vsajanju roja, po preselitvi S: prašitev (1) PRIM.: prezračevanje (1) ang.: fanning nem.: Sterzeln n. 2. spolno združevanje matice in trotov med paritvenim izletom, pri čemer vnesejo seme v njeno nožnico in jajcevode S: praha, opraše-vanje (3), prašitev (2) ang.: mating nem.: Begattung f. prašilček -čka m 1. zlasti tri-, štiri- ali petsatni panj za rezervne družine S: prašilec ang.: mating hive, nucleus nem.: Begattungskästchen n. 2. rezervna družina s tremi do petimi sati S: prašilec 132 predbuba ang.: nucleus colony nem.: Reserveableger m. prašilec -lca m ^ prašilček (1, 2) prašilni izlet -ega -eta m izletavanje mladih čebel, ki spoznavajo bližnjo okolico čebelnjaka, stojišča in na bradi, obrnjene proti žrelu, utripajo s krili in izločajo feromone iz Naso-nove žleze ang.: mating flight nem.: Hochzeitsflug m. prašilnik -a m ^ plemenilnik prašitev -tve ž 1. ^ prašenje (1) 2. ^ opraševa- nje (3), praha, prašenje (2) prašiti se -im se nedov., nav. 3. os. 1. v zvezi s čebele, čebele delavke utripati s krili ob močno dvignjenih zadkih in izločanju feromonov iz Nasonove žleze na bradi panja po vrnitvi mladic z orientacijskega poleta, ob pričakovanju vrnitve matice s prahe, po prvem pomladanskem izletu, ob vsajanju roja, po preselitvi PRIM.: sprašiti se (2) ang.: to fan nem.: sterzeln v. 2. v zvezi z matica spolno se združevati med paritvenim izletom, pri čemer troti vnesejo seme v nožnico in jajcevode matice S: opra-ševati se (2), plemeniti se PRIM.: opraševati se (2), oprašiti se (2), sprašiti se (1) ang.: to mate nem.: sich begatten v. prašnik -a m moški spolni organ cveta, v katerem nastajajo zrnca cvetnega prahu PRIM.: brazda, pestič ang.: stamen nem.: Staubblat n. prava cipresa -e -e ž visoko piramidasto zimzeleno drevo s prileglimi ali razprostrtimi vejami, drobnimi rumenkastimi moškimi cvetovi v resastih socvetjih in drobnimi ru-menkastozelenimi ženskimi cvetovi, ki nudi čebelam zelo dobro pelodno pašo, lat. Cu-pressus sempervirens ang.: funeral cypress, Italian cypress nem.: Echte Zypresse f. prava čebela -e -e ž nav. mn. čebele iz rodu Apis spp. ang.: honey bee nem.: Honigbiene f. prava sivka -e -e ž močno dišeča divja ali gojena sredozemska rastlina z dlakavimi listi in vijo-ličastomodrimi cvetovi v klasastih socvetjih, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko pašo, lat. Lavandula officinalis S: lavanda, nestrok. pog. sivka (2) ang.: common lavender, spike lavender nem.: Echter Lavendel m. pravi kostanj -ega -anja m drevo s suličastimi listi in drobnimi rumenkastobelimi cvetovi v klasastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično medičinsko in zelo dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Castanea sativa S: nestrok. pog. kostanj (1) ang.: Spanish chestnut, sweet chestnut nem.: Echte Kastanie f., Edel-Kastanie f. pražival -i ž nav. mn. najpreprostejše, enoce-lične, navadno mikroskopsko majhne živali, izmed katerih nekatere povzročajo čebelje bolezni, lat. Protozoa S: protozoj ang.: protozoa, protozoon nem.: Protozoon n. precejati med -am -- nedov. s cedili odstranjevati drobce voska in druge delce, ki se ob točenju iz satja pojavijo v medu ang.: to strain honey nem.: Honig sieben v. precepljena ličinka -e -e ž čim mlajša ličinka, prenesena iz čebelje celice odbrane družine v nastavek matičnika PRIM.: presajanje ličink ang.: grafted larva nem.: umgesetzte Larve f. prečna zapora -e -e ž ^ prečna zaporica prečna zaporica -e -e ž letev iz trdega lesa z luknjo in vdolbenim navojem na vsakem koncu, s posebnima vijakoma iz lesa ali drugih snovi za pritrditev mediščnih, plodiščnih okenc v AZ-panju S: prečna zapora, strok. pog. zaporica ang.: cross bar nem.: Querlatte f. predbuba -e ž razvojna stopnja nekaterih žuželk, tudi čebel, med ličinko in bubo, ko je negiben osebek še podoben ličinki in se ne 133 predílna ž^za hrani več pRIM.: cebélja búba, máticna búba, trótovska búba ang.: prepupa nem.: Vorpuppe f. predílna ž^za -e -e ž nav. mn. žleza v telesu ličinke, katere izloček se strdi v niti, s katerimi se ličinka zaprede v kokon ang.: silk gland nem.: Spinndrüse f. prédnje črev0 -ega -ésa s prvi del prebavne cevi nekaterih žuželk, tudi čebel, iz ustne votline, žrela, požiralnika in medne golše, lat. stomodeum S: sprédnje crevó ang.: foregut, stomadeum nem.: Vorderdarm m. prédpakírani méd -ega medú in -ega méda m med, skladiščen v kozarcu, z ustrezno nalepko čez pokrovček, namenjen potrošnikom ang.: pre-packed honey nem.: vorverpackter Honig m. prédpáéa -e ž najzgodnejša spomladanska paša, ki spodbuja hitrejši razvoj družin pRIM.: cebélja páša (1) ang.: early spring forage nem.: Vorfrühlingstracht f. predprsje -a s prvi del čebeljega oprsja, ki nosi prvi par nog, med glavo, s katero je gibljivo povezan, in sredoprsjem, na katero se veže z membrano, lat. prothorax pRIM.: zaprsje, sredoprsje, oprsje, priprsje ang.: prothorax nem.: Prothorax m., Vorderbrustring m. prédústna votlina -e -e ž del prebavne poti čebel za oglavnim ščitom in zgornjo ustno z izvodili nekaterih žlez, ki se nadaljuje v ustno votlino, lat. cibarium S: preorálna votlina ang.: preoral cavity nem.: Vormundhohle f. predžel0dec -dca m del prebavne poti čebel, ki ima na začetku zapiralko, sega v medno golšo in se na drugi strani razširi v srednje črevo, lat. proventriculus ang.: proventriculus nem.: Proventriculus n. preglédnik medú -a -- in preglédnik méda -a -m čebelar, usposobljen za ocenjevanje vrste in kakovosti medu, kot jo določa pravilnik o slovenskem medu kontrolirane kakovosti ang.: honey inspector nem.: Honig-Prüfer m. pregledovánje medú -a -- in pregledovánje méda -a -- s ugotavljanje kakovosti medu s postopki, predpisanimi v pravilniku, ki ga opravljajo pregledniki medu in je pogoj za pridobitev kolektivne blagovne znamke slovenski med ang.: honey inspection nem.: Honigprüfung f. pregrádna déska -e -e ž pokončno nameščena deska za ločevanje panjskega prostora, navadno v nakladnih panjih pRIM.: ločilna déska ang.: division board nem.: Shiedbrett n. pregréta zaléga -e -e ž čebelja zalega, ki je odmrla zaradi predolge izpostavljenosti previsoki temperaturi pRIM.: prehlajéna zaléga ang.: overheated brood nem.: überhitzte Brut f. pregréti méd -ega medú in -ega méda m med brez pomembnih sestavin, uničenih s segrevanjem pri previsoki temperaturi, in s povišano vsebnostjo hidroksimetilfurfurala ang.: overheated honey nem.: überhitzter Honig m. prehlajéna zaléga -e -e ž zalega, ki odmre zaradi predolge izpostavljenosti prenizki temperaturi S: podhlajéna zaléga pRIM.: pregréta zaléga ang.: chilled brood nem.: erkaltete Brut f. prehódna célica -e -e ž celica nepravilne oblike, na satu med skupino čebeljih in trotovskih celic ang.: transition cell nem.: Übergangszelle f. prehódni plés -ega -a m ples z oblikami, ki so prehodi med krožnim in zibajočim plesom ang.: crescent dance, sickle dance, transition dance nem.: Übergangstanz m. prehranjeválna célica -e -e ž nav. mn. ^ hranilna célica preizkuševališče -a s ^ téstna postája prekátni čistilnik -ega -a m naprava z več pre-deljenimi prostori za cejenje medu v točilnih linijah v večjih čebelarstvih ang.: multi-chamber clarifying plant (facility) nem.: gekammerte Kläranlage f. prelegajóca cebélja družina -e -e -e ž družina, ki gradi matičnike, da bi zamenjala staro matico z mlado brez čebelarjevega posega ali rojenja ang.: superseding bee colony nem.: still umweiselndes Bienenvolk n. 134 prestavljanje satov prelegalna matica -e -e ž matica, ki jo čebele delavke zamenjajo z mlado matico brez čebe-larjevega posega ali rojenja ang.: supersedure queen nem.: Umweiselungskonigin f. prelegalni matičnik -ega -a m matičnik, ki ga čebele delavke gradijo, da bi zamenjale staro matico z mlado brez čebelarjevega posega ali rojenja ang.: supersedure queen cell nem.: Umweiselungszelle f. preleganec -nca m družina, ki zamenja staro matico z mlado brez rojenja ali čebelarjevega posega ang.: supersedure bee colony nem.: still umgeweiseltes Bienenvolk* n. preleganje -a s zamenjava stare matice z mlado brez rojenja ali čebelarjevega posega, kadar je sposobnost zaleganja stare matice zmanjšana zaradi starosti, poškodbe ang.: to supersedure nem.: stille Umweiselung f. prelegati -am nedov., zlasti v zvezi s čebelja družina zamenjati staro matico z mlado brez rojenja ali čebelarjevega posega, kadar je sposobnost zaleganja stare matice zmanjšana zaradi starosti, poškodbe ang.: to supersede nem.: still umweiseln v. preletna razdalja -e -e ž pot, ki jo čebela preleti od panja do vira paše in je odvisna od izoblikovanosti terena, rastlinskih kultur, pašnih in vremenskih razmer ang.: flight distance nem.: Flugweite f. preležena matica -e -e ž matica, ki jo čebele vzredijo med preleganjem S: matica preležen-ka ang.: supersedure queen nem.: Umweiselungskonigin f. premična loputa -e -e ž nekdaj del čebelnjaka za zapiranje pročelja v mrzlem zimskem obdobju ang.: sliding shutter nem.: Frontschieber m. premična panjska enota -e -e -e ž skupina panjev, ki se kot celota premika, prevaža ang.: movable hive unit nem.: bewegliche Bienenstockeinheit f. premični panjski dodatek -ega -ega -tka m del, ki se panju doda ali odvzame, na primer zaklada, doklada, kaseta, priklopnik ang.: movable extension to a beehive nem.: beweglicher Bienenstockzusatz m. premični sat -ega -a m sat s satnikom, ki ga je mogoče poljubno premeščati ang.: movable comb nem.: bewegliche Wabe f. premik čebel -a -- m prevoz panjev z enega na drugo pasišče ali na prezimovališče ang.: transport of bees nem.: Bienenwanderung f. prenosni čebelnjak -ega -a m ^ zložljivi čebelnjak preoralna votlina -e -e ž ^ predüstna votlina prepevanje matice -a -- s ^ petje matice preprečevati rojenje -ujem -- nedov. s prestavljanjem in delnim odvzemom zalege, zamenjavo plodiščnih naklad, dodajanjem satnic, povečanjem prostornine panja z zakladami ali nakladami čebelam omogočiti delo, da ne preidejo v rojilno razpoloženje ang.: to prevent swarming nem.: Schwärmen verhindern v. presaditi ličinko -im -- dov. prenesti najmlajšo ličinko iz čebelje celice v nastavek matičnika S: vcepiti ličinko ang.: to transfer a larva, to transpose a larva nem.: Larve umsetzen v. presajanje ličink -a -- s prenašanje najmlajših ličink iz zaleženega sata odbrane družine v nastavke matičnikov, ki se nato vstavijo v starter ali rednik GL: dvakratno presajanje ličink, presajanje ličink na čepke, vzreja matic s presajanjem ličink, vzreja matic z dvakratnim presajanjem ličink PRIM.: precepljena ličinka ang.: transfer of larvae, transposition of larvae nem.: Umsetzen von Larven n. presajanje ličink na čepke -a......s prenašanje najmlajših ličink iz zaleženega sata odbrane družine v nastavke matičnikov, pritrjene na lesenih čepkih vzrejnih letvic ang.: grafting in queen cups, transposition in queen cups nem.: Umsetzen in Weiselnäpfchen n. presledkasta zalega -e -e ž zalega, pri kateri so med zaleženimi celicami prazne, ker niso bile zaležene ali so bila v njih gluha čebelja jajčeca ali odmrla zalega S: luknjičasta zalega ang.: brood with spotty pattern nem.: lückenhafte Brut f. prestavljanje satov -a -- s 1. premeščanje za-leženih satov zlasti v AŽ-panju iz plodišča v 135 prestávljati sáte medišče S: zastar. prevéšanje sátov GL: délno prestávljanje sátov, postópno prestávljanje sátov PRIM.: Preussova metóda, Prokópovicev pánj ang.: reversing of brood frames nem.: Umhängen von Brutwaben n. 2. premeščanje satov znotraj ene ali več naklad v nakladnih panjih ang.: reversing of frames within one or more hive boxes* nem.: Umhängen von Waben innerhalb von einer oder mehreren Zargen* n. prestávljati sáte -am -- nedov. 1. premeščati zaležene sate zlasti v AŽ-panju iz plodišča v medišče S: zastar. prevéšati sáte ang.: to reverse brood combs nem.: Brutwaben umhängen v. 2. premeščati sate znotraj ene ali več naklad v nakladnih panjih ang.: to reverse combs nem.: Waben umhängen v. prestávljenec -nca m družina ali njen del, prestavljena na drugo mesto znotraj stojišča panjev ang.: relocated bee colony nem.: umgesetztes Volk n., verstelltes Volk n. prestrezálo za roje -a----s ^ lovílnik rojev (1) preša cvétnega prahú -e----ž ^ stiskálni sklép prešanec -nca m strok. pog. ^ stískani méd prešani méd -ega medú in -ega méda m strok. pog. ^ stískani méd pretrésanje cebél -a -- s premeščanje čebel iz enega panja v drugega, navadno iz okuženega s hudo gnilobo čebelje zalege v neokuženi panj ang.: shaking bees nem.: Umschütten der Bienen n. Preussova metóda -e -e [prójs-] ž metoda širjenja prostora za zaleganje v panju s prestavljanjem zaleženih satov iz plodišča v medišče ob uporabi matične rešetke, imenovana po Emilu Preussu PRIM.: prestávljanje sátov ang.: Preuss method nem.: Preuss-Methode f. prevéšanje sátov -a -- s zastar. ^ prestávljanje sátov (1) prevéšati sáte -am -- nedov., zastar. ^ prestávljati sáte (1) prevózna enota -e -e ž prevozno sredstvo, na primer tovorno vozilo, zabojnik, avtomobilska prikolica, za namestitev, prevoz panjev zlasti na različna pasišča ang.: transport unit nem.: Transporteinheit f. prevozni čebelnjak -ega -a m 1. čebelnjak na avtomobilski prikolici za prevažanje na različna pasišča ang.: migratory apiary nem.: Wanderbienenstand m. 2. v čebelnjak predelan tovornjak ali avtobus za prevažanje na različna pasišča ang.: flatbed truck, transformed into a migratory apiary* nem.: Bienenwagen m. 3. čebelnjak, grajen kot zabojnik in prilagojen za prevažanje s tovornim vozilom ali vlačilcem PRIM.: kontejner ang.: bee truck, container-type apiary, transported by a truck nem.: beweglicher Container-Bienenhaus n., Wanderwagen m. prezimovališče -a s prostor, kjer so nameščeni naseljeni panji čez zimo ang.: overwintering site nem.: Überwinterungsplatz m. prezimovalne razmere -ih razmer ž mn. okoliščine preživetja čebel čez zimo glede na lego čebelnjaka, sončno toploto, vlago, veter, nizke temperature, vrsto hrane, zdravstveno stanje družine ang.: overwintering conditions nem.: Überwinterungsverhältnisse n. pl. prezimovanje čebel -a -- s omogočanje čebelam ugodno preživeti zimo z ureditvijo gnezda, zadostno in ustrezno zalogo hrane, s pa-ženjem panjev ang.: overwintering of honeybees nem.: Einwinterung der Honigbienen f. prezimovati čebele -ujem -- nedov. omogočiti čebelam ugodno preživljati zimo z ureditvijo gnezda, zadostno in ustrezno zalogo hrane, s paženjem panjev GL: prezimovati čebele na čistem sladkorju, prezimovati čebele na medu, pre-zimovati čebele na temnem satju ang.: to overwinter honeybees nem.: Bienen einwintern v. prezimovati čebele na čistem sladkorju -ujem ........nedov. omogočati čebelam ugodno preživetje zime tako, da je za zimsko hrano v satih samo predelana sladkorna raztopina ang.: to overwinter bees only on sugar syrup nem.: Bienen auf Zuckersirup einwintern v. prezimovati čebele na medu -ujem......nedov. omogočati čebelam ugodno preživetje 136 priprsje zime tako, da je za zimsko hrano v satih samo med ang.: to overwinter bees on honeycombs nem.: Bienen auf Honig einwintern v. prezimovati čebéle na tèmnem satju -ùjem -- ......nedov. pustiti čebele, da preživijo zimo na starih, večkrat zaleženih satih ang.: to overwinter bees on dark combs nem.: Bienen auf dunklen Waben einwintern v. prezračevalka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ cebéla prezračevalka prezračevalna loputa -e -e ž odprtina, navadno na vratcih panja, za prezračevanje zlasti med prevozom čebel S: ventilacijska lopüta ang.: vent hole nem.: Lüftungsschlitz m. prezračevalna reéêtka -e -e ž kovinska ali plastična mreža, nameščena čez panjsko odprtino, za prezračevanje panja, zlasti med prevozom čebel S: mrežasti zračnik, mreža za zračenje ang.: ventilation mesh nem.: Lüftungsgitter n. prezračevanje -a s 1. utripanje čebel s krili ob obilni paši zvečer na bradi panja zaradi usmerjanja zračnega toka iz panja S: ventilacija, zračenje ang.: fanning nem.: Fächeln n. 2. omogočanje dostopa svežega zraka v panj, da se preprečuje zadušitev čebel, zlasti med prevozom S: zračenje, ventilacija ang.: ventilation nem.: Belüftung f. prezračevati -njem nedov. 1. v zvezi s čebele ob obilni paši zvečer utripati s krili na bradi panja zaradi usmerjanja zračnega toka iz panja S: ventilirati ang.: to fan nem.: fächeln v. 2. omogočati dostop svežega zraka v panj, da se preprečuje zadušitev čebel zlasti med prevozom S: ventilirati ang.: to provide ventilation, to ventilate nem.: belüften v. preživalna čebélja družina -e -e -e ž družina s prevelikim številom čebel na prostorninsko enoto panja, kar lahko povzroči rojilno razpoloženje, zadušitev ali pregretje zalege pri prevozu ang.: overcrowded bee colony, overpopulated bee colony nem.: übervölkertes Bienenvolk* n. pridobitna čebélja družina -e -e -e ž ^ go- spodárska cebélja družina pridružiti roj -dmžim -- dov. vrniti roj z odvzeto matico matični družini, izrojencu ali ga dodati drugi družini S: vrniti roj ang.: to reunite a swarm and the parent bee colony nem.: Schwarm zurück vereinigen mit dem Muttervolk v. prijémna célica -e -e ž nepravilno oblikovana čebelja, trotovska celica ali njun del, ki nastane ob pritrditvi sata na satnik ali na strop panja ang.: attachment cell nem.: angehaftete Zelle f. prijezičnik -a m eden od dveh kratkih podaljškov obradka na čebeljem rilčku, lat. para-glossa ang.: paraglossa nem.: Nebenzunge f., Paraglossa f. prikláda -e ž premični dodatek v obliki zaboja, ki se doda panju za povečanje njegove prostornine S: dokláda PRIM.: medkláda, nadklá-da, nakláda, podkláda, zakláda ang.: extra body of a hive nem.: Zusatz m. priklópnik -a m ^ zakláda prik0lični čebelnják -ega -a m čebelnjak, vgrajen, nameščen na avtomobilsko prikolico ang.: apiary, mounted on a trailer nem.: Bienenanhänger m. prikrita trótovka -e -e ž nav. mn. čebelja mladica, ki se ji zaradi uživanja matičnega mlečka razvijejo spolne žleze in zalega neoplojena jajčeca S: anatómska trótovka ang.: drone-laying young worker bee nem.: drohnenbrütige Jungbiene f. prikriti cebélji róp -ega -ega -a m ^ tihi cebélji róp pripiranje mátic -a -- s omejitev gibanja matice, da se zapre v matičnico ali se zmanjša zaleganje na 2 do 3 sate, za povečanje donosa medu ali za pridobivanje čebeljih jajčec ang.: confining of queens nem.: Einsperrung der Königinnen f. priprsje -a s zadnji del oprsja čebel, ki se povezuje z zaprsjem in je nastal iz prvega člena zadka, lat. propodeum PRIM.: oprsje, predprs-je, sredoprsje, zaprsje ang.: propodeum nem.: Propodeum n. 137 prirezovanje čebeljih kril prirezovanje čebeljih kril -a----s odstriženje približno tretjine sprednjega krila oprašeni matici, da se ji ob rojenju onemogoči oddaljitev od panja in se prepreči izguba rojevih čebel S: striženje kril ang.: clipping nem.: Flügelschneiden n. prisesni mešiček -ega -čka m ^ oprijemalna blazinica prisiljeni roj -ega roja m roj iz družine, v kateri se spodbuja rojilno razpoloženje tudi za pridobitev rojilnih matičnikov ang.: forced swarm nem.: erzwungener Schwarm m. prisilni matičnik -ega -a m ^ zasilni matičnik pritlikava čebela -e -e ž prava čebela vrste Apis florea, razširjena v jugovzhodni Aziji S: mala čebela ang.: red dwarf honey bee nem.: Zwerghonigbiene f. pritlikavi šetraj -ega -a m zlasti na kraških tleh na grušču, v skalnih razpokah rastoča pritlikava grmičasto razrasla rastlina z drobnimi vijoličastimi cvetovi, ki nudi čebelam odlično medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Satureja subspicata S: nestrok. pog. žepek (2) ang.: summer savory nem.: Zwerg-Bohnenkraut n. prizidek -dka m strok. pog. ^ voščeni prizidek pročelje panja -a -- s sprednji del panja z žrelom za izletavanje, vletavanje čebel ang.: front beehive panel nem.: Bienenstockstirnbrett n. progeno testiranje matic -ega -a -- s testiranje plemenskih matic s pomočjo potomcev PRIM.: direktno testiranje matic ang.: offspring testing of queens, progeny-testing nem.: Nachkommenprüfung von Bienenköniginnen f. prognostična služba -e -e ž načrtno delovanje strokovnjaka ali skupine, ki spremlja razvoj ušic, kaparjev, cvetenja na medovitih rastlinah in napove intenzivnost medenja v določenem obdobju na posameznih vrstah rastlin izbranega območja ang.: honeydew flow forecasting service nem.: Waldtracht-Vorhersagedienst m. proizvajalec gozdnega medenja -lca -- -- m ^ povzročitelj gozdnega medenja proizvodna lastnost čebel -e -i -- ž lastnost družine, da nabere in v panj prinese medi- čino, mano, cvetni prah, kar se ugotavlja z donosom medu, cvetnega prahu PRIM.: gospodarska lastnost čebel ang.: honey production trait of a bee colony nem.: Honigleistung eines Bienevolkes f. prokariot -a m nav. mn. enocelični organizmi, zlasti bakterije, ki nimajo z membrano omejenega jedra in povzročajo čebelje bolezni ang.: procaryote nem.: Prokariont m., Prokariot m. Prokopovičev panj -ega -a in prokopovičev panj -ega -a m nekdaj prvi panj s premičnimi sati in matično rešetko, ki se je upravljal od zadaj, imenovan po konstruktorju Petru Ivanoviču Prokopoviču PRIM.: prestavljanje satov (1) ang.: Prokopovič beehive nem.: Prokopovič-Beute f. prolin -a m aminokislina z veliko vsebnostjo v medu, ki kaže na njegovo kakovost ang.: prolin, proline nem.: Prolin n. propolis -a m 1. lepljiva aromatična smolnata snov zelenorumene do temnorjave barve, ki jo čebele naberejo na različnih rastlinah, zlasti na njihovih brstih, jo predelajo z dodajanjem izločkov žlez in z njo prevlečejo notranje dele panja, stene satnih celic, zadelajo špranje, mumificirajo tujke S: zadelavina, za-star. zamaz GL: brezovo-topolov propolis, brezov propolis, topolov propolis ang.: bee-glue, propolis nem.: Propolis f. 2. nestrok. ^ propolisova tinktura propolisova tinktura -e -e ž v alkoholu raztopljen propolis, ki ima zdravilne učinke S: ne-strok. propolis (2), tinktura zadelavine ang.: propolis tincture nem.: Propolistinktur f. propolizacija -e ž aktivnost čebel, ko odlagajo zadelavino v notranjost panja, prevlečejo z njo satne celice, stene panja, satnike, zatesnijo manjše odprtine ang.: propolization nem.: Überzug mit Propolis m. propolizirati -am nedov. in dov., v zvezi s čebele odlagati zadelavino v notranjost panja, prevleči z njo satne celice, stene panja, satnike, zatesniti manjše odprtine ang.: to propolize nem.: mit Propolis überziehen v., mit Propolis verstopfen v., propolisieren v. prosta gradnja satja -e -e -- ž gradnja satja v 138 prvi roj nezažičenih satnikih, na premičnih letvicah ali na stropu panja ang.: natural comb building nem.: Naturwabenbau m. prôsto graditi -- -im nedov., v zvezi s čebele brez čebelarjevega poseganja izdelovati satje, voščene prizidke, matičnike ang.: to build natural combs nem.: Naturwaben bauen v. prôsto parjenje mâtic -ega -a -- s parjenje matic brez kontrole izvora trotov ang.: uncontrolled mating of queens nem.: unkontrollierte Paarung von Bienenköniginnen f. prötirojiini ukrèp -ega -épa m ukrep, s katerim se preprečuje rojenje, zlasti s prestavljanjem in delnim odvzemom zalege, zamenjavo plodiščnih naklad, dodajanjem satnic, povečanjem prostornine panja z zakladami ali nakladami PRIM.: izrezovanje gradilnika (1), izrezovanje trotovine ang.: swarm prevention nem.: Schwarmverhinderung f. prötivarözni ukrèp -ega -épa m ukrep, s katerim se preprečuje prevelika številnost varoj v družinah ang.: varroa control measure nem.: Maßnahme gegen die Varroa f. protonimfa -e ž razvojna stopnja varoje s štirimi pari nog, ki se še v jajčecu razvije po levitvi ličinke s tremi pari nog PRIM.: dev-tonimfa ang.: protonymphe nem.: Protonymphe f. protozöj -a m nav. mn. ^ pražival prsna slinavka -e -e ž ^ slinska ž^za prsna slinska ž^za -e -e -e ž ^ slinska ž^za prsna ž^za -e -e ž ^ slinska žteza prsni ganglij -ega -a m eden od ganglijev v treh parih v čebeljem oprsju ang.: thoracic ganglion nem.: Brustganglion n. prsni obr0ček -ega -čka m ^ oprsni obroček pršica -e ž 1. nav. mn. drobni pajkovci, ki živijo v telesu gostitelja ali na njem, navadno s štirimi pari nog in neizrazito členjenim telesom na glavoprsje in zadek, lat. Acarina S: akarina ang.: acarine mite nem.: Milbe f. 2. nav. mn. zajedavska pršica, ki povzroča pršičavost, lat. Acarapis woodi S: akarina, notranja pršica ang.: honeybee tracheal mite nem.: Milbe f., Tracheenmilbe f. 3. strok. pog. ^ pršičavost pršičava čebela -e -e in pršičava čebela -e -e ž nav. mn. čebela, zbolela za pršičavostjo ang.: bee, affected by tracheal mite disease nem.: an Tracheenmilbe erkrankte Biene f. pršičavost -i in pršičavost -i ž zajedavska bolezen dihal odraslih čebel, zlasti prvega para zračnic, ki jo povzročajo pršice vrste Acarapis woodi, lat. acariosis apium S: akarioza, akaroza, strok. pog. pršica (3), zastar. koroška bolezen čebel PRIM.: pršičava čebela ang.: acariosis nem.: Acarapiose f., Milbenseuche f. prva mätica -e -e ž mlada matica tik po izle-ženju v družini, ki nima več stare matice in se pripravlja na rojenje S: matica pevka, strok. pog. pevka ang.: piping queen nem.: tütende Königin f. prvec -vca m ^ prvi roj (1, 2) prvec s pevko -vca -- -- m prvi roj s še neopra-šeno matico, če stara matica umre pred rojenjem S: strok. pog. pevec (1) ang.: prime swarm, headed by virgin queen nem.: Vorschwarm mit tütender Königin m. prvi oprsni obroček -ega -ega -čka m negibljiv del pred drugim oprsnim obročkom hitinske-ga oklepa čebeljega oprsja, iz katerega izra-šča prvi par čebeljih nog PRIM.: četrti oprsni obroček, drugi oprsni obroček, tretji oprsni obroček ang.: prothorax nem.: Prothorax m. prvi pär čebeljih kril -ega -a----m večji od dveh parov čebeljih kril, ki je bližje glavi in izrašča iz drugega oprsnega obročka S: sprednji par čebeljih kril PRIM.: drugi par čebeljih kril ang.: fore wings nem.: Vorderflügel-Paar n. prvi pär čebeljih nog -ega -a----m prvi od treh parov čebeljih nog, ki izrašča iz prvega oprsnega obročka, za premikanje po podlagi, čiščenje glave in tipalnic, na katerem je organ za zbiranje cvetnega prahu s površine telesa S: sprednji par čebeljih nog PRIM.: drugi par čebeljih nog, tretji par čebeljih nog ang.: first pair of legs nem.: Vorderbeinpaar n., vorderes Beinpaar n. prvi roj -ega roja m 1. po vrsti prvi roj, ki izleti iz panja, navadno z oprašeno staro matico S: 139 prvi zádkov obroček prvec pRIM.: drugi roj, tretji roj 2. roj, prvi po vrsti, ki izleti iz panja v čebelarski sezoni S: prvec ang.: prime swarm nem.: Vorschwarm m. prvi zadkov obroček -ega -ega -čka m del hi-tinskega oklepa, ki je zraščen s tretjim opr-snim obročkom pRIM.: sedmi zadkov obroček ang.: first abdominal segment nem.: erster Hinterleibring m. prvotna čebelja družina -e -e -e ž ^ izrojenec psevdodvomatični sistem -ega -a m čebelarjenje v Kirarjevih panjih, pri katerem se v času razvoja in slabše paše vzrejajo mlade matice in delajo rezervne družine, ob nastopu obilne paše pa se gospodarske družine okrepijo z njimi ang.: pseudo double queen system nem.: Pseudo-Zweiköniginnen-System* n. puhasta rdečerjava smrekova ušica -e -e -e -e ž ^ rdečerjava puhasta smrekova ušica puhasta smrekova ušica -e -e -e ž 1. strok. pog. ^ močno puhasta smrekova ušica 2. strok. pog. ^ rdečerjava puhasta smrekova ušica puhasta ušica -e -e ž nav. mn. 1. strok. pog. ^ močno puhasta smrekova ušica 2. strok. pog. ^ rdečerjava puhasta smrekova ušica punska čebela -e -e ž ^ severnoafriška čebela R radiálna célica -e -e ž podolgovata površina ob sprednjem robu prvega čebeljega krila S: ra-diálno pólje pRIM.: kubitálna célica ang.: radial cell nem.: Radialzelle f. radiálno pólje -ega -a s ^ radiálna célica radiálno točilo -ega -a s točilo, navadno na elek-tromotorni pogon in s samodejnim krmiljenjem hitrosti in časa vrtenja, ki ima ležišča, kamor se vložijo sati, nameščena v vrtljivem košu žarkasto okrog navpične osi ang.: radial honey extractor nem.: Radialhonigschleuder f. rafinóza -e ž trisaharid iz molekule glukoze, galaktoze in fruktoze ang.: raphinose nem.: Raphinose f. rakíta -e ž vrbov grm s kratkimi vejami, ki ra- ste po močvirjih in gozdovih in nudi čebelam zlasti pelodno pašo, lat. Salix aurita ang.: eared willow nem.: Ohr-Weide f. ranjak -a m nav. mn. travniške rastline s pernatimi listi in rumenimi ali rdečkastimi me-tuljastimi cvetovi v glavičastih socvetjih, ki nudijo čebelam medičinsko in pelodno pašo, lat. Anthyllis spp. ang.: kidney vetch nem.: Wundklee m. rasno čista matica -- -e -e ž matica, ki ima zunanje znake in druge značilnosti določene čebelje podvrste ali rase pRIM.: čistopasemska plemenska matica ang.: purebred queen nem.: rassenreine Königin f. rastlinska smola -e -e ž aromatična snov, ki jo izločajo rastline in je glavna sestavina zade-lavine ang.: plant resin nem.: Pflanzenharz n. rastlinska ušica -e -e ž nav. mn. na rastlinah živeča ušica, ki se prehranjuje z rastlinskim sokom in izloča mano ang.: plant louse nem.: Pflanzenlaus f. rastlinski sok -ega -a m tekočina z raztopljenimi organskimi snovmi, ki se po sitastih ceveh rastlin prevaja od mesta nastanka proti mestu porabe oziroma skladiščenja S: floemski sok ang.: plant sap, sap nem.: Pflanzensaft m. Rauchfussov plemenilnik -ega -a in rauchfus-sov plemenilnik -ega -a [rauhfus-] m eden od s pregradami ločenih delov polovične LR- ali Dadantove naklade, z ozkim trakom matične rešetke povezan z drugimi plemenilniki ali mediščem, za vzrejo matic, imenovan po konstruktorju Hermanu Rauchfussu ang.: Rauchfuss-type mating hive nem.: Rauchfuss-Begattungskästchen n. ravnalnik satov -a -- m pripomoček, navadno deščica s kovinskimi razstojišči, s katero se hkrati enakomerno razmaknejo sati v listov-nih, navadno AŽ-panjih, za lažje vstavljanje mediščnih in plodiščnih okenc S: razmernik ang.: frame spacer nem.: Wabenabstandslehre f. razmernik -a m ^ ravnalnik satov razpošiljalna matičnica -e -e ž matičnica s prostorom za matico s čebelami spremljeval- 140 rednik kami in prostorom za sladkorno testo za pošiljanje po pošti, prenos, prevoz S: pošiljalna matičnica, transportna matičnica ang.: queen mailing cage nem.: Königinnen-Versandkäfig m. razpršilnik -a m naprava, s katero se prši po čebelah sredstvo za zatiranje varoze ali voda, da se pomirijo ang.: spray bottle nem.: Sprühdose f. razstojišče -a s 1. razmik med dvema satoma v panju ang.: frame spacing nem.: Rähmchenabstand m. 2. nazobčana letvica, ki določa razmik med sati v panju ang.: castellated spacer nem.: Rähmchenabstandsleiste f. 3. kovinski trak z zobci za določanje razmika med sati pri AZ-panjih in kozicah ang.: castellated spacer nem.: Rähmchenabstandshalter m. 4. razmik med zobcema sosednjih kvačic ang.: spacing between notches nem.: Abstand zwischen den Nocken m. raztresena zalega -e -e ž zalega ob dobri paši, ko čebele v plodišču med zaleganjem matice posamezne vmesne celice napolnijo z medom ang.: scattered brood nem.: verstreute Brut f. razvojna čebelja paša -e -e -e ž paša, ki spodbuja zlasti hitrejši spomladanski razvoj družin S: dražilna čebelja paša ang.: stimulative honey flow nem.: Entwicklungstracht f. rdeča čebela -e -e ž prava čebela vrste Apis ko-schevnikovi, razširjena zlasti na Malajskem polotoku, Borneu, Javi in Sumatri S: sundska čebela ang.: Sundaland honey bee nem.: Asiatische Rote Honigbiene f., Rote Biene von Borneo f. rdečerjava puhasta smrekova lahnida -e -e -e -e ž ^ rdečerjava puhasta smrekova ušica rdečerjava puhasta smrekova ušica -e -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi majskih poganjkov smreke in izloča mano, lat. Cinara (= Cinaropsis) pilicornis S: puhasta rdečerjava smrekova ušica, strok. pog. rdečerjava smrekova ušica, strok. pog. rjavordeča puhasta ušica, strok. pog. puhasta smrekova ušica (2), strok. pog. rdečerjava ušica, rdečerjava puhasta smrekova lahnida, strok. pog. puhasta ušica (2), strok. pog. rjavordeča lahnida ang.: spruce shoot aphid nem.: Rotbraun bepuderte Fichtenrindenlaus f. rdečerjava smrekova ušica -e -e -e ž strok. pog. ^ rdečerjava puhasta smrekova ušica rdečerjava ušica -e -e ž strok. pog. ^ rdečerjava puhasta smrekova ušica rdeči bor -ega bora m zimzeleni iglavec z rde-čerjavo skorjo in presvetljeno krošnjo, ki uspeva na slabih tleh in čebelam občasno nudi manino pašo, lat. Pinus sylvestris S: ne-strok. pog. bor ang.: Scots pine nem.: Wald-Föhre f., Wald-Kiefer f. rdečkasti hrastov kapar -ega -ega -ja m kapar s ščitkom ali kapico iz družine lekanij, Le-caniidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi zlasti mlajših olesenelih poganjkov hrasta in izloča mano, lat. Eulecanium rufulum S: hrastov kapar ang.: oak soft scale nem.: Eichennapfschildlaus f. redka sladkorna raztopina -e -e -e ž sladkorna raztopina za krmljenje čebel, ki vsebuje manj kot 50 odstotkov sladkorja PRIM.: gosta sladkorna raztopina ang.: light syrup nem.: leichte Zuckerlösung f. redna čebelja paša -e -e -e ž navadno medi-činska paša, ki se pojavlja ob določenem času na določenih rastlinah vsako leto PRIM.: občasna čebelja paša, periodična čebelja paša ang.: regular nectar flow nem.: regelmäßige Bienentracht f. rednik -a m družina z veliko čebelami krmil-kami, ki ob načrtni vzreji matic v matičnikih goji ličinke ali je pripravljena za pridobivanje matičnega mlečka S: vzrejna čebelja družina, nestrok. zrejna čebelja družina, redniška čebelja družina, strok. pog. finišer GL: brezmatični rednik PRIM.: matičar, starter 141 redniška čebelja družina ang.: cell-finishing colony, nurse colony nem.: Pflegevolk n. redniška čebelja družina -e -e -e ž ^ rednik reduktivni sladkor -ega -orja m ^ invertni sladkor refraktometer -tra m priprava za ugotavljanje vsebnosti vode v medu ang.: refractometer nem.: Refraktometern. regälni pänj -ega -a m posamezen skladovnič-ni panj v konstrukcijsko neločljivo povezani celoti s skupno steno med dvema sosednjima panjema ang.: stacked up beehive nem.: Regal-Bienenkasten m. register čebelnjakov -tra -- m uradni seznam čebelnjakov pri pristojnem ministrstvu, v katerem so vpisani zlasti podatki o njihovi lokaciji, lastništvu, o čebelarjih na območju Republike Slovenije ang.: apiaty register nem.: Register der Bienenstände n. registrska oznäka čebelnjaka -e -e -- ž plošča iz obstojnega materiala rumene barve v predpisani velikosti, na kateri so podatki o identifikaciji objekta in identifikacijska številka čebelnjaka S: tablica za čebelnjak ang.: apiary registration number nem.: Registernummer des Bienenstandes f. regrat -a m nestrok. pog. ^ navadni regrat regratova čebelja paša -e -e -e ž paša na cvetovih regrata ang.: dandelion nectar flow nem.: Löwenzahntracht f. regratov med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih regrata in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: dandelion honey nem.: Löwenzahnhonig m. reja čebel -e -- ž nestrok. ^ vzreja čebel rekorder -ja m strok. pog. panj v čebelnjaku ali na stojišču z družino, ki ima največji donos medu ang.: record-yield hive nem.: Rekordertrag-Beute f. rekorderka -e ž strok. pog. čebelja družina, ki ima največji donos medu ang.: record-yield colony nem.: Rekordertrag-Volk n. rekrutka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela re-krutka rektalna žleza -e -e ž nav. mn. žleza v čebeljem blatniku, ki z izločki omogoča vsrkavanje maščob, soli in vode v hemolimfo ang.: rectal gland nem.: Rektaldrüse f. repelent -enta m kemično sredstvo za odvračanje žuželk, tudi čebel ang.: repellent nem.: Repellent n. repica -e ž nestrok. pog. ^ oljna repica repična čebelja paša -e -e -e ž paša na cvetovih oljne repice, ogrščice ang.: rape nectar flow nem.: Rapstracht f. repični med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih oljne repice, ogrščice in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: rape honey nem.: Rapshonig f. repinec -nca m nav. mn. zelnate rastline z močnim pokončnim puhastim steblom in škrla-tnordečimi cvetovi v okroglastih glavicah, združenih v češuljastih socvetjih, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Arctium spp. ang.: burdock nem.: Klette f. repuh -a m nav. mn. rastline z velikimi listi in belimi ali rdečkastimi cvetovi v koških, rastoče na nabrežjih, v močvirjih in na vlažnem grušču, ki nudijo čebelam medičinsko in pe-lodno pašo, lat. Petasites spp. ang.: butterbur nem.: Pestwurz f. resa -e ž 1. nestrok. pog. ^ spomladanska resa 2. nestrok. pog. ^ jesenska vresa resasti glavnik -ega -a m glavniku podoben organ na tretjem paru čebeljih nog, s katerim si čebela pobira cvetni prah s telesa in čisti čistilni kavelj, lat. rastellum S: čistilni glavniček ang.: rastellum nem.: Pollenkamm m. resin med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih 142 rjávi srakopér rese in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: heather honey nem.: Heidekraut-Honig m. résje -a s 1. nestrok. pog. ^ spomladánska résa 2. nestrok. pog. ^ jesénska vrésa retinálna célica -e -e ž čutilna celica na dnu posameznega očesca, ki je eden od delov sestavljenega očesa čebel ang.: retinula nem.: Retinula f., Sehzelle f. rezérvna čebélja družina -e -e -e ž družina za nadomestitev osirotele ali oslabljene družine v gospodarskem panju ali družina, iz katere se odvzemajo čebele in zalega zlasti za okrepitev gospodarskih družin S: pom0žna cebélja družina ang.: spare bee colony nem.: Reservevolk n. rezérvna mática -e -e ž oprašena matica, navadno v plemenilniku ali prašilčku, za nadomestitev izgubljene ali za zamenjavo stare neprimerne matice ang.: spare queen nem.: Reservekönigin f. rezérvni pánj -ega -a m panj z rezervno družino ang.: spare beehive nem.: Reservebeute f. rezérvno sátje -ega -a s satje zunaj naseljenega panja, ki se uporabi po potrebi ang.: spare combs nem.: Reservewaben f. pl. ribonukleínska kislina -e -e ž K: RNK organska spojina v živih celicah, tudi čebeljih, ki vsebuje sladkor ribozo in ima pomembno vlogo pri nastajanju beljakovin, v nekaterih virusih tudi dedna snov ang.: ribonuclein acid nem.: Ribonukleinsäure f. ribóza -e ž pentoza, ki je sestavni del ribonu-kleinske kisline ang.: ribose nem.: Ribose f. Riharjevo točilo -ega -a in riharjevo točilo -ega -a s točilo na elektromotorni pogon s štirimi dvojnimi kvadrastimi žičnatimi košarami, ki se ročno obračajo, in se vanje tangencialno vstavita po dva sata, imenovan po konstruk-toiju Jožetu Riharju ang.: Rihar-type honey extractor nem.: Rihar-Honigschleuder f. rikecija -e ž rod bakterij, ki se razvijajo v notranjosti celic vretenčarskih ali žuželčjih gostiteljev in okužujejo ličinke, bube, odrasle čebele, lat. Rickettsia spp. ang.: rickettsia nem.: Rickettsie f. rilček -čka m strok. pog. ^ čebelji rilček rilčkomer -a m priprava za merjenje dolžine čebeljega rilčka na podlagi globine, do katere seže, ko čebela sesa sladkorno raztopino, med iz ustrezne posodice S: glosometer ang.: proboscis measuring device nem.: Rüsselmesser m. rjava hrastova ušica -e -e -e ž ^ rjavočrna hrastova ušica rjava lahnida -e -e ž strok. pog. ^ velika rjava hojeva ušica rjavi medved -ega -eda m zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami, ki močno poškoduje naseljene panje, da se nahrani s satjem, v katerem sta med in čebelja zalega, lat. Ursus arctos ang.: brown bear nem.: Braunbär m. rjavi srakoper -ega -ja m ptica pevka rjave barve z ravnim, na koncu ukrivljenim kljunom, ki pleni čebele in se hrani z njimi, lat. Lanius collurio ang.: red-backed shrike nem.: Neuntöter m. 143 rjavočrna hrastova lahnida rjavočrna hrastova lahnida -e -e -e ž ^ rjavočrna hrastova ušica rjavočrna hrastova ušica -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi eno- in dveletnih vej hrasta in izloča mano, lat. Lachnus roboris S: rjavočrna hrastova lahnida, rjava hrastova ušica ang.: clouded-winged oak aphid nem.: Braunschwarze Eichenrindenlaus f. rjavordeča lahnida -e -e ž strok. pog. ^ rdeče- rjava puhasta smrekova ušica rjavordeča puhasta ušica -e -e -e ž strok. pog. ^ rdečerjava puhasta smrekova ušica RNK -- [erenka] m kratica ^ ribonukleinska kislina robida -e ž trnate grmičaste rastline z belimi cvetovi v grozdastem ali latastem socvetju in užitnimi črnimi plodovi, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Rubus fruticosus ang.: blackberry, bramble nem.: Brombeere f. robidov med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih robide in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: blackberry honey nem.: Brombeerenhonig m. robinija -e ž trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično medičinsko in dobro pelo-dno pašo, lat. Robiniapseudacacia S: nestrok. akacija ang.: false acacia nem.: Falsche Akazie f., Robinie f., Silberregen m. ročica -e ž ^ držalce ročna dozirna brizga -e -e -e ž injekcijska brizga z dodatno podaljšano cevko, s katero se kaplja razredčena oksalna kislina po čebelah med zatiranjem varoze ang.: manual sprinkler nem.: handbetätigte Dosierspritze f. ročnik -a m prvi, osnovni člen tipalnice, lat. scapus PRIM.: držalce ang.: scapus nem.: Scapus m. ročno gonilo -ega -a s ročica s podaljšano osjo, polžem in letvijo, ki se pritrdi na obod tangencialnega točila, za vrtenje koša ang.: hand-operated driving gear nem.: handbetriebener Schneckentrieb m. rododendron -a m ^ sleč rodovniška matica -e -e ž čebelja matica z znanim poreklom po materini in očetovi strani, ki ustreza predpisanim morfološkim značilnostim in etološkim lastnostim, potrebnim za vpis v izvorno rodovniško knjigo ang.: purebred queen nem.: Reinzuchtkönigin f. rodovniška številka matere -e -e -- ž neponovljiva številka matere določene rodovniške matice, vpisana v izvorno rodovniško knjigo PRIM.: rodovniška številka matice, rodovniška številka trotarja ang.: registration number of the mother nem.: Zuchtbuchnummer der Mutter f. rodovniška številka matice -e -e -- ž neponovljiva številka matice, vpisana v izvorno rodovniško knjigo PRIM.: rodovniška številka matere, rodovniška številka trotarja ang.: registration number of the queen nem.: Zuchtbuchnummer der Königin f. rodovniška številka trotarja -e -e -- ž neponovljiva številka trotarja, vpisana v izvorno rodovniško knjigo PRIM.: rodovniška številka matere, rodovniška številka matice ang.: registration number of paternal colony nem.: Zuchtbuchnummer des Vatervolkes f. rodovniško vzrejališče -ega -a s vzrejališče za vzrejo rodovniških matic, na katerem se parijo z izbranimi troti ang.: purebred queen mating station nem.: Reinzuchtbelegstelle f., Belegstelle f., Belegeinrichtung f. roj roja m 1. večja skupina čebel, ki zaradi rojil-nega razpoloženja v družini navadno skupaj s staro matico in troti izleti iz panja S: narav- 144 rojivo leto ni roj GL: čebelarjenje na roje, drugi roj, metoda narejanja rojev Taranova, naravni roj, prisiljeni roj, prvi roj, roj lakotnik, roj negodnik, roj s pevko, roj s starko, sedeti na roj, tretji roj, trotovski roj, varozni roj, vzreja rojev ang.: swarm nem.: Schwarm m. 2. večja skupina čebel, navadno v obliki grozda, na mestu, kjer se usedejo ob rojenju GL: brizgalka za roje, lovilnik rojev, obsedeli roj, ogrebati roj, ogrebeni roj, ogrebsti roj, pobegli roj, pomešani roj, povezniti roj, pridružiti roj, usedeni roj, vsaditi roj, vsajanje rojev, vsajeni roj ang.: swarm cluster nem.: Schwarmtraube f. 3. čas ob takem izletu iz panja ang.: swarming nem.: Schwarmakt m., Schwarmauszug m. roječa čebela -e -e ž nav. mn. čebela, ki roji ang.: swarming bee nem.: Schwarmbiene f. rojenje -a s izletenje dela družine iz panja, navadno skupaj s staro matico in troti v obliki roja GL: indeks rojenja, preprečevati rojenje ang.: swarming nem.: Schwarmakt m., Schwarmauszug m. rojeva čebela -e -e ž čebela, ki ob rojenju zapusti panj in se pridruži roju ang.: swarm bee nem.: Schwarmbiene f. rojeva gruča -e -e ž čebele, matica in troti, združeni v grozdasto obliko, navadno ob rojenju S: strok. pog. gruča (2) ang.: swarm cluster nem.: Schwarmtraube f. rojeva matica -e -e ž matica, ki ob rojenju zapusti panj skupaj z rojem ang.: swarm queen nem.: Schwarmkönigin f. rojev matičnik -ega -a m matičnik, ki ga čebele naredijo med rojilnim razpoloženjem S: rojilni matičnik, rojni matičnik ang.: swarm cell nem.: Schwarmzelle f. rojevo leto -ega -a s ^ rojivo leto rojilni matičnik -ega -a m ^ rojev matičnik rojilni nagon -ega -ona m nagon čebel, ki jih spodbuja k rojenju ang.: swarming impulse nem.: Schwarmtrieb m. rojilno obdobje -ega -a s obdobje v čebelarski sezoni, ko se pri čebelah pojavi rojilni nagon ang.: swarming season nem.: Schwarmzeit f., Schwarmsaison f. rojilno razpoloženje -ega -a s stanje v družini, ko se pripravlja na rojenje ang.: swarming fever nem.: Schwarmstimmung f. rojiti -im nedov., v zvezi s čebele leteti iz panja, navadno skupaj s staro matico in troti v obliki roja PRIM.: izrojiti ang.: to swarm nem.: schwärmen v. rojiva čebelja družina -e -e -e ž družina, ki je (nadpovprečno) nagnjena k rojenju ang.: bee colony, prone to swarming nem.: schwarmfreudiges Bienenvolk n., sch-warmlustiges Bienenvolk n. rojiva matica -e -e ž matica, ki je (nadpovprečno) nagnjena k rojenju S: strok. pog. rojivka ang.: queen bee, prone to swarming nem.: schwarmfreudige Königin f., schwarm-lustige Königin f. rojivka -e ž strok. pog. ^ rojiva matica rojivo leto -ega -a s čebelarska sezona, v kateri družine nadpovprečno pogosto rojijo S: rojevo leto ang.: swarming year 145 rojivost nem.: Schwarmjahr n. rojivost -i ž 1. lastnost čebel, da izletavajo iz panja, navadno skupaj s staro matico in troti v obliki roja 2. nadpovprečno izražena taka lastnost pRIM.: nerojivost ang.: predisposition to swarming nem.: Schwarmneigung f., Schwarmtendenz f. roj lakotnik roja -a m družina, ki kot roj zapusti panj zaradi pomanjkanja hrane S: strok. pog. lakotnik, lakotni roj ang.: hunger swarm nem.: Hungerschwarm m., Hüngler m. roj negodnik roja -a m zastar. družina, ki kot roj zapusti panj zaradi bolezni ali pomanjkanja hrane ang.: absconding swarm nem.: Notschwarm m. rojni matičnik -ega -a m ^ rojev matičnik roj s pevko roja----m roj z neoprašeno matico, navadno drugi, tretji iz iste družine v isti čebelarski sezoni S: strok. pog. pevec (2) ang.: swarm with piping queen nem.: Singerschwarm m. roj s starko roja----m prvi roj iz družine v čebelarski sezoni s staro, oprašeno matico ang.: prime swarm with old queen nem.: Vorschwarm mit Altkönigin m. romič -iča m zastar. ^ satnik rop -a m strok. pog. ^ čebelji rop ropana čebelja družina -e -e -e ž družina, v katere panj nasilno vdirajo tuje čebele in iz njega odnašajo hrano (med) S: strok. pog. ropanec ang.: robbed bee colony nem.: beräubertes Bienenvolk n. ropanec -nca m strok. pog. ^ ropana čebelja družina ropanje -a s vdiranje čebel v tuje panje in odnašanje hrane (medu) iz njih ang.: robbing nem.: Rauben n., Räuberei f. ropar -ja m družina, ki vdira v tuj panj in odnaša hrano (med) iz njega ang.: robber, robbing colony nem.: Raubvolk n. roparica -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela ropa-rica ropati -am nedov., v zvezi s čebele, čebelja družina nasilno vdirati v tuje panje in odnašati hrano (med) iz njih ang.: to rob nem.: rauben v. rotacijsko čebelarjenje -ega -a s ^ čebelarjenje v krogu rovka -e ž nav. mn. mišim podobni, navadno tem-norjavi sesalci z zelo ostrimi zobmi, ki zlezejo skozi preveliko žrelo v notranjost panja, vznemirjajo čebele in se hranijo z njimi, lat. Soricidae ang.: shrew nem.: Spitzmaus f. rožiček penisa -čka -- m eden od dveh izrastkov na spolnem organu trota, lat. cornum ang.: bursal cornu, horn nem.: Hörnchen n. rožmarin -a m nestrok. pog. ^ navadni rožmarin rožmarinovec -vca m strok. pog. ^ rožmarinov med rožmarinov med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih rožmarina in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. rožmarinovec ang.: rosemarry honey nem.: Rosmarinhonig m. rumena kavkaška čebela -e -e -e ž ^ armenska čebela ruska stepska čebela -e -e -e ž ^ srednjerüska čebela S sadni sladkor -ega -oija m v vodi dobro topen monosaharid, ena glavnih sestavin medu, ki povzroča njegovo počasno kristalizacijo S: fruktoza ang.: fruit sugar nem.: Fruchtzucker m. sadno drevje -ega -a s kulturne drevesaste rastline, ki rodijo pečkate ali koščičaste plodove in nudijo čebelam medičinsko in pelodno pašo ang.: fruit trees nem.: Obstbäume m. pl. saharaza -e ž ^ alfa glukozidaza, invertaza saharoza -e ž disaharid iz molekule glukoze, vezane na molekulo fruktoze, v manjši količini tudi sestavina medu S: pesni sladkor, trstni sladkor ang.: saccharose nem.: Saccharose f. 146 sátnica saharska čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera sahariensis, razširjena na ozkem območju severozahodne Afrike, vzdolž južnih pobočij gorovja Atlas ang.: Sahara honey bee nem.: Saharabiene f. samoobračalno točilo -ega -a s točilo na elek-tromotorni pogon, pri katerem se samodejno krmilijo hitrost, smer in čas vrtenja in ima štiri ali več žičnatih, za vstavitev satov namenjenih košar žarkasto nameščenih okrog navpične osi, ki se ob vrtenju obrnejo tangencialno na krožnico ang.: self-turning honey extractor nem.: Selbstwendeschleuder f. samotarka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela sa-motarka samotarska čebela -e -e ž ^ čebela samotarka samotok -oka m strok. pog. ^ med samotok sapnica -e ž cevasti del dihalnega aparata, ki se prične z dihalnico, za dotok zraka pri žuželkah, tudi čebelah S: traheja, zračnica ang.: trachea nem.: Luftröhre f., Trachee f. sat -a in čebelji sat -ega -a m 1. skupek celic še-sterokotne oblike, ki ga čebele z ustnim aparatom izdelajo iz voska, za odlaganje medu, cvetnega prahu in gojenje zalege, skupaj s satnikom ali brez njega GL: AŽ-sat, črni sat, delno prestavljanje satov, deviški sat, dodajanje matic na sat, dodajanje matic na satih iz plemenil-nika, gradilni sat, izpodrezati sat, iztočeni sat, krovni sat, ležeči sat, lojtrica za odkrivanje satov, lovilni sat, LR-sat, medcelična stena sata, medeni sat, mediščni sat, medno-obnožinski sat, nizki sat, obnožinski sat, odkriti sat, ometeni sat, otresti sat, plodiščni sat, pokončni sat, polni sat, polovični sat, posoda za odkrivanje satov, postopno prestavljanje satov, premični sat, prestavljanje satov, prestavljati sate, ravnalnik satov, sat LR, sat polovične mere, sat s podaljšanimi celicami, slepi sat, trotovski sat, viseči sat, visoki sat, vzreja matic ob rezih na satih, vzreja matic z razrezovanjem sata v trakove, vzrejni sat, zaleženi sat PRIM.: panjska ulica, satič (1, 2), satnica ang.: comb nem.: Wabe f. 2. tak skupek, zlasti s čebeljimi celicami ang.: honeybee comb nem.: Bienenwabe f. 3. skupek celic, ki ga nekatere žuželke izdelajo z ustnim aparatom ang.: comb nem.: Wabenwerk n. sát AŽ -a -- m ^ AŽ-sšt satič -iča m 1. sat manjše mere za plemenilnik S: satiček ang.: small comb frame nem.: kleines Rähmchen n. 2. sat manjše mere za prodajo medu v satju S: satiček ang.: section frame nem.: kleines Rähmchen zur Gewinnung von Wabenhonig* n. satiček -čka m ^ satič (1, 2) sátje -a s več satov, sati, kot celota, ki ustrezajo določenemu namenu, na primer za uporabo spomladi ali kot rezerva v čebelarski sezoni S: satövje GL: béliti sátje, črno sátje, medéno sátje (1, 2), méd s sátjem, nšpremično sátje, nézasédeno sátje, odkrivati sátje, pánj z néprem^nim sátjem, plesnivo sátje, pomlajeváti sátje, rezervno sátje, sátje v médu, voščéno sátje ang.: combs nem.: Wabenwerk n. sátje v médu -a----s kosi z medom napolnjenega satja v tekočem medu PRIM.: méd s sátjem ang.: comb honey nem.: Wabenhonig m. sát LR -a -- m ^ LR-sát sátna célica -e -e ž posodici podoben osnovni del čebeljega sata v obliki pravilne pokončne šesterostrane prizme, ki ga čebele izdelajo iz voska, izločenega iz voskovnih žlez, za razvoj čebelje zalege, hrambo medu, cvetnega prahu, večji za trotovsko zalego ali za hrambo medu S: voščéna célica PRIM.: čebélja célica, trótovska célica ang.: comb cell nem.: Wabenzelle f. sátna kaséta -e -e ž ^ izolátor sátna létvica -e -e ž vsaka od letvic, ki sestavlja satnik ang.: frame bar nem.: Rähmchenleiste f. sátna osnova -e -e ž nestrok. ^ sátnica sátne ktešče -ih k^šč ž mn. kleščam podobno čebelarsko orodje, zlasti za vlečenje satov iz panja S: čebeterske ktešče PRIM.: mát^ne ktešče ang.: frame puller nem.: Wabenzange f. sátnica -e ž voščena plošča, navadno z za- 147 satnica s trotovskimi osnovami snovanimi čebeljimi celicami, ki se vstavi v satnik in je podlaga za zgraditev satja S: ne- strok. medstena, nestrok. satna osnova Gl: Me- hringova satnica, trotovska satnica, umetna satnica pRIM.: sat ang.: comb foundation nem.: Mittelwand f. satnica s trotovskimi osnovami -e......ž ^ trotovska satnica satnik -a m navadno lesen okvir pravokotne oblike, kamor se vstavi satnica, da čebele zgradijo satje S: nestrok. okvir, zastar. romič, nestrok. satni okvir GL: AŽ-satnik, dvotretjinski satnik, Farrarjev satnik, gradilni satnik, Hoffmanov satnik, Kirarjev satnik, Langstrothova mera satni-ka, Langstroth-Rootov satnik, LR-satnik, luknjač za satnike, merilni satnik, nizki satnik, notranja mera satnika, polovični Dadant-Blattov satnik, polovični LR-satnik, satnik AŽ, satnik LR, satnik visoke mere, stojalo za zbijanje satnikov, svetla mera satnika, ušesce na satniku, viseči satnik, vzrejni satnik, zažičiti satnik, zunanja mera satnika, žičiti satnik pRIM.: sat ang.: comb frame nem.: Rähmchen n. AŽ-satnik satnik AŽ -a -- [aže] m ^ AŽ-satnik satnik LR -a -- [eler] m ^ LR-satnik satnik visoke mere -a----m najvišji od različno visokih satnikov, na primer pri Kirarjevem panju, LR-panju ang.: deep frame nem.: Hochrahmchen n. satni okvir -ega -ja m nestrok. ^ satnik satni pitalnik -ega -a m pitalnik v širini enega ali več satnikov, ki se vloži navadno neposredno ob čebelje gnezdo ang.: frame feeder nem.: Futtertasche f. satni plemenilnik -ega -a m ^ enosatni ple-menilnik satnišnica -e ž obrat z opremo za izdelovanje satnic iz čebeljega voska ang.: beeswax processing plant nem.: Wachsverarbeitungsanlage f. satovje -a s ^ satje sat polovične mere -a----m 1. sat v velikosti polovice standardne mere za uporabo navadno v plemenilniku ang.: half-frame nem.: Halbrahmchen n. 2. sat polovične naklade LR-panja, Dadant-Blattovega panja ang.: DB-half-frame, LR-half-frame nem.: DB-Halbrahmchen n., LR-Halbrahm-chen n. sat s podaljšanimi celicami -a......m sat, navadno v medišču, na katerem zlasti zaradi večjega medsatnega razmika čebele ob dobri paši dogradijo stene satnih celic ang.: deep-cell comb, extended-cell comb nem.: Dickwabe f. sedemsatar -ja m 1. strok. pog. ^ sedemsatni panj 2. strok. pog. ^ sedemsatni AŽ-panj sedemsatni AŽ-panj -ega -a [aže] m K: AŽ-7 AZ-panj z 2 x 7 sati S: strok. pog. sedemsatar (2) pRIM.: desetsatni AŽ-panj, devetsatni AŽ-panj, dvanajstsatni AŽ-panj, enajstsatni AŽ-panj, trietažni panj (2) ang.: seven-frame AZ-beehive nem.: sieben-Rahmchen-AZ-Beute f. sedemsatni panj -ega -a m panj s 7 sati v eni etaži S: strok. pog. sedemsatar (1) pRIM.: desetsatni panj, devetsatni panj, petsatni panj, štiri-satni panj, trisatni panj ang.: seven-frame hive nem.: sieben-Rahmchen-Beute f. sedeti -im nedov., v zvezi s čebelja družina, čebele zadrževati se na satu in v njem gojiti zalego S: posedati (2), zasedati pRIM.: podsedati ang.: to sit on combs nem.: auf Waben sitzen v. sedeti na roj -im----nedov., v zvezi s čebele, čebelja družina ob zmanjšani nabiralni vnemi, zmanjšanem zaleganju matice zadrževati se v panju in se pripravljati na rojenje ang.: to be in preparation for swarming nem.: in Schwarmvorbereitung sein v. sedmi zadkov obroček -ega -ega -čka m del hitinastega oklepa na čebeljem zadku, ki je 148 sestavljeno oko gibljiv in ni trdno spojen s sosednjim šestim obročkom S: zadnji zadkov obroček PRIM.: prvi zadkov obroček ang.: seventh abdominal segment nem.: siebentes Hinterleibsegment m. segment zadka -enta -- m ^ zadkov obroček selekcija čebel -e -- ž izbor najboljših družin glede na rasno čistost, donos medu, rojivost, mirnost, nadpovprečno živalnost za nadaljnje razmnoževanje S: odbira čebel ang.: selective breeding nem.: züchterische Auslese f. selekcijska postaja -e -e ž organizacijska enota s čebelnjakom, stojiščem za odbiro matic, trotov ang.: selection station nem.: Selektionsstation f., Prüfstand m. selekcijski indeks -ega -a m izračun, navadno donosa medu, na podlagi merljivih gospodarskih lastnosti družine za primerjavo z drugimi družinami PRIM.: medna vrednost ang.: selection index nem.: Selektionsindex m. seme -ena s strok. pog. ^ trotovsko seme semenčica -e ž spolna celica samcev, tudi trotov, ki se združi z jajčecem, lat. spermium S: spermij PRIM.: jajčece (1) ang.: sperm cell, spermatozoon nem.: Samenzelle f., Spermie f. semenovod -oda m tanka cevka v telesu trota, po kateri se pomikajo semenčice, ki nastajajo in zorijo v modih, lat. vas deferens S: semenska vodnica PRIM.: jajcevod ang.: seminal duct nem.: Hodenkanälchen n., Samenleiter m., Samenschlauch m. semenska cevka -e -e ž vsaka od cevk v modih samca žuželk, tudi trota, v kateri nastajajo in zorijo semenčice, lat. testiola S: testiola PRIM.: jajčna cevka ang.: testicular tubule, testiole nem.: Sammenschlauch m., Testiole f. semenska mošnjica -e -e ž organ v zadku matice v obliki mehurčka, ki se na prahi napolni s semeni več trotov, lat. spermatheca S: semenska vrečka, semenski mošnjiček, spermateka ang.: seminal sac, spermatheca nem.: Samentasche f. semenska odvodnica -e -e ž tanka cevka, ki pri matici povezuje semensko mošnjico s skupnim jajcevodom in po kateri drsijo semenčice v jajcevod, lat. ductus spermaticus ang.: spermathecal duct nem.: Samenblasengang m. semenska vezikula -e -e ž ^ semenski mehur semenska vodnica -e -e ž ^ semenovod semenska vrečka -e -e ž ^ semenska mošnjica semenski mehur -ega -ja m del trotovih spolnih organov, v katerem dozorevajo semenčice, lat. vesicula seminalis S: semenska veziku-la, semenski mešiček ang.: seminal vesicle nem.: Samenblase f. semenski mešiček -ega -čka m ^ semenski mehur semenski mošnjiček -ega -čka m ^ semenska mošnjica senzorična ocena medu -e -e -- in senzorična ocena meda -e -e -- ž ocena načrtnega vrednotenja kakovosti vzorcev medu, zlasti njegove konsistence, barve, vonja, okusa določene vrste S: organoleptična ocena medu ang.: sensory assessment of honey nem.: sensorische Bewertung der Honige f. senzorično ocenjevanje medu -ega -a -- in senzorično ocenjevanje meda -ega -a -- s načrtno vrednotenje kakovosti vzorcev medu zlasti glede na konsistenco, barvo, vonj, okus določene vrste medu v skladu s pravilnikom o medu ang.: sensory assessment of honey nem.: sensorische Bewertung der Honige f. senzorna dlačica -e -e ž ^ čutilna dlačica septikemija -e ž nalezljiva bolezen hemolimfe odraslih čebel in ličink, ki jo povzroča zlasti bakterija Pseudomonas apiseptica ang.: septicaemia nem.: Sepsis f., Septikämie f. sesalni aparat -ega -a m del ustnega aparata, s katerim čebela srka, sesa medičino, tekočo mano, vodo ang.: sucking apparatus nem.: Saugapparat m. sestavljenec -nca m ^ narejenec sestavljeni sladkor -ega -orja m sladkor iz dveh ali več med seboj povezanih molekul enostavnih sladkorjev PRIM.: monosaharid, polisaharid, disaharid ang.: compound sugar nem.: zusammengesetzter Zucker m. sestavljeno oko -ega očesa s eno od dveh očes žuželk, tudi čebel, iz več majhnih samostojnih očesc, ki deluje kot celota S: mrežasto oko ang.: compound eye 149 sestra nem.: Fazettenauge n. sestra -e ž matica ali čebela, ki je potomka iste matice in enega od trotov, ki so med seboj bratje ang.: sister queen nem.: Schwester f. severna gozdna čebela -e -e -e ž ^ temna čebela severna temna čebela -e -e -e ž ^ temna čebela severnoafriška čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera intermissa, razširjena vzdolž severnoafriške obale od Tunizije do Maroka, na jugu do pogorja Atlas S: pünska čebela ang.: Tellian honey bee nem.: Punische Biene f., Tellbiene Nordafrikas f. sicilijanska čebela -e -e ž ^ sicilska čebela sicilska čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera siciliana (= A. m. sicula), ki živi na Siciliji S: sicilijanska čebela ang.: Sicilian honey bee nem.: Sizilianische Biene f. sinica -e ž nav. mn. majhne ptice pevke, navadno s črnim temenom in z rumenkastim ali umazano belim trebuhom, ki zlasti pozimi s kljuvanjem po pročeljih panjev izvabijo čebele iz panja in se hranijo z njimi, lat. Parus spp. ang.: tit nem.: Meise f. sipalnik -a m lesena, pločevinasta plošča z nizkimi stranicami na treh straneh, ki se pritakne odprtemu skladovničnemu panju kot podaljšano dno za ometanje čebel s satov v panj, stresanje rojev v panj, za prestrezanje odpadlih mladic in matice pri pregledovanju S: usipalnik, osipalnik GL: lijakasti sipalnik, Stoj-kovičev sipalnik ang.: shaker funnel nem.: Abkehrtrichter m., Siebkasten m. sirijska čebela -e -e ž ^ sirska čebela sirska čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera syriaca, razširjena vzdolž vzhodne obale Sredozemskega morja, od Sirije na severu do puščave Negev na jugu S: palestinska čebela, sirijska čebela ang.: Syrian honey bee nem.: Syrische Biene f. sirska svilnica -e -e ž sivkasta trajnica s pokončnim, nerazvejenim ali malo razvejenim dlakavim steblom in dišečimi bledorožnatimi cvetovi v kobulastih socvetj ih, ki nudi čebelam odlično medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Asclepias syriaca S: nestrok. pog. svilnica ang.: common milkweed nem.: Syrische Seidenpflanze f. sistemik -a m 1. kemično sredstvo za zatiranje varoze, ki po zaužitju preide v hemolimfo čebel in uniči varoje, ki se hranijo z njo 2. fito-farmacevtsko sredstvo, navadno insekticid, ki pride v rastlino z namakanjem semen v njem ali s škropljenjem po rastlini in škodljivo deluje na žuželke, tudi čebele, z zaužitjem teh rastlin, njihovega cvetnega prahu, medičine ang.: systemic nem.: Systembiozid n. sitasta cev -e cevi ž nav. mn. žive cevaste celice, po katerih se v rastlinah prevaja rastlinski sok PRIM.: floem ang.: phloem companion cell nem.: Phloemgleitzelle f. siva čebela -e -e ž nav. mn. čebela sive barve, na primer kranjska čebela in kavkaška čebela ang.: grey honey bee nem.: graue Honigbiene f. siva vrba -e -e ž vrba z ozkimi, dolgimi, na robovih zavihanimi listi, rastoča na prodiščih in obrežjih alpskih rek in potokov, ki nudi čebelam zlasti obilno zgodnjepomladansko pelodno pašo, lat. Salix eleagnos ang.: olive willow nem.: Gewöhnliche Lavendel-Weide f. sivka -e ž 1. ^ kranjska čebela 2. nestrok. pog. ^ prava sivka sivkovec -vca m strok. pog. ^ sivkov med sivkov med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih sivke in jo predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. sivkovec ang.: lavender honey nem.: Lavendelhonig m. sivorjava macesnova lahnida -e -e -e ž ^ sivorjava macesnova ušica sivorjava macesnova ušica -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi macesna in izloča mano, lat. Cinara boerneri S: sivorjava macesnova lahnida ang.: larch bark-sucking aphid nem.: Graubraune Lärchenrindenlaus f. sivozelena lisasta lahnida -e -e -e ž strok. pog. ^ sivozelena lisasta smrekova ušica 150 sladkórno-beljakovínska pogáca sivozelena lisasta smrekova ušica -e -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi navadno gladkega lubja dvo- ali triletnih vej smreke in izloča mano, lat. Cinara (= Cinaropsis) pruinosa S: strok. pog. sivozelena lisasta lahnida ang.: spruce bark-sucking aphid nem.: Graugrün gescheckte Fichtenrindenla-us f. skisani med -ega medu in -ega meda m med, ki zaradi previsoke vsebnosti vode in delovanja kvasovk zavre in zato izgubi svojo kakovost S: fermentirani med ang.: fermented honey nem.: gegärter Honig m. skladanica panjev -e -- ž ^ skladovnica panjev skladiščna posoda za med -e -e----ž iz plastike, primerne za hranjenje živil, ali iz ner-javne kovine izdelana posoda s tesnilnim pokrovom za hrambo medu ang.: honey pail nem.: Honigeimer m. skladovnica panjev -e -- tudi skladovnica panjev -e -- ž skupina panjev, zloženih vodoravno drug poleg drugega in navpično drug nad drugim S: skladanica panjev ang.: stack of beehives nem.: Beutenstapel m. skladovnični panj -ega -a tudi skladovnični panj -ega -a m panj, ki ga je mogoče zlagati v skladovnice in se upravlja od zadaj S: paviljonski panj PRIM.: listovni panj, nakladni panj ang.: stack beehive nem.: Stapelbeute f. sklepna spona -e -e ž pločevinast pregibni tečaj iz dveh kovinskih ploščic za odpiranje in zapiranje lažjih lesenih odprtin, kot so prezračevalne lopute in brade pri AŽ-panju S: šarnir ang.: hinge nem.: Scharnier n. sklerit -a m negibljivi hitinski deli povrhnjice žuželk, tudi čebel, kot sta na hrbtni strani ter-git in na trebušni sternit ang.: sclerite nem.: Sklerit n. sklerotizacija -e ž otrditev hitinskega oklepa žuželk, tudi čebel, ko nastaja sklerotin ang.: sclerotization nem.: Sklerotisation f. skočidolski panj -ega -a m nekdaj po zunanjosti kranjiču podoben panj s premakljivimi visečimi sati s samo zgornjimi letvicami na hladno stavbo, imenovan po konstruktorju I. Sumpeiju S: Súmperjev pánj ang.: Sumper beehive nem.: Sumper-Beute f. skrájáana cebélja célica -e -e -e ž z ostrim rezilom prirezana čebelja celica z najmlajšo ličinko, navadno prenesena v starter, iz katere čebele delavke zgradijo matičnik ang.: punched cell nem.: ausgeschnittene Zelle f. skrčena zaléga -e -e ž zalega, ki nastane ob dobri paši, ko je zaradi obilice medu ali cvetnega prahu v satih matici v plodišču omejeno zaleganje ang.: restricted brood, honey bound brood-nest nem.: eingeschränkte Brut f. skrčiti gnézdo -im -- dov. ^ z0žiti gnézdo (1) skúpni jajcevod -ega -óda m cevast organ čebelje matice, v katerega se združita jajcevoda in po njem drsijo jajčeca iz obeh jajčnikov ang.: common oviduct nem.: gemeinsamer Eileiter m. slabič -iča m družina, ki ima v določenem letnem obdobju majhno število čebel in jo čebelar pridruži močni ali jo zaradi bolezni uniči PRIM.: oslabljena cebélja družina ang.: weak colony nem.: Schwächling m. sladkórna pogáča -e -e ž krmilna pogača iz sladkornega testa, navadno v plastičnem ovitku, za krmljenje čebel S: strok. pog. cebélja pogáca (1) ang.: candy nem.: Zuckerteig m. sladkórna raztopina -e -e ž raztopina sladkorja in vode v različnih razmerjih za krmljenje čebel GL: eléktricni m^álnik sladkórne raztopine, gósta sladkórna raztopina, invertírana sladkórna raztopina, medéno-sladkórna raztopina, mlécno--sladkórna raztopina, rédka sladkórna raztopina, sladkórno-medéna raztopina ang.: sugar syrup nem.: Zuckerlösung f. sladkórni méd -ega medú in -ega méda m ^ ponarejeni méd, umétni méd sladkórni sirup -ega -a m gostejša raztopina sladkorja in vode ang.: heavy sugar syrup nem.: Zuckersirup m. sladkórno-beljakovínska pogáča -e -e ž slad- 151 sladkórno-beljakovínsko testó korno-beljakovinsko testo v obliki plošče, navadno v plastičnem ovitku, za krmljenje čebel ang.: sugar candy with protein supplement, sugar-protein candy nem.: Zucker-Eiweiß-Futterteig* m. sladkórno-beljakovinsko testó -ega -á s zmes mletega sladkorja, sladkornega sirupa in cvetnega prahu za krmljenje čebel ang.: sugar candy with protein supplement, sugar-protein candy nem.: eiweißhaltiger Zuckerteig* m. sladkórno-medéna pogáca -e -e ž zmes mletega sladkorja in tekočega medu v obliki plošče, navadno v plastičnem ovitku, za krmljenje čebel S: medéno-sladkórna pogáca, médno--sladkórna pogáca, strok. pog. cebélja pogáca (2) ang.: sugar candy with honey supplement, sugar-honey candy nem.: honighaltiger Futterteig* m., Zucker-Honig-Futterteig m., Zucker-Honig Futterteig* m. sladkórno-medéna raztopina -e -e ž raztopina medu, kristalnega sladkorja in vode v različnih razmerjih za krmljenje čebel S: medéno--sladkórna raztopina, médno-sladkórna raztopina ang.: sugar-honey syrup nem.: Zucker-Honig-Lösung f. sladkórno-medéno testó -ega -á s zmes mletega sladkorja in tekočega medu za krmljenje čebel S: medéno-sladkórno testó, médno-sladkór-no testó ang.: sugar-honey candy nem.: honighaltiger Zuckerteig* m., Zucker-Honigteig* m. sladkórno testó -ega -á s zmes mletega sladkorja in sladkornega sirupa za krmljenje čebel ang.: sugar candy nem.: Zuckerteig m. sládni sládkor -ega -órja m disaharid iz dveh molekul glukoze, tudi sestavina medu, nastajajoč pri encimski razgradnji škrobov S: maltóza ang.: malt sugar nem.: Maltose f. slámarica -e ž iz slame narejena blazina za toplotno izolacijo plodišča, zlasti v AŽ-panju pozimi ang.: straw blanket nem.: Strohpolster n. slaninar -ja m nav. mn. majhni hrošči, katerih ličinke se hranijo z mrtvimi čebelami, lat. Dermastidae ang.: carpet beetle nem.: Speckkäfer m. slaščičarski méd -ega medù in -ega méda m ^ pékovski méd steč -a m nav. mn. grmičaste listopadne ali zimzelene rastline, navadno z usnjatimi listi in rdečimi ali rumenimi cvetovi v socvetjih, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Rhododendron spp. S: rododéndron ang.: azalea, rhododendron nem.: Alpenrose f. sledilka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ cebéla sle-dilka slédna žteza -e -e ž nav. mn. ^ stopalna žteza slédni feromon -ega -a m ^ feromon stopalne žteze slépa čebélja zaléga -e -e -e ž zaležena gluha čebelja jajčeca ang.: addled brood nem.: taube Brut f. slépi sat -ega -a m ^ ločilna dèska slépo čebélje jajčece -ega -ega -a s ^ gluho cebélje jajčece sléz -a m nestrok. pog. ^ navadni sléz slezénovec -vca m nav. mn. zelnate rastline z razvejenim, pri tleh olesenelim dlakavim steblom in posamičnimi modrikastordečimi velikimi cvetovi z rdečkastimi vzdolžnimi progami, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Malva spp. ang.: mallow nem.: Malve f. slinina nožnica -e -e ž kanalček vzdolž bodal-ca pri listni ušici, skozi katerega izloča slino, ko prodira v rastlinsko tkivo ang.: salivary channel nem.: Speichelscheide f. slinska žteza -e -e ž nav. mn. žleza, ki se pri čebeli delavki razvije iz predilne žleze v glavi in oprsju, njen izloček razgradi saharozo in maže ustni aparat zlasti pri gradnji satja, lat. glandula salivaris S: faringealna žteza, žteza slinavka, prsna slinska žteza, prsna žteza, prsna slinavka ang.: salivary gland nem.: Speicheldrüse f. sliva -e ž sadno drevo z belimi cvetovi in po-dolgastimi modrimi koščičastimi plodovi, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelo-dno pašo, lat. Prunus domestica ang.: wild plum 152 sončnična čebelja paša nem.: Zwetschge m. slovenski čebelnjak -ega -a m navadno lesena zgradba za čebelje panje, dvignjena od tal, zlasti pravokotnega tlorisa, z nesimetrično dvokapno streho, ki ima spredaj velik na-pušč, z navadno barvanimi panjskimi pročelji in veliko spodnjo naletno desko, značilna za Slovenijo ang.: Slovenian beehouse nem.: slowenisches Bienenhaus n. slovenski med -ega medu in -ega meda m med, pridelan na območju Slovenije ang.: Slovenian honey nem.: slowenischer Honig m. slušalo za panje -a----s naprava v obliki cevi ali lesene palice s ploščico, ki se prisloni k ušesu, za poslušanje zvokov v panju ang.: listening device for beehives nem.: Hörhilfe für Bienenstöcke* f. sluzna žleza -e -e ž žleza v zadku trota, ki izloča belo snov, ki se po oprašitvi matice na zraku strdi, lat. glandula mucosa S: mukozna žleza ang.: mucous gland nem.: Schleimdrüse f. smrdljiva gniloba -e -e ž ^ lažna gniloba smreka -e ž nestrok. pog. ^ navadna smreka smrekova čebelja paša -e -e -e ž manina paša na smreki ang.: spruce honeydew flow, spruce honey-dew forage nem.: Fichtentracht f. smrekova mana -e -e ž sladek izloček različnih vrst smrekovih ušic, kapaijev, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi smreke in ga delno predelajo ang.: spruce honeydew nem.: Fichtenhonigtau m. smrekovec -vca m strok. pog. ^ smrekov med smrekov kapar -ega -ja m 1. strok. pog. ^ mali smrekov kapar 2. strok. pog. ^ veliki smrekov kapar smrekov med -ega medu in -ega meda m med iz mane, ki jo čebele naberejo na smreki in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. smrekovec ang.: spruce honey nem.: Fichtenhonig m. smrtnost čebeljih družin -i----ž število odmrlih družin v primerjavi s skupnim številom v določenem obdobju, navadno po prezimo-vanju ang.: mortality of honeybee colonies nem.: Sterblichkeit von Bienenvölkern f. smrtoglavec -vca m nočni metulj s svetlimi lisami v obliki mrtvaške glave na hrbtnem delu oprsja, ki vletava v panje in se hrani z medom, lat. Acherontia atropos S: metulj smr-toglavec ang.: death head hawk moth nem.: Totenkopfschwärmer m. smukalnik -a m ^ osmukalnik smukanje obnožine -a -- in smukanje obnožine -a -- s odstranjevanje grudic cvetnega prahu s koškov zadnjega para nog med prehajanjem čebel v panj skozi odprtine osmukalne plošče ang.: pollen trapping nem.: Pollenabstreifen n. smukati -am nedov., žarg. ^ osmukavati snažilka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela či-stilka socialni želodček -ega -čka m nestrok. ^ medna golša socialno živeča čebela —e -e ž nav. mn. ^ družbena čebela sofora -e ž nestrok. pog. ^ japonska sofora sojina moka -e -e ž nekdaj sipka prašnata snov iz zmletih sojinih zrn, ki se je razmaščena uporabljala kot nadomestek cvetnega prahu ang.: soya flower, soya meal nem.: Sojamehl m. solitarna čebela -e -e ž nav. mn. ^ čebela sa-motarka sončnica -e ž nestrok. pog. ^ navadna sončnica sončnična čebelja paša -e -e -e ž paša na cvetovih sončnice ang.: sunflower nectar flow nem.: Sonnenblumentracht f. Sončni topilnik 153 sončnični med sončnični med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih sončnic in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: sunflower honey nem.: Sonnenblumenhonig m. sončni topilnik -ega -a m priprava za taljenje čebeljega voska iz satja s pomočjo sončne toplote ang.: solar wax extractor, solar wax melter nem.: Sonnenwachsschmelzer m. sortni med -ega medu in -ega meda m med iz medičine ali mane, ki jo čebele naberejo navadno na eni vrsti medeče rastline in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: graded honey, monofloral honey, single flower honey nem.: Sortenhonig m. spenjalni obroč -ega -a m okrogla kovinska priprava, navadno iz pocinkane pločevine, z napenjalnikom za pritrditev pokrova na posodo za med ang.: container strain-hoop nem.: Spannring für Behälter m. spermateka -e ž ^ semenska mošnjica spermij -a m ^ semenčica spiroplazmoza -e ž bolezen zlasti mladih čebel z motnjami v gibanju in nezmožnostjo letenja, ki jo povzročajo prokarioti Spiroplasma spp. ang.: spiroplasmosis nem.: Spiroplasmose f. spodnja brada -e -e ž deščica pred spodnjim žrelom panja, zlasti za lažje vletavanje čebel PRIM.: zgornja brada ang.: lower alighting board nem.: unteres Anflugbrett n. spodnja čeljust -e -i ž nav. mn. ^ srednja čeljust spodnja naklada -e -e ž naklada, postavljena na podnico dvo- ali večnakladnega panja PRIM.: zgornja naklada ang.: bottom box nem.: untere Zarge f. spodnja ustna -e -e ž nav. mn. zrasli del ustnega aparata na čebelji glavi, ki ga sestavljata obradek in podbradek, lat. labium S: ustnica, zadnja čeljust PRIM.: zgornja ustna ang.: labium, lower lip nem.: Labium n., Unterlippe f. spodnje plodišče -ega -a s spodnji del večod-delčnega panja, v katerem zalega ena od navadno dveh matic PRIM.: zgornje plodišče ang.: bottom brood chamber, lower brood chamber nem.: unterer Brutraum m. spodnje žrelo -ega -a s žrelo na spodnjem robu pročelja panja, navadno odprto celo leto ang.: bottom entrance, lower entrance PRIM.: zgornje žrelo nem.: unteres Flugloch n. spodrezati matičnike -režem -- dov. gl. izpodre- zati matičnike spodrezati sat -režem -- dov. gl. izpodrezati sat spodrezovalnik -a m kovinsko orodje na daljšem ročaju z rezilom za izpodrezovanje, odstranjevanje na strop pritrjenih satov, voščenih prizidkov ali delov satov v panju ang.: comb knife nem.: Wabenmesser n. spolna dvoličnost -e -i ž ^ spolni dimorfizem spolna troba -e -e ž ^ trotovsko spolovilo spolna žleza -e -e ž nav. mn. del spolnega organa, v katerem nastajajo spolne celice, pri matici in čebeli delavki jajčnika, pri trotu moda ang.: sex gland nem.: Geschlechtsdrüse f. spolni alel -ega -a m alel, ki pri žuželkah določa spol osebka ang.: sex allele nem.: Geschlechtsallel n. spolni dimorfizem -ega -zma m izoblikovanost rastlinskega, živalskega organizma, tudi čebeljega, pri kateri se spola med seboj ločita po zunanjosti S: spolna dvoličnost ang.: sex dimorphism nem.: Geschlechtsdimorphismus m. spomladanska resa -e -e ž nizka grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cvetovi v enostranskih grozdastih socvetjih, ki nudi čebelam zgodaj spomladi zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Erica carnea S: pomladanska resa, strok. pog. resa (1), ne-strok. pog. resje (1), nestrok. pog. vresje (1) ang.: winter-flowering heath, winter-heath nem.: Frühlingsheide f., Schneeheide f. spomladanski čistilni izlet -ega -ega -eta m ^ čistilni izlet spomladanski med -ega medu in -ega meda m med iz medičine ali mane, ki jo čebele nabere - 154 srédnje črevo jo na spomladi medečih rastlinah in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: spring honey nem.: Frühlingshonig m. spomladänski razvoj -ega -oja m razvoj družine spomladi od začetka zaleganja matice do iz-leženja mladih čebel ob prinosu medičine in cvetnega rahu v panj ang.: spring built-up nem.: Frühlingsentwicklung f. spomladänsko izpodrezovänje -ega -a in spomladansko spodrezovanje -ega -a s odstranjevanje satja z medom v panju z nepremičnim satjem z nožem spomladi ob obilnejši paši zaradi pridobitve medu, voska, preprečevanja rojilnega razpoloženja ang.: spring cutting out nem.: Frühlingsausschneiden n. spomladänsko krmljenje -ega -a s krmljenje družine spomladi, navadno ob pomanjkanju hrane ang.: spring feeding nem.: Frühlingsfütterung f. spomladänsko spodrezovänje -ega -a s gl. spomladansko izpodrezovanje spomladänsko stojišče -ega -a s prostor za namestitev panjev ob spomladanski paši ang.: spring apiary site nem.: Frühlingsstand m. sprašena mätica -e -e ž čebelja matica po oprašitvi ali umetni osemenitvi S: oprašena matica, obhojena matica, oplemenjena matica, ne-strok. oplojena matica ang.: mated queen nem.: begattete Königin f. sprašenost -i ž stanje matice po spolni združitvi s troti in vnosu njihovega semena v nožnico in jajcevode ali po umetni osemenitvi PRIM.: oprašitev ang.: being mated nem.: Begattetsein n. sprašiti se -im se dov., nav. 3. os. 1. v zvezi z matica spolno se združiti med paritvenim izletom, pri čemer troti vnesejo seme v nožnico in jajcevode matice S: oprašiti se (2), oplemeniti se PRIM.: opraševati se (2), oprašiti (2), prašiti se (2) ang.: to mate nem.: begattet werden v. 2. v zvezi s čebele, čebele delavke prenehati utripati s krili ob močno dvignjenih zadkih in izločanju feromonov iz Nasonove žleze na bradi panja po vrnitvi z orientacijskega izleta, po prvem spomladanskem izletu S: izpraštti se PRIM.: praštti se (1) ang.: to stop fanning nem.: aufhören zu sterzeln v. sprédnja če^st -e -i ž parni del ustnega aparata z izvodilom čeljustne žleze na obeh straneh ustne odprtine za hranjenje, oprijemanje tujkov, grizenje pokrovcev zalege ob izleženju, gradnjo satja, lat. mandibula S: mandíbula ang.: mandible nem.: Oberkiefer m. sprédnja pánjska končnica -e -e -e ž sprednji, navadno snemljivi leseni del panja, zlasti kra-njiča S: čelnica PRIM.: zádnja pánjska končmca ang.: front beehive panel nem.: Bienenstockstirnbrett n. sprédnje čebélje krilo -ega -ega -a s nav. mn. eno od čebeljih kril sprednjega para, večje od krila zadnjega para PRIM.: zádnje čebélje krílo ang.: fore wing of the honeybee nem.: Vorderflügel der Honigbiene m. sprédnje črevo -ega -ésa s ^ prédnje črev0 sprédnji pár čebéljih kril -ega -a----m ^ prvi pár čebéljih kríl sprédnji pár čebéljih nóg -ega -a----m ^ prvi pár čebéljih nóg spremljeválka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebéla spremljeválka (1) sračica -e ž ^ bréstovolístni oslad srajčka -e ž ostanek zapredka, levitev in iztrebkov ličink, ki po izleženju čebele delavke, matice, trota ostane v celici sata ang.: pupal shell nem.: Puppenhäuschen n., Puppenhemd n. srebrna lipa -e -e ž visoko drevo s košato krošnjo s srebrnkastosivimi srčastimi listi in dišečimi bledorumenimi cvetovi v ščitastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Tilia tomentosa ang.: silver lime, silver linden nem.: Silber-Linde f., Ungarische Linde f. srédnja če^st -e -i ž nav. mn. parni del ustnega aparata čebel, ki je del čebeljega rilčka in ima deblo, stožer, kosir, lat. maxilla S: maksíla, spódnja čeljúst ang.: maxilla nem.: Maxille f., Mittelkiefer m. srédnje črevo -ega -ésa s del prebavne cevi nekaterih žuželk, tudi čebel, ki se začne z za-klopnico, v katerem se s pomočjo izločenih 155 srednjerúska cebéla prebavnih sokov prebavi hrana, lat. ventricu-lus S: žel0dec ang.: stomach, ventriculus nem.: Mitteldarm m., Ventriculus m. srednjerúska čebéla -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera artemisia (= A. m. acervorum), razširjena v osrednjih ruskih stepah S: júžna stépska cebéla, rúska stépska cebéla ang.: Ukrainian honey bee nem.: Ukrainische Biene f. srédnji Kírarjev pánj -ega -ega -a in srédnji kírarjev pánj -ega -ega -a m skladovnični panj brez matične rešetke, s plodiščem na toplo stavbo z do 13 visečimi sati zunanje mere 385 mm x 330 mm in z 2 mediščnima kasetama s po 7 satov na hladno stavbo, zunanje mere mediščnih satnikov z globokimi celicami na aluminijasti plošči so 393 mm x 145 mm x 144 mm, imenovan po konstruktorju Francu Kirarju, priredil Franc Zarnec pRIM.: máli Kírarjev pánj, véliki Kírarjev pánj ang.: middle size Kirar beehive nem.: mittelgroße Kirar-Beute f. srédnji pár čebéljih nóg -ega -a----m ^ drúgi pár cebéljih nóg sredoprsje -a s del oprsja čebele, ki nosi prvi par kril in drugi par nog, z membrano povezan s predprsjem in z zaprsjem, lat. mesotho-rax pRIM.: predprsje, zaprsje, oprsje, priprsje ang.: mesothorax nem.: Mesothorax m., Mittelbrustring m. srpjé -á s ^ mehki osát sréén -éna m velika, osi podobna žuželka z rja-vordečimi progami na glavi in oprsju, ki svoje ličinke hrani s čebelami, lat. Vespa crabro ang.: hornet nem.: Hornisse f. stacionárni čebelnják -ega -a m ^ stálni čebel-nják stálni čebelnják -ega -a m čebelnjak za čebelarjenje samo na določenem mestu S: stacionárni cebelnják ang.: permanently-placed apiary nem.: ortsfester Bienenstand m. stándardna nakláda -e -e ž naklada za določen tip nakladnega panja, pri LR-panju z 10 visečimi satniki na hladno stavbo zunanje mere 450 mm x 232 mm ang.: standard beehive box nem.: Standardzarge f. stára mática -e -e ž 1. čebelja matica, ki zalega tri ali več let ang.: old queen nem.: alte Königin f. 2. oprašena matica, ki z rojem zapusti panj S: starka ang.: old queen nem.: Altkönigin f. stara zalega -e -e ž ^ pokrita zalega starka -e ž ^ stara matica (2) starter -ja m 1. zelo močna brezmatična družina brez odkrite zalege za sprejem vzrejnega gradiva, ko so matične ličinke v njem oskrbovane vsaj pol dneva in se nato prestavijo v rednik pRIM.: matičar, rednik ang.: starter bee colony nem.: Pflegevolk n. 2. narejenec z veliko čebelami krmilkami, z dodanim obnožinskim satom in s satom z nepokritim medom ali s hrano napolnjenim pitalnikom ang.: nucleus colony nem.: Ableger m. stegno -a s tretji člen čebelje noge, lat. femur ang.: femur, thigh nem.: Schenkel m. sternit -a m ^ trebušni okrov stigma -e ž ^ dihalnica stiskalnica za čebelji vosek -e......ž priprava za iztiskanje čebeljega voska iz predhodno v vodi prekuhanega satja ob hkratnem ločevanju voska od preostalih sestavin satja ang.: wax press nem.: Wachspresse f. stiskalnica za satnice -e----ž naprava za izdelavo satnic iz staljenega čebeljega voska s pomočjo kalupa z odtisnjenimi zasnovami čebeljih celic ang.: comb press nem.: Wabenpresse f. stiskalni sklep -ega sklepa m del tretjega para čebeljih nog za stiskanje cvetnega prahu v grudice S: preša cvetnega prahu pRIM.: golen-sko-stopalni sklep ang.: pollen press nem.: Pollenschieber m. stiskani med -ega medu in -ega meda m med, pridobljen iz satja s stiskanjem S: iztisnjeni med, strok. pog. prešani med, strok. pog. prešanec ang.: pressed honey nem.: Presshonig m. stojak -a m nekdaj ^ klada stojalo za zbijanje satnikov -a......s lesena priprava za vpetje letvic satnika in zbijanje teh z žeblji 156 stranica panja ang.: frame-building rack nem.: Ramchenbau-Stander m. stoječi panj -ega -a m nekdaj ^ klada stojišče -a s prostor za namestitev panjev za eno pašo ali za daljše obdobje S: nestrok. pog. čebelnjak (2) GL: spomladansko stojišče, tablica za stojišče, zimsko stojišče ang.: apiary, bee yard nem.: Bienenstand m., Stand m. stojiščno čebelarjenje -ega -a s čebelarjenje z nameščanjem zlasti nakladnih panjev na izbranih stojiščih ang.: keeping bees in bee yards nem.: Standbienenzucht f. Stojkovičev sipalnik -ega -a in stojkovičev sipal-nik -ega -a m pločevinasta, na vrhu pravokotno oblikovana lijakasta priprava za ometanje čebel v panj, navadno z medenih satov, ki se prilega odprtini pod spodnjim okencem AŽ-panja, imenovan po konstruktorju Stojkoviču Stojišče z nakladnimi panji ang.: Stojkovič shaker box nem.: Stojkovič-Abkehrtrichter m. stopalce -a s zadnji členek za stopalom čebelje noge s krempeljcema, med katerima je opri-jemalna blazinica, lat. praetarsus pRIM.: stopalo ang.: praetarsus nem.: Praetarsus m. stopalna žleza -e -e ž nav. mn. žleza v zadnjem stopalnem členku čebele delavke, matice in trota, ki izloča feromon stopalne žleze S: tar-zalna žleza, sledna žleza, Ärnhartova žleza ang.: tarsal gland nem.: Tarsaldrüse f. stopalni členek -ega -nka m eden od petih delov stopala čebelje noge ang.: tarsal segment nem.: Fußglied n., Tarsalsegment n. stopalni feromon -ega -a m ^ feromon stopalne žleze stopalo -a s spodnji del čebelje noge iz petih členkov, od katerih je prvi večji, trije manjši, na petega se veže stopalce pRIM.: stopalce ang.: foot, tarsus nem.: Fuß m., Tarsus m. stožer -a m parni zgornji del spodnje čeljusti pri čebeljem rilčku, lat. cardo ang.: cardo nem.: Angel f. stranica panja -e -e ž vsaka od sten oboda panja S: panjeva stranica pRIM.: dno panja, panjska končnica (1), podnica panja, streha panja, strop panja ang.: side wall of a beehive nem.: Beutenseite f., Seitenwand f. 157 stražarka stražarka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela stražarka strd strdi ž zastar. ^ med streha panja -e -- ž zgornji del nakladnega panja nad notranjim pokrovom, ki varuje panj pred neugodnimi vremenskimi razmerami S: pokrov panja PRIM.: strop panja, stranica panja, panjska končnica (1), dno panja, podnica panja ang.: outer cover of a beehive nem.: Aussendeckel m. stresajoča čebela -e -e ž čebela plesalka, ki se premika na satu, pobrenčava, potresava v hrbtno-trebušni smeri, zlasti z zadkom, med tem občasno s čeljustmi pograbi in stresa drugo čebelo delavko, matico in drugim čebelam sporoča informacije o paši ang.: fanning bee nem.: sterzelnde Biene f. stresajoči ples -ega -a m premikanje čebele, zlasti na satu, pri čemer pobrenčava, potre-sava zlasti z zadkom v hrbtno-trebušni smeri, med tem občasno s čeljustmi pograbi in stresa drugo čebelo delavko, matico in drugim čebelam sporoča informacije o paši S: tresorepi ples PRIM.: krožni ples, osmičenje, zibajoči ples ang.: tremble dance, waggle dance nem.: Schwänzeltanz m., Wackeltanz m., Zittertanz m. strgalo -a s čebelarsko orodje za odstranjevanje voščenih prizidkov zlasti s površin v notranjosti panjev ang.: frame scraper, hive scraper nem.: Wabenheber m. strigalica -e ž nestrok. pog. ^ navadna strigalica striženje kril -a -- s ^ prirezovanje čebeljih kril strjeni med -ega medu in -ega meda m ^ kristalizirani med strjevanje medu -a -- in strjevanje meda -a -- s ^ kristalizacija medu strnjena zalega -e -e ž zalega v zaleženih celicah brez vmesnih praznih celic ang.: uniform brood pattern nem.: geschlossen angelegte Brut* f. strnjenost zalege -i -- ž stanje zalege, kadar med zaleženimi celicami ni praznih celic ang.: uniformity of brood pattern nem.: Brutkontinuierlichkeit* f., geschlossene Anlage der Brut* f. strop panja stropa -- m zgornji notranji del panja PRIM.: streha panja, stranica panja, panjska končnica (1), podnica panja, dno panja ang.: inner cover nem.: Innendeckel m. strup -a m strok. pog. ^ cebélji strup (1, 2) strupna vrečka -e -e ž ^ strupni mešiček strupna iléza -e -e ž žleza ob želu čebele delavke in matice, ki izloča čebelji strup S: žteza strupnica, vélika strupnica, nestrok. pog. strupnica (2) ang.: acid gland nem.: Giftdrüse f. strupni aparat -ega -a m ^ žêlni aparat (1, 2) strupnica -e ž 1. nestrok. pog. ^ mala strupnica 2. nestrok. pog. ^ strupna žteza 3. nestrok. pog. ^ alkalna strupnica strupni kanal -ega -a m kanal v notranjosti bodalca, ki vodi iz strupnega mešička, in po njem čebela delavka, matica izbrizga strup v tkivo S: žêlni kanal ang.: poison duct nem.: Giftkanal m. strupni mehurček -ega -čka m ^ strupni mešiček strupni mešiček -ega -čka m organ želnega aparata v obliki mehurčka, v katerem čebela delavka, matica hrani strup S: strupni mehurček, strupna vrečka ang.: poison sack nem.: Giftblase f. sublimacija -e ž 1. spreminjanje snovi iz trdnega stanja v plinasto in obratno 2. tak pojav ob uplinjanju oksalne kisline med zatiranjem varoze ang.: sublimation nem.: Sublimation f. sublimator -ja m priprava, navadno z električnim grelcem, za uplinjanje oksalne kisline med zatiranjem varoze ang.: sublimator, sublimer nem.: Sublimator m. suhe čebéle -ih čebél ž mn. ometene čebele, navadno mlade iz medišč, za sestavljanje ometencev, paketnih čebel ali za krepitev drugih družin ang.: shaken bees nem.: eingeschlagene Bienen f. pl. suho krmljenje -ega -a s krmljenje čebel s krmilnimi pogačami, suhim ali ovlaženim sladkorjem ang.: dry feeding nem.: Trockenfütterung f. sumatrska čebéla -e -e ž vzhodna čebela podvrste Apis cerana johni, omejena na otok Sumatra 158 škropiti čebéle ang.: Sumatra honey bee nem.: Sumatra-Biene f. Sumperjev panj -ega -a in sumperjev panj -ega -a m ^ skočidolski panj sundska čebela -e -e ž ^ rdeča čebela superorganizem -zma m žarg. žuželke, na primer čebele skupaj z matico in poleti s troti, ki so samo v skupnosti sposobne preživetja ang.: superorganism nem.: Superorganismus n. supersestra -e ž matica ali čebela, ki je potomka iste matice in istega trota ang.: super sister nem.: Superschwester f. sušilec cvetnega prahu -lca----m ^ sušilnik cvetnega prahu sušilnik cvetnega prahu -a----m omarica s predali, ki imajo mrežasto dno, za odstranjevanje vlage iz cvetnega prahu z ventilatorjem in grelcem S: sušilec cvetnega prahu ang.: pollen drying chamber nem.: Pollentrockner m. svatbeni polet -ega -eta m ^ paritveni polet svatbeno znamenje -ega -a s odtrgana trotova čebulica s strjeno sluzjo na matičinem zadku po spolni združitvi trota in matice, ki jo čebele delavke po njeni vrnitvi s paritvenega izleta odstranijo ang.: mating sign nem.: Begattungszeichen n. svatovski polet -ega -eta m ^ paritveni izlet svetla mera satnika -e -e -- ž notranja mera višine in širine satnika ang.: inner dimension of the frame nem.: Innenmaß des Rähmchen n. svetli med -ega medu in -ega meda m med, zlasti iz medičine, navadno svetle barve, odvisne od vsebnosti mineralov v njem, na primer akacijev med ang.: clear honey nem.: klarer Honig m. svilnica -e ž nestrok. pog. ^ sirska svilnica S šarnir -ja m ^ sklepna spona ščet ščeti ž ^ peta čebelje noge ščetica -e ž nav. mn. zelnate rastline s pokončnim bodičastim, zgoraj razvejenim steblom in navadno belimi cvetovi v jajčastih glavi-častih socvetjih na koncu stebla in stranskih poganjkov, ki nudijo čebelam dobro medičin-sko in zelo dobro pelodno pašo, lat. Dipsacus sPP. ang.: teasels nem.: Karde f. ščetinasta jávorjeva ušica -e -e -e ž ^ jávorje- va ščetinasta ušica ščetinasta ušica -e -e ž nav. mn. ušice iz družine Chaitophoridae, ki srkajo sok iz sitastih cevi rastlin in izločajo mano ang.: bristled aphid nem.: Borstenlaus f. ščitna ušica -e -e ž nav. mn. ^ kápar áesterostrána célica -e -e ž čebelja ali trotov-ska celica, po obliki podobna pokončni pravilni šesterostrani prizmi ang.: hexagonal cell nem.: sechseckige Zelle f. šetrajev méd -ega medú in -ega méda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih kraškega šetraja in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: žepkov méd, strok. pog. žepkovec ang.: savory honey nem.: Bohnenkrauthonig m. šibka čebélja družina -e -e -e ž družina, ki ima v določenem letnem obdobju podpovprečno število čebel ang.: weak bee colony nem.: schwaches Bienenvolk n. šilo -a s čebelarsko orodje iz dolge čvrste igle z lesenim ročajem za delanje lukenj ob žičenju satnikov ang.: pricking awl nem.: Pfriem m. šipek -pka m nestrok. pog. ^ navádni šipek širiti gnézdo -im -- nedov. 1. v zvezi z matica povečevati obseg zaleganja spomladi zaradi večjega prinosa medičine in cvetnega prahu v panj PRIM.: z0žiti gnézdo ang.: to spread the brood nest nem.: Brutnest erweitern v. 2. opravljati čebelarska opravila, s katerimi se matici omogoči večji obseg zaleganja ang.: to expand the broodnest nem.: Brutnest erweitern v. škropiti čebéle -ím -- nedov. z drobnimi vodnimi kapljicami narahlo močiti in usmerjati zlasti čebele v roju, da se umestijo na primerno mesto za ogrebanje 159 škržatja čebelja paša ang.: to spray bees nem.: Bienen abspritzen v. škržatja čebelja paša -e -e -e ž paša na mani, ki jo izločajo medeči škržati ang.: cicada honeydew flow, cicada honey-dew forage nem.: Zikadentracht f. škržatova mana -e -e ž sladek izloček medečih škržatov, ki iz sitastih cevi nekaterih rastlin vsrkajo rastlinski sok in ga delno predelajo ang.: honeydew from cicada nem.: Zikadenhonigtau n. škržatov med -ega medu in -ega meda m med iz mane, ki jo čebele naberejo navadno na zelenih delih rastlin, na katerih je povzročitelj izločanja mane medeči škržat, in jo predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: furlanski med ang.: cicada honey nem.: Zikadenhonig m. šolski čebelnjak -ega -a m šoli pripadajoč čebelnjak za praktično usposabljanje učencev, navadno članov čebelarskega krožka ang.: demonstration apiary nem.: Lehrbienenhaus n. šoltska čebela -e -e ž krajevni različek kranjske čebele, ki živi na otoku šolta ang.: šolta Carniolan honey bee ecotype nem.: Šolta-Ekotyp der Carnica-Biene m. špajka -e ž nav. mn. rastline s pokončnim, pri vrhu razvejenim steblom in drobnimi belimi ali svetlorožnatimi cvetovi v socvetjih na koncu stebla in stranskih poganjkov, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Valeriana spp. ang.: valerian nem.: Arznei-Baldrian m. špekulativno krmljenje -ega -a s zastar. ^ dra- žilno krmljenje (1, 2) špekulativno pitanje -ega -a s ^ dražilno krmljenje (1, 2) špiritni gorilnik -ega -a m priprava zlasti za segrevanje kolesca ob vtiranju žice v satnico in za taljenje voska, kadar se zaliva satnica v zgornjo letvico satnika ang.: spirit burner nem.: Spiritus-Brenner m. številka označbe matice -e----ž številka na barvni ploščici matice v barvi, izbrani za njeno rojstno leto ang.: queen designation number nem.: Bezeichnungsnummer der Königin f. štirisatar -ja m strok. pog. ^ štirisatni panj štirisatni panj -ega -a m panj s štirimi sati v eni etaži S: strok. pog. štirisatar PRIM.: desetsatni panj, devetsatni panj, petsatni panj, sedemsatni panj, trisatni panj ang.: four-frame beehive nem.: Kasten mit vier Waben m. štirisatni plemenilnik -ega -a m plemenilnik s štirimi sati S: zastar. štirisatni prašilnik ang.: four frame mating hive nem.: vier-Waben Begattungskästchen n. štirisatni prašilnik -ega -a m zastar. ^ štirisatni plemenilnik štirisatno točilo -ega -a s točilo za hkratno točenje medu iz štirih satov PRIM.: trisatno točilo ang.: four-frame extractor nem.: vier-Waben-Honigschleuder f. štrcalna cevka -e -e ž del spolovila trota, po katerem izbrizga seme, lat. ductus ejaculato-rius S: iztočna cevka ang.: ejaculatory duct nem.: Ausspritzungskanal m. šumeti -im nedov., v zvezi s čebele povzročati zvoke z utripanjem kril, navadno ob izgubi matice, rojenju, zračenju panja, prašenju PRIM.: brenčati, jokati ang.: to roar nem.: brummen (Insekten) v., surren (Insekten) v. T tablica za čebelnjak -e -- -- ž ^ registrska oznaka čebelnjaka tablica za stojišče -e -- -- ž tablica predpisane velikosti za oznako stojišča paše ob začasnem dovozu čebel, na kateri sta navedena upravljavec pasišča in evidenčna številka stojišča ang.: apiary sign nem.: Bienenstandschild n. talilnik za čebelji vosek -a......m priprava za taljenje čebeljega voska iz satja s segrevanjem S: topilnik za čebelji vosek ang.: wax melter nem.: Wachsschmelzer m. taliti čebelji vosek -im----nedov. segrevati čebelji vosek, da se spreminja v tekoče stanje S: topiti čebelji vosek 160 testó ang.: to melt wax, to render wax nem.: Wachs schmelzen v. tangencialno točilo -ega -a s točilo na ročni ali elektromotorni pogon z vrtljivim žičnatim košem, kamor se vstavijo sati, da tangencialno ležijo ob obodu koša ang.: tangential honey extractor nem.: Tangential-Schleuder f. tánko črevo -ega -ésa s del prebavne cevi nekaterih žuželk, tudi čebel, s šestimi vzdolžnimi gubami, v katerih se s pomočjo izločenih prebavnih sokov dokončno prebavi hrana ang.: small intestine nem.: Dünndarm m. tarzálna žteza -e -e ž nav. mn. ^ stopálna žteza tarzálni feromón -ega -a m ^ feromón stopálne ž^ze tekoči cebélji vósek -ega -ega -ska m do tekočega stanja segret čebelji vosek ang.: runny beeswax nem.: flüssiger Wachs m. tekoči méd -ega medú in -ega méda m med v tekočem stanju, pridobljen iz satja s centrifu-giranjem, stiskanjem ali iztekanjem ang.: liquid honey, runny honey nem.: flüssiger Honig m. témna čebéla -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera mellifera s temnim zadkom, prvotno razširjena v osrednji Evropi severno od Alp, na zahodu do južne Francije, na severu do južne švedske, na vzhodu do osrednje Rusije, tudi na Britanskem otočju S: séverna témna cebéla, séverna gózdna cebéla, némtéka témna cebéla, némtéka črna cebéla, črna cebéla (2), némtéka cebéla ang.: European honey bee, Western honey bee nem.: Dunkle Biene f., Dunkle Europäische Biene f., Nigra-Biene f. témni méd -ega medú in -ega méda m gozdni med, navadno temne barve ang.: dark honey nem.: dunkler Honig m. tergálna ž^za -e -e ž nav. mn. ^ hrbtna ž^za tergít -a m ^ hrbtni okröv testíola -e ž ^ seménska cévka testiranje mátic -a -- s preizkušanje rasnih in gospodarskih lastnosti matic v ugodnih razmerah za vzrejo GL: diréktno testiranje mátic, progéno testiranje mátic ang.: testing of queen bees nem.: Prüfen von Königinnen n. téstna postája -e -e ž uradno organizirana skupina čebelarjev na zaokroženem ozemlju z najmanj 300 družinami, ki odbirajo matice glede na gospodarske, biološke lastnosti, pri čemer se upošteva razmejitev območij na posamezen krajevni različek kranjske čebele S: preizkuševalce pRIM.: vzrejno okrožje ang.: performance station, testing station nem.: Prüfstation f. téstna reéétka -e -e ž ^ téstni vl0žek téstni papir -ega -ja m trši, na robovih navadno z maščobo premazan bel papir, ki se položi pod mrežo na dnu panja, za ugotavljanje števila odpadlih varoj ang.: test paper insert nem.: Testpapier n. téstni vložek -ega -žka m papirnata, kovinska, plastična svetla podlaga na podnici panja, nad katero je mreža, ki čebelam preprečuje odstranjevanje odpadlih zajedavcev, za ugotavljanje stopnje napadenosti z varojami S: pódnicni vl0žek, téstna rešetka ang.: varroa floor with an insert nem.: Boden-Einschub mit aufgelegtem Var-roagitter m. testó -á s zmes mletega sladkorja s sladkornim sirupom, tudi z medom in cvetnim prahom za krmljenje čebel gl: krmilno testó, medéno--sladkórno testó, sladkórno-beljakovinsko testó, sladkórno-medéno testó, sladkórno testó ang.: candy 161 tihi čebelji rop nem.: Futterteig m. tihi čebelji rop -ega -ega -a m rop, med katerim čebele odnašajo hrano (med) iz tujega panja in ropana družina zaradi slabše razvitega obrambnega nagona ali šibkosti tega ne zazna S: prikriti čebelji rop ang.: silent robbery nem.: stille Räuberei f. timijan -a m ^ materina dušica timijanov med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih materine dušice in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez ang.: thyme honey nem.: Thymianhonig m. timol -a m sestavina nekaterih eteričnih olj, na primer v materini dušici, za sonaravno zatiranje varoze ang.: tymol nem.: Tymol n. tinktura zadelavine -e -- ž ^ propolisova tinktura tipalčica -e ž eden od dveh gibljivih delov ob spodnji ustni čebel, na katerem je čutilo za okus, lat. palpa labialis S: pipalka zadnje čeljusti, nestrok. tipalka zadnje čeljusti, nestrok. ustnič-na tipalka ang.: labial, palp nem.: Labialpalpus m. tipalka -e ž ^ tipalnica tipalka zadnje čeljusti -e----ž nestrok. ^ ti- palčica tipalna dlačica -e -e ž nav. mn. vsaka od več dlačic, zlasti na tipalnicah čebel, povezana z organom za tip, po kateri se prenašajo mehanski dražljaji ang.: hair sensilla nem.: Tasthaar n. tipalnica -e ž členasti parni organ na glavi čebele delavke, matice in trota, na katerem so čutilni organi za voh, tip, sluh, ravnotežje in orientacijo, lat. antenna S: tipalka, strok. pog. antena ang.: antenna nem.: Antenne f., Fühler m. tipalnični reženj -ega -žnja m del centralnega živčevja, možganov čebel, v katerem je center za tip ang.: antennal lobe nem.: Fühlerlappen m., Antennenlappen m. tipalnični živec -ega -vca m živec, ki povezuje čutila za tip in tipalnični reženj ang.: antennal nerve nem.: Fühlernerv m. točeni med -ega medu in -ega meda m med, pridobljen iz satja s centrifugiranjem ang.: extracted honey nem.: Schleuderhonig m. točilnica -e ž prostor za začasno odlaganje, odkrivanje medenega satja, točenje medu, začasno hrambo iztočenega satja ang.: extracting room, honey room nem.: Honigschleuderraum m., Schleuderraum m. točilo -a s priprava na ročni ali elektromotorni pogon iz pločevinastega oboda, z notranjim vrtljivim delom, kamor se vstavijo sati, za točenje medu s centrifugalno silo S: strok. pog. čebelarska centrifuga GL: radialno točilo, Rihar-jevo točilo, samoobračalno točilo, štirisatno točilo, tangencialno točilo, trisatno točilo ang.: honey extractor nem.: Honigschleuder f., Schleuder f. točiti točim nedov., strok. pog. ^ točiti med točiti med točim -- nedov. izločati med iz satja s centrifugiranjem S: strok. pog. točiti ang.: to extract honey nem.: Honig schleudern v. toment -enta m pas dlačic na tretjem, četrtem in petem hrbtnem okrovu zadka čebele delavke S: tomentni pas ang.: tomentum nem.: Haarstreifen m. tomentni pas -ega pasu m ^ toment topilna komora -e -e ž izoliran prostor, priključen na vir toplote, za utekočinjanje navadno večjih količin medu S: toplotna komora ang.: honey melting chamber nem.: Honigauftau-Schrank m. topilnica čebeljega voska -e----ž gospodarski obrat za pridobivanje čistega čebeljega voska s taljejem satja, voščin ang.: wax processing plant nem.: Wachsverarbeitungsbetrieb m. topilnik za čebelji vosek -a......m priprava za taljenje čebeljega voska iz satja s pomočjo toplote S: talilnik za čebelji vosek ang.: wax boiler, wax extractor, wax melting device nem.: Wachsschmelzgerät n. topiti čebelji vosek -im----nedov. ^ taliti čebelji vosek topla stavba -e -e ž postavitev satov v panju prečno na smer izletavanja čebel, da se pre- 162 tretji par čebeljih nog prečuje direkten pretok hladnega zraka med sati PRIM.: hladna stavba ang.: warm way nem.: Warmbau m. toplotna komora -e -e ž ^ topilna komora topol -ola m nav. mn. visoka listnata drevesa s cvetovi v mačicah, ki nudijo čebelam zelo dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Populus spp. ang.: poplar nem.: Pappel f. topolov propolis -ega -a m lepljiva aromatična snov, ki jo čebele naberejo na smolnatih delih topola in predelajo z dodajanjem izločkov žlez ang.: poplar propolis nem.: Pappelpropolis f. traheja -e ž ^ sapnica, zračnica traheola -e ž zelo tanka cevka, ki vodi do tkiv, v katerih s pomočjo hemolimfe poteka izmenjava kisika in ogljikovega dioksida ang.: tracheole nem.: Tracheole f. trajna trotavost -e -i ž nezmožnost zaleganja oplojenih jajčec zaradi izčrpanja semenčic iz semenske mošnjice, bolezenske, mehanske okvare rodil matice ali neoploditve v treh tednih po izleženju PRIM.: začasna trotavost, bolezenska trotavost ang.: permanent drone laying nem.: dauerhafte Drohnenbrütigkeit f. transportna matičnica -e -e ž ^ razpošiljalna matičnica trava -e ž nav. mn. splošno razširjene enoletne, dvoletne in trajne zelnate rastline, za čebele pomemben vir pelodne paše, lat. Poaceae (= Gramineae) ang.: grass nem.: Gras n. travnica -e ž nav. mn. hrošči, ki zaradi nerazvitosti drugega para kril ne letajo in se njihove ličinke hranijo z ličinkami čebel, lat. Meloe spp. PRIM.: triungulina ang.: blister beetle, oil beetle nem.: Ölkäfer m. travniška čebelja paša -e -e -e ž paša na cvetočih travniških rastlinah ang.: meadow bee pasture nem.: Wiesentracht f. travniška kadulja -e -e ž grmičasta rastlina suhih tal z ustnatimi modrimi cvetovi, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Salvia pratensis S: nestrok. pog. kadulja ang.: meadow clary nem.: Gewöhnliche Wiesen-Salbei f. trebež -a m neprebavljeni delci hrane iz čebeljih prebavil ang.: excrements nem.: Kot m. trebilni izlet -ega -eta m ^ čistilni izlet trebiti se -im se nedov., v zvezi s čebele navadno zunaj panja izločati neprebavljene delce hrane iz prebavil S: čistiti se (2) ang.: to spring-cleanse nem.: Kotblase entleeren v. trebušni obroček -ega -čka m nestrok. ^ zadkov obroček trebušni okrov -ega -ova m spodnji del posameznega obročka čebeljega zadka, lat. sternit S: sternit PRIM.: hrbtni okrov ang.: abdominal sternite nem.: Bauchschuppe f., Sternit m. trebušnjača -e ž splet živcev, ki poteka po trebušnem delu žuželk, tudi čebel, iz katerega se cepijo živci k telesnim delom ang.: ventral nerve cord nem.: Bauchmark n. trehaloza -e ž disaharid v medu iz dveh molekul glukoze, v telesu čebele glavni vir energije za delovanje letalnih mišic ang.: trehalose nem.: Trehalose f. trekovec -vca m zastar. ^ tretji roj trepetlika -e ž topol z dolgopecljatimi, skoraj okroglimi, v vetru trepetajočimi listi, ki nudi čebelam dobro pelodno, občasno pa tudi ma-nino pašo, lat. Populus tremula ang.: aspen nem.: Espe f., Zitter-Pappel f. tresorepi ples -ega -a m ^ stresajoči ples tretjec -a m strok. pog. ^ tretji roj tretjevec -vca m zastar. ^ tretji roj tretji opisni obroček -ega -ega -čka m negibljiv del za drugim oprsnim obročkom hitinskega oklepa čebeljega oprsja, iz katerega izraščata tretji par nog in drugi par kril PRIM.: četrti oprsni obroček, drugi oprsni obroček, prvi oprsni obroček ang.: the third thoracic segment nem.: drittes Brustsegment n. tretji par čebeljih nog -ega -a----m zadnji od treh parov čebeljih nog, ki izrašča iz tretjega oprsnega obročka, za premikanje po podlagi, 163 tretji roj na katerem sta koška za zbiranje in prenašanje cvetnega prahu, ostrogi za čiščenje cvetnega prahu z zadka S: zadnji par čebeljih nog PRIM.: prvi par čebeljih nog, drugi par čebeljih nog ang.: the third pair of honeybee legs nem.: drittes Beinpaar der Honigbiene n. tretji roj -ega roja m po vrsti tretji roj iz iste družine v isti čebelarski sezoni s še neopraše-no matico S: strok. pog. tretjec, zastar. tretjevec, zastar. trekovec PRIM.: drugi roj, prvi roj ang.: the third swarm nem.: dritter Nachschwarm m. trietažni panj -ega -a m 1. skladovnični panj v treh panjskih etažah ang.: three-storey beehive nem.: Dreietager m. 2. skladovnični panj, narejen na osnovi AZ--panja, s 3 x 10 sati na hladno stavbo, imenovan po konstruktorju Antonu Ličenu S: AŽ-trietažni panj, Ličnov panj PRIM.: desetsatni AŽ-panj, devetsatni AŽ-panj, dvanajstsatni AŽ-panj, enajstsatni AŽ-panj, sedemsatni AŽ-panj ang.: AZ-type three-storey beehive nem.: Dreietager des AZ-Beutentyps m. trigona trigon ž mn. neželate čebele iz rodu Trigona spp. ang.: stingless bee Trigona nem.: stachellose Biene Trigona f. trihod -a m ^ čebelji volk (1) triletna matica -e -e ž čebelja matica tretje leto po izleženju PRIM.: dvoletna matica, enoletna matica, letošnja matica ang.: three year old queen nem.: dreijährige Königin f. trisaharid -a m ogljikov hidrat iz treh molekul monosaharidov, v manjših količinah sestavina medu ang.: trisaccharide nem.: Trisaccharid n. trisatar -ja m strok. pog. ^ trisatni panj trisatni panj -ega -a m panj s tremi sati v eni etaži S: strok. pog. trisatar PRIM.: desetsatni panj, devetsatni panj, petsatni panj, sedemsatni panj, štirisatni panj ang.: three-frame beehive nem.: Dreiwabenbeute f., Dreiwabenkasten m. trisatni plemenilnik -ega -a m manjši panj za vzrejo matic s tremi satniki in prostorom za sladkorno testo ang.: three-frame mating hive nem.: Dreiwaben-Begattungskästchen n. trisatno točilo -ega -a s točilo za hkratno točenje medu iz treh satov PRIM.: štirisatno točilo ang.: three-frame extractor nem.: Dreiwaben-Schleuder f. tristranski čebelnjak -ega -a m stalni čebelnjak, v katerem so panji s pročelji obrnjeni proti vzhodu, jugu in zahodu ang.: three-sided apiary, three-sided beehou-se nem.: dreiseitiges Bienenhaus n. triungulina -e ž ličinka travnic iz rodu Meloe, ki jo čebele samotarke, čmrlji, tudi medono-sne čebele s cvetov prenesejo v svoja gnezda, v katerih se hrani z njihovimi ličinkami PRIM.: travnica ang.: blister beetle, oil beetle nem.: Ölkäfer m. tropileloza -e ž zajedavska bolezen čebelje zalege, ki jo povzroča pršica Tropilaelaps cla-reae, lat. tropilelosis ang.: tropilelosis nem.: Tropilaelose f. trot -a m čebelji samec, ki se razvije iz neoploje-nega čebeljega jajčeca in po oprašitvi matice v zraku umre, preostale pa konec poletja ali na začetku jeseni čebele delavke na silo odstranijo iz panja S: čebelak GL: belooki trot, deviško porajanje trotov, diploidni trot, feromon trota, haploidni trot, lovilnik trotov, trot brat PRIM.: čebela delavka, matica ang.: drone, male bee nem.: Drohne f. trotar -ja m 1. odbrana družina za vzrejo kakovostnih trotov v vzrejališču, na plemenil-ni postaji, ko se s premeščanjem trotovske zalege v druge panje pospešuje tudi njihova številnost S: očetna čebelja družina ang.: drone mother hive, drone rearing colony 164 trótovski ràj nem.: Drohnenpflegevolk n., Drohnenvolk n. 2. panj s tako družino S: očétna čebélja družina ang.: drone colony nem.: Vatervolk n. trótavec -vca m ^ trótovec trótavka -e ž 1. strok. pog. ^ mática trótovka 2. strok. pog. ^ čebéla trótovka trótavost -i ž značilnost družine, kadar matica ali čebele trotovke zalegajo samo neoplojena jajčeca GL: bolézenska trótavost, trájna trótavost, začásna trótavost ang.: drone laying nem.: Drohnenbrütigkeit f. trótav pánj -ega -a m strok. pog. ^ trótovec trót brat -a bráta m vsak od trotov, ki je potomec iste matice ang.: brother drone nem.: Bruder m. trótje jájcece -ega -as ^ néoplojéno jájčece, trótovsko jájčece trótova cebúlica -e -e ž končni del izvitega spolovila trota, na katerem sta belkasta sluz, ki se hitro strdi, in seme S: čebúlica spolne tróbe ang.: bulb of endophallus, penis bulb nem.: Zwiebel f., Zwiebelstück n. trótovec -vca m družina z matico, ki zalega samo neoplojena jajčeca, ali brez matice in zalegajo čebele trotovke S: trótovska družina, trótavec, strok. pog. trótav pánj ang.: drone colony nem.: Drohnenvolk n. trotovina -e ž sat ali del sata samo s trotovskimi celicami ang.: drone comb nem.: Drohnenwabenbau m. trotovišče -a s zavetrno mesto v zraku, kjer se zbirajo troti, lahko iz več čebelnjakov, in se nekateri od njih sparijo z mladimi, še neopra-šenimi maticami S: zastar. pojališče ang.: drone congregation area nem.: Drohnensammelplatz m. trótovka -e ž nav. mn. 1. strok. pog. ^ mática trótovka 2. strok. pog. ^ čebéla trótovka trótovska búba -e -e ž trot na razvojni stopnji med ličinko in odraslim osebkom, ko se v trotovski celici, pokriti s pokrovcem zalege, dokončno izoblikujejo vsi organi S: búba tróta pRIM.: čebélja búba, mát^na búba, prédbúba ang.: drone pupa nem.: Drohnenpuppe f. trótovska célica -e -e ž od čebelje celice večja šesterostrana celica, v kateri se iz neoplojene-ga jajčeca izleže trot GL: pokrita trótovska célica pRIM.: cebélja célica, máticnik, sátna célica ang.: drone cell nem.: Drohnenzelle f. trótovska družina -e -e ž ^ trótovec trótovska ličinka -e -e ž trot na razvojni stopnji med trotovskim jajčecem in trotovsko bubo, ko ga ob izleženju z matičnim mlečkom, pozneje z mešanico medu, cvetnega prahu in vode hranijo čebele krmilke S: trótovska žêrka, ličinka tróta GL: iztégnjena ličinka, ličinka (1), mumificirana ličinka, uvita ličinka pRIM.: cebélja ličinka, čebélja žêrka, ličinka čebéle délavke, matična ličinka, matična žêrka ang.: drone larva nem.: Drohnenlarve f. trótovska mática -e -e ž ^ mática trótovka trótovska sátnica -e -e ž satnica z zasnovami trotovskih celic S: sátnica s trótovskimi osnôva-mi ang.: drone comb foundation nem.: Drohnen-Mittelwand f. trótovska zaléga -e -e ž razvojne oblike ne-oplojenegajajčeca, trotovske ličinke, trotovske bube in prehodi med njimi do izleženja trotov navadno v trotovskih celicah GL: nèpokrita trótovska zaléga, odkrita trótovska zaléga, pokrita trótovska zaléga pRIM.: čebélja zaléga ang.: drone brood nem.: Drohnenbrut f. trótovska žêrka -e -e ž trot na razvojni stopnji med trotovskim jajčecem in trotovsko bubo, ko ga ob izleženju z matičnim mlečkom, pozneje z mešanico medu, cvetnega prahu in vode hranijo čebele krmilke S: ličinka tróta, trótovska ličinka pRIM.: čebélja ličinka, čebélja žêrka, ličinka čebéle délavke, mát^na ličinka, mát^na žêrka ang.: drone pupa nem.: Drohnenpuppe f. trótovski pénis -ega -a m del trotovskega spolovila, s katerim trot vnese semenčice v spolne organe matice ang.: drone penis nem.: Drohnenpenis m. trótovski ràj -ega rôja m žarg. večje število trotov, lahko iz več čebelnjakov, na zavetrnem mestu v zraku, kjer se nekateri od njih sparijo z mladimi, še neoprašenimi maticami ang.: drone swarm nem.: Drohnenschwarm m. IBS trótovski sát trótovski sát -ega -a m sat zlasti s trotovskimi celicami ang.: drone comb nem.: Drohnenbrutwabe f., Drohnenwabe f. trótovski téstis -ega -a m vsaka od dveh spolnih žlez v paru, v kateri nastajajo trotovske semenčice ang.: drone testis nem.: Drohnenhoden m. trótovsko já^ece -ega -a s čebelje jajčece, ki ni oplojeno s semenom trota in se iz njega v stopenjskem razvoju od trotovske ličinke in trotovske bube razvije trot S: néoplojeno jájče-ce, trótje jájčece PRIM.: čebélje jájčece ang.: drone egg nem.: Drohnenei n. trótovsko séme -ega -éna s izloček s semenčicami, ki nastajajo v trotovski spolni žlezi S: strok. pog. séme ang.: drone sperm nem.: Drohnensamen m. trótovsko spolovilo -ega -a s spolni organ trota za oprašitev matice, lat. penis S: spolna tróba ang.: drone reproduction organ, penis nem.: Drohnengeschlechtsapparat m., Penis m. trpotec -tca m nav. mn. zelnate travniške rastline z enim ali več cvetnimi stebli in svetlovi-joličastimi ali sivkastovijoličastimi drobnimi cvetovi v klasastih socvetjih, ki nudijo čebelam zelo dobro pelodno pašo, lat. Plantago spp. ang.: plantain nem.: Wegerich m. trstni sládkor -ega -órja m disaharid iz molekule glukoze, vezane na molekulo fruktoze, v manjši količini tudi sestavina medu S: saharó-za, pésni sládkor ang.: sugar cane sugar nem.: Rohrzucker m. trúga -e ž nekdaj ^ po^žni pánj turanóza -e ž disaharid iz molekule glukoze in fruktoze, tudi v medu, ki nastaja v zelo majhnih količinah pri blagi hidrolizi melecitoze in je eno od meril pri določanju izvora medu ang.: turanose nem.: Turanose f. ttrinški balón -ega -a [tirín-] m okrog obrnjena posoda z luknjicami na pokrovu za kapilarno krmljenje čebel, ki se navadno namesti v izpraznjeno medišče ang.: baloon feeder nem.: Futterbalon m. turška detelja -e -e ž nav. mn. krmne rastline z lihopernatimi listi in rožnatordečimi metu-ljastimi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in skromno pelodno pašo, lat. Onobrychis spp. ang.: sainfoin nem.: Esparsette f. tutajoča matica -e -e ž matica pevka takoj po izleženju, ko se oglaša s petjem ang.: piping queen nem.: tütende Königin f. tutanje matice -a -- s ^ petje matice U učni čebelnjak -ega -a m navadno stalni prostornejši čebelnjak za učenje in raziskovanje različnih načinov čebelarjenja ang.: training apiary nem.: Lehrbienenhaus n., Lehrbienenstand m. ukrajinska čebela -e -e ž medonosna čebela iz podvrste Apis mellifera sossimai, razširjena zlasti v Ukrajini, vzhodno do Kavkaza in južno do Krima ang.: Ukrainian honey bee nem.: Ukrainische Biene f. ulica -e ž strok. pog. ^ panjska ulica ulj -a m zastar. ^ panj uljnjak -a m zastar. ^ čebelnjak (1) umetna čebelja družina -e -e -e ž družina, ki jo sestavi čebelar PRIM.: narejenec, ometenec ang.: artificial bee colony nem.: künstliches Bienenvolk n. umetna satnica -e -e ž satnica iz plastične snovi ang.: plastic foundation nem.: Kunststoff-Mittelwand f. umetni matičnik -ega -a m 1. matičnik, ki ga čebele izdelajo z dograjevanjem umetnega nastavka matičnika ang.: artificial queen cell nem.: künstliche Königinnenzelle f., künstliche Weiselzelle f. 2. strok. pog. ^ umetni matični lonček, umetni nastavek matičnika umetni matični lonček -ega -ega -čka m že-lodovi kapici podoben lonček iz čebeljega voska ali umetne snovi za vzrejo matice ali 166 ústna žteza za pridobivanje matičnega mlečka S: umetni nastavek matičnika, matični lonček (2), strok. pog. nastavek matičnika (2), strok. pog. umetni matičnik (2), strok. pog. matičnik (3) ang.: artificial queen cell cup nem.: künstliches Weiselnäpfchen n. umetni med -ega medu in -ega meda m sladka snov iz saharoze ali drugih sladkorjev, po videzu in kemični sestavi podobna medu S: ponarejeni med, sladkorni med ang.: artificial honey nem.: Kunsthonig m. umetni nastavek matičnika -ega -vka -- m želodovi kapici podoben lonček iz čebeljega voska ali umetne snovi za vzrejo matic ali za pridobivanje matičnega mlečka S: umetni matični lonček, strok. pog. nastavek matičnika (2), matični lonček (2), strok. pog. umetni matičnik (2), strok. pog. matičnik (3) ang.: artificial queen cell cup nem.: künstliches Weiselnäpfchen n. umetni roj -ega roja m ^ ometenec umetni vetrobran -ega -a m namensko narejena zaščitna stena, ki varuje čebele pred močnim vetrom ang.: artificial windbreak nem.: künstlicher Windschutz m. umetno izrojevanje -ega -a s 1. čebelarski delovni postopek, s katerim se močni družini pred rojilnim razpoloženjem poveča prostornina tako, da se odvzame pokrita zalega in se pustijo vse čebele na satnicah in deviških satih 2. čebelarski delovni postopek, s katerim se pašne čebele ločijo od preostalega dela družine, v kateri ostane tudi matica ang.: artificial swarming nem.: Kunstschwarmbildung f. umetno osemeniti —im dov. 1. s pripravo vnesti samčevo seme v rodila 2. vnesti tro-tovsko seme v nožnico in jajcevode matice z votlo iglo v pripravi za osemenjevanje S: osemeniti (3) ang.: to inseminate artificially nem.: künstlich besamen v. umetno osemenjevanje -ega -a s 1. vnašanje samčevega semena v rodila s pripravo S: inseminacija 2. vnašanje trotovskega semena v nožnico in jajcevode matice z votlo iglo v pripravi za osemenjevanje S: inseminacija, osemenjevanje (3) ang.: artificial insemination nem.: künstliche Besamung f. umréti umrèm dov., v zvezi s čebele prenehati živeti ang.: to die nem.: sterben v. uprávljanje od zádaj -a----s poseganje v skla- dovnični panj, ki se odpira z zadnje strani, da se uredi čebelje gnezdo, odvzemajo in dodajajo sati S: oprávljanje od zádaj PRIM.: opravljanje od zgôraj, uprávljanje od zgôraj ang.: hive management from behind nem.: Hinterbehandlung f. uprávljanje od zgôraj -a----s poseganje v na- kladni panj, ki se odpira z zgornje strani, da se uredi čebelje gnezdo, odvzemajo in dodajajo sati S: oprávljanje od zgôraj PRIM.: oprá-vljanje od zádaj, uprávljanje od zádaj ang.: hive management from the top nem.: Oberbehandlung f. usédeni ràj -ega rôja m roj, ki zapusti panj in se za krajši čas namesti navadno na bližnje drevo, grm S: obsedéli roj ang.: settled swarm nem.: sitzender Schwarm m. usésti se usédem se dov., v zvezi z roj ob rojenju se za krajši čas namestiti navadno na bližnje drevo, grm ang.: to settle down nem.: setzen sich v. usipálnik -a m ^ sipálnik usmérjanje čebél na páéo -a......s dodajanje manjše količine sladkorne raztopine z dodanimi izvlečki ali dodajanje medu v določenem okolju rastoče rastline družini, da bi zaradi spodbujanja k nabiranju sortnega medu, opraševanja kulturnih rastlin obiskovala le določene rastline S: dresíranje cebél (1) ang.: training bees to visit certain crops nem.: Dressur von Honigbienen auf bestimmte Tracht f. ústna -e ž nav. mn., nestrok. neparni gibljivi del ustnega aparata GL: spódnja ústna, zgórnja ústna ang.: upper lip nem.: Oberlippe f. ústna votlina -e -e ž del prebavne poti v čebelji glavi s sesalnim aparatom, čvrsto mišično steno in z izvodili krmilnih in slinskih žlez, dejavna tudi pri praznjenju medne golše, lat. cavum oris ang.: mouth cavity nem.: Mundhölle f. ústna iléza -e -e ž ^ celjústna žteza 167 ustni aparat ustni aparat -ega -a m organ iz čeljusti in sesalnega aparata, s katerim čebela delavka srka in izloča tekočine, gradi satje, čisti panj, matica srka tekočine, trot in matica sprejemata hrano S: obustni aparat, ustni organ ang.: mouthparts nem.: Mundapparat m. ustnica -e ž ^ spodnja ustna ustnična tipalka -e -e ž nestrok. ^ tipalčica ustni organ -ega -a m ^ ustni aparat uš uši ž nav. mn. 1. nestrok. pog. ^ čebelja uš 2. nestrok. pog. ^ lubna ušica 3. nestrok. pog. ^ listna ušica ušesce na satniku -a----s podaljšana zgornja letvica satnika za obešanje sata ang.: frame ear nem.: Rähmchenohr n. ušica -e ž nav. mn. 1. strok. pog. ^ lubna ušica 2. strok. pog. ^ listna ušica uvita ličinka -e -e ž ličinka, ki na dnu čebelje, trotovske celice ali matičnika v obliki polkroga lebdi v matičnem mlečku ali v mešanici matičnega mlečka, medu, cvetnega prahu in vode ang.: coiled larva nem.: Rundmade f. V vakuumski hlapilnik -ega -a m hlapilnik za zatiranje varoze z navzdol obrnjeno posodo, iz katere se zaradi podtlaka izprazni le toliko mravljinčne kisline, kolikor je izhlapi na pivniku S: dozator (2) ang.: vacuum evaporator nem.: Vakuum-Verdunster m. vakuumski pitalnik -ega -a m pitalnik z navzdol obrnjeno posodo z luknjicami na pokrovu, iz katere se zaradi podtlaka izprazni le toliko raztopine, kolikor je čebele posrkajo S: kapilarni pitalnik ang.: vacuum feeder nem.: Vakuum-Futterspender m. vakuumsko dražilno krmljenje -ega -ega -a s krmljenje družine s pomočjo navzdol obrnjene posode z luknjicami na pokrovu, navadno spomladi, za pospeševanje razvoja družine in zaleganja matice ang.: vacuum stimulative feeding nem.: Vakuum-Reizfütterung f. vakuumsko krmljenje -ega -a s ^ kapilarno krmljenje valilna matičnica -e -e ž matičnica, do izleže-nja matice vstavljena v rednik ali inkubator, v kateri je na čepek prilepljen pokriti matičnik ang.: incubator queen cage nem.: Schlüpfweiselkäfig m. valilni inkubator -ega -ja m naprava, navadno z elektronskim uravnavanjem toplote in vlage, za dozorevanje pokritih matičnikov S: strok. pog. inkubator, inkubator za matičnike ang.: queen cell incubator nem.: Brutapparat m. valiti se -im se nedov., nav. 3. os., strok. pog. ^ polegati se (1, 2) valjčna stiskalnica -e -e ž naprava za izdelavo satnic iz staljenega čebeljega voska ali voščenih plošč s pomočjo valjev, ki imajo odtisnjene zasnove čebeljih celic ang.: cylinder power press nem.: Walzenpresse f. varitan -a m nekdaj kemofarmacevtsko sredstvo za zatiranje varoj z aktivno snovjo fenotiazin ang.: Varitan nem.: Varitan n. varoa -e ž gl. varoja varoacid -a m kemofarmacevtsko sredstvo za zatiranje varoze PRIM.: akaricid, fungicid, herbicid, insekticid, pesticid, želodčni insekticid ang.: varroacid nem.: Varroazid n. varoatoza -e ž ^ varoza varoja -e tudi varoa -e ž nav. mn. 1. zajedavska pršica, ki srka hemolimfo čebeljih bub, odraslih čebel delavk in trotov, na medonosni čebeli Varroa destructor, na azijski čebeli zlasti Varroa jacobsoni S: nestrok. krpelj (1) GL: odpadla varoja 168 vélika črna lahnida ang.: varroa mite nem.: Varroa f. 2. nestrok. pog. ^ varoza varooza -e ž gl. varoza varoza -e tudi varooza -e tudi varrooza -e ž za-jedavska bolezen čebelje zalege in odraslih čebel, ki jo povzroča pršica varoja, lat. var-roosis S: varoatoza, nestrok. pog. varoja (2) GL: biološko zatiranje varoze ang.: varoosis, varroatosis nem.: Varoose f., Varroatose f. varozni roj -ega roja m družina, ki zapusti panj v obliki roja zaradi močne obolelosti z varo-zo ang.: varroa infested swarm nem.: mit Varroa befallener Schwarm m. varrooza -e ž gl. varoza vcepiti ličinko vcepim -- dov. prenesti najmlajšo ličinko iz čebelje celice v nastavek matič-nika S: presaditi ličinko ang.: to graft a larva nem.: Larve umsetzen v. vcepiti mät^nik vcepim -- dov. navadno v brezmatično družino prenesti matičnik zlasti iz vzrejnega gradiva odbrane čebelje družine GL: vcepiti zreli matičnik ang.: to graft a queen cell nem.: eine Weiselzelle umsetzen v. vcepiti zreli mät^nik vcepim----dov. navadno v brezmatično družino prenesti matičnik tik pred izleženjem matice zlasti iz vzrejnega gradiva odbrane čebelje družine S: dodati zreli matičnik ang.: to transfer a ripe queen cell nem.: schlüpfreife Weiselzelle umsetzen v. vcepljeni mät^nik -ega -a m navadno v brezmatično družino prenesen matičnik zlasti iz vzrejnega gradiva odbrane čebelje družine ang.: transferred queen cell nem.: umgesetzte Weiselzelle f. v^mättöno čebelarjenje -ega -a s čebelarjenje v nakladnih panjih z več, navadno z matično rešetko ločenimi plodišči s po eno matico in s skupnim mediščem S: čebelarjenje z več maticami v istem panju PRIM.: čebelarjenje z dvema maticama, čebelarjenje z eno matico, dvomatično čebelarjenje, enomatično čebelarjenje ang.: multi-queen operation nem.: Mehr-Königinnen-Betrieb m. v^naklädni pänj -ega -a m nakladni panj z več kot dvema nakladama ang.: multi-body beehive nem.: Zargenturm m. vščstranski čebelnják -ega -a m čebelnjak, v katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve ali tri strani neba ang.: multi-sided beehouse nem.: mehrseitiges Bienenhaus n. vedríca -e ž večja, navadno plastična posoda za krmljenje čebel, nameščena v panjskem prostoru, v kateri je slama, ki preprečuje njihovo utapljanje S: krmilno vedro, nestrok. pitálno vedro ang.: feed pail nem.: Futtereimer m. véha -e ž strok. pog. ^ pánjeva véha Véhovčev pánj -ega -a in véhovčev pánj -ega -a m nizkonakladni panj z 10 sati na toplo ali hladno stavbo z enako dolžino in širino naklad, z višino naklad 168 mm in z zunanjimi merami satnika 354 mm x 160 mm, imenovan po konstruktorju Matjažu Vehovcu S: FV-pánj, pánj FV ang.: Vehovec beehive nem.: Vehovec-Beute f. vélecvétna magnólija -e -e ž zimzeleno okrasno drevo toplejših krajev z usnjatimi, leske-tajočimi se elipsastimi listi in velikimi posamičnimi, navadno belimi cvetovi, ki nudi čebelam skromno medičinsko in zelo dobro pelodno pašo, lat. Magnolia grandiflora ang.: evergreen magnolia, large-flower magnolia, southern magnolia nem.: Großblüttige Magnolie f. vé^ebéla -e ž ^ o^ška cebéla vé^ebelár -ja m čebelar, ki čebelari z velikim številom, navadno z več sto gospodarskimi družinami ang.: large-scale beekeeper nem.: Großimker m. vé^ebelárstvo -a s čebelarski obrat z velikim številom, navadno z več sto gospodarskimi družinami ang.: large-scale beekeeping nem.: Berufsimkerei f., Großimkerei f. vélelístni vratič -ega -iča m zelnata rastlina s pokončnim oglatim dlakavim steblom in rjavobelimi cvetovi v glavicah, združenih v številnih koškastih socvetjih, ki nudi čebelam skromno medičinsko in zelo dobro pelodno pašo, lat. Tanacetum macrophyllum ang.: rayed tansy nem.: Großblättrige Wucherblume f. vélika črna lahnída -e -e -e ž strok. pog. ^ vélika črna smrékova ušica 169 velika črna smrekova ušica velika črna smrekova ušica -e -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi zlasti vršičkov glavnih vej smreke in izloča mano, lat. Cinara (= Cina-ropsis)piceae S: strok. pog. velika črna lahnida ang.: large spruce bark aphid nem.: Große Schwarze Fichtenrindenlaus f. velika lekanija -e -e ž strok. pog. ^ veliki smrekov kapar velika macesnova lahnida -e -e -e ž ^ velika macesnova ušica velika macesnova ušica -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi vej, debel, korenin macesna in izloča mano, lat. Laricaria (= Cinara) kochi-ana S: velika macesnova lahnida ang.: larch limb aphid nem.: Große Lärchenrindenlaus f. velika naklada -e -e ž ^ LR-naklada, naklada LR velika rjava borova lahnida -e -e -e -e ž ^ velika rjava borova ušica velika rjava borova ušica -e -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi mladih poganjkov iz eno-do dvoletnih vej bora in izloča mano, lat. Cinara pinea S: velika rjava borova lahnida ang.: large pine aphid nem.: Große Braune Kiefernrindenlaus f. velika rjava hojeva ušica -e -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi starejših vej, debel in korenin jelke in izloča mano, lat. Todolachnus abieticola S: strok. pog. rjava lahnida ang.: large fir bark aphid nem.: Große Schwarzbraune Tannenrindenla-us f. velika smrekova lekanija -e -e -e ž ^ veliki smrekov kapar velika strupnica -e -e ž ^ strupna žleza velika voščena vešča -e -e -e ž nočni metulj, dolg od 13 mm do 19 mm, s sivkastobelimi in drobno pikčastimi krili, katerega ličinke se zadržujejo v nezasedenem satju in se hranijo z njim, lat. Galleria mellonella S: nestrok. voščena vešča (1), nestrok. voščeni molj (1) ang.: greater wax moth nem.: Große Wachsmotte f. velika vrbova ušica -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi mlajših vej različnih vrst vrbe in izloča mano, lat. Tuberolachnus salignus ang.: giant willow aphid nem.: Große Weidenrindenlaus f. veliki jesen -ega -ena m visoko drevo s pernatimi listi, rastoče po vlažnih bregovih in v listnatih gozdovih, ki nudi čebelam dobro pelodno, občasno pa tudi manino pašo, lat. Fraxinus excelsior S: nestrok. pog. jesen (3) ang.: ash nem.: Gewöhnliche Esche f. veliki käpar -ega -ja m strok. pog. ^ veliki smrekov kapar veliki Kirarjev pänj -ega -ega -a in veliki kirarjev panj -ega -ega -a m velikoprostorninski skla-dovnični panj brez matične rešetke s plodi-ščem na toplo stavbo z do 13 visečimi sati zunanje mere 423 mm x 332 mm in z medi-ščem, v katerem je na hladno stavbo v eni ali dveh kasetah po 8 mediščnih satov z globokimi celicami na aluminijasti plošči, z zunanjimi merami satnikov 393 mm x 145 mm x 144 mm, imenovan po konstruktorju Francu Kirarju S: Kirarjev B-panj PRIM.: mali Kirarjev panj, srednji Kirarjev panj ang.: large-size Kirar beehive nem.: Großraum-Kirar-Beute f. veliki smrekov käpar -ega -ega -ja m kapar s ščitkom ali kapico iz družine lekanij, Leca-niidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi zlasti v pazduhah prejšnjeletnih vejic smreke in izloča mano, lat. Physocermes piceae S: velika smrekova lekanija, strok. pog. veliki kapar, strok. pog. smrekov kapar (2), strok. pog. velika lekanija ang.: spruce bud scale nem.: Große Fichtenquirlschildlaus f. veliki zvonček -ega -čka m ^ pomladanski veliki zvonček velikoprostorninski pänj -ega -a m panj z večjo prostornino od standardnega AŽ-panja GL: velikoprostorninski skladovnični panj ang.: large-volume beehive nem.: Großraum-Beute f. velikoprostorninski skladovnični pänj -ega -ega -a m skladovnični panj z najmanj za tretjino večjo prostornino od standardnega AŽ-panja ang.: large-volume stack beehive nem.: Großraum-Stapelbeute f. velikoprostorninsko čebelarjenje -ega -a s čebelarjenje v panjih z najmanj za tretjino večjo prostornino od standardnega AŽ-panja ang.: keeping bees in large-volume beehives nem.: Großraum-Beuten-Betrieb m. 170 visoka nakláda ventilacija -e ž ^ prezračevanje (1, 2) ventilacijska loputa -e -e ž ^ prezračevalna lo-puta ventilacijska veha -e -e ž veha, zaprta z mrežo, za prezračevanje notranjosti panja ang.: air vent nem.: Lüftungsloch n. ventilirati -am nedov. in dov. ^ prezračevati (1, 2) veranda -e ž prostor med žrelom in notranjim robom brade ang.: porch of a beehive nem.: Windfang des Bienenstocks m. Verbičeva matičnica -e -e in verbičeva matični-ca -e -e ž nekdaj Zandrovi matičnici podobna valilna matičnica kvadraste oblike, imenovana po konstruktorju Josipu Verbiču ang.: Verbič queen cage nem.: Veibtö-Königinnenkäfig m. vetrocvetka -e ž nav. mn. rastline, pri katerih cvetni prah s prašnikov cveta na brazdo pesti-ča navadno drugega cveta iste rastlinske vrste prenaša veter S: vetrocvetna rastlina, anemofilna rastlina PRIM.: žužkocvetka ang.: anemogamous plant, anemophilous plant nem.: Windblüter m., windblütige Pflanze f. vetrocvetna rastlina -e -e ž ^ vetrocvetka vilice za odkrivanje satja vilic......ž mn. vilicam podobno čebelarsko orodje za odkrivanje celic, v katerih je med pokrit z voščenimi pokrovci ang.: uncapping fork nem.: Entdeckelungsgabel f. vinska trta -e -e ž kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja in vina in nudi čebelam skromno medicinsko in pelodno pašo, lat. Vitis vinifera ang.: grape vine nem.: Kultur-Weinrebe f. Virjéntov pánj -ega -a in virjéntov pánj -ega -a m nekdaj panj za upravljanje od zadaj s 13 sati na toplo stavbo, prirejen po modelu LR-pa-njev in razširjen zlasti v osrednji Sloveniji, imenovan po konstruktorju Jakobu Vhjentu ang.: Vhjent beehive nem.: Viijent-Beute f. virus -a m del dednega materiala, ki se razmnožuje samo v živi celici in lahko povzroča bolezni živih bitij, tudi čebel GL: čebélji virus X, čebélji virus Y, filamentózni virus, virus črnih mátrc-nikov, virus motnih čebéljih kril, virus popáčenih čebéljih kril ang.: virus nem.: Virus m. virus črnih mát^nikov -a----m virus, ki ob nosemavosti povzroči odmrtje matične ličinke ali matične bube in se stene matičnika obarvajo temnorjavo do črno ang.: black queen cell virus nem.: Virus der schwarzen Weiselzellen m. virus deformiranih čebéljih kril -a......m ^ virus popáčenih čebéljih kril virus motnih čebéljih kril -a......m virus, ki ob obolelosti z varozo zaradi poškodovane hitinjače povzroči, da čebelja krila niso več prosojna ang.: cloudy wings virus nem.: Trübe-Flügel-Virus m. virus popáčenih čebéljih kril -a......m virus, ki ob obolelosti z varozo povzroči okužbo bube na razvojni stopnji s še neobarvanimi očmi in ima izlegla čebela nepravilno razvita krila S: virus deformiranih čebéljih kril PRIM.: deformácija čebéljih kril ang.: deformed wings virus nem.: Stümmelflügelvirus m., Virus der trüben Flügel m. virus X -a -- [íks] m strok. pog. ^ čebélji virus X virus Y -a -- [ípsilon] m strok. pog. ^ čebélji virus Y viséči sát -ega -a m sat s satnikom s podaljšano zgornjo nosilno letvico za obešanje v panje ang.: hanging frame nem.: hängendes Rähmchen n. viséči sátnik -ega -a m satnik s podaljšano zgornjo nosilno letvico za obešanje v panje ang.: hanging frame nem.: hängendes Rähmchen n. viskóznost medú -i -- in viskóznost méda -i -- ž ^ židkost medú visoka nakláda -e -e ž najvišja naklada pri do- 171 visoka pódnica ločenem tipu nakladnega panja, pri LR-panju s satniki zunanje mere 450 mm x 232 mm PRIM.: nizka naklada ang.: deep hive body, full-depth hive body nem.: Hochzarge f. visoka podnica -e -e ž povišani spodnji del nakladnega panja, v katerega je lahko vgrajen osmukalnik, mreža s testnim vložkom za ugotavljanje števila odpadlih varoj, ali se uporablja za zračenje, krmljenje ang.: elevated bottom board nem.: Hochboden m., hohes Bodenbrett n. visoki sat -ega -a m sat, pri tipih panjev z različno visokimi sati najvišji PRIM.: nizki sat ang.: deep comb nem.: Hochwabe f. višnja -e ž češnji podobno sadno drevo z dolgo-pecljatimi belimi cvetovi in navadno temno-rdečimi koščičastimi plodovi, ki nudi čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Prunus cerasus ang.: amarelle cherry, sour cherry, tart cherry nem.: Sauerkirsche f., Weichselkirsche f. vitamin C -a -- [ce] m brezbarvna, kristalna organska kislina, sestavina cvetnega prahu, matičnega mlečka, medu, potrebna za razvoj in pravilno delovanje organizmov S: askorbinska kislina ang.: vitamin C nem.: Vitamin C n. vitelarij -a m spodnji, postopoma se šireči del jajčne cevke v jajčniku čebelje matice, v katerem jajčeca dozorevajo in pridobivajo beljakovine PRIM.: germarij ang.: vitelarium nem.: Vitelarium n. vleči matičnike vlečem -- nedov., strok. pog. ^ graditi matičnike (1, 2) vletavati -am nedov., v zvezi s čebele v letu prihajati v panj PRIM.: izletavati, obletavati ang.: to fly in nem.: einfliegen v. vleteti se -im se dov. 1. v zvezi s čebele pri vleta-vanju se prilagoditi na novo mesto žrela ang.: to get used to new entrance location* nem.: einfliegen sich v. 2. v zvezi s čebele vrniti se z orientacijskega poleta ang.: to return from orientation flight* nem.: von dem Orientationsflug zurückkehren* v. vmesni pokrov -ega -ova m ^ notranji pokrov (2) vnúk -a m roj iz družine, ki se je razvila iz roja v istem letu S: devičnik ang.: virgin swarm nem.: Jungfernschwarm m. vódena kristalizácija medú -e -e -- in vóde-na kristalizácija méda -e -e -- ž kristalizacija medu, ko se med mešanjem nekristalizira-nemu dodaja kristaliziran in nastaja kremni med ang.: controlled cristallization of honey nem.: kontrollierte Cremehonigerzeugung f. vodikov peroksid -ega -a m snov v medu z močnim baktericidnim delovanjem ang.: hydrogen peroxide nem.: Wasserstoffperoxid n. vohálna jámica -e -e ž organ za voh na čebelji tipalnici ang.: Johnston's organ nem.: Johnstonsches Organ n. volovski jézik -ega -íka m nestrok. pog. ^ navá- dni volovski jezik vonjálna žteza -e -e ž nav. mn. ^ feromónska žteza, vonjávna žteza vonjávna ž^za -e -e ž nav. mn. vsaka od več žlez, ki izločajo feromon, na primer čeljustna, Nasonova, Koževnikova S: feromónska žteza, vonjálna ž^za ang.: scent gland nem.: Duftdrüse f. vósek -ska m ^ čebélji vósek (1, 2) vóskovna ž^za -e -e ž nav. mn. žleza čebel delavk na notranji strani hitinskega trebušnega okrova, ki izloča vosek v obliki voščenih ploščic ang.: wax gland nem.: Wachsdrüse f. vóskovno ogledálo -ega -a s ^ voščéno zrcálo voščéna célica -e -e ž ^ sátna célica voščéna lúska -e -e ž vosek v obliki prosojne ploščice, ki ga čebele delavke izločajo iz voskovnih žlez na notranji strani hitinskega trebušnega okrova zlasti ob dobri paši in z njim gradijo satje S: voščéna lúskica, voščéna ploščica, voščéni listič ang.: wax scale nem.: Wachsplättchen n. voščéna lúskica -e -e ž ^ voščéna lúska voščéna ploščica -e -e ž ^ voščéna lúska voščéna svéča -e -e ž sveča iz čebeljega voska ang.: wax candle nem.: Wachskerze f. 172 vresov med voščena vešča -e -e ž 1. nestrok. ^ velika voščena vešča 2. nestrok. ^ mala voščena vešča voščeni listič -ega -a m ^ voščena luska voščeni molj -ega molja m 1. nestrok. ^ velika voščena vešča 2. nestrok. ^ mala voščena vešča voščeni most -ega mostu m voščeni prizidek, zlasti med sati ang.: bridge comb nem.: Wachsbrücke f. voščeni pokrovček -ega -čka m ^ voščeni po-krovec (1) voščeni pokrovec -ega -vca m 1. tanka prevleka iz voska, s katero mlade čebele pokrijejo z medom napolnjene satne celice S: voščeni pokrovček, celični pokrovec (1), medni pokrovec, nestrok. medeni pokrovec, strok. pog. pokrovec (1), strok. pog. pokrovček (1) ang.: capping, wax covering over honey nem.: Zellendeckel m. 2. ^ pokrovec zalege voščeni prizidek -ega -dka m del satja, ki ga čebele v panju prosto gradijo na robovih sa-tnikov, na stranskih stenah, stropu in dnu panja S: strok. pog. prizidek ang.: burr comb nem.: Wildbauwachs n. voščeno ogledalo -ega -a s ^ voščeno zrcalo voščeno satje -ega -a s satje iz voska ang.: wax combs nem.: Wachswaben f. voščeno zrcalo -ega -a s površina na notranji strani trebušnih okrovov, na kateri se z iztekanjem čebeljega voska iz voskovnih žlez oblikujejo voščene luske S: voskovno ogledalo, voščeno ogledalo ang.: wax plate mirror nem.: Wachsspiegel m. voščina -e ž nav. mn. satje, voščeni prizidki, voščeni pokrovci, ki se predelujejo v čisti čebelji vosek ang.: waste beeswax to be worked into pure wax* nem.: Bienenwachs zur Gewinnung von Reinwachs* n. votlak -a m nekdaj preprost panj, izdolben iz debla in navadno nameščen pokončno ang.: gum hive, log gum nem.: Klotzbeute f. vrabec -bca m nav. mn. manjše ptice s sivim in rjavim hrbtom, sivkastim trebuhom, živeče v bližini človeških bivališč ali na poljih, ki se hranijo s čebelami, lat. Passer spp. ang.: sparrow nem.: Sperling m. vratca panja vratc -- s mn. del skladovničnega panja za zapiranje njegove zadnje strani ang.: back door of a stack beehive nem.: Hintertür einer Stapelbeute f. vrba -e ž nav. mn. drevesa ali grmi z dolgimi, šibastimi vejami in ozkimi, podolgovatimi, jajčastimi listi, ki nudijo zgodaj spomladi odlično medičinsko in pelodno, jeseni pa občasno manino pašo, lat. Salix spp. GL: bela vrba, siva vrba, vrba žalujka ang.: willow nem.: Weide f. vrba žalujka -e -e ž okrasna vrba z visečimi vejami in cvetovi v podolgovatih mačicah, ki nudi čebelam zelo dobro zgodnjepomladan-sko medičinsko in pelodno pašo, lat. Salix babylonica ang.: weeping willow nem.: Trauer-Weide f. vrbovec -vca m nav. mn. 1. rastline s pokončnimi razvejenimi stebli, z nasprotno ali vreten-často razvrščenimi listi in navadno rožnatimi cvetovi, ki nudijo čebelam zelo dobro medičinsko in dobro pelodno pašo, lat. Epilobium spp. ang.: willowherb nem.: Weidenröschen n. 2. strok. pog. ^ vrbov med vrbov med -ega medu in -ega meda m med iz mane, ki jo čebele naberejo na vrbi in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. vrbovec (2) ang.: willow honey nem.: Weidenhonig f. vrečkasta zalega -e -e ž ^ mešičkasta zalega vrenje medu -a -- in vrenje meda -a -- s fer-mentacija medu zaradi previsokega odstotka vode, pri kateri iz sladkorja nastaja alkohol ang.: fermentation of honey nem.: Gärung des Honigs f. vresin med -ega medu in -ega meda m ^ vresov med vresje -a s 1. nestrok. pog. ^ spomladanska resa 2. nestrok. pog. ^ jesenska vresa vresjev med -ega medu in -ega meda m ^ vresov med vresovec -vca m strok. pog. ^ vresov med vresov med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih jesenske vrese in predelajo z dodajanjem 173 vrniti roj izločkov zlasti slinskih žlez S: vresjev med, vresin med, strok. pog. vresovec ang.: heather honey nem.: Heidekraut-Honig m. vrniti roj vrnem -- dov. ^ pridružiti roj vrša -e ž nekdaj vreči podobna priprava iz platna z obroči in odprtino na eni strani za lovljenje rojev na žrelu panja pRIM.: lovilnik rojev (1) ang.: swarm trap nem.: Schwarmabfangbeutel m. vrtna vetrnica -e -e ž zelnata rastlina s pokončnimi ali poleglimi cvetnimi stebli in posamičnimi velikimi svetlo- do rdečevijoličastimi cvetovi, ki nudi čebelam dobro pelodno pašo, lat. Anemone hortensis ang.: crown anemone, poppy anemone nem.: Garten-Anemone f. vrtorepi ples -ega -a m ^ zibajoči ples vsaditi roj -im -- dov. pretresti roj iz ogrebal-nika v prazen panj, navadno s satnicami v satnikih ang.: to shake the swarm into hives nem.: Schwarm einschlagen v. vsajanje rojev -a -- s pretresanje rojev iz ogre-balnika v prazne panje, navadno s satnicami v satnikih ang.: shaking swarms into hives nem.: Aufschlagen von Schwärmen n. vsajeni roj -ega roja m roj, pretresen iz ogrebal-nika v prazen panj ang.: hived swarm, shaken swarm nem.: eingeschlagener Schwarm m. vsebnost invertnega sladkorja -i----ž seštevek mas fruktoze in glukoze v stogramskem vzorcu medu, ki je pomemben dejavnik pri ocenjevanju njegove kakovosti ang.: invert sugar content nem.: Invertzuckergehalt m. vtirač -a m priprava za vtiranje žice v satnico ang.: wire embedder nem.: Rillrädchen n. vzdrževalna čebelja paša -e -e -e ž paša, ki zagotavlja normalen razvoj družine ang.: bee forage enabling a normal build-up of a colony* nem.: Läppertracht f. vzhodna čebela -e -e ž ^ azijska čebela vzhodnoafriška čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera litorea, razširjena ob vzhodni obali tropske Afrike, od Kenije do Mozambika ang.: East African honey bee nem.: Ostafrikanische Küstenbiene f. vzhodnoazijska čebela -e -e ž ^ azijska čebela vzimiti -im dov. ^ zazimiti vzimljeni panj -ega -a m ^ zazimljeni panj vzletna deščica -e -e ž ^ brada (1) vzreja čebel -e ž dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem novih družin, zlasti za gospodarsko donosno čebelarjenje S: nestrok. zreja čebel, nestrok. reja čebel pRIM.: čebelarjenje na roje, vzreja matic ang.: apiculture, bee breeding nem.: Bienenzucht f. vzrejališče matic -a -- s čebelnjak, stojišče, na katerem vzrejevalci v odbranih družinah umetno v večjem številu vzrejajo matice S: vzrejevališče matic ang.: queen breeding station nem.: Belegstelle f. vzreja matic -e -- ž dejavnost za pridobivanje novih matic na podlagi odbire družin z najboljšimi gospodarskimi lastnostmi, z odvzemom vzrejnega gradiva iz njih, z gojenjem matičnih ličink navadno v starterju in redniku, z oprašitvijo matic, nameščenih v plemenilnikih GL: linijska vzreja matic, Miller-jeva metoda vzreje matic, vzreja matic iz naravnih matičnikov, vzreja matic na čepkih, vzreja matic ob rezih na satih, vzreja matic po Rauchfussovi metodi, vzreja matic s presajanjem ličink, vzreja matic z dvakratnim presajanjem ličink, vzreja matic z raz-rezovanjem sata v trakove, vzreja matic z rezom v loku, zasilna vzreja matic pRIM.: čebelarjenje na roje, vzreja čebel ang.: queen breeding, queen rearing nem.: Königinnenzucht f., Weiselzucht f. vzreja matic iz naravnih matičnikov -e........ ž vzreja matic iz rojilnega, zasilnega ali prele-galnega matičnika, ki ga čebele naredijo brez čebelarjevega posega ang.: queen breeding from natural queen cells nem.: Königinnenzucht aus natürlichen Königinnenzellen f. vzreja matic na čepkih -e......ž vzreja matic s prenašanjem najmlajših ličink iz zaleženega sata odbrane družine v nastavke matičnikov, pritrjene na lesenih čepkih vzrejnih letvic ang.: queen breeding on queen cell cups nem.: Königinnenzucht auf Weiselnäpfchen f. vzreja matic na rez -e......ž vzreja matic v brezmatični družini ali v starterju, pri kateri 174 vzrejni satnik se sat na spodnji strani odreže na mestu, kjer so v celicah najmlajše ličinke, da čebele naredijo matičnike, iz katerih se izležejo matice S: vzreja matic ob rezih na satih ang.: queen breeding by cutting comb cells with the youngest larvae* nem.: Königinnenzucht durch Auschneiden von Waben mit jüngsten Larven* f. vzreja matic ob rezih na satih -e..........ž ^ vzreja matic na rez vzreja matic po Rauchfussovi metodi -e---- ----[rauhfus-] ž vzreja matic v predelkih polovičnih naklad LR- ali DB-panja s skupnim plodiščem in mediščem, navpično povezanih navadno z dvojno matično rešetko, in z ločenimi žreli, imenovana po Hermanu Rau-chfussu ang.: queen breeding according to Rauchfuss--method nem.: Königinnenzucht nach Rauchfuss-Methode* f. vzreja matic s presajanjem ličink -e........ž vzreja matic, pri kateri se prenašajo najmlajše ličinke iz zaleženega sata odbrane družine v nastavke matičnikov, nakar se vstavijo v starter ali rednik ang.: queen breeding by grafting of larvae nem.: Königinnenzucht mit Umlarven* f. vzreja matic z dvakratnim presajanjem ličink -e..........ž presajanje ličink, pri kateri začne starter ali rednik vcepljeno ličinko hraniti z matičnim mlečkom, nato se odstrani in vcepi novo, najmlajšo iz odbrane družine ang.: queen breeding by double grafting of larvae nem.: Königinnenzucht mit doppeltem Umlarven* f. vzreja matic z razrezovanjem sata v trakove -e............ž vzreja matic, pri kateri se sat z najmlajšimi ličinkami iz odbrane družine razreže v trakove, celice skrajša za polovico, se obrnjene navzdol nalepijo na vzrejni satnik, nato se sat vstavi v starter ali brezma-tično družino, da čebele naredijo matičnike ang.: queen breeding by cutting the brood comb into strips nem.: Königinnenzucht mit dem Aufschneiden der Brutwabe in Streifen* f. vzreja matic z rezom v loku -e..........ž vzreja matic, pri kateri se zaležen sat iz odbrane družine odreže v loku, da so na robu jajčeca ali najmlajše ličinke in se vstavi v starter ali brezmatično družino, da čebele naredijo matičnike ang.: queen breeding by arched cut of a brood comb nem.: Königinnenzucht mit dem Bogensch-nitt* f. vzreja rojev -e -- ž ^ čebelarjenje na roje vzrejevalec matic -lca -- m čebelar, ki se načrtno ukvarja z vzrejo matic PRIM.: čebelar ang.: queen breeder nem.: Königinnenzüchter m. vzrejevališče matic -a -- s ^ vzrejališče matic vzrejna čebelja družina -e -e -e ž ^ rednik vzrejna letvica -e -e ž letvica v vzrejnem satni-ku, na katero se pritrdijo nastavki matičnikov in se vanje vcepijo mlade ličinke iz odbrane družine ali se prilepijo ozki trakovi zaleženega sata s skrajšanimi čebeljimi celicami ang.: cell cup bar nem.: Zuchtlatte f. vzrejni čebelnjak -ega -a m čebelnjak za vzrejo matic ang.: queen breeding apiary nem.: Reinzuchtbelegstelle f., Zucht-Bienenstand m. vzrejni material -ega -a m ^ vzrejno gradivo vzrejni matičnik -ega -a m 1. matičnik za vzrejo matice s pomočjo starterja, rednika, zgrajen na osnovi vcepljenega vzrejnega gradiva iz odbrane družine, matičarja S: nestrok. zrejni matičnik ang.: breeding queen cell nem.: Zuchtweiselzelle f. 2. matičnik, ki se pridobi iz odbrane družine brez presajanja ličink S: nestrok. zrejni matič- nik ang.: selected natural queen cell nem.: gekörte natürliche Weiselzelle f. vzrejni okoliš -ega -a m območje, na katerem čebelarji odbirajo matice glede na ustrezne rasne značilnosti in gospodarske lastnosti ang.: breeding area nem.: Zuchtgebiet n. vzrejni okvir -ega -ja m nestrok. ^ vzrejni satnik vzrejni sat -ega sata m sat z matičniki za vzrejo matic ang.: queen breeding comb nem.: Zuchtwabe f. vzrejni satnik -ega -a m satnik, v katerem sta po dolgem nameščeni dve ali tri letvice, na katere se pritrdijo nastavki matičnikov in vanje vcepijo mlade ličinke iz odbrane družine 175 vzréjno gradivo ali se prilepijo ozki trakovi zaleženega sata s skrajšanimi čebeljimi celicami S: nestrok. vzrejni okvir, nestrok. zrejni satnik ang.: queen breeding frame nem.: Zuchtrahmen m. vzrejno gradivo -ega -a s čebelja jajčeca in zelo mlade ličinke za vzrejo matic, odvzete iz odbrane družine S: vzrejni material ang.: breeding material nem.: Zuchtmaterial n., Zuchtstoff m. vzrejno okrožje -ega -a s območje z vsaj 100 do 500 panji, najmanj 10 km oddaljeno od sosednjih čebelnjakov, na katerem se nekaj let zaporedoma za zamenjavo jemljejo le matice odbranega rodu in se pospešuje vzreja trotov v družinah z rasno čistimi maticami PRIM.: testna postaja ang.: breeding area nem.: Zuchtbezirk m. W Wohlgemuthova matičnica -e -e in wohlge-muthova matičnica -e -e [volgemut-] ž nekdaj lesena dodajalna matičnica, pripeta na letvico, za vstavitev v izpraznjen prostor med sati, z zamreženim prostorom za matico, iz katerega na spodnji strani vodi kanal za zapolnitev s sladkornim testom, imenovana po konstruktorju Wohlgemuthu ang.: Wohlgemuth introduction cage nem.: Wohlgemuth-Zusatzkafig m. Z zabójnik -a m ^ kontejner zabúbiti se -im se dov., v zvezi z ličinka preobraziti se v bubo v pokriti čebelji ali trotovski celici ali v pokritem matičniku in se pri tem s tankimi nitmi zapresti v kokon ang.: to pupate nem.: verpuppen sich v. začásna trótavost -e -i ž značilnost družine, kadar oprašena mlada matica na začetku zaleganja odlaga v čebelje celice neoploje-na jajčeca PRIM.: trájna trótavost, bolézenska trótavost ang.: temporary drone laying nem.: vorübergehende Drohnenbrütigkeit* f. začepitev jajcevóda -tve -- ž neprehodnost jajcevoda matice zaradi otrditve sluzi, semenčic, dela trotovega spolovila S: zastar. zagáte-nje jájcnih vodnic ang.: clogging of oviduct nem.: Eileiterverstopfung f. zádek -dka m členjen zadnji del telesa žuželke, tudi čebele, v katerem so spolni organi, žel-ni aparat pri čebelah delavkah in matici, vo-skovne žleze pri čebelah delavkah, feromon-ske žleze, del ožilja, del prebavil z medno golšo, del dihalnega aparata, lat. abdomen ang.: abdomen nem.: Abdomen n., Hinterleib m. zadélati célico -am -- dov., žarg. ^ pokriti célico zadelavina -e ž lepljiva aromatična smolnata snov zelenorumene do temnorjave barve, ki jo čebele naberejo na različnih rastlinah, zlasti na njihovih brstih, jo predelajo z dodajanjem izločkov žlez in z njo prevlečejo notranje dele 176 zaklópnica panja, stene satnih celic, zadelajo špranje, mumificirajo tujke S: própolis (1), zastar. zamáz ang.: propolis nem.: Kittharz n., Propolis f. zadímiti -im dov. 1. vpihniti dim v panj navadno s kadilnikom, da se čebele pomirijo, umaknejo iz dela panja PRIM.: dímiti (1) ang.: to smoke nem.: abräuchern v. 2. vpihniti dim v panj skozi žrelo s kadilnikom, v katerem je tleča snov za zatiranje va-roze PRIM.: dímiti (2), plíniti (2) ang.: to smoke nem.: räuchern v. 3. povzročiti, da se s tlečim dimnim lističem, prepojenim s kemično snovjo, v panju sprošča plin za zatiranje varoze, pršičavosti PRIM.: dímiti (3) ang.: to fumigate nem.: begasen v. zádkov gánglij -ega -a m eden od ganglijev v šestih parih v čebeljem zadku ang.: abdominal ganglion nem.: Abdominalganglion n. zádkov obroček -ega -čka m del hitinskega oklepa iz hrbtnega in trebušnega okrova na čebeljem zadku, ki ni trdno spojen s sosednjim obročkom S: nestrok. trebúšni obroček, segmént zádka GL: prvi zádkov obroček, sedmi zádkov obroček PRIM.: oprsni obroček ang.: abdominal segment nem.: Abdominalring m. zádnja če^st -e -i ž ^ spódnja ústna zádnja pánjska končnica -e -e -e ž zadnji, navadno snemljivi leseni del panja, zlasti pri kranjičih PRIM.: sprédnja pánjska končmca ang.: back beehive panel nem.: hinteres Bienenstockbrett n. zádnje čebélje krilo -ega -ega -a s nav. mn. eno od čebeljih kril zadnjega para, manjše od sprednjega, na katerega zadnji rob se spenja s kaveljci PRIM.: sprédnje čebélje krílo ang.: hind wing of the honeybee nem.: Hinterflügel der Honigbiene m. zádnje črev0 -ega -ésa s del prebavne cevi čebel iz tankega črevesa in blatnika, lat. proctodeum ang.: hind gut, proctodeum nem.: Hinterdarm m. zádnji pár čebéljih kril -ega -a----m ^ drúgi pár čebéljih kríl zádnji pár čebéljih nóg -ega -a----m ^ trétji pár čebéljih nóg zadnji zadkov obroček -ega -ega -čka m ^ sedmi zadkov obroček zadružno živeča čebela —e -e ž nav. mn., zastar. ^ družbena čebela zagatenje jajčnih vodnic -a----s zastar. ^ za- čepitev jajcevoda zahodna medonosna čebela -e -e -e ž ^ me- donosna čebela zahodnoafriška čebela -e -e ž medonosna čebela podvrste Apis mellifera adansonii, naravno razširjena na območju zahodne Afrike, od Nigra na severu in Senegala na zahodu in do Zaira na jugu ang.: West African honey bee nem.: Westafrikanische Biene f. zajedavec -vca m žival ali rastlina, ki živi na gostitelju ali v njem in črpa hrano iz njega S: parazit ang.: parasite nem.: Parasit m., Schmarotzer m. zajedavka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela za-jedavka zajedavska bolezen -e -zni ž bolezen, ki jo pri čebelah povzročajo praživali, pršice, na primer varoje S: parazitska bolezen ang.: parasitic disease nem.: parasitische Krankheit f. zajedavski čmrlj -ega -a m nav. mn. čmrlji, katerih samice ležejo jajčeca v gnezda drugih vrst čmrljev ang.: cuckoo bumblebee nem.: Schmarotzerhummel f. zaklada -e ž premični dodatek v obliki pokončnega zaboja za povečanje panjske prostornine, ki se doda od zadaj navadno AŽ-panju S: priklopnik GL: AŽ-zaklada, Frančič-Debelakova zaklada, Lipičnikova zaklada, mediščna zaklada, plodiščna zaklada PRIM.: medklada, nadklada, naklada, podklada, priklada ang.: eke, added from behind nem.: Hintersatz m. zaklada AŽ -e -- [aže] ž ^ AŽ-zaklada zakladno čebelarjenje -ega -a s čebelarjenje z dodajanjem zaklad, navadno AŽ-panjem ang.: keeping bees by adding ekes from behind nem.: Imkern mit Zugabe von Hintersätzen n. zaklopnica -e ž 1. organ pri čebeli v prebavni cevi, ki uravnava dotok hrane iz medne golše v srednje črevo ang.: honey stopper, proventricular valve 177 zakrnélost jájcnikov nem.: Kelch des Ventiltrichters m. 2. guba na meji med dihalnico in zračnimi mehovi, ki uravnava vhod in izhod zraka ang.: closing apparatus nem.: Chitin-Klappe* f. zakrnélost já^nikov -i -- ž ^ nérazvítost jájcnikov zateči jájčece -léžem -- dov., v zvezi z matica, čebele trotovke odložiti jajčece navadno na dno čebelje, trotovske celice ali na dno nastavka matičnika ang.: to lay an egg nem.: Ei ablegen v. zaléga -e ž razvojne oblike jajčeca, ličinke, bube in prehodi med njimi do izleženja čebel delavk, trotov GL: cebélja zaléga, feromón zalége, gníla cebélja zaléga, grbasta zaléga, húda gniloba cebélje zalége, izrezovánje zádnje zalége, kísla zaléga, médna vrédnost odvzéte zalége, mešičkasta zaléga, népokríta trótovska zaléga, népokríta zaléga, odkríta trótovska zaléga, odkríta zaléga, odmrla za-léga, okamnéla zaléga (2), poapnéla zaléga (2), podhlajéna zaléga, pohlévna gniloba cebélje zalége, pokríta trótovska zaléga, pokríta zaléga, pokrovec zalége, polegajóca se zaléga, pregréta zaléga, prehlajéna zaléga, preslédkasta zaléga, raztrésena zaléga, skrčena zaléga, slépa cebélja zaléga, strnjena zaléga, strnjenost zalége, trótovska zaléga ang.: brood nem.: Brut f. zaléganje -a s odlaganje jajčec matice ali čebele trotovke v očiščene čebelje ali trotovske celice ali nastavke matičnikov ang.: egg laying nem.: Eiablage f. zalégati -am nedov., v zvezi z matica, čebele trotovke odlagati jajčeca v očiščene čebelje ali trotovske celice ali nastavke matičnikov ang.: to lay eggs nem.: stiften v. zaletávanje čebél -a -- s pojav, da čebele delavke ob vračanju v domači panj pomotoma zaidejo v tujega ang.: drifting nem.: Verfliegen n. zaletéla čebéla -e -e ž čebela delavka, ki ob vračanju v domači panj pomotoma zaide v tujega ang.: drifted bee nem.: verflogene Biene f. zatežena célica -e -e ž čebelja ali trotovska celica z jajčecem, ličinko ali bubo ang.: filled cell nem.: belegte Zelle f., bestiftete Zelle f. zatežena trotovina -e -e ž trotovske celice na satu, v katere je matica zalegla neoplojena jajčeca ang.: drone brood nem.: Drohnenbrut f. zateženi matičnik -ega -a m matičnik, navadno ob robu sata, v katerega je matica zalegla jajčece ang.: filled queen cell nem.: belegte Königinenzelle f., bestiftete Königinenzelle f. zateženi sat -ega -a m sat, v katerem so jajčeca, ličinke in/ali pokrita zalega ang.: brood comb nem.: bebrütete Wabe f., mit Brut belegte Wabe f. zamàz -aza m zastar. ^ propolis, zadelavina zamediti -im dov., nav. 3. os. začeti mediti ang.: to start secreting nectar, to start secreting honeydew nem.: beginnen zu honigen v. zamegljevanje -a s postopek, s katerim se s posebnimi pripravami v naseljene panje vnašajo kemična sredstva v obliki megle za zatiranje varoze PRIM.: dimljenje (1, 2, 3) ang.: fumigation nem.: Räuchern n. Zandrova matičnica -e -e in zandrova matični-ca -e -e [candr-] ž valilna matičnica kvadra-ste oblike z okroglim prostorom, pokritim na obeh straneh z mrežico, z odprtino za dodajanje matice, za čepek z matičnikom in z luknjico ali vdolbinico za kristalizirani med na spodnji strani, imenovana po konstruktorju Enochu Zanderju ang.: Zander queen cage nem.: Zander-Weiselkäfig m. Zandrov ênosatni plemenilnik -ega -ega -a in zandrov ênosatni plemenilnik -ega -ega -a [candr-] m manjši panj za vzrejo matic z enim satom polovične mere AŽ-satnika, obdan na obeh večjih površinah s steklom, s prostoroma, kamor se namestita matičnica in sladkorno testo, imenovan po konstruktorju Enochu Zanderju S: Zandrov plemenilček ang.: Zander one-frame mating hive nem. : Zander-Einwabe-Begattungskästchen n. Zandrov panj -ega -a in zandrov panj -ega -a [candr-] m nakladni panj s satniki zunanje 178 zaščitna mreža mere 420 mm x 220 mm, imenovan po konstruktorju Enochu Zanderju ang.: Zander beehive nem.: Zander-Magazin n. Zandrov plemenilček -ega -čka in zandrov plemenilček -ega -čka [candr-] m ^ Zandrov enosatni plemenilnik zapah -aha m kovinska priprava z zobci na žrelu panja, ki se drsno zapira ali pripira, zlasti za preprečevanje vstopa rovkam GL: zapah za okence pRIM.: lesica ang.: entrance reducer nem.: Fluglochschieber m. zapah za okence -aha----m pocinkan pločevinast trak, na eni strani razširjen v okroglo ploskev z luknjico, na drugi s pravokotnim zavihkom za pritrjevanje okenc pri manjših panjih, prašilčkih ang.: eccentric window stop nem.: Exzenter Fenster-Feststeller m. zapažena čebelja družina -e -e -e ž družina, ki je z izolacijskimi oblogami navadno znotraj panja dodatno zavarovana proti mrazu in prepihu, zlasti v zimskem času ang.: wrapped bee colony nem.: mit Kälteschutz verpacktes Volk n. zapaženi pänj -ega -a m panj z družino, ki je z izolacijskimi oblogami navadno znotraj panja dodatno zavarovana proti mrazu in prepihu, zlasti v zimskem času ang.: wrapped hive nem.: mit Kälteschutz verpackte Beute f. zapliniti -im dov. 1. z žveplenim dimom povzročiti, da se satje zaščiti zlasti proti mali in veliki voščeni vešči pRIM.: pliniti (1) ang.: to sulphur nem.: abschwefeln v. 2. nekdaj vpihniti v panj kemično sredstvo, zlasti za zatiranje varoze pRIM.: pliniti (2) ang.: to fumigate nem.: räuchern v. zaporica -e ž strok. pog. ^ prečna zaporica zapredek -dka m varovalni ovoj iz niti pri ličinkah žuželk s popolno preobrazbo, tudi pri čebeljih, v katerega se zapredejo, se z njim obdajo ob zabubljenju S: kokon ang.: cocoon nem.: Kokon m. zaprsje -a s del oprsja čebele, ki nosi drugi par kril in tretji par nog, med sredoprsjem, s katerim je povezan, in priprsjem, lat. metathorax pRIM.: oprsje, predprsje, priprsje, sredoprsje ang.: metathorax nem.: Metathorax m. zaprta matica -e -e ž matica v matičnici med dodajanjem brezmatični družini ali med transportom ang.: caged queen nem.: gekäfigte Bienenkönigin f. zarodnica -e ž samica listne ali lubne ušice, ki se izvali zgodaj spomladi iz prezimljenega oplojenega jajčeca in se razmnožuje deviško-rodno z rojevanjem ličink ang.: fundatrix nem.: Fundatrix f., Stammmutter f. zasedati -am nedov. ^ sedeti zasedenost ulice -i -- ž poseljenost ulic panja s čebelami ang.: bee way occupation nem.: Besetzung der Wabengasse f. zasilna mätica -e -e ž matica, ki jo čebele osirotele družine vzredijo iz ličinke v čebelji celici, povečani v matičnik ang.: emergency queen nem.: Nachschaffungskönigin f. zasilna vzreja mätic -e -e -- ž gospodarsko neustrezna vzreja matic, ki se izležejo iz zasilnih matičnikov ang.: emergency queen rearing nem.: Nachschaffung von Königinnen f. zasilni čebelnjak -ega -a m čebelnjak za začasno zavarovanje panjev in čebel pred vremenskimi in drugimi neugodnimi okoliščinami ang.: provisional apiary, temporary apiary nem.: provisorisches Bienenhaus n., provisorisches Bienenstand m. zasilni matičnik -ega -a m matičnik, ki ga čebele osirotele družine izdelajo s povečanjem čebelje celice, v kateri je mlada ličinka S: matičnik (4), prisilni matičnik ang.: emergency queen cell nem.: Nachschaffungszelle f. zastrupitev čebel -tve -- ž uničenje čebel zaradi stika z zanje škodljivimi kemičnimi snovmi, navadno insekticidi, ali če zaužijejo tako hrano, mano, medičino, cvetni prah ang.: bee poisoning, poisoning of bees nem.: Trachtkrankheit f., Trachtvergiftung f. zaščitna mäska -e -e ž maska za preprečevanje vdihavanja za človeka strupenih plinov, ki jo nosi čebelar zlasti med zatiranjem varoze ang.: gas mask nem.: Schutzmaske f. zaščitna mreža -e -e ž navadno prednja stran 179 zatilna odprtina čebelarskega klobuka iz mreže, ki varuje pred piki ang.: protective mesh of a bee hat nem.: Netzschleier vom Imkerhut m. zatilna odprtina -e -e ž odprtina v zadnjem delu ogrodja čebelje glave, lat. foramen occipitale ang.: foramen nem.: Hinterhauptsloch n. zazimiti -im dov. pripraviti družino za uspešno prezimljenje z ureditvijo gnezda, s pravočasno pripravo zadostne zaloge ustrezne hrane, s paženjem panjev S: vzimiti pRIM.: dokrmiti čebele ang.: to prepare bees for winter, to winter nem.: einwintern v. zazimljena čebelja družina -e -e -e ž družina, pripravljena za prezimovanje, z urejenim gnezdom, z zadostno zalogo ustrezne hrane in zapažena ang.: bee colony, prepared for winter nem.: eingewintertes Bienenvolk n. zazimljeni panj -ega -a m panj z družino, pripravljeno za prezimovanje, ki ima urejeno gnezdo, zadostno zalogo ustrezne hrane in je zapažen S: vzimljeni panj ang.: beehive, prepared for winter nem.: eingewinterter Bienenstock m. zažičiti satnik -im -- dov. napeljati žico v satnik za pritrditev, ojačitev satnice ang.: to wire a wax foundation nem.: Mittelwand drahten v. r - —--^ _ II / \ ■_i zažveplati -am dov. 1. prižgati žvepleni listič, da se sprošča plin, ki v zaprtem skladiščnem prostoru zaščiti satje pred malo in veliko voščeno veščo pRIM.: žveplati (1) ang.: to treat with sulphur nem.: abschwefeln v. 2. zlasti za preprečitev širjenja hude gnilobe čebelje zalege prižgati žvepleni listič, da se v panjih sprošča plin, ki pomori čebele pRIM.: žveplati (2) ang.: to sulphur nem.: abschwefeln v. zbiralnik čebeljega strupa -a----m priprava za zbiranje čebeljega strupa, navadno z žicami nad steklom, po katerih s prekinitvami teče enosmerni električni tok, ki čebelo ob stiku z njimi vznemiri, da izloči strup ang.: bee venom collector nem.: Bienengift-Sammelgerat n. Zdešarjev panj -ega -a in zdešarjev panj -ega -a m na osnovi AZ-panja narejen panj z 2 x 12 sati na hladno stavbo, povečan od zadaj s po 3 prečno postavljenimi sati v vsaki etaži, in z možnostjo menjave razstojišča za 12 satov pozimi in za 11 satov poleti, imenovan po konstruktorju Pavlu Zdešarju ang.: Zdešar beehive nem.: Zdešar-Beute f. združevanje čebeljih družin -a----s postopek, pri katerem iz dveh ali več družin nastane ena, močnejša, navadno z eno matico ang.: uniting nem.: Volkervereinigung f. zelena hojeva ušica -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz si-tastih cevi eno- do štiriletnih vej jelke in izloča mano, lat. Cinara (= Buchneria) pectina-tae S: zelena jelkova ušica, zelena jelova ušica ang.: green striped fir aphid nem.: Grüne Tannenhoniglaus f. zelena jelkova ušica -e -e -e ž ^ zelena hojeva ušica zelena jelova ušica -e -e -e ž ^ zelena hojeva ušica zelena žolna -e -e ž zelenkasta gozdna ptica s črno-rdečo progo ob grlu in rdečim temenom, ki zlasti pozimi s kljuvanjem po panjih izvabi čebele iz panja in se hrani z njimi, lat. Picus viridis ang.: green woodpecker nem.: Grünspecht m. 180 zimska hrana zelenoprogasta lahnida -e -e ž strok. pog. ^ zelenoprogasta smrekova ušica zelenoprogasta smrekova ušica -e -e -e ž listna ušica iz družine Lachnidae, ki srka drevesni sok iz sitastih cevi starejših poganjkov smreke, od julija dalje tudi iz sitastih cevi majskih poganjkov, in izloča mano, lat. Cinara cistata S: strok. pog. zelenoprogasta lahnida, strok. pog. zelenoprogasta ušica ang.: green striped spruce aphid nem.: Grüngestreifte Fichtenrindenlaus f. zelenoprogasta ušica -e -e ž strok. pog. ^ zelenoprogasta smrekova ušica zemeljski čmrlj -ega -a m do 3 cm dolg čmrlj s črnimi, na sprednjem robu oprsja in na drugem zadkovem obročku z rumenimi dlačicami, ki gradi gnezda v zemlji, navadno v nekdanjih mišjih gnezdih, lat. Bombus terrestris ang.: buff-tailed bumblebee, large earth bumblebee nem.: Erdhummel f. zgodnjepomladanska čebelja paša -e -e -e ž prva paša na začetku čebelarske sezone ang.: early spring honeyflow, early spring pasture nem.: Vorfrühlingstracht f. zgornja brada -e -e ž deščica pred zgornjim žrelom v AŽ-panjih, zlasti za lažje vletavanje čebel PRIM.: spodnja brada ang.: top alighting board, upper alighting board nem.: oberes Anflugbrett m. zgornja naklada -e -e ž naklada pri dvo- ali večnakladnem panju, na katero je postavljen pokrov panja PRIM.: spodnja naklada ang.: top hive box, upper hive box nem.: oberes Magazin n., obere Zarge f. zgornja ustna -e -e ž nav. mn. neparni gibljivi del v obliki ploščice, ki s sprednje strani pokriva ustni aparat in pripomore, da čebela zdrobi tujke, lat. labrum PRIM.: spodnja ustna ang.: labrum nem.: Labrum n., Oberlippe f. zgornje plodišče -ega -a s zgornji del večod-delčnega panja, v katerem zalega ena od navadno dveh matic PRIM.: spodnje plodišče ang.: top brood chamber, upper brood chamber nem.: oberer Brutraum m. zgornje žrelo -ega -a s žrelo v zgornji etaži ali nakladi, ki se uporablja po potrebi ang.: top entrance, upper entrance PRIM.: spodnje žrelo nem.: oberes Flugloch n. zgrizeni matičnik -ega -a m od strani z grizenjem odprt matičnik, iz katerega čebele odstranijo bubo ali neizleglo matico ang.: chewed queen cell nem.: ausgebissene Weiselzelle f. zibajoči ples -ega -a m premikanje čebele, zlasti na satu, v obliki številke osem, pri čemer pobrenčava, potresava z zadkom, občasno oddaja nabrano hrano in tako drugim čebelam sporoča obilnost in razdaljo od vira paše, smer in vrsto vira in se z oddaljenostjo paše zmanjšuje hitrost ritma plesa, podaljšuje pa se trajanje tresenja S: ples v obliki osmice, vr-torepi ples PRIM.: krožni ples, osmičenje, stresajoči ples ang.: waggle dance, wag-tail dance nem.: Schwänzeltanz m. zibanje zadka -a -- s potresavanje čebele plesalke z zadkom med čebeljim plesom PRIM.: osmičenje ang.: fanning nem.: Sterzeln n. zidarka -e ž nav. mn., strok. pog. ^ čebela zidar-ka zimovnik -a m nekdaj navadno v zemljo vkopan prostor za prezimovanje čebeljih družin na območjih z mrzlimi zimami ang.: underground wintering place for bee colonies* nem.: unterirdischer Überwinterungsplatz für Bienenvölker* m. zimska čebela -e -e ž pozno poleti ali jeseni izležena čebela, ki preživi zimo S: jesenska čebela, dolgoživa čebela (1) PRIM.: poletna čebela ang.: winter bee, winter honeybee nem.: Winterbiene f. zimska gruča -e -e ž čebele delavke z matico, na satju stisnjene v okroglasto skupino, da zaradi medsebojnega ogrevanja lažje preživijo mrzlo zimsko obdobje S: zimsko gnezdo, čebelje gnezdo (2), strok. pog. gnezdo (2), čebelja krogla, strok. pog. gruča (3) ang.: winter cluster nem.: Wintertraube f. zimska hrana -e -e ž v satju shranjen med, cvetni prah in predelan sladkorni sirup, ki družini omogoča preživetje zime in zgodnji spomladanski razvoj 181 zimski drobir ang.: winter feed, winter supply of feed nem.: Winterfutter n. zimski drobir -ega -ja m drobci zgrizenih voščenih pokrovcev, delčkov satja, cvetnega prahu, ki pri porabi hrane v zimskem času padejo na dno panja ang.: winter debris nem.: Wintergemüll m. zimsko gnezdo -ega -a s ^ zimska gruča zimsko krmljenje -ega -a s dajanje, dodajanje sladkorne raztopine družini po zadnjem točenju medu, ko se v nekaj obrokih doda toliko hrane, kolikor je čebele potrebujejo za preživetje zime in zgodnji spomladanski razvoj S: krmljenje na zalogo, nestrok. pitanje na zalogo ang.: winter feeding nem.: Wintereinfütterung f. zimsko stojišče -ega -a s stojišče, na katerem so nameščeni panji od jeseni do pomladi ang.: winter apiary, winter bee yard nem.: Winterstand m. zimsko žrelo -ega -a s manjše žrelo, navadno ob spodnjem robu pročelja nakladnega panja, ki se uporablja čez zimo PRIM.: poletno žrelo ang.: winter entrance nem.: Winterflugloch n. zlata čebela -e -e ž nav. mn. neželate čebele iz rodu Euglossa spp., razširjene v tropski Ameriki ang.: gold bee, orchid bee nem.: Euglossa-Biene f. zlata rozga -e -e ž nav. mn. zelnate rastline s pokončnimi stebli in spodaj jajčastimi, v sredini suličastimi, zgoraj črtalastimi listi in rumenimi cvetovi v grozdastih socvetjih, ki nudijo čebelam dobro poletno in jesensko medičin-sko in pelodno pašo, lat. Solidago spp. ang.: goldenrod nem.: Goldrute f. zleknjena ličinka -e -e ž ^ iztegnjena ličinka zložljivi čebelnjak -ega -a m čebelnjak, ki ga je razstavljenega mogoče prepeljati na drugo pasišče in ga ponovno sestaviti S: montažni čebelnjak, prenosni čebelnjak ang.: demountable apiary nem.: zerlegbarer Bienenstand m. zmogljivost pasišč -i -- ž s katastrom paše določeno število panjev, ki se lahko namestijo na posameznem območju glede na vrsto čebelje paše ang.: capacity of foraging areas nem.: Honigertrag je Hektar m. zoonoza -e ž nalezljiva bolezen živali, nevarna tudi za človeka, na primer okamnela zalega ang.: zoonosis nem.: Zoonose f. zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo -ega -a........s dokument, v katerem so navedeni ime izvorne rodovniške knjige, ime in sedež priznane rejske organizacije, ime in naslov odobrenega vzrejališča, rodovniška številka matice, registrska oznaka čebelnjaka, stojišča, kjer je bila matica vzre-jena, rodovniška številka trotarja ang.: zootechnical certificate for the purebred Carniolan bee nem.: zootechnisches Zertifikat für die Rein-zucht-Carnica n. zorenje medu -a -- in zorenje meda -a -- s nastajanje zrelega medu v satnih celicah s pomočjo čebeljih encimov iz medičine, mane, ko čebele z zračenjem znižujejo vsebnost vode v njem ang.: honey ripening nem.: Honigreifung f. zožiti čebeljo družino -im----dov. šibkejšim družinam navadno s pregradno desko zmanjšati panjski prostor na toliko satov, kolikor jih čebele na gosto posedajo ang.: to contract a bee colony nem.: Bienenvolk einengen v. zožiti gnezdo -im -- dov. 1. gospodarski družini zmanjšati plodiščni prostor pred pričakovano obilnejšo pašo zaradi večjega donosa medu S: skrčiti gnezdo, zožiti plodišče PRIM.: širiti gnezdo 2. zmanjšati plodiščni prostor zgodaj spomladi ob začetku zaleganja zaradi ohranjanja toplote ang.: to contract the brood chamber nem.: Brutnest einengen v. zožiti plodišče -im -- dov. ^ zožiti gnezdo (1) zračenje -a s ^ prezračevanje (1, 2) zračnica -e ž cevasti del dihalnega aparata, ki se prične z dihalnico, za dotok zraka pri žuželkah, tudi čebelah S: sapnica, traheja ang.: air tube, trachea nem.: Luftröhre f., Trachee f. zračni meh -ega -a m razširjeni del dihalnega aparata za zračnim preddvorom, iz katerega izhajajo zračnice ang.: air sac, tracheal sac nem.: Luftsack m. zračni preddvor -ega -ora m polkrožna jamica za dihalnicami, poraščena z dlačicami, ki 182 želni aparat preprečujejo vstop prašnih delcev, nečistoč v zračnico in zračne mehove S: atrij ang.: atrium nem.: Atrium hinter dem Atemloch* n. zreja čebel -e -- ž nestrok. ^ vzreja čebel zrejna čebelja družina -e -e -e ž nestrok. ^ re-dnik zrejni matičnik -ega -a m nestrok. ^ vzrejni matičnik (1, 2) zrejni satnik -ega -a m nestrok. ^ vzrejni satnik zreli matičnik -ega -a m pokriti matičnik, iz katerega se kmalu izleže matica ang.: ripe queen cell nem.: schlupfreife Weiselzelle f. zreli med -ega medu in -ega meda m med z nizko vsebnostjo vode, v satju navadno pokrit z voščenimi pokrovci ang.: ripe honey, ripened honey nem.: reifer Honig m. zrnati med -ega medu in -ega meda m kristalizirani med z večjimi kristali ang.: granulated honey nem.: granulierter Honig m. zrojiti -im dov. gl. izrojiti zrojiti se -im se dov. gl. izrojiti se zunanja mera satnika -e -e -- ž vsaka od dveh razdalj med obema paroma vzporednih letev satnika z zunanje strani PRIM.: notranja mera satnika ang.: outer dimensions of a frame nem.: AussenmaB eines Rahmchen n. zunanja pršica -e -e ž nav. mn. pršica, ki živi v panju in ne povzroča pršičavosti ang.: external mite nem.: Aussenmilbe f. zvonček -čka m 1. nestrok. pog. ^ pomladanski veliki zvonček 2. nestrok. pog. ^ navadni mali zvonček zvončica -e ž nav. mn. zelnate rastline s pokončnimi stebli in navadno bledovijoličasti-mi zvončastimi cvetovi, ki nudijo čebelam dobro medičinsko in pelodno pašo, lat. Campanula spp. ang.: bellflower, campanula nem.: Glockenblume f. Ž žafran -a m nestrok. pog. ^ pomladanski žafran Čebela na gojenem žafranu žagasti nož -ega noža m nož z nazobčanim rezilom, katerega zobci so z ene strani obrušeni, da se pri odstranjevanju voščenih pokrovcev ne zatikajo ob letvice satnika ang.: uncapping knife with serrated blade nem.: Entdeckelungsmesser mit gezakter Klinge* n. žajbelj -blja m dišeča grmičasta rastlina z dlakavimi listi in svetlovijoličastimi cvetovi v klasastih socvetjih, ki nudi čebelam odlično pomladansko medičinsko in skromno pelo-dno pašo, lat. Salvia officinalis ang.: common sage nem.: Echte Salbei f., Garten-Salbei f. žajbljeva čebelja paša -e -e -e ž paša na cvetovih žajblja ang.: sage nectar flow nem.: Salbeitracht f. žajbljevec -vca m strok. pog. ^ žajbljev med žajbljev med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih žajblja in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: strok. pog. žajbljevec ang.: sage honey nem.: Salbeihonig m. želni aparat -ega -a m 1. organ, s katerim se žuželke branijo, napadajo S: strupni aparat ang.: sting chamber, sting organ nem.: Stachelapparat m. 2. organ pri čebelah delavkah medonosnih čebel in maticah na koncu zadka iz alkalne strupnice, strupne žleze, strupnega mešička, strupnega kanala, živčnega ganglija, mišičja in žela, s katerim pikajo S: strupni aparat 183 želni kanäl J V jtH Želni aparat čebele delavke ang.: sting organ nem.: Stachelapparat m. želni kanäl -ega -a m ^ strupni kanal želni prekät -ega -a m ^ žlebič želo -a s strok. pog. ^ čebelje želo želodčni insekticid -ega -a m kemofarmacevt-sko sredstvo za zatiranje žuželk, nevarno tudi za čebele, ki pride v njihovo telo z zaužitjem, aktivna snov pa prodira v organizem skozi stene prebavil PRIM.: akaricid, fungicid, herbicid, insekticid, pesticid, varoacid ang.: gastrointestinal insecticid nem.: Magen-Darm-Trakt Insektizid n. želodec -dca m ^ srednje črevo ženitov^njski polet -ega -eta m ^ paritveni izlet žepek -pka m 1. nestrok. pog. ^ kraški šetraj 2. nestrok. pog. ^ pritlikavi šetraj žepkova čebelja päša -e -e -e ž paša na cvetovih šetraja ang.: winter savory nectar flow, winter savory nectar pasture nem.: Winterbohnenkraut-Tracht f. žepkovec -vca m strok. pog. ^ žepkov med, še-trajev med žepkov med -ega medu in -ega meda m med iz medičine, ki jo čebele naberejo na cvetovih šetraja in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez S: šetrajev med, strok. pog. žepkovec ang.: winter savory honey nem.: Winterbohnenkraut-Honig m. žerka -e ž 1. čebela delavka, matica ali trot na razvojni stopnji med jajčecem in bubo, ko jih v čebeljih, trotovskih celicah ali matičnikih z matičnim mlečkom, pri čebelah delavkah in trotih pa ob izleženju z matičnim mlečkom, pozneje z mešanico medu, cvetnega prahu in vode hranijo čebele krmilke S: ličinka (1), larva 2. živalski osebek z grizalom na razvojni stopnji med jajčecem in bubo nekaterih dvokril-cev in večine kožekrilcev S: ličinka (2), larva ang.: larva nem.: Made f. 3. strok. pog. ^ čebelja žerka žičiti sätnik -im -- nedov. napeljevati žico v sa-tnik pred vtiranjem v satnico za njeno pritrditev, ojačitev izdelanega sata ang.: to wire frame nem.: Rähmchen drahten v. žična mät^na rešetka -e -e -e ž matična rešetka iz tankih kovinskih paličic ang.: wire grid queen excluder nem.: Draht-Absperrgitter n. žična mreža -e -e ž strok. pog. ^ mrežasti vložek židkost medu -i -- in židkost meda -i -- ž lastnost medu, da težko teče S: viskoznost medu ang.: viscosity of honey nem.: Viskosität des Honigs f. ž^lna čebelja družina -e -e -e ž ^ močna čebelja družina živ^lnost čebelje družine -i----ž številnost, gostota čebel v družini ang.: level of congestion nem.: Volksstärke f. živčni vozlič -ega -iča m ^ ganglij žleb -a m podolgovata vdolbina na zadnjem robu prvega para čebeljih kril, v katero se med letenjem ujamejo in zapnejo kaveljčki drugega para kril ang.: fold nem.: Haftfalte f. žlebič -iča m pri čebeli delavki in matici del žela v obliki kanalčka, po katerem ob piku steče čebelji strup, lat. stylet S: želni prekat ang.: sting stylet nem.: Stachelrinne f. žleza semenske mošnjice -e----ž žleza matice ob semenski mošnjici, ki izloča snov za redčenje semena trotov, lat. glandula sper-mathecae ang.: spermathecal gland nem.: Samenblasendrüse f. žleza slinavka -e -e ž ^ slinska žleza žleza strupnica -e -e ž ^ strupna žleza 184 žvepleni zakad žleza z notranjim izločanjem -e......ž žleza, ki v čebeljo hemolimfo izloča snovi za uravnavanje delovanja notranjih organov in presnove S: endokrina žleza ang.: endocrine gland nem.: endokrine Drüse f. žleza z zunanjim izločanjem -e......ž žleza z izvodilom v telesno votlino ali iz telesa, ki pri čebelah izloča snovi za predelavo medičine, mane v med, za obrambo, obveščanje med njimi S: eksokrina žleza PRIM.: feromon ang.: exocrine gland nem.: exokrine Drüse f. žlička -e ž skrajni spodnji del jezička, s katerim čebele uživajo goste sladkorne raztopine S: lizalo, lopatica ang.: labellum, spoon nem.: Löffelchen n. žnideršič -a m strok. pog. ^ AŽ-panj, panj AŽ, Žni-deršičev panj Žnideršičev panj -ega -a in žnideršičev panj -ega -a m skladovnični panj na hladno stavbo z 2 x 9 ali 2 x 10 sati po Albertijevem vzoru, z upravljanjem od zadaj in s satniki zunanje mere 410 mm x 260 mm, ki so enaki v plo-dišču in medišču, imenovan po konstruktorju Antonu Žnideršiču S: AŽ-panj, panj AŽ, Alberti-Žnideršičev panj, strok. pog. žnideršič ang.: Žnideršič beehive nem.: Žnideršič-Beute f. žrelna letev -e -tve ž premakljiva letev z izrezanim žrelom na spodnjem robu pročelja panja ang.: entrance reducer cleat nem.: Fluglochverschlußkeil m. žrelna zaporica -e -e ž lesen pripomoček za zapiranje ali pripiranje žrela panja ang.: entrance reducer nem.: Fluglochschieber m. žrelo -a s 1. odprtina za izletavanje in vletava-nje čebel iz panja, navadno v njegovi sprednji steni S: panjsko žrelo, izletna odprtina, izletišče, izletalnica GL: ameriško žrelo, dodajanje matic skozi žrelo, dvojno žrelo, glavno žrelo, izletno žrelo, mediščno žrelo, okroglo žrelo, podnica s premakljivim žrelom, poletno žrelo, pomožno žrelo, spodnje žrelo, zgornje žrelo, zimsko žrelo PRIM.: brada (1), dno panja, podnica panja ang.: entrance nem.: Flugloch n. 2. del prebavne cevi čebel med usti in požiralnikom, lat. pharynx ang.: pharynx nem.: Pharynx m., Schlund m. žuželka -e ž členonožec s telesom, izrazito deljenim na glavo, oprsje in zadek, tremi pari členastih nog in navadno s krili, tipalnicami ang.: insect nem.: Insekt n. žužkocvetka -e ž nav. mn. rastline, pri katerih cvetni prah s prašnikov cveta na brazdo pesti-ča navadno drugega cveta iste rastlinske vrste prenašajo žuželke S: žužkocvetna rastlina, ento-mofilna rastlina PRIM.: vetrocvetka ang.: enthomophilous plant, entomogamous plant nem.: entomophile Blütenpflanze f., insekt-blütige Pflanze f., Insektenblütler m. žužkocvetna rastlina -e -e ž ^ žužkocvetka žužkoslovje -a s ^ entomologija žveplalna posodica -e -e ž kovinska posoda z luknjicami na obodu za izhajanje dima, v kateri tli prižgani žvepleni listič ang.: sulphur fumigation pot nem.: Schwefeldose f. žveplalnik -a m priprava za ognjevarno žvepla-nje satja ali obolelih družin ang.: sulphur fumigator nem.: Wabenschwefler m. žveplati -am nedov. 1. prižigati žveplene lističe, da se sprošča plin, ki v zaprtem skladiščnem prostoru zaščiti satje pred malo in veliko voščeno veščo PRIM.: zažveplati (1) ang.: to sulphur nem.: schwefeln v. 2. zlasti zaradi preprečitve širjenja hude gnilobe čebelje zalege prižigati žveplene lističe, da se v panjih sprošča plin, ki pomori čebele PRIM.: zažveplati (2) ang.: to sulphur nem.: abschwefeln v. žvepleni listič -ega -a m s tekočim žveplom prepojen papirnat trak, ki se prižge, da se sprošča plin, ki v zaprtem skladiščnem prostoru zaščiti satje pred malo in veliko voščeno veščo S: zastar. žvepleni zakad ang.: sulphur strip nem.: Schwefelstreifen m. žvepleni zakad -ega -ada m zastar. ^ žvepleni listič 185 ANGLEŠKO-SLOVENSKI USTREZNIKI abdomen ^ zadek abdominal ganglion ^ zadkov ganglij abdominal segment ^ zadkov obrocek abdominal sternite ^ trebusni okrov absconding swarm ^ pobegli roj, roj negodnik acacia honey ^ akacijev med acacia nectar flow ^ akacijeva cebelja pasa, cebelja pasa na akaciji, medenje akacije acaricide ^ akaricid acarine mite ^ prsica (1) acariosis ^ prsicavost acid gland ^ strupna zleza acute bee paralysis ^ akutna cebelja paraliza adding foundation ^ dodajanje satnic adding frames of foundation ^ dodajanje satnic additional entrance ^ pomozno zrelo addition between two hive compartments ^ medklada addled brood ^ gnila cebelja zalega, odmrla zalega, slepa cebelja zalega addled honeybee egg ^ gluho cebelje jajcece adulterated honey ^ ponarejeni med adult insect ^ imago affiliated beekeepers society ^ cebelarska po-druznica African honey bee ^ afriska cebela Africanized honey bee ^ afrikanizirana cebela afterswarm ^ drugi roj air sac ^ zracni meh air tube ^ zracnica air vent ^ ventilacijska veha alarm pheromone ^ alarmni feromon Alberti beehive ^ Albertijev panj albinism ^ belicnost albino bee ^ albino cebela albino drone ^ belooki trot albino queen ^ belooka matica alcaline gland ^ alkalna strupnica aldehyde ^ aldehid alder ^ jelsa alfalfa ^ lucerna alighting board ^ brada (1), naletna deska alkanet ^ navadni volovski jezik allele ^ alel almond ^ mandljevec (1) almond honey ^ mandljev med alpha-glucosidase ^ alfa glukozidaza alpha-glucosidehydrolase ^ alfa glukozidaza alpine Carniolan ^ alpska kranjska čebela alpine Carniolan honey bee ^ alpska kranjska čebela alpine-type apiary ^ alpski tip čebelnjaka amarelle cherry ^ višnja Ambrožič beehive ^ Ambrožičev panj American foulbrood ^ huda gniloba čebelje zalege amino acid ^ aminokislina amoeba disease ^ ameboza amylase ^ amilaza amylose ^ amiloza Anatolian honey bee ^ anatolska čebela anemogamous plant ^ vetrocvetka anemophilous plant ^ vetrocvetka ant ^ mravlja antenna ^ tipalnica antenna cleaner ^ čistilna jamica antenna comb ^ glavniček antennal lobe ^ tipalnični reženj antennal nerve ^ tipalnični živec aphid ^ listna ušica aphidology ^ afidologija apiarist ^ čebelar apiary ^ čebelarstvo (2), čebelnjak (1), stojišče Apiary Code of Practice ^ čebelarski kodeks apiary, mounted on a trailer ^ prikolični čebelnjak apiary reference number ^ evidenčna številka stojišča apiary register ^ register čebelnjakov apiary registration number ^ registrska oznaka čebelnjaka apiary sign ^ tablica za stojišče apicultural technology ^ apitehnika 187 apiculture apiculture ^ apikultura (1), čebelarjenje, čebelarstvo (1), vzrêja čebél apidologist ^ apidolôg apidology ^ apidologija Apiguard ^ apiguard Apimondia ^ apimôndija apiology ^ čebelarstvo (4) apiprophylaxis ^ apipreventiva Apistan strip ^ apistan apitechnical measure ^ âpitéhn^ni ukrèp apitherapeutic chamber ^ apikômora apitherapist ^ apiterapévt apitherapy ^ apiterapija apitherapy related apiary ^ apiterapévtski čebelnjak apitoxine ^ čebélji strup (2) apple ^ jablana apple vinegar with honey ^ jabolčni kis z mé-dom apricot ^ marélica Arabian honey bee ^ jémenska čebéla arch of honey above brood nest ^ medéni vênec areometer ^ areométer Armenian honey bee ^ arménska čebéla armoured scale ^ kapar arolium ^ oprijemalna blazinica arthropod ^ členon0žec artificial bee colony ^ umétna čebélja družina artificial honey ^ umétni méd artificial insemination ^ umétno osemenjevanje (1, 2) artificial insemination apparatus ^ insemina- cijski aparat artificial queen cell ^ umétni matičnik (1) artificial queen cell cup ^ umétni matični lôn- ček, umétni nastavek matičnika artificial swarming ^ umétno izrojévanje (1, 2) artificial windbreak ^ umétni vetrobran art propolis* ^ art prôpolis ash ^ jêsen (1), véliki jêsen ash honeydew flow ^ jesénova čebélja paša Asian honey bee ^ azijska čebéla aspen ^ trepetlika atrium ^ zračni prèddvôr atrophy of ovaries ^ atrofija jajčnikov atrophy of the ovaria ^ nèrazvitost jajčnikov attachment cell ^ prijémna célica attendant ^ čebéla spremljevalka (1) attendant bee ^ čebéla spremljevalka (1) attending bee ^ čebéla spremljevalka (1) auditory sense of the honeybee ^ čebélji slúh auditory sense organ ^ orgán za slúh automatic sprinkler ^ avtomátska dozírna brizga automatic touch controlled grafting tool ^ avtomátska cepilna igla autumn feeding ^ jesénsko krmljenje autumn honey flow ^ jesénska čebélja páša average yield of honey ^ povpréčni donós medú azalea ^ sléč AZ-beehive ^ A2-pánj AŽ-comb ^ AÍ-sát AZ-frame ^ A2-sátnik AZ-frame size ^ AÉ-méra AZ-half hive ^ polovični A2-pánj AZ-hive system ^ pánjski sistém AŽ AZ-twin beehive ^ AŽ-dv0jček (1, 2) AZ-type three-storey beehive ^ tríetážni pánj (2) back beehive panel ^ zádnja pánjska končnica back door of a stack beehive ^ vrátca pánja baking honey ^ pékovski méd balled queen ^ obkóljena mática baloon feeder ^ türinški balón balsam twig aphid ^ brstna hójeva ušica Banat honey bee ^ banátska čebéla barb ^ káveljc bark louse ^ lúbna ušica barren colony ^ jálovec basitarsus ^ péta čebélje noge battery-powered smoker ^ kadilnik na baterijski pogón bearding ^ čebélji grózd bearding of bees ^ gmčanje čebél to become a drone layer ^ potrótiti se to become mated ^ oprašiti se (2) to become pollinated ^ opraševáti se (1), oprašiti se (1) to become weak by swarming* ^ izrojiti se bee ^ čebéla (1) bee, affected by tracheal mite disease ^ pr- šičava čebéla bee beetle ^ čebélji volk (1) bee biology ^ biologija čebél bee blower ^ ometálnik, pihálnik bee botany ^ čebelárska botánika bee bread ^ cvétni práh (2), fermentirani cvétni práh, izkopáni cvétni práh bee bread extraction ^ izkopávanje cvétnega prahú 188 bee transport container bee breeding ^ vzreja čebel bee breeding material ^ čebelji plemenski material bee breeding stock ^ čebelji plemenski material bee brush ^ omelce beech ^ bukev beech honeydew ^ bukova mana bee colony, disinclined to swarming* ^ nerojiva čebelja družina bee colony on frames of comb ^ čebelja družina na satju bee colony, prepared for winter ^ zazimljena čebelja družina bee colony, prone to swarming ^ rojiva čebelja družina bee colony, transferred to an empty hive by drumming* ^ iztepanec bee eater ^ čebelar, legat bee escape ^ begalnica bee feed ^ klaja bee forage enabling a normal build-up of a colony* ^ vzdrževalna čebelja paša bee forage forcastable in terms of time ^ časovno predvidljiva čebelja paša bee forage not forcastable in terms of time ^ časovno nepredvidljiva čebelja paša bee-free combs ^ nezasedeno satje bee funnel ^ lijakasti sipalnik bee genus ^ čebelji rod (1) bee glove ^ čebelarska rokavica bee-glue ^ propolis (1) beehive ^ panj (1, 2) beehive consisting of shallow hive boxes* ^ nizkonakladni panj beehive frontboard ^ panjska končnica (1) beehive panel ^ panjska končnica (1) beehive, prepared for winter ^ zazimljeni panj beehive scale ^ čebelarska tehtnica beehive system ^ panjski sistem (1, 2) beehive type, called Lagerbeute ^ položka (2) beehive unit ^ panjska enota beehive with frames set in cold way ^ panj na hladno stavbo beehive with frames set in cold way and in warm way ^ panj na hladno in toplo stavbo beehive with frames set in warm way ^ panj na toplo stavbo beehouse ^ čebelnjak (1) bee inspector ^ čebelarski preglednik bee jacket ^ čebelšrski j0pič beekeeper ^ čebelšr beekeepers hat ^ čebelšrski klobúk beekeepers hat with veil ^ čebelšrska kápa beekeepers mask ^ čebelárska máska beekeepers pipe ^ čebelárska pípa beekeeper's shop ^ čebelárna beekeepers trousers ^ čebe^rske hláče beekeeper who kept his bees in kranjič-s* ^ kranjičar beekeeping ^ čebelárjenje, čebelárstvo (1) beekeeping appliances ^ čebelárski pribor beekeeping banner ^ čebelárski prápor beekeeping by rotation system ^ čebelárjenje v krógu Beekeeping Code of Practice ^ čebelárski kó-deks beekeeping equipment ^ čebe^rska opréma beekeeping flag ^ čebe^rski prápor beekeeping instructor ^ čebe^rski učitelj beekeeping laboratory ^ čebe^rski labora-tórij beekeeping path ^ čebelárska pót beekeeping school ^ čebelárska š0la beekeeping season ^ čebelárska sezóna beekeeping supplies ^ čebelárska opréma beekeeping technology ^ čebelárska tehnologija beekeeping tools ^ čebelársko oródje beekeeping year ^ čebelársko léto (1) bee louse ^ čebélja úš bee master ^ čebelárski mójster (1, 2) bee milk producer ^ m^čkar bee milk production ^ mléčkanje bee pasture ^ čebélja páša (1) bee pasture management cadaster ^ katáster čebélje páše bee pasture on buckwheat ^ čebélja páša na ájdi bee pavilion ^ paviljón bee plant ^ medovita rastlina bee poisoning ^ zastrupitev čebél bee scoop ^ čebelárska žlica bees forage and pasture management regulations ^ čebe^rski pášni réd bee space ^ čebélji razmik bees, returned to the former site of the relocated colony* ^ naleténe čebéle bee suit ^ čebelárski kombinezón beeswax ^ čebélji vósek (1, 2) beeswax processing plant ^ satnišnica bee transport container ^ kontéjner 189 bee truck bee truck ^ prevozni čebelnjak (3) beet sugar ^ pesni sladkor bee veil ^ čebelarski pajčolan bee venom ^ čebelji strup (1) bee venom collector ^ zbiralnik čebeljega strupa bee way ^ panjska ulica bee way occupation ^ zasedenost ulice bee wolf ^ čebelji volkec bee yard ^ čebelarstvo (2), stojišče being mated ^ sprašenost to be in preparation for swarming ^ sedeti na roj Belčič method ^ Belčičeva metoda bellflower ^ zvončica Benton cage ^ Bentonova matičnica Benton queen cage ^ Bentonova matičnica to be populous ^ biti živalen bilaterally gynandromorph honeybee ^ bilateralno dvospolna čebela billberry ^ borovnica biological feature of honeybee ^ biološka lastnost čebel biological varroa control ^ biološko zatiranje varoze biotechnics ^ biotehnika birch propolis ^ brezov propolis bird cherry ^ čremsa blackberry ^ robida blackberry honey ^ robidov med Black Chinese honey bee ^ kitajska čebela black dwarf honey bee ^ črna pritlikava čebela black hairless bee, sick with melanosis* ^ črna čebela (1) black locust nectar flow ^ čebelja paša na akaciji black poplar ^ črni topol black queen cell ^ črni matičnik black queen cell virus ^ virus črnih matični-kov blackthorn ^ črni trn blended honey ^ mešani med blended swarm ^ pomešani roj blister beetle ^ travnica, triungulina blood bee ^ krvava čebela blue anemone ^ podlesna vetrnica blueberry ^ borovnica blueberry honey ^ borovničev med blueweed ^ gadovec Boardman feeder ^ Boardmanov pitalnik Boczonadi hive* ^ Boczonadijev panj borage ^ borec bottom board ^ podnica panja bottom board scraper ^ cebelarska grebljica bottom board with alighting board ^ podnica z brado bottom board with entrance reducer ^ podnica s premakljivim zrelom bottom box ^ spodnja naklada bottom brood chamber ^ spodnje plodisce bottom entrance ^ spodnje zrelo bottom supering ^ podklada box hive ^ nakladni panj box hive beekeeping ^ nakladni panjski sistem (2) box hive system ^ nakladni panjski sistem (1) box hive with equal width and length ^ kva- dratasti nakladni panj box holding several mating hives* ^ hram-cek box tree ^ evkalipt bramble ^ robida breast plate ^ oprsni oklep breeder hive ^ maticar breeding area ^ vzrejni okolis, vzrejno okrozje breeding colony ^ maticar breeding material ^ vzrejno gradivo breeding queen cell ^ vzrejni maticnik (1) breeding station ^ plemenilna postaja bridge comb ^ vosceni most bristled aphid ^ scetinasta usica broad-leaved everlasting-pea ^ grahor broad-leaved lime ^ navadna lipa brood ^ zalega brood capping ^ pokrovec zalege brood chamber ^ plodisce brood chamber back addition ^ plodiscna zaklada brood chamber hive body ^ plodiscna naklada brood chamber in cold way ^ plodisce na hladno stavbo brood chamber in two hive bodies ^ plodisce v dveh nakladah brood chamber in warm way ^ plodisce na toplo stavbo brood chamber screen ^ plodiscno okence brood chamber window ^ plodiscno okence brood comb ^ plodiscni sat, zalezeni sat brood-food gland ^ goltna zleza, krmilna zleza brood, infected with Streptococcus apis* ^ kisla zalega 190 chordotonal organ brood of drone-laying queens ^ grbasta za-léga brood of laying workers ^ grbasta zaléga brood recognition pheromone ^ feromón za-lége brood with spotty pattern ^ preslédkasta za-léga brother drone ^ trót brat brown bear ^ rjávi médved to brush ^ ométati brushed bees ^ ometéne cebéle brushed comb ^ ometéni sát brushing bees off comb ^ ométanje cebél BRZ-beehive ^ BRZ-pánj Buckfast bee ^ buckfaska cebéla buckwheat ^ ájda buckwheat honey ^ ájdov méd buckwheat nectar flow ^ ájdova cebélja pása, cebélja pása na ájdi buff-tailed bumblebee ^ zémeljski cmrlj building bar ^ gradílna létev building barrier ^ gradílna zapóra building frame ^ gradílni sátnik building instinct ^ gradílni nagón building mood ^ gradílno razpolozénje building of drone comb ^ grádnja trotovíne to build natural combs ^ prósto gradíti to build queen cells ^ gradíti máticnike (1, 2) bulb of endophallus ^ trótova cebúlica bumblebee ^ cmrlj (1) bumblebee house ^ cmrlják bumblebee keeper ^ cmrljár bunghole in the inner cover of the hive ^ pá- njeva véha burdock ^ repínec burr comb ^ voscéni prizídek bursal cornu ^ rozícek pénisa butterbur ^ repúh to buzz ^ brencáti Byvarol ^ bayvarol cabbage thistle ^ méhki osát caged queen ^ zaprta mática campanula ^ zvoncíca candied honey ^ kristalizírani méd candy ^ krmílna pogáca, krmílno testó, slad- kórna pogáca, testó candy made of sugar, melted in a small amount of water* ^ ledénec capacity of foraging areas ^ zmogljívost pa-sísc Cape honey bee ^ kápska cebéla capillary feeder ^ kapilárni pitálnik capillary feeding ^ kapilárno krmljenje capped brood ^ pokríta zaléga capped cell ^ pokríta čebélja célica capped drone brood ^ pokríta trótovska za-léga capped drone cell ^ pokríta trótovska célica capped honey ^ pokríti méd capped queen cell ^ pokríti mát^nik capping ^ voščéni pokrovec (1) to cap the cell ^ pokríti célico caramelization of honey ^ karamelizácija medú carbohydrate ^ ogljíkov hidrát carboxylgroup ^ karboksílna skupína cardo ^ s^ér Carniolan gray ^ kránjska čebéla Carniolan honey bee ^ kránjska čebéla Carniolan mailing queen cage ^ kránjska raz- pošiljálna mát^nica Carniolan national movable frame beehive* ^ kránjski drúžbeni pánj Carniolan queen ^ kránjska mática Carniolan queen cage ^ kránjska mát^nica carothene ^ karotén Carpathian honey bee ^ karpátska čebéla carpenter bee ^ lésna čebéla carpet beetle ^ slanínar to carry out varroa smoke treatment ^ dímiti (3) casement fastener ^ polzapórica castellated spacer ^ razstojíšče (2, 3) catalase ^ kataláza catalepsis ^ katalépsa catalpa ^ navádni cigárar to catch a swarm ^ ogrébati rój, ogrébsti rój Caucasian honey bee ^ kavkáška čebéla caustic soda ^ nátrijev hidroksíd Cecropia honey bee ^ grška čebéla cell ^ célica (1, 2, 3) cell cup bar ^ vzréjna létvica cell-finishing colony ^ redník cement honey ^ ceméntni méd chalk brood ^ poapnéla zaléga (1, 2) check beehive ^ kontrólni pánj (2) chequered beetle ^ čebélji volk (1) chestnut honey ^ kostánjev méd chewed queen cell ^ zgrízeni mátičnik chilled brood ^ podhlajéna zaléga, prehlajéna zaléga chitine ^ hitín chitine ring ^ hitínski obr0ček chordotonal organ ^ hordotonálni orgán 191 Choumaphos Choumaphos ^ kumafós Christmas rose ^ crni téloh chronic bee paralysis ^ krónicna cebélja paraliza chunk honey ^ méd s sátjem, méd v sátju cicada honey ^ skrzátov méd cicada honeydew flow ^ skrzátja cebélja pása cicada honeydew forage ^ skrzátja cebélja pása citric acid ^ citrónska kislina citrus flatid planthopper ^ medéci skrzát to clarify ^ cístiti se (3) claw ^ krémpeljc cleaning bee ^ cebéla cistilka cleansing flight ^ cistilni izlét to clean the cell ^ cístiti célico clear honey ^ svétli méd clinical apitherapy ^ klinicna ápiterapíja clipping ^ prirezovánje cebéljih kríl clogging of oviduct ^ zacepitev jajcevóda closing apparatus ^ zaklópnica (2) clouded-winged oak aphid ^ rjávocrna hrásto-va usíca cloudy wings virus ^ virus motnih cebéljih kríl clover ^ dételja clover honey ^ dételjni méd clustering of bees ^ grúcanje cebél clypeus ^ oglávni scit cockoo bee ^ cebéla zajedávka cocoon ^ kokón, zaprédek coiled larva ^ uvita licinka cold way ^ hládna stávba to collect honey ^ nabirati méd collective commercial trademark of Slovenian honey ^ kolektivna blagovna známka slo-vénskega medú colony collapse disorder ^ motnja propádanja cebéljih druzin colony consisting of bees, returned to the former site of the relocated colony* ^ naleténec colour index ^ bárvni indeks colour marking of queen ^ bárvna oznáka mátice colt's-foot ^ lapúh comb ^ sát (1, 3) comb basket ^ kaséta (1) comb cell ^ sátna célica comb foundation ^ sátnica comb foundation between cells in natural comb building* ^ médcélicna sténa sáta comb foundation mold ^ kalup za vlivanje satnic comb frame ^ satnik comb honey ^ med v satju, satje v medu comb honey section ^ boks comb knife ^ spodrezovalnik comb placed horizontally ^ lezeci sat comb, placed vertically ^ pokoncni sat comb press ^ stiskalnica za satnice comb punch ^ luknjac za satnike combs ^ satje combs perpendicular to entrance ^ hladna stavba comb support ^ lojtrica za odkrivanje satov commercial bee colony ^ gospodarska ce- belja druzina commercial beehive ^ gospodarski panj commercial queen ^ gospodarska matica common bird's foot treefoil ^ navadna no-kota common lavender ^ prava sivka common milkweed ^ sirska svilnica common oak ^ dob common osier ^ beka common oviduct ^ skupni jajcevod common sage ^ zajbelj complete metamorphosis ^ popolna preobrazba compound eye ^ sestavljeno oko compound sugar ^ sestavljeni sladkor concentrated sugar syrup ^ gosta sladkorna raztopina conductometer ^ konduktometer confinement box ^ izolator confining of queens ^ pripiranje matic congestion ^ kongestija conical bee escape board ^ ameriska begal-nica conifer honeydew ^ mana iglavcev coniferous honeydew ^ mana iglavcev consistency of honey ^ konsistenca medu (1, 2) constrictor muscle ^ misica stiskalka contact pheromone ^ kontaktni feromon container strain-hoop ^ spenjalni obroc container-type apiary, transported by a truck ^ prevozni cebelnjak (3) to contract a bee colony ^ zoziti cebeljo druzino to contract the brood chamber ^ zoziti gnezdo (1, 2) 192 to destroy a colony controlled cristallization of honey ^ vódena kristalizácija medú controlled queen mating ^ kontrolirano opra- ševánje mátic copulation ^ paritev (2), párjenje (2) Cornelian cherry ^ drén cornflower ^ módri glavinec corydalis ^ petelinček cowberry ^ brúsnica cow-wheat ^ črnilec coxa ^ kolček crab-apple ^ lesnika cranesbill ^ krvom0čnica crane's bill ^ krvom0čnica creamed honey ^ krémni méd crescent dance ^ prehódni plés Cretan honey bee ^ krétska čebéla Crimean honey bee ^ krimska čebéla crimson clover ^ inkarnátka cristallization nucleus ^ kristalizacijsko jédro cristallization of honey ^ kristalizácija medú to cristallize ^ kristalizirati cristallized honey ^ kristalizirani méd cross bar ^ prečna zapórica cross-bred bee colony ^ križana čebélja družina cross-bred queen ^ križana mática crown anemone ^ vrtna vétrnica crystalloid honey ^ kristálasti méd crystal sugar ^ kristálni sládkor cubital cell ^ kubitálna célica cubital index ^ kubitálni indeks cuckoo bumblebee ^ zajedávski čmrlj curbiculum ^ košek cut comb honey ^ méd s sátjem to cut out a comb ^ izpodrézati sát to cut out cells, filled with eggs ^ izrezováti čebélje célice to cut out honeycomb ^ porézati méd to cut out old, dark combs ^ pomlajeváti sátje (2) cutting out building comb ^ izrezovánje gra-dilnika (1) cutting out drone combs ^ izrezovánje gradil- nika (2), izrezovánje trotovine cutting out last broodcombs ^ izrezovánje zá- dnje zalége cyclop honeybee ^ énoóka čebéla cylinder power press ^ váljčna stiskálnica cylindrical clay beehive ^ glinasti váljasti pánj Cyprian honey bee ^ ciprska čebéla Dadant beehive ^ Dadantov panj Dadant-Blatt beehive ^ Dadant-Blattov panj Dadant-Blatt shallow frame ^ polovični Da- dant-Blattov satnik Dadant hive box ^ Dadantova naklada daily yield of honey ^ dnévni donôs medu Dalmatian honey bee ^ dalmatinska čebéla dance communication of honeybees ^ plésno sporazumévanje dancer bee ^ čebéla plesalka dandelion ^ navadni régrat dandelion honey ^ régratov méd dandelion nectar flow ^ régratova čebélja paša dark comb ^ črni sat dark honey ^ tèmni méd dark queen cell ^ črni matičnik daughter queen ^ matica hči DB-beehive ^ DB-panj DB-half-frame ^ sat polovične mére (2) DB-hive box ^ naklada DB-panja dead brood ^ odmrla zaléga dead nettle ^ mrtva kopriva dead worker bee ^ mrtvica dearth period ^ brezpašno obdobje death head hawk moth ^ smrtoglavec debris ^ drobir debris remover ^ čebéla iznašalka debris remover bee ^ čebéla iznašalka decristallization of honey ^ dekristalizacija medu deep-cell comb ^ sat s podaljšanimi célicami deep comb ^ visôki sat deep combs ^ medéno satje (1) deep frame ^ satnik visôke mére deep hive body ^ visôka naklada to defecate ^ blatiti (2), otrébiti se deformed wings virus ^ virus popačenih če- béljih kril demareeing ^ demariranje Demaree-method ^ demariranje demonstration apiary ^ šolski čebelnjak demountable apiary ^ zložljivi čebelnjak denatured sugar ^ denaturirani sladkor denaturing of honey ^ denaturacija medu dense honey ^ gosti méd dequeened nursing bee colony ^ brezmatični rednik desoxyribonuclein acid ^ dezoksiribonuklein-ska kislina to destroy a colony ^ podréti čebéljo družino (1) 193 to destroy queen cells to destroy queen cells ^ potrgati mštičnike deutonimph ^ devtonímfa dextrine ^ dekstrín diagnostic fumigation ^ diagn0stično dímljenje to die ^ umréti dilatator muscle ^ mišica raztegoválka Dinaric Karst honey bee ^ dinarsko-kraška čebéla diploid drone ^ diploídni trót diploid worker bee ^ diploídna délavka diptera pl. ^ dvókrílec direct queen testing ^ diréktno testiranje mátic disaccharide ^ disaharid disease prevention by means of hive products* ^ ápipreventíva disinclination to swarming ^ nérojívost dispenser ^ hlapilnik dissacharose ^ disaharid division board ^ pregrádna déska dogrose ^ navádni šipek dogwood ^ drén dorsal plate ^ hrbtni okróv double brood chamber beehive ^ dvoják (2) double entrance ^ dvójno žrelo double-frame feeder ^ dvójni sátni pitálnik, dvósátni pitálnik double grafting ^ dvákrátno presájanje ličink, dvójno cépljenje ličink double mesh screen ^ dvójni mrežasti vl0žek double nectar flow ^ dvójno medénje double queen beehive ^ dvómát^ni pánj double strainer ^ dvójno sito double sugar ^ disaharid, dvójni sládkor drained honey ^ méd samotók to draw queen cells ^ potegniti mátičnike drifted bee ^ zaletéla čebéla drifting ^ zaletávanje čebél drinking place ^ napajálnik drone ^ trót drone brood ^ trótovska zaléga, zaléžena tro-tovina drone cell ^ trótovska célica drone colony ^ trótar (2), trótovec drone comb ^ lovilni sát, trotovina, trótovski sát drone comb foundation ^ trótovska sátnica drone congregation area ^ trotovišče drone egg ^ trótovsko jájčece drone larva ^ trótovska ličinka drone laying ^ trótavost drone laying queen ^ mática trótovka drone-laying young worker bee ^ prikrita trótovka drone mother hive ^ trótar (1) drone penis ^ trótovski pénis drone pheromone ^ feromón tróta drone pupa ^ trótovska búba, trótovska žêrka drone rearing colony ^ trótar (1) drone reproduction organ ^ trótovsko spolovilo drone sperm ^ trótovsko séme drone swarm ^ trótovski rôj drone testis ^ trótovski téstis drone trap ^ čebelšrsko sito (2), lovílnik trótov dry feeding ^ súho krmljenje dummy frame ^ ločilna dèska durmast oak ^ gráden dysenteric honeybee ^ grižava čebéla Dzierzon beehive ^ Dzierzonov pánj Dzierzon rule ^ Dzierzonovo diamántno pravilo eared willow ^ rakita early spring forage ^ prèdpáša early spring honeyflow ^ zgódnjepomladán- ska čebélja páša early spring pasture ^ zgódnjepomladánska čebélja páša earwig ^ navádna strigalica East African honey bee ^ vzhodnoáfriška če-béla East African mountain honey bee ^ áfriška gôrska čebéla Eastern honey bee ^ ázijska čebéla eccentric window stop ^ zapàh za ôkence ecdysis ^ levitev ecdysone ^ levitveni hormón ecotype ^ krajévni različek čebél egg ^ jájčece (1, 2) egg cell ^ jájčna célica egg cell plasma ^ jájčna citoplázma egg laying ^ zaléganje egg yolk ^ jájčni rumenják Egyptian honey bee ^ egiptovska čebéla ejaculatory duct ^ štrcálna cévka eke, added from behind ^ zakláda eke, added to AZ-hive from behind ^ AŽ-za-kláda electrical conductivity of honey ^ eléktr^na prevódnost medú electrically driven mixer ^ mešálnik na elék- trični pogôn electric comb knife ^ eléktrični izrezoválnik 194 fanning bee electric syrup mixer ^ električni mešalnik sladkorne raztopine electric uncapping fork ^ električne vilice electric uncapping knife ^ električni nož electric wax extractor ^ električni kuhalnik voščin electric wax melter ^ električni kuhalnik čebeljega voska, električni topilnik voščin electric wire embedder ^ električni zažičeval-nik electronic beehive scale ^ elektronska tehtnica elevated bottom board ^ visoka podnica eleven-frame AZ-beehive ^ enajstsatni AŽ- panj elm ^ brest to emerge ^ izleči se (1, 2, 3), polegati se (1) to emerge inside incubator ^ polegati se (2) emergence ^ izleženje (1, 2, 3) emergency queen ^ zasilna matica emergency queen cell ^ zasilni matičnik emergency queen rearing ^ zasilna vzreja matic emerging ^ izleganje, poleganje emerging brood ^ polegajoča se zalega encaustic painting ^ enkavstika encrustation ^ inkrustacija endocrine gland ^ žleza z notranjim izločanjem to enlarge cells ^ podaljšati celice enthomophilous plant ^ žužkocvetka entomogamous plant ^ žužkocvetka entomology ^ entomologija entrance ^ žrelo (1) entrance feeder ^ Boardmanov pitalnik entrance reducer ^ zapah, žrelna zaporica entrance reducer cleat ^ žrelna letev enzyme ^ encim (1) epidermis ^ povrhnjica epizoothiologic investigation ^ epizootiolo-ška anketa equalizing of honeybee colonies ^ izenačevanje čebeljih družin erlose ^ erloza escape chamber ^ izbežišče esparcet ^ navadna turška detelja established mating hive ^ naseljeni plemenil-nik ethanoic acid ^ ocetna kislina ethereal oil ^ eterično olje etologic property of honeybees ^ etološka lastnost čebel eucalypt ^ evkalípt eucalypt honey ^ evkalíptov méd euodia ^ evódija European alder ^ črna jélsa European foulbrood ^ pohlévna gniloba če- bélje zalége European foulbrood disease ^ lážna gniloba European honey bee ^ témna čebéla European maple aphid ^ jávorjeva ščetmasta ušica European silver-fir ^ béla jélka evaporation plate ^ hlapílna plošča evaporator ^ hlapílnik evaporator for comb-wax ^ párni uparjálnik za voščme evergreen magnolia ^ vélecvétna magnólija excrement ^ iztrébek excrements ^ trébež to excrete undigested food particles* ^ blátiti (1) exocrine gland ^ žléza z zunánjim iz^čanjem exoskeleton ^ hitínski oklép to expand the broodnest ^ šíriti gnézdo (2) experiment station ^ poskúsna postája export beehive with seven AZ-frames* ^ ek-spórtni pánj to extend cells ^ podáljšati célice, potegníti célice extended cell ^ podáljšana célica extended-cell comb ^ sát s podáljšanimi céli-cami extension to the AZ-hive's honey chamber, attached from behind* ^ medíščna zakláda external mite ^ zunánja pršíca extra body of a hive ^ prikláda to extract beeswax ^ čístiti čebélji vósek, kuhati čebélji vósek extracted comb ^ iztočeni sát extracted combs ^ medéno sátje (2) extracted honey ^ točeni méd to extract honey ^ iztočfti méd, točíti méd extracting room ^ te^Anica extrafloral nektary ^ ízvencvétni medovnik to exude (wax scales) ^ potíti faeces ^ iztrébek failing queen ^ jálova mática false acacia ^ robínija to fan ^ prašfti se (1), prezračeváti (1) fanning ^ praššnje (1), prezračevánje (1), zí- banje zádka fanning bee ^ čebéla prezračeválka, prašéča se čebéla, stresajóča čebéla 195 Farrar beehive Farrar beehive ^ Fárrarjev pánj Farrar frame ^ Fárrarjev sátnik Farrar hive box ^ Fárrarjeva nakláda fatty acid ^ maščobna kislina feature of a plant to provide nectar or honey- dew* ^ medovitost to feed additionally ^ dokrmiti čebéle to feed bees ^ krmiti čebéle feed dispenser with feeding speed control* ^ pitálnik z nadzorováno hitróstjo odvzéma kláje feeder ^ pitálnik feed honey ^ krmilni méd to feed honey ^ pokládati méd feeding ^ krmljenje čebél feeding ahead ^ krmljenje na zalógo feeding dry sugar ^ krmljenje s súhim slad-kórjem feeding on top of the inner cover ^ krmljenje na vmésni pokrov feeding trough ^ klájno koritce, krmilno korito feed pail ^ krmilno védro, vedrica feed pump ^ krmilna č^lka femur ^ stégno feral bee colony ^ divja čebélja družina ferment ^ encim (2), fermént fermentation ^ fermentácija fermentation of honey ^ vrénje medú fermentation vent ^ kipélna véha fermented honey ^ fermentirani méd, skisani méd fertilized egg ^ oplojéno čebélje jájčece festooning of bees ^ grúčanje čebél field maple ^ maklén filamentous virus ^ filamentózni virus filled cell ^ zaléžena célica filled queen cell ^ zaléženi mátičnik filtered honey ^ filtrirani méd firethorn ^ navádni ognjéni trn first abdominal segment ^ prvi zádkov obroček first pair of legs ^ prvi pár čebéljih nóg five-frame beehive ^ pétsátni pánj fixed combs ^ népremteno sátje fixed combs hive ^ pánj z népremfónim sátjem flagellate ^ bičkar flagellum ^ bič flatbed truck, transformed into a migratory apiary* ^ prevózni čebelnják (2) flight ^ izlét (1) flight distance ^ prelétna razdálja flight hole ^ izletno žrelo flight muscle ^ krilna mišica flower and forest honey ^ cvetlično-gozdni med flower forage ^ cvetlična čebelja paša flower honey ^ cvetlični med flowering plant ^ cvetnica flowering quince ^ japonska kutina Flumethrin ^ flumetrin Fluvalinat ^ fluvalinat to fly around ^ obletavati to fly in ^ vletavati flying day ^ izletni dan flying out ^ izletavanje flying season ^ izletno obdobje flying side of the apiary ^ izletna stran čebelnjaka to fly out ^ izletavati Folbex ^ folbeks fold ^ žleb follower bee ^ čebela sledilka foot ^ stopalo footprint pheromone ^ feromon stopalne žleze forage area ^ pasišče forage fee ^ pašarina forage flight ^ pašni izlet forager ^ pašna čebela forager bee ^ pašna čebela foraging area ^ pašni okoliš foraging bee ^ pašna čebela foraging instinct ^ nabiralni nagon foraging season ^ pašna sezona foraging zeal ^ nabiralna vnema foramen ^ zatilna odprtina forced swarm ^ prisiljeni roj foregut ^ prednje črevo forest bee colony ^ gozdna čebelja družina (1) forest beekeeper ^ gozdni čebelar forest beekeeping ^ gozdno čebelarjenje forest honeydew flow ^ gozdna čebelja paša fore wing of the honeybee ^ sprednje čebelje krilo fore wings ^ prvi par čebeljih kril formaldehyde ^ formaldehid formic acid ^ mravljinčna kislina forming nucleus colonies ^ narejanje čebeljih družin four-frame beehive ^ štirisatni panj four-frame extractor ^ štirisatno točilo four frame mating hive ^ štirisatni plemenilnik 196 gregarine frame bar ^ satna letvica frame-building rack ^ stojalo za zbijanje satnikov frame ear ^ ušesce na satniku frame extractor basket ^ koš (2) frame feeder ^ satni pitalnik frame holder ^ kozica frame puller ^ satne klešče frame scraper ^ strgalo frame spacer ^ ravnalnik satov frame spacing ^ razstojišče (1) frame tongs ^ čebelarske klešče frame wire tightener ^ napenjalec žice Frančič feeder ^ Frančičev pitalnik to freeze-dry ^ liofilizirati French grass ^ navadna turška detelja Friulian honey bee ^ furlanska čebela frontal gynandromorph ^ frontalni dvospolnik front beehive panel ^ pročelje panja, sprednja panjska končnica fructose ^ fruktoza fruit sugar ^ sadni sladkor fruit trees ^ sadno drevje full-depth hive body ^ visoka naklada full width entrance with small opening in the entrance reducer* ^ ameriško žrelo fumes ^ dim (2) fumigant strip ^ dimni listič to fumigate ^ dimiti (2), pliniti (2), zadimiti (3), zapliniti (2) fumigation ^ dimljenje (2), zamegljevanje fumigation strip ^ dimni listič fundatrix ^ zarodnica funeral cypress ^ prava cipresa fungicide ^ fungicid FV-beehive ^ FV-panj galactose ^ galaktoza galea ^ kosir ganglion ^ ganglij gas mask ^ zaščitna maska gastrointestinal insecticid ^ želodčni insekti-cid Gašperin queen cage ^ Gašperinova matičnica to gather honey ^ nabirati med to gather pollen by means of pollen trap ^ osmukavati Gaucho ^ gavčo gean ^ češnja gentleness ^ mirnost čebel gentleness of honey bees ^ krotkost čebel geographical origin of honey ^ geografsko poreklo medu geranium ^ krvom0čnica germarium ^ germárij Gerstung beehive ^ Gérstungov pánj to get used to new entrance location* ^ vletéti se (1) giant honey bee ^ o^ška čebéla giant Hymalayan honey bee ^ himalájska or- jáška čebéla giant willow aphid ^ vélika vrbova ušica gift bag for honey jar ^ nosilka za méd gingerbread ^ léct to give off moisture ^ močiti (1) Glavar beehive ^ Glavárjev pánj glosa ^ jeziček gluconic acid ^ glukónska kislina glucose ^ glukóza glucose oxidase ^ glukóza oksidáza goat willow ^ iva gold bee ^ zláta čebéla golden-rain tree ^ látnati mehúrnik goldenrod ^ zláta rózga good beekeeping practice ^ dobra čebe^rska práksa goose feather ^ gósje peró Gorenjska beehive ^ gorénjski pánj Gorenjska mating hive ^ gorénjski plemenil-nik graded honey ^ sórtni méd to graft a larva ^ vcepiti ličinko to graft a queen cell ^ vcepiti mát^nik grafted larva ^ precépljena ličinka grafted queen cell cup ^ cépljeni mátičnik grafting in queen cups ^ presájanje ličink na čépke grafting needle ^ cepilna igla to graft larvae ^ cepiti ličinke Grajš beehive ^ G-pánj, Grájšev pánj grandmother ^ bábica granulated honey ^ zrnati méd granulosa cell ^ folikulárna célica grape sugar ^ grózdni sládkor grape vine ^ vinska trta grass ^ tráva greater wax moth ^ vélika voščéna véšča great-grandmother ^ prábábica Greek honey bee ^ grška čebéla green fly ^ listna ušica green striped fir aphid ^ zeléna hojéva ušica green striped spruce aphid ^ zelénoprógasta smrékova ušica green woodpecker ^ zeléna žolna gregarine ^ gregarina 197 grey honey bee grey honey bee ^ siva čebéla Grom beehive ^ Gromov AŽ-panj to groom each other ^ čistiti se (1), obirati se grooming bee ^ čebéla obiralka grooming instinct ^ čistilni nagôn grooming invitation dancer bee ^ čebéla čistilna plesalka to groom oneself ^ očistiti se (1) gross weight honey ^ kosmati méd guard bee ^ čebéla stražarka gum hive ^ koritasti panj, votlak gynandromorph ^ dvospôlna čebéla gynandromorph bee ^ dvospôlna čebéla haemocyte ^ hemocit haemolimph ^ hemolimfa hair ^ dlačica hair sensilla ^ tipalna dlačica half AZ-dimension ^ polovična AŽ-méra halfcomb ^ polovični sat half-frame ^ sat polovične mére (1) half-sister ^ matica pôlsêstra, pôlsêstra halva ^ halva hand-operated driving gear ^ r0čno gonilo hanging frame ^ viséči sat, viséči satnik Hannemann queen excluder ^ Hannemannova matična rešêtka Hannemann-type of queen excluder ^ Hannemannova matična rešêtka haploid drone ^ haploidni trot to hatch ^ izléči se (1, 2, 3) hatching ^ izléganje (1, 2, 3) hawker's basket ^ krošnja hazel ^ léska heather ^ jesénska vrésa heather honey ^ résin méd, vrésov méd heavy sugar syrup ^ gosta sladkorna raztopina, sladkorni sirup hedgehog ^ jéž (1) Hemovar ^ hemovar herbicide ^ herbicid heritability ^ heritabilitéta heritability index ^ heritabilitétni indeks hermaphrodite ^ dvospôlnik heterosis ^ heteroza heterozygote ^ heterozigot hexagonal cell ^ šesterostrana célica to hibernate ^ hibernirati high swarming tendency ^ rojivost high-yield queen ^ medarica (2) Himalayan honey bee ^ himalajska čebéla hind gut ^ zadnje črevo hind wing of the honeybee ^ zadnje čebélje krilo hind wings ^ drugi par čebéljih kril hinge ^ sklépna spona hipbone ^ k0lček hive ^ panj (1) to hive a swarm ^ ogrébati rôj, ogrêbsti rôj hive bee ^ medonôsna čebéla, panjska če-béla hive body ^ panjska etaža hive body, placed under the brood chamber* ^ podstavljena naklada hive bottom board ^ dnô panja hive box ^ naklada, panjska etaža hive box, added from the top* ^ nadklada hived swarm ^ ogrebêni rôj, vsajêni rôj hive entrance ^ izlétno žrelo hive floor board ^ dnô panja hive inspection sheet ^ panjski list hive management from behind ^ upravljanje od zadaj hive management from the top ^ upravljanje od zgôraj hive managing from behind ^ opravljanje od zadaj hive managing from the top ^ opravljanje od zgôraj hive of bees on frames of comb ^ čebéle na satju hive product ^ čebélji pridélek, čebélji proizvôd hive scraper ^ čebelarski nôž, strgalo hive screen feeder ^ ôkenski pitalnik hive tool ^ čebelarsko dléto Hoffman frame ^ Hoffmanov satnik hogweed ^ déžen homozygote ^ homozigot honey ^ méd honey ale ^ medéno pivo honey and pollen comb on the margin of the broodnest* ^ krôvni sat honey bag ^ médna g0lša honey bee ^ čebéla (2), medonôsna čebéla, prava čebéla honeybee brood ^ čebélja zaléga honeybee brood nest ^ čebélje gnézdo (1) honeybee cluster ^ čebélja gruča honeybee colony ^ čebélja družina honeybee comb ^ sat (2) honeybee comb cell ^ čebélja célica honeybee dance ^ čebélji plés honeybee dysentery ^ grižavost čebél 198 honey extractor honeybee egg ^ čebelje jajčece honeybee feed ^ čebelja hrana honeybee forage ^ čebelja paša (2) honeybee forage without gathering of pollen ^ brezpelodna čebelja paša honeybee foraging zeal ^ čebelja marljivost honeybee forehead ^ čebelje čelo honey bee from Herzegovina* ^ hercegovska čebela honeybee gland ^ čebelja žleza honeybee grooming behaviour ^ čistilno vedenje čebel honeybee head ^ čebelja glava honeybee heart ^ čebelje srce honeybee industriousness ^ čebelja marljivost honeybee larva ^ čebelja ličinka, čebelja žerka honeybee leg ^ čebelja noga honeybee paralysis ^ čebelja paraliza honeybee pest ^ čebelji škodljivec honeybee proboscis ^ čebelji rilček honeybee pupa ^ čebelja buba honeybee race ^ čebelja rasa honeybee robbing ^ čebelji rop honeybee scent perception ^ čebelji voh honeybee sense of sight ^ čebelji vid honeybee, sick with dysentery* ^ grižava čebela honeybee species ^ čebelja vrsta honeybee sting ^ čebelji pik (1, 2) honeybee stinger ^ čebelje želo honeybee tracheal mite ^ pršica (2) honeybee virus X ^ čebelji virus X honeybee virus Y ^ čebelji virus Y honeybee wing ^ čebelje krilo honey bee with lifespan below average* ^ kratkoživa čebela (2) honey bee with long overhair ^ dolgodlaka čebela honey bee with long proboscis ^ dolgorilčna čebela honeybee with one or more yellowish abdomen bands* ^ pasanka honey bottling and packing room ^ polnilnica honey bound broodnest ^ skrčena zalega honey brandy ^ medeno žganje (1) honey chamber ^ medišče honey chamber box ^ mediščna kaseta honey chamber eke ^ mediščna kaseta honey chamber entrance ^ mediščno žrelo honey chamber in cold way ^ medišče na hladno stavbo honey chamber in warm way ^ medišče na toplo stavbo honey chamber window screen ^ mediščno okence honey colour ^ medena barva honeycomb ^ medeni sat (1), mediščni sat honeycomb full of honey ^ polni sat honeycomb-pollen ^ ostrganec honeycombs ^ medeno satje (1) honey countervalue ^ medna vrednost honey countervalue of comb, drawn by a bee colony* ^ medna vrednost zgrajenega satja honey countervalue of comb, drawn by a bee colony in the building frame* ^ medna vrednost satja v gradilniku honey countervalue of the bees, taken away from a bee colony* ^ medna vrednost odvzetih čebel honey countervalue of the brood, taken away from a bee colony* ^ medna vrednost odvzete zalege honey crop ^ donos medu honey cup ^ medni lonček honey dealer ^ medar (2) honeydew ^ gozdna mana, mana honeydew collecting ^ čebelja paša (2) honeydew flow ^ čebelja paša (1), gozdno medenje, manina čebelja paša, medenje (2) honeydew-flower-honey ^ gozdno-cvetlični med honeydew flow forecasting service ^ progno- stična služba honeydew flow observation post ^ gozdna opazovalnica honeydew flow observer ^ opazovalec gozdnega medenja honeydew flow on spruce ^ medenje na smreki honeydew from cicada ^ škržatova mana honeydew from deciduous trees ^ gozdna listna mana honeydew honey ^ gozdni med honeydew producer ^ povzročitelj gozdnega medenja honeydew secretion rate ^ izdatnost medenja, medenje honeydew testing plate ^ lovilna plošča honey drink ^ medeni napitek honey extractor ^ točilo 199 honey filling machine honey filling machine ^ polnilna napráva honey flow ^ čebélja páša (1) honey flow period ^ pášno obdóbje honey from berry-bearing shrubs ^ jágodičev méd honey from scale insects ^ lekánijski méd honey inspection ^ pregledovánje medú honey inspector ^ preglédnik medú honey liqueur ^ medéni likér honey locust ^ gledičevka honey melting chamber ^ topílna kómora honey merchant ^ medár (2) honey mixer ^ mešálnik za méd honey pail ^ skladiščna posóda za méd honey pastry ^ medéni krúhek, medenják (1), medéno pecivo honey pastry baker ^ medičar (1) honey pasture ^ medonosna čebélja páša honey-pollen comb ^ médno-obnóžinski sát honey production trait of a bee colony ^ proi- zvódna lastnóst čebél honey pump ^ črpálka za méd honey punch ^ jéž (2) honey retailer ^ polnilec honey ripening ^ zorénje medú honey room ^ točilnica honey sac ^ médna golša honey spade ^ lopática za méd honey sparkling wine ^ medéna penina honey stomach ^ médna golša honey stopper ^ zaklópnica (1) honey stores ^ medéna zalóga honey strainer ^ cedilo za méd, čebe^rsko sito (1) honey-sugar candy ^ medéno-sladkórna po- gáča, medéno-sladkórno testó honey-sugar syrup ^ medéno-sladkórna raztopina honey super ^ mediščna nakláda, médna na-kláda honey syrup ^ medéna raztopina honey tap ^ odt0čna pipa honey vinegar ^ medéni kis honey yield ^ béra (2), donós medú honey yield per year ^ létni donós medú horn ^ rožiček pénisa hornbeam ^ gáber hornet ^ srššn horse chestnut ^ divji kostanj hot wax painting ^ enkávstika house bee ^ mladica, pánjska čebéla house spider ^ hišni pájek howthorn ^ glog Huber beehive ^ Huberjev panj to hum ^ brenčati hunger swarm ^ roj lakotnik hybridized bee colony ^ križana čebelja družina hydrogen peroxide ^ vodikov peroksid hydroximethilfurfural ^ hidroksimetilfurfural hygienic instinct ^ čistilni nagon hygroscopicity of honey ^ higroskopnost medu hymenopteran ^ kožekrilec hypodermis ^ hitinasta pokožnica hypopharinx ^ golt hypopharyngeal gland ^ krmilna žleza Iberian honey bee ^ iberska čebela identification number of apiary ^ identifikacijska številka čebelnjaka imago ^ imago Imidacloprid ^ imidakloprid immersion heater ^ potopni grelec impulse ^ nagon inbreeding ^ inbriding inbreeding depression of honeybees ^ depresija čebel inbreed queen ^ inbridna matica incomplete metamorphosis ^ nepopolna preobrazba incrustation ^ inkrustacija incubator queen cage ^ valilna matičnica Indian bean tree ^ navadni cigarar Indian honey bee ^ indijska čebela Indian meal moth ^ pelodna vešča indigo-bush ^ amorfa infectious disease ^ kužna bolezen, nalezljiva bolezen inner cover ^ notranji pokrov (1, 2), strop panja inner dimension of the frame ^ svetla mera satnika inner frame dimension ^ notranja mera satni-ka insect ^ žuželka insecticide ^ insekticid to inseminate ^ opraševati (2), oprašiti (2), osemeniti (1, 2) to inseminate artificially ^ osemeniti (3), umetno osemeniti (1, 2) inseminated queen ^ osemenjena matica insemination ^ oprašitev (2), osemenjevanje (1, 2) insemination device ^ inseminacijski aparat insemination syringe ^ inseminacijska igla 200 larch bark-sucking aphid instinct ^ nagón instrumental insemination ^ osemenjevánje (3) introduction cage ^ dodajálna máticnica introduction of caged queens ^ dodájanje mátic v máticnici inversion of carbohydrates ^ invérzija ogljikovih hidrátov invertase ^ invertáza invertion ^ invertiranje invert sugar ^ invértni sládkor invert sugar content ^ vsébnost invértnega sladkórja invert sugar syrup ^ invertirana sladkórna raztopina irregularly occurring nectar flow or honeydew flow ^ obcásna cebélja pá§a isomaltose ^ isomaltóza Italian cypress ^ práva ciprésa Italian honey bee ^ italijánska cebéla ivy ^ brálján ivy honey ^ bréljánov méd Janša beehive ^ Jánáev pánj Janša Medal ^ odlikovánje Antóna Jánáe Janša's beekeeping system ^ Jánáev pánjski sistém Japanese honey bee ^ japónska cebéla Japanese pagoda tree ^ japónska sofóra Javanese honey bee ^ javánska cebéla Johnston's organ ^ Johnstonov orgán, vohál- na jámica juniper ^ navádni brin juniper honeydew ^ brinjeva mána juvenile hormone ^ juvenilni hormón Karst-type apiary ^ kraški tip cebelnjáka Karst-type honey bee ^ kráška cebéla to keep bees ^ cebeláriti keeping bees ^ cebelárjenje keeping bees by adding ekes from behind ^ zakládno cebelárjenje keeping bees for honey harvest ^ cebelárjenje na méd keeping bees for pollen harvest ^ cebelárjenje na cvétni práh keeping bees in beehives ^ pánjsko cebelárjenje keeping bees in bee yards ^ stojišcno cebelárjenje keeping bees in box hives ^ nakládno cebelárjenje keeping bees in large-volume beehives ^ véli-koprostorninsko cebelárjenje keeping bees in leaf hives ^ listovni panjski sistem (2) keeping bees in pavilion-type beehives ^ pa- viljonsko čebelarjenje keeping bees using queen excluder ^ čebelarjenje z uporabo matične rešetke keeping bees without use of queen excluder ^ čebelarjenje brez uporabe matične rešetke kidney vetch ^ ranjak killing off of honeybees ^ pomor čebel king orange ^ mandarinovec king orange tree ^ mandarinovec Kirar beehive ^ Kirarjev panj Kirar frame ^ Kirarjev satnik Kirar honey chamber frame ^ Kirarjev satnik Kirar shallow frame ^ Kirarjev satnik knapweed ^ glavinec knife for cutting out combs ^ nož za izpodre-zovanje Koplan beehive ^ Koplanov panj Koschevnikov gland ^ Koževnikova žleza Koschevnikov's gland ^ Koževnikova žleza Kozinc beehive ^ Kozinčev panj kranjič (traditional Carniolan beehive) ^ kranjič kranjič-type beehive, converted to a movable bar hive* ^ dzierzonirani kranjič kranjič with movable frames* ^ kranjski družbeni panj Kuntzsch beehive ^ Kuntzschev panj labellum ^ lizalo, žlička labial palp ^ tipalčica labial plate ^ podbradek labium ^ spodnja ustna labrum ^ zgornja ustna lactic acid ^ mlečna kislina lactic-acid fermentation ^ mlečnokislinsko vrenje lactose ^ laktoza lancet ^ bodalce (1) Langstroth frame dimension ^ Langstrothova mera satnika Langstroth hive system ^ Langstrothov panj-ski sistem Langstroth-Root beehive ^ Langstroth-Roo-tov panj Langstroth-Root frame ^ Langstroth-Rootov satnik larch ^ macesen larch aphid ^ lisasta macesnova ušica larch bark-sucking aphid ^ sivorjava macesnova ušica 201 larch honey larch honey ^ macesnov med larch honeydew flow ^ macesnova čebelja paša, macesnova mana larch limb aphid ^ velika macesnova ušica large earth bumblebee ^ zemeljski čmrlj large fir bark aphid ^ velika rjava hojeva ušica large-flower magnolia ^ velecvetna magnolija large-leaved lime ^ navadna lipa large pine aphid ^ velika rjava borova ušica large-scale beekeeper ^ velečebelar large-scale beekeeping ^ velečebelarstvo large-size Kirar beehive ^ veliki Kirarjev panj large spruce bark aphid ^ velika črna smrekova ušica large-volume beehive ^ velikoprostorninski panj large-volume stack beehive ^ velikoprostorninski skladovnični panj larva ^ ličinka (1, 2), žerka (1, 2) lateral plate ^ plevrit late summer honey flow ^ poznopoletna čebelja paša lavender honey ^ sivkov med to lay an egg ^ zaleči jajčece to lay eggs ^ leči jajčeca, zalegati laying worker ^ čebela trotovka leaf cutter ^ krojačica leaf-cutting bee ^ krojačica leaf hive ^ listovni panj leaf hive system ^ listovni panjski sistem (1) leaf louse ^ listna ušica leaf-tree honeydew ^ mana listavcev lemon ^ limonovec lemon balm ^ navadna melisa lemon-blossom honey ^ limonov med lesser wax moth ^ mala voščena vešča level of congestion ^ živalnost čebelje družine light-exposed beehive ^ osvetljeni panj light syrup ^ redka sladkorna raztopina linden ^ lipovec (1) linden honey ^ lipov med linden honeydew ^ lipova mana linden honey flow ^ lipova čebelja paša line breeding ^ linijska vzreja matic ling ^ jesenska vresa Lipičnik expansion box ^ Lipičnikova zaklada lipides ^ lipidi lipids ^ lipidi lipins ^ lipidi lipoids ^ lipidi liquid honey ^ tekoči med listening device for beehives ^ slušalo za panje liverleaf ^ navadni jetrnik log gum ^ klada, koritasti panj, votlak long beehive ^ položni panj long-lived bee ^ dolgoživa čebela (1) long-lived honeybee ^ jesenska čebela low bottom board ^ nizka podnica lower alighting board ^ spodnja brada lower brood chamber ^ spodnje plodišče lower entrance ^ spodnje žrelo lower lip ^ spodnja ustna LR-beehive ^ LR-panj LR-box ^ LR-naklada LR-comb ^ LR-sat LR-frame ^ LR-satnik LR-half-frame ^ sat polovične mere (2) LR-hive consisting of shallow hive boxes* ^ nizkonakladni LR-panj LR-shallow frame ^ polovični LR-satnik LR-shallow super ^ polovična LR-naklada lucerne ^ lucerna lungwort ^ pljučnik to lyophilize ^ liofilizirati Macedonian honey bee ^ makedonska čebela Madagasy honey bee ^ madagaskarska čebela magnifying glass ^ povečevalno steklo main entrance ^ glavno žrelo main honey flow ^ glavna čebelja paša main spring honey flow ^ glavna spomladanska čebelja paša maize ^ koruza major nectar source ^ glavni vir medenja to make an artificial swarm ^ izrojiti (2) making up nucleus colonies ^ narejanje čebeljih družin male bee ^ trot mallow ^ slezenovec malpighian tubule ^ Malpighijeva cevka Maltese honey bee ^ malteška čebela maltose ^ maltoza maltotriose ^ maltotrioza malt sugar ^ sladni sladkor mandible ^ sprednja čeljust mandible of honeybee ^ čebelja čeljust mandibular gland ^ čeljustna žleza manna ash ^ mali jesen manual sprinkler ^ ročna dozirna brizga 202 mustard maple ^ jávor maple honeydew ^ jávorjeva mána marjoram ^ majarón marking of apiaries ^ oznacevánje cebel-njákov marsh-mellow ^ navádni sléz mason bee ^ cebéla zidárka massive robbery ^ mnózicni cebélji róp master beekeeper ^ cebelárski mójster (3) to mate ^ opraseváti se (2), prasíti se (2), sprasíti se (1) mated queen ^ opraséna mática, spraséna mática mating ^ oprasevánje (3), parítev (2), párje- nje (2), práha, prasénje (2) mating flight ^ parítveni izlét, prasílni izlét mating hive ^ plemenílnik, prasílcek (1) mating sign ^ svátbeno známenje maxi-AZ-beehive ^ máksi AZ-pánj maxilla ^ srédnja celjúst may ^ glóg May sickness ^ májska bolézen May there be a good honey flow! (Slovenian beekeepers' greeting)* ^ Naj medí! mead ^ medica mead brandy ^ medéno zgánje (1) meadow bee pasture ^ trávniska cebélja pása meadow clary ^ trávniska kadúlja meadowsweet ^ bréstovolístni oslad measuring frame ^ merílni sátnik medical bottle ^ medicinska steklenica Mehring-type of comb foundation ^ Mehrin- gova sátnica melanin ^ melanin melanosis ^ melanóza melecitose ^ melecitóza melecitose honey ^ melecitózni méd melecitose honeydew flow ^ melecitózno medénje melecitose honey flow ^ melecitózna cebélja pása melilot ^ medéna dételja to melt wax ^ talíti cebélji vósek mesh screen put in front of the entrance* ^ lésica mesothorax ^ drúgi oprsni obrócek, sredoprs-je metathorax ^ zaprsje methanol ^ metanól middle legs ^ drúgi pár cebéljih nóg middle size Kirar beehive ^ srédnji Kirarjev pánj midland-type apiary ^ celinski tip čebelnjška midlegs ^ drúgi pár čebéljih nóg migratory apiary ^ pššni čebelnjšk, prevózni čebelnjšk (1) migratory beekeeper ^ čebelšr prevaževšlec migratory beekeeping ^ čebelšrjenje s pre- všžanjem milk acid ^ mléčna kislina milk sugar ^ mléčni sládkor milk-sugar syrup ^ mléčno-sladkórna raztopina Miller hive top feeder ^ Míllerjev pitálnik Miller method of queen rearing ^ Millerjeva metóda vzréje mátic Miller-type queen cage ^ Millerjeva dodajálna mátičnica mint ^ méta mint honey ^ métov méd mistletoe ^ béla oméla monofloral honey ^ sórtni méd monosaccharide ^ mónosaharid morbid drone laying ^ bolézenska trótavost morphologic characteristic of honeybees ^ morfol0ška značilnost čebél mortality of honeybee colonies ^ smrtnost če- béljih družin motor drive ^ motórno gonilo mould ^ plésen moulded combs ^ plesnivo sátje moult ^ levitev to moult ^ leviti se moulting hormone ^ levitveni hormón mountain flower honey ^ planinski cvetlični méd mountain honey ^ gorski méd mouse ^ miš mouth cavity ^ ústna votlina mouthparts ^ grizálo, ústni aparát movable comb ^ premični sát movable extension to a beehive ^ premični pánjski dodátek movable hive unit ^ premična pánjska enota mucous gland ^ slúzna žléza multi-body beehive ^ véčnakládni pánj multi-chamber clarifying plant (facility) ^ prekátni čistilnik multi-queen operation ^ véčmátično čebe^r-jenje multi-sided beehouse ^ véčstránski čebelnják mummified larva ^ mumificirana ličinka to mummify ^ mumificirati mustard ^ gorčica, gorjúšica 203 Nasonov gland pheromone Nasonov gland pheromone ^ feromón Na- sónove žteze Nasonov pheromone ^ feromón Nasónove žléze Nasonov's organ ^ Nasónova žléza Nassanoff 's gland ^ Nasónova žléza Nassanov gland secretion ^ feromón Nasónove ž^ze natron lye ^ nátrijev lúg natural comb ^ gradílni sát natural comb building ^ prosta grádnja sátja natural honey ^ narávni méd natural swarm ^ narávni rój nectar ^ medičina, néktar nectar collecting ^ čebélja páša (2) nectar flow ^ čebélja páša (1), medénje (1), medičinska čebélja páša nectar flow on fruit trees ^ čebélja páša na sádnem drévju nectariferous tree species ^ medonosna dre- vésna vrsta nectarine ^ bréskev nectar plant ^ medovita rastlina nectar-pollen pasture ^ néktarno-pelódna če-bélja páša nectar secreting plant ^ medéča rastlina (2) nectar secretion ^ medénje (1) nectar secretion rate ^ izdátnost medénja nectary ^ cvétni medovnik, medovnik Neiser beehive ^ Neiserjev pánj neotenin ^ juvenilni hormón nerve-knot ^ gánglij nesting site ^ gnezdišče nine-frame AZ-beehive ^ devétsátni AÉ-pánj nine-frame beehive ^ devétsátni pánj non-foraging period ^ brezpášno obdóbje Norway maple ^ ostrolistni jávor Norway spruce ^ navádna smréka Nosemac ^ nosemák nosema disease ^ nosemávost nosema spore ^ noséma (1) Nubian honey bee ^ jémenska čebéla nucleus ^ prašilček (1) nucleus colony ^ narejénec, prašilček (2), stárter (2) nuptial flight ^ paritveni izlét nurse bee ^ čebéla dojilja, čebéla krmilka nurse colony ^ rednik nutritive cell ^ hranilna célica nylon conical strainer ^ nájlonski kónični filter oak ^ hrást oak blight ^ črnobleščeča hrastova ušica oak honey ^ hrastov med oak honeydew ^ hrastova mana oak honeydew flow ^ hrastovo medenje oak soft scale ^ rdečkasti hrastov kapar observation beehive ^ opazovalni panj odor sensing organ ^ organ za voh oesophagus ^ požiralnik offspring testing of queens ^ progeno testiranje matic oil beetle ^ travnica, triungulina old, dark combs ^ črno satje old queen ^ stara matica (1, 2) old wifes' mill ^ babji mlin oligosaccharide ^ oligosaharid olive willow ^ siva vrba one third frame* ^ enotretjinski satlč one year old queen ^ enoletna matica open robbery ^ odkriti čebelji rop orange ^ pomarančevec (1) orange blossom honey ^ pomarančni med orchid bee ^ zlata čebela oregano ^ navadna dobra misel oregon grape ^ navadna mahonija organic acid ^ organska kislina organ of touch ^ organ za tip organoleptic appraisal of honey ^ organolep- tična ocena medu organoleptic property of honey ^ organolep- tična lastnost medu orientation flight ^ orientacijski izlet (2, 3), orientacijski polet (2, 3) orphan bee colony ^ osirotela čebelja družina outer cover of a beehive ^ streha panja outer dimensions of a frame ^ zunanja mera satnika ovarian atrophy ^ atrofija jajčnikov ovarian tubule ^ jajčna cevka ovariole ^ jajčna cevka ovarium ^ jajčnik (2) ovary ^ jajčnik (1) overcrowded bee colony ^ preživalna čebelja družina overheated brood ^ pregreta zalega overheated honey ^ pregreti med overpopulated bee colony ^ preživalna čebelja družina to overwinter ^ izzimiti to overwinter bees on dark combs ^ prezimo- vati čebele na temnem satju to overwinter bees on honeycombs ^ prezimo-vati čebele na medu 204 plastic foundation to overwinter bees only on sugar syrup ^ pre- zimovati čebéle na čistem sladkôrju overwintered bee colony ^ izzimljena čebélja družina to overwinter honeybees ^ prezimovati če-béle overwintering conditions ^ prezimovalne raz-mére overwintering of honeybees ^ prezimovanje čebél overwintering site ^ prezimovališče oviduct ^ jajcevôd oxalic acid ^ oksalna kislina package bees ^ pakétne čebéle painted beehive panel ^ poslikana panjska končnica (1) painting on the beehive panels ^ poslikava panjskih končnic palm ^ iva Palteau beehive ^ Palteaujev panj palynology ^ palinologija Pannonian Carniolan honey bee ^ panônska kranjska čebéla pannonian-type apiary ^ panônski tip čebelnjaka panose ^ panôza papillionaceous plant ^ metuljnica paraglossa ^ prijezičnik paralysis during honeydew flow ^ črna bolézen parasite ^ zajedavec parasitic bee ^ čebéla zajedavka parasitic disease ^ zajedavska bolézen parent bee colony ^ izrojêna čebélja družina, materna čebélja družina parent colony ^ izrojênec parthenogenesis ^ deviška rôdnost parthenogenesis of drones ^ deviško porajanje trôtov partial reversal ^ délno prestavljanje satov patchwork leaf-cutting bee ^ krojačica pavilion-type beehive ^ paviljônski panj Pavletič queen cage ^ Pavlétičeva matičnica Pavlin beehive ^ Pavlinov panj peach ^ bréskev pear ^ hruška pedicell ^ držalce Pellet method ^ Pellétova metôda penis ^ trôtovsko spolovilo penis bulb ^ trôtova čebulica pennyroyal ^ polaj pentose ^ pentôza perfoliate honeysuckle ^ kovačnik performance characteristic ^ gospodarska lastnost čebel performance station ^ testna postaja performer of regulations for using foraging areas ^ izvajalec pašnega reda performing waggle dance ^ osmičenje to perform round dance ^ krožiti to perform waggle dance ^ osmičiti periodic bee pasture ^ periodična čebelja paša perished bee colony ^ odmrla čebelja družina Perizin ^ perizin permanent drone laying ^ trajna trotavost permanently-placed apiary ^ stalni čebelnjak Persian honey bee ^ perzijska čebela person in charge of apiary marking ^ označevalec čebelnjakov pesticide ^ pesticid phacelia ^ facelija phacelia honey ^ facelijin med pharyngeal gland ^ goltna žleza pharynx ^ žrelo (2) phenogram of nectar flow ^ fenogram medenja phenological calendar ^ fenološki koledar phenylalanine ^ fenilalanin pheromone ^ feromon pheromone regulation of behaviour ^ fero- monska regulacija vedenja pheromone secreting gland ^ feromonska žleza phloem ^ floem phloem companion cell ^ sitasta cev phototactic method ^ fototaktična metoda phylloxanthin ^ ksantofil phytopharmaceutical agent ^ fitofarmacevtsko sredstvo pigment ^ pigment Pinč beehive ^ kobariški panj, Pinčev panj pine honeydew ^ borova mana piping ^ kvakanje matice (2) piping of queen bee ^ petje matice piping queen ^ matica pevka, prva matica, tu- tajoča matica Pislak side addition ^ Pislakov priklopnik pistil ^ pestič plantain ^ trpotec plant louse ^ rastlinska ušica plant resin ^ rastlinska smola plant sap ^ rastlinski sok plastic foundation ^ umetna satnica 205 play flight play flight ^ orientacijski izlèt (1), orientacijski polèt (1) pleurite ^ plevrit poison duct ^ strupni kanal poisoning of bees ^ zastrupitev čebél poison sack ^ strupni mešiček polen load ^ obnožina pollen ^ cvétni prah (1, 3) pollen analysis ^ pelodna analiza medu pollen basket ^ k0šek pollen candy ^ pelodna pogača pollen comb ^ obnožinski sat pollen drying chamber ^ sušilnik cvétnega prahu pollen flow ^ beljakovinska čebélja paša pollen forage ^ pelodna čebélja paša pollen grain ^ pelodno zrno to pollenize ^ opraševati (1) pollenizer ^ opraševalec, opraševalka pollen pasture ^ obnožinska čebélja paša pollen pellet ^ obnožinska grudica pollen pellets ^ obnožina pollen plant ^ pelodonôsna rastlina pollen press ^ golénsko-stopalni sklèp, sti-skalni sklèp pollen producing tree species ^ pelodovita drevésna vrsta pollen screen ^ osmukalna pl0šča pollen substitute ^ pelodni nadoméstek pollen trap ^ osmukalnik pollen trapping ^ smukanje obnožine pollen trap with ergonomic tubes* ^ osmu- kalnik s tulci to pollinate ^ opraševati (1), oprašiti (1) pollination ^ opraševanje (1, 2), oprašitev (1) pollination station ^ opraševalna postaja pollinator ^ opraševalec, opraševalka to pollinize ^ opraševati (1) pollinizer ^ opraševalec, opraševalka polyose ^ polisaharid polysaccharide ^ polisaharid polysaccharose ^ polisaharid poplar ^ tôpol poplar and birch propolis ^ brézovo-topôlov propolis poplar propolis ^ topôlov propolis poppy ^ màk poppy anemone ^ vrtna vétrnica porch of a beehive ^ veranda Porenta beehive ^ Poréntov panj postmentum ^ podbradek practice of Demaree plan ^ demariranje praetarsus ^ stopalce predisposition to swarming ^ rojivost prementum ^ obradek preoral cavity ^ predustna votlina pre-packed honey ^ predpakirani med to prepare bees for winter ^ zazimiti prepupa ^ predbuba pressed honey ^ stiskani med Preuss method ^ Preussova metoda to prevent swarming ^ preprečevati rojenje pricking awl ^ šilo prime swarm ^ prvi roj (1, 2) prime swarm, headed by virgin queen ^ prvec s pevko prime swarm with old queen ^ roj s starko proboscis measuring device ^ rilčkomer procaryote ^ prokariot proctodeum ^ zadnje črevo to produce honeydew ^ mediti (2) to produce moisture ^ močiti (2) to produce nectar ^ mediti (1) producer and/or seller of honey drinks* ^ me-dičar (2) production and/or selling of drinks, made of honey with addition of alcohol* ^ medičar-stvo (2) production and/or selling of honey pastry* ^ medičarstvo (1) production bee colony ^ gospodarska čebelja družina production queen ^ gospodarska matica, me-darica (2) production trait of honeybees ^ gospodarska lastnost čebel productive bee pasture ^ ekonomska čebelja paša progeny-testing ^ progeno testiranje matic Prokopovič beehive ^ Prokopovičev panj prolin ^ prolin proline ^ prolin propodeum ^ četrti oprsni obroček, priprsje propolis ^ propolis (1), zadelavina propolis tincture ^ propolisova tinktura propolization ^ propolizacija to propolize ^ propolizirati protective mesh of a bee hat ^ zaščitna mreža proteinaceous feed ^ beljakovinska hrana proteinaceous feeding ^ beljakovinsko krmljenje 206 queen marking pen protein feed ^ beljakovinska hrána protein feeding ^ beljakovinsko krmljenje prothorax ^ predprsje, prvi oprsni obr0ček protonymphe ^ protonimfa protozoa ^ práživál protozoon ^ práživál protrector muscle ^ mišica raztegoválka zád-ka proventricular valve ^ zaklópnica (1) proventriculus ^ pršdžel0dec to provide ventilation ^ prezračeváti (2) provisional apiary ^ zasilni čebelnják pseudo double queen system ^ psévdod- vómátični sistém pudding grass ^ poláj punched cell ^ skrájšana čebélja célica pupa ^ búba (1, 2) pupal shell ^ srájčka to pupate ^ zabúbiti se pure beeswax ^ čisti čebélji vósek purebred queen ^ čistopásemska pleménska mática, rásno čista mática, rodovniška máti-ca purebred queen mating station ^ rodovniško vzrejališče purple loosestrife ^ navádna krvénka to put on a swarm ^ povézniti roj pyloric valve ^ pil0rična válvula quacking ^ kvákanje mátice (1) quacking queen ^ kvákarica quarantine ^ kúžni króg bolézni queen ^ mática (2) queen bee ^ mática (1) queen bee, prone to swarming ^ rojiva máti-ca queen bee sting ^ pik mátice queen bee sting organ ^ mát^ni žélni aparát queen breeder ^ vzrejeválec mátic queen breeding ^ vzréja mátic, vzréja mátic iz narávnih mátičnikov queen breeding according to Rauchfuss-method ^ vzréja mátic po Rauchfussovi metódi queen breeding apiary ^ vzréjni čebelnják queen breeding by arched cut of a brood comb ^ vzréja mátic z rézom v lóku queen breeding by cutting comb cells with the youngest larvae* ^ vzréja mátic na réz queen breeding by cutting the brood comb into strips ^ vzréja mátic z razrezovánjem sáta v trakove queen breeding by double grafting of larvae ^ vzréja mátic z dvákrátnim presájanjem ličink queen breeding by grafting of larvae ^ vzreja matic s presajanjem ličink queen breeding comb ^ vzrejni sat queen breeding frame ^ vzrejni satnik queen breeding from natural queen cells ^ vzreja matic iz naravnih matičnikov queen breeding on queen cell cups ^ vzreja matic na čepkih queen breeding station ^ vzrejališče matic queen breeding unit ^ plemenilna enota queen cage ^ matičnica queen catcher ^ lovilec matic, matične klešče queen catching glass ^ lovilec matic queen cell ^ matičnik (1) queen cell cup ^ nastavek matičnika (1) queen cell cup holder ^ čepek queen cell incubation ^ inkubacija matičnikov queen cell incubator ^ inkubator za matičnike, valilni inkubator queen designation number ^ številka označbe matice queen excluder ^ matična rešetka queen introduction ^ dodajanje matic queen introduction according to Kirar ^ dodajanje matic po Kirarju queen introduction by means of alcohol ^ dodajanje matic s pomočjo alkohola queen introduction on combs from a mating hive ^ dodajanje matic na satih iz plemenil-nika queen introduction on open brood comb ^ dodajanje matic na sat queen introduction through the entrance ^ dodajanje matic skozi žrelo (1, 2) queen larva ^ matična ličinka, matična žerka queenless bee colony ^ brezmatična čebelja družina, osirotela čebelja družina queenless beehive ^ brezmatični panj queenlessness ^ brezmatičnost, izguba matice queenless shaken swarm ^ brezmatični ometenec queen line ^ matična linija čebel queen mailing cage ^ razpošiljalna matičnica queen mandibular pheromone ^ feromon čeljustne žleze queen marking ^ barvanje matic, označevanje matice queen marking colour code disc ^ barvna ploščica queen marking pen ^ označevalno pisalo 207 queen marking tube queen marking tube ^ označevšlna cév queen mating apiary ^ plemenišče queen pheromone ^ mštični feromón queen pupa ^ mštična búba queen rearing ^ vzréja mátic queen reference number ^ evidénčna oznáka mátice queen substance ^ mátična snov radial cell ^ radiálna célica radial honey extractor ^ radiálno točilo rape ^ navádna 0grščica rape honey ^ répični méd rape nectar flow ^ répična čebélja páša raphinose ^ rafinóza raspberry ^ malinják raspberry honey ^ malínov méd rastellum ^ résasti glavnik Rauchfuss-type mating hive ^ Rauchfussov plemenilnik rayed tansy ^ vélelístni vratič record-yield colony ^ medár (1), rekordérka record-yield hive ^ rekordér recruited bee ^ čebéla rekrútka rectal gland ^ rektálna žléza rectum ^ blátnik red-backed shrike ^ rjávi srakopér red clover ^ črna dételja red dwarf honey bee ^ pritlikava čebéla refractometer ^ refraktométer registration number of paternal colony ^ rodovniška številka trótarja registration number of the mother ^ rodovniška številka mátere registration number of the queen ^ rodovniška številka mátice regular nectar flow ^ rédna čebélja páša to regurgitate ^ izbljúvati to relieve themselves (bees) ^ otrébiti se relocated bee colony ^ prestávljenec to remove fresh pollen ^ osmúkati se to render wax ^ taliti čebélji vósek to renew the combs ^ pomlajeváti sátje (1) repellent ^ repelént reproduction of a painted beehive panel ^ poslikana pánjska končnica (2) reproductive passage ^ mátičje izvodilo researcher of Janša's life and work* ^ jan-šeslovec restricted brood ^ skrčena zaléga retinula ^ retinálna célica retractor muscle ^ mišica stiskálka zádka to return from orientation flight* ^ vleteti se (2) return run ^ obhodni del plesa to reunite a swarm and the parent bee colony ^ pridružiti roj to reverse brood combs ^ prestavljati sate (1) to reverse combs ^ prestavljati sate (2) reversing of brood frames ^ prestavljanje satov (1) reversing of frames within one or more hive boxes* ^ prestavljanje satov (2) rhododendron ^ sleč ribonuclein acid ^ ribonukleinska kislina ribose ^ riboza rickettsia ^ rikecija Rihar-type honey extractor ^ Riharjevo točilo ripe honey ^ zreli med to ripen ^ dozoreti ripened honey ^ zreli med ripe queen cell ^ zreli matičnik to roar ^ jokati, šumeti to rob ^ ropati robbed bee colony ^ izropana čebelja družina, ropana čebelja družina robber ^ ropar robber bee ^ čebela roparica robbing ^ ropanje robbing colony ^ ropar rosebay willowherb ^ ozkolistno ciprje rosemarry ^ navadni rožmarin rosemarry honey ^ rožmarinov med round dance ^ krožni ples round entrance ^ okroglo žrelo royal jelly ^ matični mleček royal jelly producer ^ mlečkar royal jelly production ^ mlečkanje running multi-queen hives ^ čebelarjenje z več maticami v istem panju running single queen hives ^ čebelarjenje z eno matico running two-queen hives ^ čebelarjenje z dvema maticama runny beeswax ^ tekoči čebelji vosek runny honey ^ tekoči med saccharose ^ saharoza sack brood ^ mešičkasta zalega sage honey ^ žajbljev med sage nectar flow ^ žajbljeva čebelja paša Sahara honey bee ^ saharska čebela sainfoin ^ navadna turška detelja, turška detelja salivary channel ^ slinina nožnica 208 silver lime salivary gland ^ slinska ž^za sap ^ rastlinski sók savory honey ^ šetrájev méd scabious ^ grabljišče scale ^ kápar scale beehive ^ kontrólni pánj (1) scale-bug ^ kápar scale-bug honeydew ^ káparska mána scale insect ^ kápar, lekánija (1) scapus ^ ročnik scattered brood ^ raztrésena zaléga scent gland ^ vonjávna žléza scent perception organ ^ orgán za vóh science-oriented training of honeybees ^ dre- siranje čebél (2) sclerite ^ sklerit sclerotization ^ sklerotizácija Scots pine ^ ^či bór scout bee ^ čebéla iskálka, čebéla izvidnica sculptured beehive ^ figurálni pánj to scum honey ^ posnémati méd scuttle fly ^ múha grbavka sealed brood ^ pokrita zaléga sealed cell ^ pokrita čebélja célica sealed drone brood ^ pokrita trótovska za-léga sealed drone cell ^ pokrita trótovska célica sealed queen cell ^ pokriti mát^nik to seal the cell ^ pokriti célico to secret honeydew ^ mediti (2) to secret nectar ^ mediti (1) section frame ^ satič (2) securing strap ^ kótnik za pánj seed bearing plant ^ cvétnica seed plant ^ cvétnica segment ^ obróček selected bee colony ^ odbrána čebélja družina selected honeybee strain ^ odbráni čebélji ród selected natural queen cell ^ vzréjni mátičnik (2) selected queen cell ^ odbráni mátičnik selection ^ odbira čebél selection index ^ selekcijski indeks selection station ^ selekcijska postája selective breeding ^ selékcija čebél self-turning honey extractor ^ sámoobračálno točilo seminal duct ^ semenovód seminal sac ^ seménska mošnjica seminal vesicle ^ seménski mehúr sense hair ^ čutilna d^čica sense of taste ^ čutilo za okus sense of touch ^ čutilo za tip sense peg ^ čutna pega sense plate ^ čutna ploščica sensillum ^ čutnica sensory assessment of honey ^ senzorična ocena medu, senzorično ocenjevanje medu sensory cell ^ čutnica sensory hair ^ čutilna dlačica septicaemia ^ septikemija sessile oak ^ graden to settle ^ čistiti se (3) to settle down ^ usesti se settled swarm ^ usedeni roj seven-frame AZ-beehive ^ sedemsatni AŽ-panj seven-frame hive ^ sedemsatni panj seventh abdominal segment ^ sedmi zadkov obroček sex allele ^ spolni alel sex dimorphism ^ spolni dimorfizem sex gland ^ spolna žleza to shake a comb ^ otresti sat to shake bees from comb ^ ometati shaken bees ^ ometene čebele, suhe čebele shaken swarm ^ ometenec, vsajeni roj shaker funnel ^ sipalnik to shake the swarm into hives ^ vsaditi roj shaking bees ^ pretresanje čebel shaking bees off comb ^ ometanje čebel shaking swarms into hives ^ vsajanje rojev shallow box ^ polovična naklada shallow comb ^ nizki sat shallow frame ^ nizki satnik shallow hive box ^ nizka naklada shallow honey super ^ polovična mediščna naklada shinbone ^ golen shook swarm ^ ometenec short-haired honey bee ^ kratkodlaka čebela short-lived honey bee ^ kratkoživa čebela (1) shrew ^ rovka Sicilian honey bee ^ sicilska čebela sickle dance ^ prehodni ples side wall of a beehive ^ stranica panja silent robbery ^ tihi čebelji rop silk gland ^ predilna žleza silver fir honey ^ hojev med silver fir honeydew ^ hojeva mana silver fir honeydew flow ^ hojeva čebelja paša silver lime ^ srebrna lipa 209 silver linden silver linden ^ srebrna lipa simple eye ^ pikčasto oko single flower honey ^ sortni med single frame feeder ^ enosatni pitalnik single frame mating hive ^ enosatni plemenil-nik single grafting ^ enkratno cepljenje ličink single queen operation ^ enomatično čebelarjenje sister queen ^ matica sestra, sestra to sit about inactive ^ posedati (1) to sit on combs ^ sedeti to sit under combs ^ podsedati skep ^ koš (1) skep beekeeping ^ čebelarjenje v koših sliding shutter ^ premična loputa sloe ^ črni trn Slovenian beehouse ^ slovenski čebelnjak Slovenian honey ^ slovenski med slow honeybee paralysis ^ počasna čebelja paraliza small alkaline gland ^ mala strupnica small beehive ^ panjič small comb frame ^ satič (1) small hive beetle ^ mali panjski hrošč small honey cakes ^ medenjak (2) small intestine ^ tanko črevo small Kirar beehive ^ mali Kirarjev panj small-leaved lime ^ lipovec (1) small scale beekeeping ^ malo čebelarstvo smoke ^ dim (1) to smoke ^ dimiti (1), zadimiti (1, 2) smoker ^ kadilnik smoker with battery-powered ventilator ^ kadilnik z ventilatorjem smoker with bellows ^ kadilnik na meh to smoke through the top entrance of the inner cover* ^ pokaditi skozi veho smoking ^ dimljenje (1) snowdrop ^ navadni mali zvonček social honeybee ^ družbena čebela soda lye ^ natrijev hidroksid sodium hydroxide ^ natrijev hidroksid to soil with excrements ^ blatiti (2) solar wax extractor ^ sončni topilnik solar wax melter ^ sončni topilnik solitary bee ^ čebela samotarka sour cherry ^ višnja southern magnolia ^ velecvetna magnolija soya flower ^ sojina moka soya meal ^ sojina moka spacing between notches ^ razstojišče (4) spacing insert between brood chamber and honey chamber* ^ distančni vložek Spanish chestnut ^ pravi kostanj spare bee colony ^ rezervna čebelja družina spare beehive ^ rezervni panj spare combs ^ rezervno satje spare queen ^ rezervna matica sparrow ^ vrabec spermatheca ^ semenska mošnjica spermathecal duct ^ semenska odvodnica spermathecal gland ^ žleza semenske mo-šnjice spermatozoon ^ semenčica sperm cell ^ semenčica spider ^ pajek spike lavender ^ prava sivka spine ^ čistilni trn spiracle ^ dihalnica spiral thread of tracheal tube ^ hitinasta spirala spirea ^ medvejka spirit burner ^ špiritni gorilnik spiroplasmosis ^ spiroplazmoza spoon ^ žlička to spray bees ^ škropiti čebele spray bottle ^ razpršilnik to spread the brood nest ^ širiti gnezdo (1) spring apiary site ^ spomladansko stojišče spring bee ^ pomladna čebela spring built-up ^ spomladanski razvoj to spring-cleanse ^ trebiti se spring crocus ^ nunka, pomladanski žafran spring cutting out ^ spomladansko izpodre-zovanje spring feeding ^ spomladansko krmljenje spring honey ^ spomladanski med spring inspektion ^ kontrolni spomladanski pregled spring snowflake ^ pomladanski veliki zvonček spruce bark-sucking aphid ^ sivozelena lisasta smrekova ušica spruce bud scale ^ mali smrekov kapar, veliki smrekov kapar spruce honey ^ smrekov med spruce honeydew ^ smrekova mana spruce honeydew flow ^ smrekova čebelja paša spruce honeydew forage ^ smrekova čebelja paša spruce shoot aphid ^ rdečerjava puhasta smrekova ušica 210 supplemental feeding spruce wooly aphid ^ močno puhasta smrekova ušica spur embedder ^ amerikansko kolesce, kolesce za vtiranje žice stack beehive ^ skladovnični panj stacked up beehive ^ regalni panj stack of beehives ^ skladovnica panjev stag's-horn sumac ^ dlakavi octovec stainless steel double sieve ^ cedilna posoda stamen ^ prašnik standard beehive box ^ standardna naklada starter bee colony ^ starter (1) star thistle ^ glavinec starting new colonies ^ narejanje čebeljih družin to start secreting honeydew ^ zamediti to start secreting nectar ^ zamediti stationary beekeeping ^ čebelarjenje na stalnem mestu to stay dormant during winter ^ hibernirati steam wax melter ^ parni topilnik step by step reversing ^ postopno prestavljanje satov sterile queen ^ jalova matica sternum ^ oprsni okrov stigma ^ brazda stimulative feeding ^ dražilno krmljenje (1, 2) stimulative honey flow ^ razvojna čebelja paša to sting ^ pičiti sting chamber ^ želni aparat (1) stingless bee ^ neželata čebela stingless bees ^ meliponina stingless bee Trigona ^ trigona sting organ ^ želni aparat (1, 2) sting stylet ^ žlebič stipes ^ deblo stirring stick ^ mešalna palica Stojkovič shaker box ^ Stojkovičev sipalnik stomach ^ srednje črevo stomadeum ^ prednje črevo stone brood ^ okamnela zalega (1, 2) to stop fanning ^ sprašiti se (2) storage container ^ odlagalni zaboj strain ^ čebelji rod (2) to strain honey ^ precejati med strawberry ^ jagodnjak strawberry honey ^ jagodov med straw blanket ^ slamarica stretched larva ^ iztegnjena ličinka strigilis ^ glavniček strong bee colony ^ močna čebélja družína stud book ^ izvórna rodovniška knjíga stylet ^ bodálce (2) sub-addition to the hive ^ podkláda sublimation ^ sublimácija (1, 2) sublimator ^ sublimátor sublimer ^ sublimátor suboesophageal ganglion ^ podžrelni gánglij sucking apparatus ^ sesálni aparát sugar candy ^ sladkórno testó sugar candy with honey supplement ^ slad- kórno-medéna pogáča sugar candy with protein supplement ^ slad-kórno-beljakovínska pogáča, sladkórno-be-ljakovínsko testó sugar cane sugar ^ trstni sládkor sugar-honey candy ^ sladkórno-medéna po- gáča, sladkórno-medéno testó sugar-honey syrup ^ sladkórno-medéna raz-topína sugar inversion ^ invertíranje sugar-protein candy ^ sladkórno-beljakovín- ska pogáča, sladkórno-beljakovínsko testó sugar syrup ^ sladkórna raztopína to sulphur ^ plíniti (1), zaplíniti (1), zažvep^ti (2), žvepláti (1, 2) to sulphur bees ^ moríti čebéle (1, 2) sulphur fumigation pot ^ žveplálna posódica sulphur fumigator ^ žveplálnik sulphur strip ^ žvepléni listič Sumatra honey bee ^ súmatrska čebéla summer bee ^ polétna čebéla summer entrance ^ polétno žrelo summer savory ^ pritlíkavi šetráj Sumper beehive ^ s^idóte^ pánj Sundaland honey bee ^ ^ča čebéla sunflower ^ navádna sónčnica sunflower honey ^ sónčnični méd sunflower nectar flow ^ sónčnična čebélja páša superorganism ^ súperorganízem to supersede ^ prelégati superseding bee colony ^ prelegajóča čebélja družma supersedure ^ preléganje supersedure bee colony ^ preléganec supersedure queen ^ prelegálna mática, pre- težena mática supersedure queen cell ^ prelegálni ir^tičnik super sister ^ súperséstra supplemental feeding ^ dopolnílno krmljenje, nadoméstno krmljenje 211 supra-oesophageal ganglion supra-oesophageal ganglion ^ nadžrelni ganglij swarm ^ roj (1) to swarm ^ rojiti swarm bee ^ rojeva čebela swarm beekeeping ^ čebelarjenje na roje swarm catcher ^ lovilnik rojev swarm catching box ^ ogrebalnik swarm catching tool ^ ogrebalo swarm cell ^ rojev matičnik swarm cluster ^ roj (2), rojeva gruča swarming ^ roj (3), rojenje swarming bee ^ roječa čebela swarming fever ^ rojilno razpoloženje swarming impulse ^ rojilni nagon swarming index ^ indeks rojenja swarming out ^ izrojitev swarming season ^ rojilno obdobje swarming year ^ rojivo leto to swarm out ^ izrojiti (1) swarm prevention ^ protirojilni ukrep swarm queen ^ rojeva matica swarm spray ^ brizgalka za roje swarm trap ^ vrša swarm with piping queen ^ roj s pevko sweet bay ^ navadni lovor sweet chestnut ^ pravi kostanj sweet chestnut honeyflow ^ kostanjeva čebelja paša sweet chestnut nectar flow ^ čebelja paša na pravem kostanju sycamore ^ beli javor Syrian honey bee ^ sirska čebela systemic ^ sistemik (1, 2) Šolta Carniolan honey bee ecotype ^ šoltska čebela table sugar ^ kristalni sladkor tactile hair ^ čutilna dlačica to take a honeybee colony apart ^ podreti čebeljo družino (2) to take a swarm ^ ogrebati roj, ogrebsti roj tangential honey extractor ^ tangencialno točilo Taran method ^ metoda narejanja rojev Taranova tarsal gland ^ stopalna žleza tarsal pheromone ^ feromon stopalne žleze tarsal scent ^ feromon stopalne žleze tarsal segment ^ stopalni členek tarsus ^ stopalo tart cherry ^ višnja to tear down the queen cells ^ podreti matič- nike (2) teasels ^ ščetica Tellian honey bee ^ severnoafriška čebela temple orange tree ^ mandarinovec temporary apiary ^ pašni čebelnjak, zasilni čebelnjak temporary drone laying ^ začasna trotavost ten-frame AZ-beehive ^ desetsatni AŽ-panj ten-frame beehive ^ desetsatni panj ten-frame hive box ^ desetsatna naklada tergal gland ^ hrbtna žleza tergal pheromone ^ feromon tergalne žleze tergite ^ hrbtni okrov test apiary ^ poskusni čebelnjak test bee colony ^ kontrolna čebelja družina (1, 2), poskusna čebelja družina test beehive ^ kontrolni panj (2) test group of honeybee colonies ^ kontrolna skupina čebeljih družin testicular tubule ^ semenska cevka testing of queen bees ^ testiranje matic testing station ^ testna postaja testiole ^ semenska cevka test paper insert ^ testni papir the hairless black syndrome ^ črna bolezen the third pair of honeybee legs ^ tretji par čebeljih nog the third swarm ^ tretji roj the third thoracic segment ^ tretji oprsni obroček the world-turned-upside-down theme ^ motiv narobe sveta thigh ^ stegno thistle ^ bodoglavec, kompava, osat thoracic ganglion ^ prsni ganglij thoracic segment ^ oprsni obroček thorax ^ oprsje three-frame beehive ^ trisatni panj three-frame extractor ^ trisatno točilo three-frame Jordan-type mating hive ^ Jorda- nov trisatni plemenilnik three-frame mating hive ^ trisatni plemenil-nik three-sided apiary ^ tristranski čebelnjak three-sided beehouse ^ tristranski čebelnjak three-storey beehive ^ trietažni panj (1) three-thorned acacia ^ gledičevka three year old queen ^ triletna matica thumbtack ^ označevalni žebljiček thyme ^ materina dušica thyme honey ^ timijanov med 212 uniting tibia ^ golén tightening lever ^ napenjálnik tinplate feeder ^ pločevinasti pitálnik tit ^ sinica toad ^ krastáča tomentum ^ tomént tongue ^ jeziček top alighting board ^ zgórnja bráda top brood chamber ^ zgórnje plodišče top entrance ^ zgórnje žrelo top hive box ^ zgórnja nakláda trachea ^ sápnica, zráčnica tracheal sac ^ zračni méh tracheole ^ traheóla traditional horizontal beehive originating from Vojvodina* ^ po^žka (1) training apiary ^ účni čebelnják training bees to visit certain crops ^ usmérja- nje čebél na pášo to transfer a larva ^ presaditi ličinko to transfer a ripe queen cell ^ vcepiti zréli mátičnik transfer of hives according to Koplan method ^ Kóplanova metóda preméščanja pánjev transfer of larvae ^ presájanje ličink transferred queen cell ^ vcépljeni mátičnik transition cell ^ prehódna célica transition dance ^ prehódni plés transport of bees ^ premik čebél transport unit ^ prevózna enota to transpose a larva ^ presaditi ličinko transposition in queen cups ^ presájanje ličink na čépke transposition of larvae ^ presájanje ličink trapped fresh pollen ^ osmúkanec to treat with sulphur ^ zažvep^ti (1) tree resin ^ drevésna smola tree sap ^ drevésni sók trehalose ^ trehalóza tremble dance ^ stresajóči plés trial apiary ^ poskúsni čebelnják trisaccharide ^ trisaharid trochanter ^ obrtec tropilelosis ^ tropilelóza trough beehive ^ polóžni pánj turanose ^ turanóza twelve-frame AZ-beehive ^ dvanájstsátni AŽ-pánj twin-hive ^ dvoják (1), pánj dvójček two-frame mating hive ^ dvósátni plemenilnik two-hive box bee colony ^ dvónakládna če-bélja družina two-hive box beehive ^ dvónakládni pánj two-queen bee colony ^ dvómátična čebélja družina two-queen beehive ^ dvómátični pánj two-queen operation ^ dvómátično čebe^rje-nje two-queen system ^ dvómát^no čebelárjenje two-sided apiary ^ dvóstránski čebelnják two-sided migratory apiary ^ dvóstránski pre- vózni čebelnják two-storey wintering ^ dvóetážno prezimová- nje čebéljih družin two-thirds shallow-depth brood chamber ^ dvótretjinsko plodišče two-thirds shallow-depth LR-hive body ^ dvótretjinski LR-pánj two-thirds shallow frame ^ dvótretjinski sátnik two-thirds shallow hive body ^ dvótretjinska nakláda two-winged fly ^ dvókrilec two year old queen ^ dvólétna mática tymol ^ timól tympanal organ ^ orgán za slúh Ukrainian honey bee ^ srednjerúska čebéla, ukrajinska čebéla to uncap combs ^ odkrivati sátje uncapped brood ^ népokrita zaléga, odkrita zaléga uncapped cell ^ népokrita célica, odkrita célica uncapped comb ^ odkriti sát uncapped drone brood ^ népokrita trótovska zaléga, odkrita trótovska zaléga uncapped honey ^ népokriti méd uncapped queen cell ^ népokriti mátičnik, odkriti mát^nik uncapping fork ^ vilice za odkrivanje sátja uncapping knife with serrated blade ^ žágasti nož uncapping tub ^ posóda za odkrivanje sátov unclarified honey ^ néprečíščeni méd uncontrolled mating of queens ^ prosto pár-jenje mátic underground wintering place for bee colonies* ^ zimovnik unfertilized egg ^ néoplojéno jájčece uniform brood pattern ^ strnjena zaléga uniformity of brood pattern ^ strnjenost za-lége uniting ^ združevánje čebéljih družin 213 unmated queen unmated queen ^ mláda mática (2), nšopraššna mática, nšspraššna mática unsealed brood ^ népokríta zaléga unsealed cell ^ népokríta célica unsealed drone brood ^ népokríta trótovska zaléga, odkrita trótovska zaléga unsealed queen cell ^ népokríti mátičnik, odkriti mát^nik unusually longevous bee ^ dolgoživa čebéla (2) unwrapped bee colony ^ nézapážena čebélja družina upper alighting board ^ zgórnja bráda upper brood chamber ^ zgórnje plodišče Upper Carniola beehive ^ gorénjski pánj Upper Carniola mating hive ^ gorénjski ple- menilnik upper entrance ^ zgórnje žrélo upper hive box ^ zgórnja nakláda upper lip ^ ústna vacuum evaporator ^ vákuumski hlapilnik vacuum feeder ^ vákuumski pitálnik vacuum stimulative feeding ^ vákuumsko dražilno krmljenje vagina ^ nóžnica vaginal vestibule ^ nóžnično preddvérje valerian ^ špájka valvefold ^ deviška prepóna, nóžnični zatlč Varitan ^ varitán varoosis ^ varóza varroacid ^ varoacid varroa control measure ^ prótivarózni ukrép varroa fall ^ odpádla varója varroa floor with an insert ^ téstni vlóžek varroa fumigation treatment ^ dimljenje (3) varroa infested swarm ^ varózni rój varroa mite ^ varója (1) varroatosis ^ varóza Vehovec beehive ^ Véhovčev pánj vent hole ^ prez^eválna lopúta to ventilate ^ prezračeváti (2) ventilation ^ prezračevánje (2) ventilation mesh ^ prezračeválna rešštka ventral nerve cord ^ trebušnjáča ventral plate ^ oprsni okróv ventriculus ^ srédnje črevó Verbič queen cage ^ Všrbičeva mát^nica vetch ^ grášica victor's laurel ^ navádni lovor viper's bugloss ^ gádovec virgin comb ^ deviški sát virgin honey ^ deviški méd virgin swarm ^ vnuk virgin wax ^ deviški čebelji vosek Vhjent beehive ^ Virjentov panj virus ^ virus viscosity of honey ^ židkost medu vitamin C ^ vitamin C vitelarium ^ vitelarij volatile oil ^ eterično olje waggle dance ^ stresajoči ples, zibajoči ples wag-tail dance ^ zibajoči ples wallnut tree ^ navadni oreh warm way ^ topla stavba warm way with combs transversly to the entrance* ^ poltopla stavba wasp ^ osa waste beeswax to be worked into pure wax* ^ voščina water supply ^ napajanje čebel wax boiler ^ topilnik za čebelji vosek wax candle ^ voščena sveča wax combs ^ voščeno satje wax covering over honey ^ voščeni pokrovec (1) wax extractor ^ topilnik za čebelji vosek wax gland ^ voskovna žleza wax making bee ^ čebela gradilka, čebela graditeljica wax melter ^ kuhalnik voščin, talilnik za čebelji vosek wax melter with infrared heater ^ infratopilnik za čebelji vosek wax melting device ^ topilnik za čebelji vosek wax plate mirror ^ voščeno zrcalo wax press ^ stiskalnica za čebelji vosek wax processing plant ^ topilnica čebeljega voska wax scale ^ voščena luska weak bee colony ^ šibka čebelja družina weak colony ^ slabič weakened bee colony ^ oslabljena čebelja družina weeping willow ^ vrba žalujka West African honey bee ^ zahodnoafriška čebela Western honey bee ^ temna čebela wet comb ^ medeni sat (2) wet combs ^ medeno satje (2) white clover ^ plazeča detelja white false-hellebore ^ bela čmerika to whiten the combs ^ beliti satje white silver-fir ^ bela jelka 214 Žnideršič beehive whitethorn ^ glog white willow ^ bela vrba whole space wintering of bee colonies ^ celo- prostorninsko prezimovanje čebeljih družin Wienna-hive* ^ dunajski panj wild apple ^ lesnika wild bees ^ divje čebele wild bee colony ^ divja čebelja družina, gozdna čebelja družina (2) wild cherry ^ češnja wildflower honey from the mountains ^ planinski med wild honey ^ divji med wild marjoram ^ navadna dobra misel wild plum ^ sliva wild privet ^ navadna kalina wild turnip ^ oljna repica willow ^ vrba willow catkin ^ mačica willowherb ^ vrbovec (1) willow honey ^ vrbov med wing deformation ^ deformacija čebeljih kril wing hook ^ kaveljček to winter ^ zazimiti winter apiary ^ zimsko stojišče winter bee ^ dolgoživa čebela (1), zimska čebela winter bee yard ^ zimsko stojišče winter cluster ^ zimska gruča winter debris ^ zimski drobir winter entrance ^ zimsko žrelo winter feed ^ zimska hrana winter feeding ^ zimsko krmljenje winter-flowering heath ^ spomladanska resa winter-heath ^ spomladanska resa winter honeybee ^ jesenska čebela, zimska čebela winter savory ^ kraški šetraj winter savory honey ^ žepkov med winter savory nectar flow ^ žepkova čebelja paša winter savory nectar pasture ^ žepkova čebelja paša winter supply of feed ^ zimska hrana to wire a wax foundation ^ zažičiti satnik wire embedder ^ vtirač to wire frame ^ žičiti satnik wire grid queen excluder ^ žična matična rešetka wire mesh screen ^ mrežasti vložek Wohlgemuth introduction cage ^ Wohlge- muthova matičnica woman beekeeper ^ čebelarka wood anemone ^ podlesna vetrnica woodland pasture area ^ gozdno pasišče wood pasture area ^ gozdno pasišče wooly ash aphid ^ jesenova gnezdasta ušica to work a plant ^ obletavati worker bee ^ čebela (3), čebela delavka worker bee larva ^ ličinka čebele delavke worm steering mechanism ^ polž woundwort ^ čišljak to wrap bees ^ odeti čebele wrapped bee colony ^ zapažena čebelja družina wrapped hive ^ zapaženi panj wrapping of bee colonies ^ paženje čebeljih družin xanthophyll ^ ksantofil young bee ^ mladica young queen ^ letošnja matica, mlada matica (1) Zander beehive ^ Zandrov panj Zander one-frame mating hive ^ Zandrov enosatni plemenilnik Zander queen cage ^ Zandrova matičnica Zdešar beehive ^ Zdešarjev panj zoonosis ^ zoonoza zootechnical certificate for the purebred Carniolan bee ^ zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo Žnideršič beehive ^ Žnideršičev panj 215 nemško-slovenski ustrezniki Abdomen n. ^ zádek Abdominalganglion n. ^ zádkov gánglij Abdominalring m. ^ zádkov obroček Abfall m. ^ drobir abfegen v. ^ ométati Abfegen der Bienen n. ^ ométanje čebél Abfüllgerät n. ^ polnilna napráva Abfüll- und Packraum m. ^ polnilnica abgefegte Bienen f. pl. ^ ometéne čebéle abgefegte Wabe f. ^ ometéni sát abgeschwärmtes Volk n. ^ izrojéna čebélja družina, izrojénec abgestorbene Arbeitsbiene f. ^ mrtvica abgestorbene Brut f. ^ odmrla zaléga abgestorbenes Bienenvolk n. ^ odmrla čebélja družina abgestreifter Frischpollen m. ^ osmúkanec abgetrommeltes Bienenvolk n. ^ iztépanec abkehren v. ^ ométati Abkehrtrichter m. ^ lijákasti sipálnik, sipálnik Ablaßhahn m. ^ odt0čna pipa Ableger m. ^ narejénec, stárter (2) Ablegerbildung f. ^ naréjanje čebéljih družin abräuchern v. ^ zadimiti (1) abschwefeln v. ^ pliniti (1), zapliniti (1), za- žvep^ti (1, 2), žvepláti (2) Absperrgitter n. ^ mátična rešétka Absperrgitter vor dem Flugloch n. ^ lésica Abstammung f. ^ čebélji ród (2) Abstandseinlage zwischen Brutraum und Honigraum* f. ^ distánčni vl0žek Abstand zwischen den Nocken m. ^ raz- stojišče (4) Abstellbehälter m. ^ odlagálni zaböj Acarapiose f. ^ pršičavost Acarizid n. ^ akaricid Afidologie f. ^ afidologija Afrikanische Hochlandbiene f. ^ áfriška če-béla afrikanisierte Biene f. ^ afrikanizirana čebéla Afterweisel m. ^ čebéla trótovka Ahorn m. ^ jávor Ahorn-Honigtau m. ^ jávorjeva mána Akazienhonig m. ^ akacijev med Akazientracht f. ^ akacijeva čebelja paša, čebelja paša na akaciji, medenje akacije akute Bienenparalyse f. ^ akutna čebelja paraliza Alarmpheromon n. ^ alarmni feromon Albertiblätterstock m. ^ Albertijev panj Alberti-Breitwaben-Blätterstock m. ^ Albertijev panj Albinismus m. ^ beličnost Albino-Biene f. ^ albino čebela Aldehyd m. ^ aldehid alkalische Drüse f. ^ alkalna strupnica, mala strupnica Allel n. ^ alel Alpen-Frühlings-Krokus m. ^ nunka alpenländische Carnica-Biene f. ^ alpska kranjska čebela alpenländische Krainerbiene f. ^ alpska kranjska čebela alpenländisches Bienenhaus n. ^ alpski tip čebelnjaka Alpenrose f. ^ sleč Alphaglukosidase f. ^ alfa glukozidaza alte dunkle Waben ausschneiden v. ^ pomlajevati satje (2) alte Königin f. ^ stara matica (1) altes Wabenwerk n. ^ črno satje Alte-Weiber-Mühle f. ^ babji mlin Altkönigin f. ^ stara matica (2) Ambrožič-Beute f. ^ Ambrožičev panj Ameise f. ^ mravlja Ameisensäure f. ^ mravljinčna kislina Aminosäure f. ^ aminokislina Ammenbiene f. ^ čebela dojilja, čebela krmil-ka Amöbenseuche f. ^ ameboza Amylase f. ^ amilaza Amylose f. ^ amiloza Anatolische Biene f. ^ anatolska čebela andere Bienen säubernde Biene f. ^ čebela obiralka anfliegen v. ^ obletavati 216 automatische Dosierspritze Anflugbrett n. ^ bráda (1), nalétna déska angehaftete Zelle f. ^ prijémna célica Angel f. ^ stožér angeschlossener Imkerverein m. ^ cebelárska podrúžnica anreifen v. ^ dozoréti ansteckende Krankheit f. ^ kúžna bolézen Antenne f. ^ tipálnica Antennenlappen m. ^ tipálnicni réženj an Tracheenmilbe erkrankte Biene f. ^ pršiča-va čebéla Anwenden des Demaree-Plans n. ^ demarira-nje Apfelbaum m. ^ jáblana Apfelessig mit Honig m. ^ jábolčni kis z mé-dom Apidologe m. ^ apidológ Apidologie f. ^ apidologija Apiguard n. ^ apiguárd Apikultur f. ^ ápikultúra (1), čebe^rjenje Apimondia f. ^ apimóndija Apiprävention f. ^ ápipreventiva Apistan-Streifen m. ^ apistán apitechnische Maßnahme f. ^ ápitéhnični ukrép Apitherapeut m. ^ ápiterapévt apitherapeutische Kammer f. ^ ápikómora apitherapeutisches Bienenhaus n. ^ ápitera- pévtski čebe^k Apitherapie f. ^ ápiterapija Apitherapiekammer f. ^ ápikómora Apitherapie-Kammer f. ^ ápikómora Apitoxin n. ^ čebélji strúp (2) Applikator m. ^ hlapilnik Aprikose f. ^ marélica Arabische Biene f. ^ jémenska čebéla Arbeiterin f. ^ čebéla délavka Arbeiterinlarve f. ^ ličinka čebéle délavke Arbeitsbiene f. ^ čebéla (3), čebéla délavka Armenische Biene f. ^ arménska čebéla Arolium n. ^ oprijemálna blazinica Ärometer m. ^ areométer Art Propolis* n. ^ árt própolis Arznei-Baldrian m. ^ špájka Asiatische Honigbiene f. ^ ázijska čebéla Asiatische Rote Honigbiene f. ^ rdéča če-béla Atemloch n. ^ dihálnica Atemöffnung f. ^ dihálnica Atrium hinter dem Atemloch* n. ^ zráčni préddvór Ätznatron n. ^ nátrijev hidroksid aufhören zu sterzeln v. ^ sprašiti se (2) auf Pollenernte ausgerichtetes Imkern n. ^ če- belárjenje na cvétni práh Aufsatz m. ^ pánjska etáža Aufschlagen von Schwärmen n. ^ vsájanje röjev auf Schwärme ausgerichtetes Imkern n. ^ če- belárjenje na röje auf Waben sitzen v. ^ sedéti Ausfliegen n. ^ izletávanje ausfliegen v. ^ izletávati Ausflug m. ^ izlét (1) Ausführender der Regelung der Trachtgebietnutzung m. ^ izvajálec pášnega réda ausgebissene Weiselzelle f. ^ zgrizeni mátičnik ausgeplündertes Bienenvolk n. ^ izrópana če- bélja družina ausgeschnittene Zelle f. ^ skrájšana čebélja célica ausgewintertes Bienenvolk n. ^ izzimljena če- bélja družina Ausgiebigkeit der Honigtausekretion f. ^ iz- dátnost medénja Ausgiebigkeit der Nektarsekretion f. ^ iz- dátnost medénja Ausgleichen der Bienenvölker n. ^ izenače- vánje čebéljih družin auslaufen v. ^ izléči se (1, 2, 3), polégati se (1) ausreissender Schwarm m. ^ pobégli röj Ausreisser m. ^ pobégli röj Ausschlüpfen n. ^ izléženje (1) Ausschneiden der Bauwabe n. ^ izrezovánje gradilnika (1) Ausschneiden der letzten Brut n. ^ izrezovánje zádnje zalége Ausschneiden von Drohnenwaben n. ^ izrezovánje gradilnika (2), izrezovánje trotovine ausschwärmen v. ^ izrojiti (1) Ausschwärmen n. ^ izrojitev ausschwitzen (Wachsplättchen) v. ^ potiti Aussendeckel m. ^ stréha pánja Aussenlade f. ^ kosir Aussenmaß eines Rähmchen n. ^ zunánja méra sátnika Aussenmilbe f. ^ zunánja pršica Aussenskelett n. ^ hitinski oklép Ausspritzungskanal m. ^ štrcálna cévka auswintern v. ^ izzimiti auswürgen v. ^ izbljúvati automatische Dosierspritze f. ^ avtomátska dozirna brizga 217 automatische Umlarvnadel automatische Umlarvnadel f. ^ avtomatska cepilna igla AŽ-Beute f. ^ AŽ-panj Až-Beute-System n. ^ panjski sistem AŽ Až-Halbbeute f. ^ polovični AŽ-panj Až-Hintersatz ^ AŽ-zaklada Až-Rähmchen n. ^ AŽ-satnik Až-Rähmchenmaß n. ^ AŽ-mera AŽ-Wabe f. ^ AŽ-sat AŽ-Zwillingsbeute f. ^ AŽ-dvojček (1, 2) Backhonig m. ^ pekovski med Banat-Biene f. ^ banatska čebela Banater Biene f. ^ banatska čebela Bärenfang m. ^ medeni liker Bärenklau m. ^ dežen Basitarsus m. ^ peta čebelje noge Baubiene f. ^ čebela gradilka, čebela graditeljica Bauchmark n. ^ trebušnjača Bauchschuppe f. ^ oprsni okröv, trebušni okröv Bauleiste f. ^ gradilna letev Baumharz n. ^ drevesna smola Baumlaus f. ^ lubna ušica Baumsaft m. ^ drevesni sok Baurähmchen n. ^ gradilni satnik Baurahmen m. ^ gradilni satnik Bausperre f. ^ gradilna zapora Baustimmung f. ^ gradilno razpoloženje Bautrieb m. ^ gradilni nagön bebrütete Wabe f. ^ zaleženi sat Beerensträucher-Honig m. ^ jagodičev med befruchtetes Ei n. ^ oplojeno čebelje jajčece Befruchtungskästchen n. ^ plemenilnik begasen v. ^ dimiti (2), pliniti (2), zadimiti (3) Begasen n. ^ dimljenje (2) Begasung f. ^ dimljenje (2) begatten v. ^ oprašiti (2) begattete Königin f. ^ oprašena matica, sprašena matica Begattetsein n. ^ sprašenost begattet werden v. ^ oprašiti se (2), sprašiti se (1) Begattung f. ^ opraševanje (3), paritev (2), parjenje (2), praha, prašenje (2) Begattungsflug m. ^ paritveni izlet Begattungskästchen n. ^ prašilček (1) Begattungszeichen n. ^ svatbeno znamenje beginnen zu honigen v. ^ zamediti belarvtes Weiselnäpfchen n. ^ cepljeni matič-nik Belčič-Methode f. ^ Belčičeva metoda Belegeinrichtung f. ^ rod0vniško vzrejališče Belegstand m. ^ plemenišče Belegstelle f. ^ plemenišče, rod0vniško vzrejališče, vzrejališče mátic belegte Königinenzelle f. ^ zaléženi mátičnik belegte Zelle f. ^ zaléžena célica beleuchtete Beute f. ^ osvetljêni pánj belüften v. ^ prezračeváti (2) Belüftung f. ^ prezračevánje (2) bemaltes Bienenstockstirnbrett n. ^ poslikana pánjska končnica (1) Bemalung von Bienenstockstirnbrettern f. ^ poslikáva pánjskih končnic Benton-Weiselkäfig m. ^ Bentónova mát^nica Beobachtungsbeute f. ^ opazoválni pánj beräubertes Bienenvolk n. ^ rópana čebélja družina Berg-Ahorn m. ^ béli jávor Bergbohnenkraut n. ^ kráški šetráj Bergwiesenhonig m. ^ planinski méd Berufsimkerei f. ^ vèlečebelárstvo besamen v. ^ op^eváti (2), osemeniti (2) besamte Königin f. ^ osemenjêna mática besamtes Ei n. ^ oplojêno čebélje jájčece Besamung f. ^ oprašitev (2), osemenjevánje (1, 2) Besamungsapparat m. ^ inseminacijski aparát Besetzung der Wabengasse f. ^ zasédenost úlice besiedeltes Begattungskästchen n. ^ naséljeni plemenilnik bestäuben v. ^ op^eváti (1), oprašiti (1) bestäubt werden v. ^ opraševáti se (1), oprašiti se (1) Bestäubung f. ^ op^evánje (1, 2), oprašitev (1) Bestäubungsstation f. ^ op^eválna postája bestiftete Bienenzellen ausschneiden v. ^ izre- zováti čebélje célice bestiftete Königinenzelle f. ^ zateženi mátič-nik bestiftete Zelle f. ^ zaléžena célica Betreuerin f. ^ čebéla spremljeválka (1) Betriebsweise mit einer Königin f. ^ énomát^no čebeterjenje Beute f. ^ pánj (1) Beute mit unbeweglichen Waben f. ^ pánj z nèpremtënim sátjem Beutenboden m. ^ dnô pánja Beuteneinheit f. ^ pánjska enôta Beutenetage* f. ^ pánjska etáža 218 Bienenseuche Beutenfenster-Futterspender m. ^ okenski pi-talnik Beutenseite f. ^ stranica panja Beutenstapel m. ^ skladovnica panjev Beutensystem n. ^ panjski sistem (1, 2) bewegliche Bienenstockeinheit f. ^ premična panjska enota beweglicher Bienenstockzusatz m. ^ premični panjski dodatek beweglicher Container-Bienenhaus n. ^ prevozni čebelnjak (3) bewegliche Wabe f. ^ premični sat Beweiselung von Bienenvölkern n. ^ dodajanje matic Bezeichnung der Bienenstände f. ^ označevanje čebelnjakov Bezeichnungsnummer der Königin f. ^ številka označbe matice Bien auf Waben m. ^ čebele na satju Biene f. ^ čebela (1) Biene mit unterdurchschnittlich kurzer Lebensdauer* f. ^ kratkoživa čebela (2) Bienen-Abkehrvorrichtung f. ^ ometalnik Bienen abschwefeln v. ^ moriti čebele (1, 2) Bienen abspritzen v. ^ škropiti čebele Bienenabstand m. ^ čebelji razmik Bienenanhänger m. ^ prikolični čebelnjak Bienen auf dunklen Waben einwintern v. ^ prezimovati čebele na temnem satju Bienen auf Honig einwintern v. ^ prezimovati čebele na medu Bienen auf Zuckersirup einwintern v. ^ prezi- movati čebele na čistem sladkorju Bienenbart m. ^ čebelji grozd Bienenbesen m. ^ omelce Bienenbeute f. ^ panj (1) Bienenbeute mit Wabenstellung längs zum Flugloch f. ^ panj na hladno stavbo Bienenbeute mit Wabenstellung quer zum Flugloch f. ^ panj na toplo stavbo Bienenbiologie f. ^ biologija čebel Bienenbläser m. ^ pihalnik Bienenbotanik f. ^ čebelarska botanika Bienenbrot n. ^ cvetni prah (2), fermentirani cvetni prah, izkopani cvetni prah Bienenbrotgewinnung f. ^ izkopavanje cvetnega prahu Bienenbrut f. ^ čebelja zalega Bienendrüse f. ^ čebelja žleza Bienenei f. ^ čebelje jajčece Bienen einwintern v. ^ prezimovati čebele Bienenerzeugnis n. ^ čebelji pridelek Bienenflucht f. ^ begalnica Bienenfluchtbrett mit konischen Ausgängen n. ^ ameriška begalnica Bienenflügel m. ^ čebelje krilo Bienenfresser m. ^ čebelar, legat Bienenfuß m. ^ čebelja noga Bienenfutter n. ^ čebelja hrana, klaja Bienen füttern v. ^ krmiti čebele Bienengattung f. ^ čebelji rod (1) Bienengift m. ^ čebelji strup (1) Bienengift-Sammelgerät n. ^ zbiralnik čebeljega strupa Bienen halten v. ^ čebelariti Bienenhalter m. ^ čebelar Bienenhalter, der mit Krainer Bauernstöcken imkerte* m. ^ kranjičar Bienenhaltung f. ^ čebelarjenje Bienenhaltung im Rotationsverfahren f. ^ čebelarjenje v krogu Bienenhaltung in der Rotation f. ^ čebelarjenje v krogu Bienenhaus n. ^ čebelnjak (1) Bienenhaus mit zwei Flugfronten n. ^ dvostranski čebelnjak Bienenherz n. ^ čebelje srce Bienenjahr n. ^ čebelarsko leto (1) Bienenkiste f. ^ naklada Bienenkönigin f. ^ matica (1) Bienenkorb m. ^ koš (1) Bienenkunde f. ^ čebelarstvo (3) Bienenlabor n. ^ čebelarski laboratorij Bienenlaus f. ^ čebelja uš bienenleere Wabe f. ^ nezasedeno satje Bienenmade f. ^ čebelja žerka Bienenmeister m. ^ čebelarski mojster (3) Bienenmilch-Hersteller m. ^ mlečkar Bienen mit Kälteschutz verpacken v. ^ odeti čebele Bienenmord m. ^ pomor čebel Bienenparalyse f. ^ čebelja paraliza Bienenpavillon m. ^ paviljon Bienenpfad m. ^ čebelarska pot Bienenpflanze f. ^ medovita rastlina Bienenprodukt n. ^ čebelji proizvod Bienenpuppe f. ^ čebelja buba Bienenrasse f. ^ čebelja rasa Bienenräuberei f. ^ čebelji rop bienenreich sein* v. ^ biti živalen Bienensaugrüssel m. ^ čebelji rilček Bienenschädling m. ^ čebelji škodljivec Bienenseuche f. ^ nalezljiva bolezen 219 Bienenseuchensachverständiger Bienenseuchensachverständiger m. ^ čebelarski preglednik Bienenstand m. ^ čebelarstvo (2), stojišče Bienenstandregisternummer f. ^ evidenčna številka stojišča Bienenstandschild n. ^ tablica za stojišče Bienenstich m. ^ čebelji pik (1, 2) Bienenstock m. ^ panj (1, 2) Bienenstockstirnbrett n. ^ panjska končnica (1), pročelje panja, sprednja panjska končnica Bienentanz m. ^ čebelji ples Bienentänzerin f. ^ čebela plesalka Bienentechnik f. ^ apitehnika Bienentracht f. ^ čebelja paša (1, 2) Bienentracht ohne Einsammeln von Pollen f. ^ brezpelödna čebelja paša Bienentränke f. ^ napajalnik Bienentransport-Container m. ^ kontejner Bienentraube f. ^ čebelja gruča Bienen- und Trachtmanagement-Ordnung f. ^ čebelarski pašni red Bienenvirus X m. ^ čebelji virus X Bienenvirus Y m. ^ čebelji virus Y Bienenvolk auf Waben n. ^ čebelja družina na satju Bienenvolk einengen v. ^ z0žiti čebeljo družino Bienenvolk-Kollaps m. ^ motnja propadanja čebeljih družin Bienenvolk zerstören v. ^ podreti čebeljo družino (1) Bienenwabe f. ^ sat (2) Bienenwachs n. ^ čebelji vösek (1, 2) Bienenwachs reinigen v. ^ čistiti čebelji vösek Bienenwachs schmelzen v. ^ kuhati čebelji vösek Bienenwachs zur Gewinnung von Reinwachs* n. ^ voščina Bienenwagen m. ^ prevözni čebelnjak (2) Bienenwanderung f. ^ premik čebel Bienenweide f. ^ čebelja paša (1) Bienenwolf m. ^ čebelji volkec Bienenzucht f. ^ čebelarjenje, čebelarstvo (1), vzreja čebel Bienenzüchter m. ^ čebelar Bienenzüchterin f. ^ čebelarka Bienenzuchtlehrer m. ^ čebelarski učitelj Bienenzuchtmaterial n. ^ čebelji plemenski material Biene Spaniens und Portugals* f. ^ iberska čebela Bienenvolk n. ^ čebelja družina Bienenvolk auflösen v. ^ podreti čebeljo družino (2) bilateral gynandromorphe Honigbiene f. ^ bilateralno dvöspolna čebela Bildstock m. ^ figuralni panj binnenländischer Bienenhaustyp m. ^ celinski tip čebelnjaka biologisches Merkmal der Honigbiene n. ^ bi- olöška lastnöst čebel biologische Varroabekämpfung f. ^ bio^ško zatiranje varöze Biotechnik f. ^ biotehnika Birkenpropolis f. ^ brezov pröpolis Birnbaum m. ^ hruška Blasenbaum m. ^ latnati mehurnik Blasenesche f. ^ latnati mehurnik Blätterstock m. ^ listovni panj Blätterstockimkerei f. ^ listovni panjski sistem (2) Blätterstock-System n. ^ listovni panjski sistem (1) Blatthonig m. ^ gözdni med Blatt-Honigtau m. ^ gözdna listna mana Blattlaus f. ^ listna ušica Blattschneiderbiene f. ^ krojačica Blaubeere f. ^ borovnica Blaubeerenhonig m. ^ borovničev med Blaue Luzerne f. ^ lucerna Blechfutterspender m. ^ pločevinasti pitalnik Blumenesche f. ^ mali jesen Blutbiene f. ^ krvava čebela Blütenbestäuber m. ^ opraševalec, opraše-valka Blütenhonig m. ^ cvetlični med Blütenpflanze f. ^ cvetnica Blütenpollen m. ^ cvetni prah (1) Blütenstaub m. ^ cvetni prah (1) Blütentracht f. ^ cvetlična čebelja paša Blüten- und Waldhonig m. ^ cvetltöno-gözdni med Blut-Weiderich m. ^ navadna krvenka Boardman-Feeder* m. ^ Boardmanov pital-nik Boczonadi-Beute* f. ^ Boczonadijev panj Bodenbrett n. ^ dnö panja Boden-Einschub mit aufgelegtem Varroagitter m. ^ testni v^žek Bohnenkrauthonig m. ^ šetrajev med Borretsch m. ^ böreč Borstenlaus f. ^ ščetinasta ušica bösartige Faulbrut f. ^ huda gniloba čebelje zalege 220 dicker Honig Braunbär m. ^ rjávi médved Braunschwarze Eichenrindenlaus f. ^ rjávocrna hrástova ušica brausen v. ^ jókati Breitblättrige Platterbse f. ^ gráhor Breitwabe f. ^ ^éci sát Brombeere f. ^ robida Brombeerenhonig m. ^ robídov méd Bruder m. ^ trót brät brummen (Insekten) v. ^ šuméti Brust f. ^ oprsje Brustganglion n. ^ prsni gánglij Brustpanzer m. ^ oprsni oklép Brustring m. ^ oprsni obrócek Brustsegment n. ^ oprsni obrócek Brut f. ^ zaléga Brutamme f. ^ cebéla dojilja Brutapparat m. ^ valílni inkubátor Brutdeckel m. ^ pokrövec zalége Brutdistanzierung f. ^ demaríranje Brutkontinuierlichkeit* f. ^ strnjenost zalége Brutnest der Honigbiene n. ^ cebélje gnézdo (1) Brutnest einengen v. ^ z0žiti gnézdo (1, 2) Brutnest erweitern v. ^ šíriti gnézdo (1, 2) Brutnestrandwabe f. ^ krövni sát Brutpflegerin f. ^ cebéla dojílja, cebéla krmíl-ka Brutpheromon n. ^ feromón zalége Brutraum m. ^ plodíšče Brutraumfenster n. ^ plodíščno ökence Brutraum-Hintersatz m. ^ plodíščna zakláda Brutraum im Kaltbau m. ^ plodíšče na hládno stávbo Brutraum im Warmbau m. ^ plodíšče na töplo stávbo Brutraummagazin n. ^ plodíščna nakláda Brutraumzarge f. ^ plodíščna nakláda Bruttogewicht-Honig m. ^ kosmáti méd Brutwabe f. ^ plodíščni sát Brutwaben umhängen v. ^ prestávljati sáte (1) BRŽ-Beute f. ^ BRÍ-pánj Buchen-Honigtau* m. ^ búkova mána Buchweizen m. ^ ájda Buchweizenhonig m. ^ ájdov méd Buchweizentracht f. ^ ájdova cebélja páša, cebélja páša na ájdi Buckelbrut f. ^ grbasta zaléga Buckelfliege f. ^ múha grbavka Buckfast-Biene f. ^ buckfaška cebéla Buschbiene f. ^ crna pritlíkava cebéla Büschelschön f. ^ facelija Busch-Windröschen n. ^ podlesna vetrnica Byvarol n. ^ bayvarol Carnica f. ^ kranjska čebela Carnica-Biene f. ^ kranjska čebela Camica-Königin f. ^ kranjska matica Chitin n. ^ hitin Chitin-Klappe* f. ^ zaklopnica (2) Chitinogenschicht f. ^ hitinasta pokožnica Chitinpanzer m. ^ hitinski oklep Chitinring m. ^ hitinski obroček Chitinspirale f. ^ hitinasta spirala Chordotonales Organ n. ^ hordotonalni organ Choumaphos n. ^ kumafos chronische Bienenparalyse f. ^ kronična čebelja paraliza Citronensäure f. ^ citronska kislina Clypeus m. ^ oglavni ščit Creme-Honig m. ^ kremni med Dadant-Beute f. ^ Dadantov panj Dadant-Blatt-Beute f. ^ Dadant-Blattov panj Dadant-Blatt Halbrähmchen n. ^ polovični Dadant-Blattov satnik Dadant-Kasten m. ^ Dadantov panj Dadant-Magazin n. ^ Dadantova naklada Dadant-Zarge f. ^ Dadantova naklada Dalmatinische Biene f. ^ dalmatinska čebela Dampfschmelzer m. ^ parni topilnik dauerhafte Drohnenbrütigkeit f. ^ trajna trota-vost DB-Beute f. ^ DB-panj DB-Halbrähmchen n. ^ sat polovične mere (2) DB-Zarge f. ^ naklada DB-panja Deckelspundloch* (am Krainer Bauernstock) n. ^ panjeva veha Deckwabe f. ^ krovni sat Dekristallisation des Honigs f. ^ dekrista- lizacija medü denaturierter Zucker m. ^ denaturirani sladkor Denaturierung des Honigs f. ^ denaturacija medü Desoxyribonukleinsäure f. ^ dezoksiribonu- kleinska kislina Deutonimphe f. ^ devtonimfa Dextrin n. ^ dekstrin diagnostisches Ausräuchern n. ^ diagnostično dimljenje diagnostisches Begasen n. ^ diagnostično dimljenje dicker Honig m. ^ gosti med 221 dickflüssiger Zuckersirup dickflüssiger Zuckersirup m. ^ gosta sladkorna raztopina Dickwabe f. ^ sat s podaljšanimi celicami diesjährige Königin f. ^ letošnja matica Dilatatormuskel m. ^ mišica raztegovalka Dinarischer Karst-Biene f. ^ dinarsko-kraška čebela diploide Arbeitsbiene f. ^ diploidna delavka diploide Drohne f. ^ diploidni trot Diptera m. pl. ^ dvokrilec direkte Königinnenprüfung f. ^ direktno testiranje matic Dissaccharid n. ^ disaharid Doppelbeute f. ^ dvojak (1) Doppel-Brutraum-Beute f. ^ dvojak (2) Doppel-Gitterschied m. ^ dvojni mrežasti vložek Doppelraumüberwinterung f. ^ dvoetažno prezimovanje čebeljih družin Doppelsieb n. ^ dvojno sito doppeltes Flugloch n. ^ dvojno žrelo Doppeltes Umlarven n. ^ dvojno cepljenje ličink doppeltes Umlarven n. ^ dvakratno presajanje ličink Doppeltracht f. ^ dvojno medenje Dorn m. ^ čistilni trn Dost m. ^ navadna dobra misel Draht-Absperrgitter n. ^ žična matična rešetka Dreietager m. ^ trietažni panj (1) Dreietager des AŽ-Beutentyps m. ^ trietažni panj (2) dreijährige Königin f. ^ triletna matica dreiseitiges Bienenhaus n. ^ tristranski čebelnjak Dreiwaben-Begattungskästchen n. ^ trisatni plemenilnik Dreiwabenbeute f. ^ trisatni panj Dreiwabenkasten m. ^ trisatni panj Dreiwaben-Schleuder f. ^ trisatno točilo Dressur von Honigbienen auf bestimmte Tracht f. ^ usmerjanje čebel na pašo dritter Nachschwarm m. ^ tretji röj drittes Beinpaar der Honigbiene n. ^ tretji par čebeljih nog drittes Brustsegment n. ^ tretji oprsni obroček Drohne f. ^ trot Drohnenbau m. ^ gradnja trotovine Drohnenbrut f. ^ trotovska zalega, zaležena trotovina drohnenbrütige Jungbiene f. ^ prikrita trotovka drohnenbrütige Königin f. ^ mática trótovka Drohnenbrütigkeit f. ^ trótavost drohnenbrütig werden v. ^ potrótiti se Drohnenbrutwabe f. ^ trótovski sát Drohnenei n. ^ trótovsko jájčece Drohnengeschlechtsapparat m. ^ trótovsko spolovilo Drohnenhoden m. ^ trótovski téstis Drohnenlarve f. ^ trótovska ličinka Drohnen-Mittelwand f. ^ trótovska sátnica Drohnenmütterchen n. ^ čebéla trótovka Drohnenpenis m. ^ trótovski pénis Drohnenpflegevolk n. ^ trótar (1) Drohnenpheromon n. ^ feromón tróta Drohnenpuppe f. ^ trótovska búba, trótovska žšrka Drohnensamen m. ^ trótovsko séme Drohnensammelplatz m. ^ trotovišče Drohnenschwarm m. ^ trótovski röj Drohnensieb n. ^ čebe^rsko sito (2) Drohnenvolk n. ^ trótar (1), trótovec Drohnenwabe f. ^ trótovski sát Drohnenwabenbau m. ^ gradílni sát, troto-vina Drohnenzelle f. ^ trótovska célica Dronenfalle f. ^ lovílnik trótov Dronenwabe f. ^ lovílni sát Dufoursche Drüse f. ^ alkálna strúpnica Duftdrüse f. ^ vonjávna žteza Dunkle Biene f. ^ témna čebéla Dunkle Europäische Biene f. ^ témna čebéla dunkler Honig m. ^ témni méd dunkles Wabenwerk n. ^ črno sátje dunkle Wabe f. ^ črni sát dunkle Weiselzelle f. ^ črni mát^nik Dünndarm m. ^ tánko črevó durcheinandergemengter Schwarm* m. ^ po-méšani röj Durchfallerkrankung f. ^ grižavost čebél Durchschnittsertrag des Honigs m. ^ povprečni donös medú durch Schwärmen volksarm werden* v. ^ iz-rojiti se Dzierzon-Beute f. ^ Dzierzonov pánj Dzierzons diamantene Regel f. ^ Dzierzonovo diamántno pravilo Dzierzons Regel f. ^ Dzierzonovo diamántno pravilo Echte Kastanie f. ^ právi kostanj Echter Eibisch m. ^ navádni sléz Echter Lavendel m. ^ práva sivka Echte Salbei f. ^ žájbelj 222 entomophile Blütenpflanze Echtes Mädesüß n. ^ brestovolistni oslad Echtes Schneeglöckchen n. ^ navadni mali zvonček Echte Zypresse f. ^ prava cipresa Edel-Kastanie f. ^ pravi kostanj Edelkastanientracht f. ^ čebelja paša na pravem kostanju Efeu m. ^ bršljan Efeuhonig m. ^ bršljanov med Egyptische Biene f. ^ egiptovska čebela Ei n. ^ jajčece (1, 2) Eiablage f. ^ zaleganje Ei ablegen v. ^ zaleči jajčece Eiche f. ^ hrast Eichenhonig m. ^ hrastov med Eichenhonigtau m. ^ hrastova mana Eichennapfschildlaus f. ^ rdečkasti hrastov kapar Eichentracht f. ^ hrastovo medenje Eidotter m. ^ jajčni rumenjak Eier legen v. ^ leči jajčeca Eierstock m. ^ jajčnik (1) Eierstockatrophie f. ^ atrofija jajčnikov Eigenschaft Honigtau zu erbringen* f. ^ me-dovitost Eigenschaft Nektar zu erbringen* f. ^ medo-vitost Eileiter m. ^ jajcevod Eileiterverstopfung f. ^ začepitev jajcevoda einäugige Biene f. ^ enooka čebela Eindrittel-Rämchen* f. ^ enotretjinski satič eine Weiselzelle umsetzen v. ^ vcepiti matičnik einfliegen v. ^ vletavati einfliegen sich v. ^ vleteti se (1) eingefangener Schwarm m. ^ ogrebeni roj eingeknäuelte Bienenkönigin f. ^ obkoljena matica eingeschlagene Bienen f. pl. ^ suhe čebele eingeschlagener Schwarm m. ^ vsajeni roj eingeschränkte Brut f. ^ skrčena zalega eingewinterter Bienenstock m. ^ zazimljeni panj eingewintertes Bienenvolk n. ^ zazimljena čebelja družina einjährige Königin f. ^ enoletna matica Einlöt-Rillenrädchen n. ^ amerikansko kolesce, kolesce za vtiranje žice einmaliges Umlarven n. ^ enkratno cepljenje ličink Einsperrung der Königinnen f. ^ pripiranje matic Einwabenbefrüchtungskästchen n. ^ ênosâtni plemenílnik Einwabenfuttertasche f. ^ ênosâtni pitálnik Einwabenkästchen n. ^ ênosâtni plemenílnik einwintern v. ^ zazímiti Einwinterung der Honigbienen f. ^ prezimo- vânje čebél Eischlauch m. ^ jâjčna cévka Eischwarzsucht f. ^ melanóza Eiweißfütterung f. ^ beljakovinsko krmljenje eiweißhaltiger Zuckerteig* m. ^ sladkórno- beljakovínsko testó Eizelle f. ^ jâjčna célica Eßkastanienrindenlaus f. ^ kostânjeva ušica Ekotyp m. ^ krajévni različek čebél elektrisch beheizte Entdeckelungsgabel* f. ^ eléktrične vilice elektrisch beheiztes Entdeckelungsmesser* n. ^ etektrični n0ž elektrisch beheiztes Wabenmesser* n. ^ elék- trični izrezovâlnik elektrisch betriebener Zuckerlösung-Rührgerät* n. ^ etektrični mešâlnik sladkórne raztopine elektrisch betriebenes Rührgerät n. ^ ir^âl- nik na eléktrični pogôn elektrische Leitfähigkeit des Honigs n. ^ elé- ktrična prevódnost medú elektrischer Dampfwachsschmelzer m. ^ elé- ktrični kuhâlnik voščin elektrischer Wachsschmelzer m. ^ eléktrični kuhâlnik čebéljega vóska, etektrični topilnik voščin elektrisches Einlötgerät n. ^ eléktrični zažiče-vâlnik elektronische Stockwage f. ^ elektrónska téh-tnica Elf-Waben-AZ-Beute f. ^ enâjstsâtni AÉ-pânj endokrine Drüse f. ^ žteza z nótranjim izl0ča-njem Enkaustik f. ^ enkâvstika entdeckelte Wabe f. ^ odkriti sât Entdeckelungsgabel f. ^ vilice za odkrivanje sâtja Entdeckelungsmesser mit gezakter Klinge* n. ^ žâgasti n0ž Entdeckelungsroller m. ^ jéž (2) Entdeckelungswanne f. ^ posóda za odkrivanje sâtov Entomologie f. ^ entomologija entomophile Blütenpflanze f. ^ žužkocvétka 223 entweiseltes Pflegevolk entweiseltes Pflegevolk n. ^ brezmatični re-dnik Entwicklungstracht f. ^ razvojna čebelja paša Enzym n. ^ encim (1) Epidermis f. ^ povrhnjica epizootiologische Umfrage f. ^ epizootiolo- ška anketa Erdbeerenhonig m. ^ jagodov med Erdbeerpflanze f. ^ jagodnjak Erdhummel f. ^ zemeljski čmrlj Erforscher Janšas Lebens und Werkes* m. ^ janšeslovec Ergänzungsfütterung f. ^ dopolnilno krmljenje erkältete Brut f. ^ podhlajena zalega erkaltete Brut f. ^ prehlajena zalega Erle f. ^ jelša Erlose f. ^ erloza erster Hinterleibring m. ^ prvi zadkov obroček erzwungener Schwarm m. ^ prisiljeni röj Escenblattnestlaus f. ^ jesenova gnezdasta ušica Esche f. ^ jesen (1) Eschetracht f. ^ jesenova čebelja paša Esparsette f. ^ turška detelja Espe f. ^ trepetlika Essigbaum m. ^ dlakavi octovec Ethansäure f. ^ ocetna kislina etherisches Öl n. ^ eterično olje etologisches Merkmal der Honigbiene n. ^ etološka lastnost čebel Euglossa-Biene f. ^ zlata čebela Eukalyptus m. ^ evkalipt Eukalyptushonig m. ^ evkaliptov med Euodie f. ^ evodija Europäische Ahornborstenlaus f. ^ javorjeva ščetinasta ušica Europäische Faulbrut f. ^ lažna gniloba, pohlevna gniloba čebelje zalege exokrine Drüse f. ^ žleza z zunanjim izločanjem extraflorales Nektarium n. ^ izvencvetni me-dovnik Exzenter Fenster-Feststeller m. ^ zapah za okence fächeln v. ^ prezračevati (1) Fächeln n. ^ prezračevanje (1) fächelnde Biene f. ^ prašeča se čebela Falsche Akazie f. ^ robinija Farbindex m. ^ barvni indeks Farbplättchen n. ^ barvna ploščica Farbstoff n. ^ pigment Farbzeichen der Königin n. ^ barvna oznaka matice Farrar-Beute f. ^ Farrarjev panj Farrar-Magazin n. ^ Farrarjeva naklada Farrar-Rähmchen n. ^ Farrarjev satnik Faulbrut f. ^ huda gniloba čebelje zalege faule Brut f. ^ gnila čebelja zalega Fazettenauge n. ^ sestavljeno oko Fegling m. ^ ometenec fehlbrütige Königin f. ^ jalova matica Feld-Ahorn m. ^ maklen Ferment n. ^ encim (2), ferment Fermentation f. ^ fermentacija fermentierter Honig m. ^ fermentirani med Ferse f. ^ peta čebelje noge festeingebautes Wabenwerk n. ^ nepremično satje Fettsäure f. ^ maščobna kislina Feuerdorn m. ^ navadni ognjeni trn Fichte f. ^ navadna smreka Fichtenhonig m. ^ smrekov med Fichtenhonigtau m. ^ smrekova mana Fichtentracht f. ^ medenje na smreki, smrekova čebelja paša Figurenbeute f. ^ figuralni panj Filamentoses Virus n. ^ filamentozni virus Filterhonig m. ^ filtrirani med Flachboden m. ^ nizka podnica flacher Unterboden m. ^ nizka podnica Flachrähmchen n. ^ nizki satnik Flachwabe f. ^ nizki sat Flachzarge f. ^ nizka naklada Flachzargenbeute f. ^ nizkonakladni panj Flagellat m. ^ bičkar Flagellum n. ^ bič Flockenblume f. ^ glavinec Fluchtraum m. ^ izbežišče Flugbiene f. ^ pašna čebela Flügeldeformation f. ^ deformacija čebeljih kril Flügelhäkchen n. ^ kaveljček Flügelschneiden n. ^ prirezovanje čebeljih kril Flugling m. ^ naletenec Flugloch n. ^ izletno žrelo, žrelo (1) Flugloch in Ganzbreite mit kleinem Loch im Fluglochschieber* n. ^ ameriško žrelo Fluglochschieber m. ^ zapah, žrelna zapori-ca 224 gekörtes Zuchtvolk Fluglochverschlußkeil m. ^ žrelna létev Flugmuskel m. ^ krilna mišica Flugsaison f. ^ izlétno obdóbje Flugseite des Bienenhauses f. ^ izlétna strán čebelnjška Flugseite des Bienestandes f. ^ izlétna strán čebelnjška Flugtag m. ^ izlétni dán Flugweite f. ^ prelétna razdálja Flumetrin n. ^ flumetrin flüssiger Honig m. ^ tek0či méd flüssiger Wachs m. ^ tek0či čebélji vósek Fluvalinat n. ^ fluvalinát Folbex n. ^ fólbeks Folgebiene f. ^ čebéla sledilka Formaldehyd f. ^ formaldehid Frančič-Futterspender m. ^ Frančičev pitálnik Friaulische Biene f. ^ furlánska čebéla Frischpollen abstreifen v. ^ osmúkati se Frischpollen mittels Pollenfalle gewinnen* v. ^ osmukávati Frontalzwitter m. ^ frontálni dvóspolnik Frontschieber m. ^ premična lopúta Fruchtzucker m. ^ sádni sládkor Frühjahrsrevision f. ^ kontrólni spomladánski pregléd Frühlingsausschneiden n. ^ spomladánsko iz- podrezovánje Frühlingsbiene f. ^ pomládna čebéla Frühlingsentwicklung f. ^ spomladánski razvoj Frühlingsfütterung f. ^ spomladánsko krmljenje Frühlingsheide f. ^ spomladánska résa Frühlingshonig m. ^ spomladánski méd Frühlingsstand m. ^ spomladánsko stojišče Fruktose f. ^ fruktóza Fühler m. ^ tipálnica Fühlerlappen m. ^ tipáln^ni réženj Fühlernerv m. ^ tipáln^ni živec Fundatrix f. ^ zaródnica fünf-Waben-Beute f. ^ pétsátni pánj Fungizid n. ^ fungicid Fuß m. ^ stopálo Fußglied n. ^ stopálni člének Fußspur-Pheromon n. ^ feromón stopálne žléze Futterbalon m. ^ türinški balón Futtereimer m. ^ krmilno védro, vedrica Futter-Esparsette f. ^ navádna túreka dételja Futterhonig m. ^ krmilni méd Futterpumpe f. ^ krmilna č^lka Futtersaftdrüse f. ^ göltna žléza, krmilna žlé-za Futterspender m. ^ pitálnik Futterspender mit kontrollierter Fütterungsgeschwindigkeit* m. ^ pitálnik z nadzorováno hitróstjo odvzéma kláje Futtertasche f. ^ sátni pitálnik Futterteig m. ^ krmilno testó, testó Futtertrog m. ^ klájno koritce, krmilno korito, pitálnik Fütterung f. ^ krmljenje čebél Fütterung auf Innendeckel* f. ^ krmljenje na vmésni pokrov Fütterung auf Vorrat f. ^ krmljenje na zalógo Fütterung mit trockenem Zucker f. ^ krmljenje s súhim sladkórjem FV-Beute f. ^ FV-pánj Galactose f. ^ galaktóza Ganglion n. ^ gánglij Gänsefeder f. ^ gósje peró Ganzraum-Überwinterung der Bienenvölker* f. ^ céloprostorninsko prezimovánje če-béljih družin Gäraufsatz m. ^ kipélna véha gäriger Honig m. ^ fermentirani méd Garten-Anemone f. ^ vrtna vétrnica Garten-Geißblatt n. ^ kováčnik Garten-Salbei f. ^ žájbelj Gärung des Honigs f. ^ vrénje medú Gašperin-Weise^fig m. ^ Gašperinova mátičnica Gaucho n. ^ gávčo Gebirgsblumen-Honig m. ^ planinski cvetlični méd Gebirgsblütenhonig m. ^ görski méd Gebirgshonig m. ^ planinski méd gefälschter Honig m. ^ ponarejéni méd Gefleckte warzigborstige Lärchenrindenlaus f. ^ lisasta macésnova ušica gegärter Honig m. ^ skisani méd Gehäuse zur Unterbringung mehrerer Befruchtungskästchen* n. ^ hramček Gehörsinn der Honigbiene m. ^ čebélji slúh Geißel f. ^ bič gekäfigte Bienenkönigin f. ^ zaprta mática gekammerte Kläranlage f. ^ prekátni čistilnik gekörte Königinnenzelle f. ^ odbráni mátté-nik gekörte natürliche Weiselzelle f. ^ vzréjni mátičnik (2) gekörtes Zuchtvolk n. ^ odbrána čebélja družina 225 gekörte Weiselzelle gekörte Weiselzelle f. ^ odbrani matičnik gekörte Zuchtlinie f. ^ odbrani čebelji rod gelochte Platte f. ^ osmukalna plošča Gemeiner Bienenkäfer m. ^ čebelji volk (1) Gemeiner Ohrwurm m. ^ navadna strigalica gemeinsamer Eileiter m. ^ skupni jajcevod Gemüll m. ^ drobir Gemüll ausräumende Biene* f. ^ čebela iz-našalka geographische Herkunft des Honigs f. ^ geografsko poreklo medu Germarium n. ^ germarij Gerstungbeute f. ^ Gerstungov panj Gerstung-Beute f. ^ Gerstungov panj Geruchsorgan n. ^ organ za voh Geruchsvermögen der Honigbiene n. ^ čebelji voh Geschenktüte für Honigglas f. ^ nosilka za med Geschlechtsallel n. ^ spolni alel Geschlechtsdimorphismus m. ^ spolni dimor-fizem Geschlechtsdrüse f. ^ spolna žleza Geschlechtsöffnung f. ^ matičje izvodilo geschleuderte Wabe f. ^ iztočeni sat geschleuderte Waben f. pl. ^ medeno satje (2) geschlossen angelegte Brut* f. ^ strnjena zalega geschlossene Anlage der Brut* f. ^ strnjenost zalege Geschmacksorgan n. ^ čutilo za okus geschwächtes Bienenvolk n. ^ oslabljena čebelja družina Gewinnung von Bienenmilch f. ^ mlečkanje Gewöhnliche Christrose f. ^ črni teloh Gewöhnliche Esche f. ^ veliki jesen Gewöhnliche Lavendel-Weide f. ^ siva vrba Gewöhnliche Luzerne f. ^ lucerna Gewöhnliche Ochsenzunge f. ^ navadni volo-vski jezik Gewöhnlicher Bastardindigo m. ^ amorfa Gewöhnlicher Frühlings-Krokus m. ^ pomladanski žafran Gewöhnlicher Frühlings-Safran m. ^ pomladanski žafran Gewöhnlicher Hornklee m. ^ navadna no-kota Gewöhnlicher Liguster m. ^ navadna kalina Gewöhnliche Roßkastanie f. ^ divji kostanj Gewöhnlicher Wacholder m. ^ navadni brin Gewöhnlicher Weiß-Klee m. ^ plazeča detelja Gewöhnliche Silber-Weide f. ^ béla vrba Gewöhnliche Sommer-Linde f. ^ navadna lipa Gewöhnliche Sonnenblume f. ^ navadna sončnica Gewöhnliche Traubenkirsche f. ^ čremsa Gewöhnliche Wiesen-Salbei f. ^ travniška kadülja Giftblase f. ^ strüpni mešiček Giftdrüse f. ^ strüpna žléza Giftkanal m. ^ strüpni kanal Giftstachel der Honigbiene m. ^ čebélje žêlo Gittereinlage n. ^ mréžasti vložek Glavar-Beute f. ^ Glavarjev panj Gledischie f. ^ gledičevka Gliederfüßler m. ^ členonožec Glockenblume f. ^ zvončica Glossa f. ^ jeziček Gluconsäure f. ^ glukonska kislina Glucose f. ^ glukoza Glucoseoxidase f. ^ glukoza oksidaza Goldrute f. ^ zlata rozga Gorenjska-Befruchtungskästchen n. ^ gorénj- ski plemenilnik Gorenjska-Bienenstock m. ^ gorénjski panj Grajš-Beute f. ^ Grajšev panj Grajš-Beute f. ^ G-panj granulierter Honig m. ^ zrnati méd Granulosazelle f. ^ folikularna célica Gras n. ^ trava Graubraune Lärchenrindenlaus f. ^ sivorjava macêsnova ušica graue Honigbiene f. ^ siva čebéla Graugrün gescheckte Fichtenrindenlaus f. ^ sivozelêna lisasta smrékova ušica Gregarine f. ^ gregarina Großimker m. ^ vèlečebelar Grom-Beute f. ^ Gromov AŽ-panj Großblättrige Wucherblume f. ^ vèlelistni vratlč Großblüttige Magnolie f. ^ vèlecvétna magnolija Große Braune Kiefernrindenlaus f. ^ vélika rjava bôrova ušica Große Fichtenquirlschildlaus f. ^ véliki smrékov kapar Große Lärchenrindenlaus f. ^ vélika macêsnova ušica Große Schwarzbraune Tannenrindenlaus f. ^ vélika rjava hojeva ušica Große Schwarze Fichtenrindenlaus f. ^ vélika črna smrékova ušica 226 Hochzarge Große Wachsmotte f. ^ velika voščena vešča Große Weidenrindenlaus f. ^ velika vrbova ušica Groß-Großmutter f. ^ prababica Großimkerei f. ^ velečebelarstvo Großmutter f. ^ babica Großraum-Beute f. ^ velikoprostorninski panj Großraum-Beuten-Betrieb m. ^ velikoprostor- ninsko čebelarjenje Großraum-Kirar-Beute f. ^ veliki Kirarjev panj Großraum-Stapelbeute f. ^ velikoprostorninski skladovnični panj Grüne Tannenhoniglaus f. ^ zelena höjeva ušica Grüngestreifte Fichtenrindenlaus f. ^ zelenoprögasta smrekova ušica Grünspecht m. ^ zelena žolna Gurkenkraut n. ^ b0reč Gutartige Faulbrut f. ^ lažna gniloba gutartige Faulbrut f. ^ pohlevna gniloba čebelje zalege gute imkerliche Betriebsweise f. ^ dobra čebelarska praksa Haar n. ^ dlačica Haarstreifen m. ^ toment Haftfalte f. ^ žleb Haftläppchen n. ^ oprijemalna blazinica halbes AZ-Maß n. ^ polovična AŽ-mera Halbrähmchen n. ^ sat polovične mere (1) Halbschwester f. ^ matica polsestra, polsestra Halbwabe f. ^ polovični sat Halbzarge f. ^ polovična naklada Halva f. ^ halva Hämolymphe f. ^ hemolimfa Hämozyt m. ^ hemocit handbetätigte Dosierspritze f. ^ ročna dozirna brizga handbetriebener Schneckentrieb m. ^ ročno gonilo hängendes Rähmchen n. ^ viseči sat, viseči satnik Hannemann-Absperrgitter f. ^ Hannemannova matična rešetka haploide Drohne f. ^ haploidni tröt Härchen n. ^ dlačica Hartriegel m. ^ dren Hasel f. ^ leska Hauptflugloch n. ^ glavno žrelo Hauptfrühlingstracht f. ^ glavna spomladanska čebelja paša Haupttracht f. ^ glávna čebélja pšša Haupttrachtquelle f. ^ glávni vír medénja Hausspinne f. ^ hišni pájek häuten sich v. ^ leviti se Hautflügler m. ^ kožekrilec Häutung f. ^ levitev Häutungshormon n. ^ levítveni hormón Hecken-Rose f. ^ navádni šipek Heidekraut n. ^ jesénska vrésa Heidekraut-Honig m. ^ résin méd, vrésov méd Heidelbeere f. ^ borovnica Heilwurz f. ^ navádni sléz Heißwachsmalerei f. ^ enkávstika Hemovar n. ^ hemovár Herbizid n. ^ herbicid Herbsfütterung f. ^ jesénsko krmljenje Herbsttracht f. ^ jesénska čebélja páša Heritabilität f. ^ heritabilitéta Heritabilitätsindex m. ^ heritabilitétni indeks Hermaphrodit m. ^ dvóspolnik Hersteller und/oder Verkäufer von Honiggetränken* m. ^ medičar (2) Herstellung und/oder verkauf von Honiggetränken mit Zugabe von Alkohol* f. ^ me-dičarstvo (2) Heterosis f. ^ heteróza Heterozygote m. ^ heterozigót heulen v. ^ jókati hibernieren v. ^ hibernirati Himbeere f. ^ malinják Himbeerenhonig m. ^ malinov méd Hinterbehandlung f. ^ oprávljanje od zádaj, uprávljanje od zádaj Hinterdarm m. ^ zádnje črev0 hinteres Bienenstockbrett n. ^ zádnja pánjska končnica Hinterflügel der Honigbiene m. ^ zádnje če-bélje krilo Hinterflügelpaar n. ^ drúgi pár čebéljih kril Hinterhauptsloch n. ^ zatilna odprtina Hinterleib m. ^ zádek Hintersatz m. ^ zakláda Hintersatz zu dem AZ-Beute-Honigraum* m. ^ mediščna zakláda Hintertür einer Stapelbeute f. ^ vrátca pánja historische Horizontalbeute aus Vojvodina* f. ^ pol0žka (1) Hochboden m. ^ visöka pódnica Hochrähmchen n. ^ sátnik visöke mére Hochwabe f. ^ pok0nčni sát, visöki sát Hochzarge f. ^ visöka nakláda 227 Hochzeitsflug Hochzeitsflug m. ^ paritveni izlet, prašilni izlet Hodenkanälchen n. ^ semenovod Hoifman-Rähmchen n. ^ Höffmanov satnik Hofstaatbiene f. ^ čebela spremljevalka (1) hohes Bodenbrett n. ^ visoka pödnica hohe Schwarmfreudigkeit f. ^ rojivost Holzbiene f. ^ lesna čebela Homozygote f. ^ homozigöt Honig m. ^ med Honig abschäumen v. ^ posnemati med Honigauftau-Schrank m. ^ topilna kömora Honigbecher m. ^ medni lonček Honigbiene f. ^ čebela (2), medonosna čebela, prava čebela Honigbiene aus Herzegowina* f. ^ hercegovska čebela Honigbiene des Himalajas f. ^ himalajska čebela Honigbiene mit einem oder mehreren gelblichen Hinterleibsringen* f. ^ pasanka Honigbienen-Art f. ^ čebelja vrsta Honigbier n. ^ medeno pivo Honigblase f. ^ medna golša Honig der Lekanien m. ^ lekanijski med Honigdrüse f. ^ medovnik Honigdrüse der Blüte f. ^ cvetni medovnik Honigeimer m. ^ skladiščna posöda za med honigende Trachtpflanze f. ^ medeča rastlina (2) Honigertrag m. ^ bera (2), donos medu Honigertrag je Hektar m. ^ zmogljivost pa-sišč honigerzeugende Baumart* f. ^ medonosna drevesna vrsta Honigessig m. ^ medeni kis Honigfarbe f. ^ medena barva honigfeuchte Wabe f. ^ medeni sat (2) honigfeuchte Waben f. pl. ^ medeno satje (2) Honiggebäck n. ^ medenjak (2), medeno pecivo Honig-Gegenwert* m. ^ medna vrednost Honig-Gegenwert der von dem Bienenvolk en-tnomenen Bienen* m. ^ medna vrednost odvzetih čebel Honig-Gegenwert der von dem Bienenvolk en-tnomenen Brut* m. ^ medna vrednost odvzete zalege Honig-Gegenwert des von dem Bienenvolk gebildeten Wabenwerks* m. ^ medna vrednost zgrajenega satja Honig-Gegenwert des Wabenwerks, gebaut vom Bienenvolk im Baurahmen* m. ^ mé-dna vrédnost sátja v gradílniku Honiggetränk n. ^ medéni napitek honighaltiger Futterteig* m. ^ sladkórno-me- déna pogáča honighaltiger Zuckerteig m. ^ medéno-slad-kórno testó honighaltiger Zuckerteig* m. ^ sladkórno- medéno testó Honig-Händler m. ^ medár (2), polnilec Honigimkern n. ^ čebelárjenje na méd Honigklee m. ^ medéna dételja Honigkranz m. ^ medéni vénec Honigleistung eines Bienevolkes f. ^ proizvó- dna lastnóst čebél Honiglikör m. ^ medéno žgánje (1) Honigmischer m. ^ mešálnik za méd Honig-Pollen-Wabe f. ^ médno-obnóžinski sát Honig-Prüfer m. ^ preglédnik medú Honigprüfung f. ^ pregledovánje medú Honigpumpe f. ^ črpálka za méd Honigraum m. ^ medišče Honigraumaufsatz m. ^ mediščna nakláda Honigraumeinsatz m. ^ mediščna kaséta Honigraumfenster n. ^ mediščno okence Honigraumflugloch n. ^ mediščno žrélo Honigraum-Halbzarge f. ^ polovična medišč-na nakláda Honigraum im Kaltbau m. ^ medišče na hlá-dno stávbo Honigraum im Warmbau m. ^ medišče na toplo stávbo Honigraumwabe f. ^ mediščni sát Honigraumzarge f. ^ mediščna nakláda Honigreifung f. ^ zorénje medú Honig sammeln v. ^ nabirati méd Honig-Schaumwein m. ^ medéna penina Honigschleuder f. ^ točilo Honig schleudern v. ^ iztočiti méd, točiti méd Honigschleuderraum m. ^ točilnica Honigsekt m. ^ medéna penina Honigsieb n. ^ cedilo za méd, čebe^rsko sito (1) Honig sieben v. ^ precéjati méd Honigsirup m. ^ medéna raztopina Honigspaten m. ^ lopática za méd Honigtau m. ^ gózdna mána, mána Honigtau absondern v. ^ mediti (2) Honigtauabsonderung f. ^ medénje (2) Honigtau erzeugen v. ^ mediti (2) 228 Innenmaß des Rähmchen Honigtauerzeuger m. ^ povzročitelj gózdnega medénja Honigtauerzeugung f. ^ gózdno medénje, medénje Honigtauhonig m. ^ gózdni méd Honigtausammeln n. ^ čebélja pšša (2) Honigtautestplate f. ^ lovilna plošča Honigtautracht f. ^ mánina čebélja pšša Honigtau von Lärche m. ^ macésnova mána Honigtracht f. ^ medonosna čebélja páša honigtragende Biene* f. ^ medonosna če-béla Honigtrunk m. ^ medéni napitek Honigvorrat m. ^ medéna zalóga Honigwabe f. ^ medéni sát (1), medéno sátje (1), mediščni sát Honigwaben ausschneiden v. ^ porézati méd Honigwein m. ^ medica Honigzarge f. ^ médna nakláda Honig-Zucker-Futterteig m. ^ medéno-slad- kórna pogáča Honig-Zuckersirup m. ^ medéno-sladkórna raztopina Honig-Zuckerteig m. ^ medéno-sladkórno testó Hörhilfe für Bienenstöcke* f. ^ slušálo za pánje Hörnchen n. ^ rožiček pénisa Hornisse f. ^ srššn Hörvermögen der Honigbiene n. ^ čebélji slúh Huber-Beute f. ^ Huberjev pánj Huflattich m. ^ lapúh Hüfte f. ^ kolček Hummel f. ^ čmrlj (1) Hummelhalter m. ^ čmrljár Hummelhaus n. ^ čm^k Hundsrose f. ^ navádni šipek Hungerschwarm m. ^ roj lákotnik Hüngler m. ^ roj lákotnik Hydroximethilfurfural n. ^ hidróksimetilfur-furál Hygroskopizität des Honigs f. ^ higroskópnost medú Iberische Biene f. ^ ibérska čebéla Identifikationsnummer des Bienenstandes f. ^ identifikacijska številka čebe^ka Igel m. ^ jéž (1) Imago f. ^ imágo Imidakloprid n. ^ imidakloprid Imker m. ^ čebelár Imkeranzug m. ^ čebelárski kombinezón Imkerausrüstung f. ^ čebelarska oprema Imkerei f. ^ čebelarstvo (1) Imkerfahne f. ^ čebelarski prapor Imkergeräte n. pl. ^ čebelarska oprema Imkerhandschuh m. ^ čebelarska rokavica Imkerhose f. ^ čebelarske hlače Imkerhut m. ^ čebelarski klobuk Imkerhut mit Schleier m. ^ čebelarska kapa Imkerin f. ^ čebelarka Imkerjacke f. ^ čebelarski jopič Imkerkataster n. ^ kataster čebelje paše Imkerladen m. ^ čebelarna Imkerlehrer m. ^ čebelarski učitelj Imkermaske f. ^ čebelarska maska Imkermeister m. ^ čebelarski mojster (1, 2) imkern v. ^ čebelariti Imkern n. ^ čebelarjenje Imkern in Beuten n. ^ panjsko čebelarjenje Imkern mit einer Königin n. ^ čebelarjenje z eno matico Imkern mit Einsatz von Königinabsperrgitter n. ^ čebelarjenje z uporabo matične rešetke Imkern mit Magazinbeuten n. ^ nakladno čebelarjenje Imkern mit Pavillon-Beuten f. ^ paviljonsko čebelarjenje Imkern mit Zugabe von Hintersätzen n. ^ za- kladno čebelarjenje Imkern ohne Einsatz von Königinabsperrgitter n. ^ čebelarjenje brez uporabe matične rešetke Imkerordnung f. ^ čebelarski kodeks Imkerpfad m. ^ čebelarska pot Imkerpfeife f. ^ čebelarska pipa Imkersaison f. ^ čebelarska sezona Imkerschleier m. ^ čebelarski pajčolan Imkerschule f. ^ čebelarska šola Imkertechnologie f. ^ čebelarska tehnologija Imkerwerkzeuge n. pl. ^ čebelarsko orodje Imkerzubehör n. ^ čebelarski pribor Immenkäfer m. ^ čebelji volk (1) Indische Biene f. ^ indijska čebela Inkarnat-Klee m. ^ inkarnatka Inkrustation f. ^ inkrustacija Inkrustierung f. ^ inkrustacija Inkubation von Weiselzellen f. ^ inkubacija matičnikov Innendeckel m. ^ notranji pokrov (1, 2), strop panja Innenmaß des Rähmchen n. ^ svetla mera satnika 229 in Schwarmvorbereitung sein in Schwarmvorbereitung sein v. ^ sedeti na röj Insekt n. ^ žuželka insektblütige Pflanze f. ^ žužkocvetka Insektenblütler m. ^ žužkocvetka Insektizid n. ^ insekticid Insemination f. ^ osemenjevanje (2) Inseminationsspritze f. ^ inseminacijska igla inseminieren v. ^ oprašiti (2), osemeniti (1, 2) instrumentelle Besamung f. ^ osemenjevanje (3) Inversion von Kohlehydraten f. ^ inverzija ogljikovih hidratov Inversion von Kohlenhydraten f. ^ inverzija ogljikovih hidratov Invertase f. ^ invertaza Invertzucker m. ^ invertni sladkor Invertzuckergehalt m. ^ vsebnost invertnega sladkorja Invertzuckersirup m. ^ invertirana sladkorna raztopina Inzucht f. ^ inbriding Inzuchtdepression der Honigbienen f. ^ depresija čebel Inzucht-Königin f. ^ inbridna matica Isolierkäfig m. ^ izolator Isomaltose f. ^ isomaltoza Italienische Biene f. ^ italijanska čebela Jahres-Honigertrag m. ^ letni donos medu Janša-Beute f. ^ Janšev panj Janša-Medaille f. ^ odlikovanje Antona Janše Janšas Bienenzucht-System n. ^ Janšev panj-ski sistem Japanische Biene f. ^ japonska čebela Japanischer Schnurbaum m. ^ japonska sofora Java-Biene f. ^ javanska čebela Javanische Biene f. ^ javanska čebela Johnstonsches Organ n. ^ Johnstonov organ, vohalna jamica Jordan-Dreiwaben-Begattungskästchen n. ^ Jordanov trisatni plemenilnik Jungbiene f. ^ mladica Jungfernflug m. ^ paritveni izlet Jungfernhonig m. ^ deviški med Jungfernschwarm m. ^ vnuk Jungfernwabe f. ^ deviški sat Jungfernwachs n. ^ deviški čebelji vosek Jungfernzeugung f. ^ deviška rodnost Jungfernzeugung der Drohnen f. ^ deviško porajanje trotov jungfräuliches Wachs n. ^ deviški čebélji vósek jungfräuliche Wabe f. ^ deviški sát Jungkönigin f. ^ létošnja mática, mláda máti-ca (1) Juvenilhormon n. ^ juvenilni hormón Kalkbrut f. ^ poapnéla zaléga, poapnéla zaléga (1, 2) Kaltbau m. ^ hládna stávba Kaltbaubeute f. ^ pánj na hládno stávbo Kaltbau-Warmbaubeute f. ^ pánj na hládno in tôplo stávbo kandierter Honig m. ^ kristalizirani méd Kapbiene f. ^ kápska čebéla Kapillar-Futterspender m. ^ kapilárni pitálnik Kapillarfütterung f. ^ kapilárno krmljenje Karamelisieren des Honigs n. ^ karamelizáci-ja medu Karboxylgruppe f. ^ karboksilna skupina Karde f. ^ ščetica Karothen m. ^ karotén Karpatische Biene f. ^ karpátska čebéla Karstbiene f. ^ kraška čebéla Karst-Bienenhaus n. ^ kraški tip čebe^ka Kastanienhonig m. ^ kostánjev méd Kastanientracht f. ^ kostánjeva čebélja páša Kasten mit vier Waben m. ^ štirisátni pánj Katalase f. ^ kataláza Katalepse f. ^ katalépsa Katalpe f. ^ navádni cigárar Kaukasierbiene f. ^ kavkáška čebéla Kaukasische Biene f. ^ kavkáška čebéla kaustische Soda f. ^ nátrijev hidroksid Kehrschwarm m. ^ ometênec Kelch des Ventiltrichters m. ^ zaklópnica (1) Kiefer-Honigtau* m. ^ bôrova mána Kirar-Beute f. ^ Kirarjev pánj Kirar-Honigraumrähmchen n. ^ Kirarjev sátnik Kirar-Rähmchen n. ^ Kirarjev sátnik Kittharz n. ^ zadelavina klarer Honig m. ^ svêtli méd Klee m. ^ dételja Kleehonig m. ^ dételjni méd Kleine Fichtenquirlschildlaus f. ^ máli smrékov kápar kleine Kirar-Beute f. ^ máli Kirarjev pánj Kleiner Beutenkäfer m. ^ máli pánjski hrošč kleiner Bienenkasten m. ^ panjič kleines Rähmchen n. ^ satič (1) kleines Rähmchen zur Gewinnung von Wabenhonig* n. ^ satič (2) Z30 Kranjič Kleine Wachsmotte f. ^ mala voščena vešča Kleinimkerei f. ^ malo čebelarstvo Klette f. ^ repinec klinische Apitherapie f. ^ klinična apiterapija Klotzbeute f. ^ klada, koritasti panj, votlak Kohlenhydrat n. ^ ogljikov hidrat Kohl-Kratzdistel f. ^ mehki osat Kokon m. ^ kokon, zapredek kollektive Handels-Schutzmarke des slowenischen Honigs f. ^ kolektivna blagovna znamka slovenskega medu Konduktometer n. ^ konduktometer Königin f. ^ matica (2) Königin-Abfangglas n. ^ lovilec matic Königin-Abfangklip m. ^ matične klešče Königinabsperrgitter n. ^ matična rešetka Königinlarve f. ^ matična žerka Königin-Larve f. ^ matična ličinka Königinnen-Linie f. ^ matična linija čebel Königinnenpheromon n. ^ feromon čeljustne žleze Königinnenstich m. ^ pik matice Königinnen-Versandkäfig m. ^ razpošiljalna matičnica Königinnen-Zeichnen n. ^ označevanje matice Königinnenzellen bauen v. ^ graditi matičnike (1, 2) Königinnenzellen ziehen v. ^ graditi matični-ke (1, 2) Koniginnenzellen ziehen v. ^ potegniti matič-nike Königinnenzucht f. ^ vzreja matic Königinnenzucht auf Weiselnäpfchen f. ^ vzreja matic na čepkih Königinnenzucht aus natürlichen Königinnenzellen f. ^ vzreja matic iz naravnih matič-nikov Königinnenzucht durch Auschneiden von Waben mit jüngsten Larven* f. ^ vzreja matic na rez Königinnenzüchter m. ^ vzrejevalec matic Königinnenzuchtmethode nach Miller f. ^ Millerjeva metoda vzreje matic Königinnenzucht mit dem Aufschneiden der Brutwabe in Streifen* f. ^ vzreja matic z razrezovanjem sata v trakove Königinnenzucht mit dem Bogenschnitt* f. ^ vzreja matic z rezom v loku Königinnenzucht mit doppeltem Umlarven* f. ^ vzreja matic z dvakratnim presajanjem ličink Königinnenzucht mit Umlarven* f. ^ vzreja matic s presajanjem ličink Königinnenzucht nach Rauchfuss-Methode* f. ^ vzreja matic po Rauchfussovi metodi Königinnnen-Zeichenstift m. ^ označevalno pisalo Königin-Puppe f. ^ matična buba Königin-Stachelapparat m. ^ matični želni aparat Königin-Zange f. ^ matične klešče Königinzelle f. ^ matičnik (1) Konsistenz des Honigs f. ^ konsistenca medu (1, 2) Konstriktormuskel m. ^ mišica stiskalka Kontaktpheromon n. ^ kontaktni feromon Kontrollbeute f. ^ kontrolni panj (2) Kontrollgruppe von Bienenvölkern f. ^ kontrolna skupina čebeljih družin kontrollierte Cremehonigerzeugung f. ^ vodena kristalizacija medu kontrollierte Paarung der Königinnen f. ^ kontrolirano opraševanje matic Kontrollvolk n. ^ kontrolna čebelja družina (1, 2) Kopf der Honigbiene m. ^ čebelja glava Koplan-Beute f. ^ Koplanov panj Koplan-Methode n. ^ Koplanova metoda premeščanja panjev Korbbienenzucht f. ^ čebelarjenje v koših Körbchen n. ^ košek Korb-Weide f. ^ beka Kornblume f. ^ modri glavinec Kornelkirsche f. ^ dren Körung f. ^ odbira čebel Koschevnikov-Drüse f. ^ Koževnikova žleza Kot m. ^ iztrebek, trebež Kotblase f. ^ blatnik Kotblase entleeren v. ^ otrebiti se, trebiti se koten im Bienenstock v. ^ blatiti (2) Kot im Stock absetzen v. ^ blatiti (2) Kozinc-Beute f. ^ Kozinčev panj Krainer Bauernstock mit beweglichen Waben* m. ^ kranjski družbeni panj Krainer Biene f. ^ kranjska čebela Krainer Bienenkönigin f. ^ kranjska matica Krainer Königinnenversandkäfig m. ^ kranjska razpošiljalna matičnica Krainer Weiselkäfig m. ^ kranjska matičnica Kralle f. ^ krempeljc Kranjič (historischer Krainer Bauernstock) m. ^ kranjič 231 Kranjič mit beweglichen Waben Kranjič mit beweglichen Waben* m. ^ kránj- ski drúžbeni pánj Kranjič, umgebaut in einen Bienenstock mit beweglichen Wabenleisten* m. ^ dzierzo-nirani kranjič krankhafte Drohnenbrütigkeit f. ^ bolézenska trótavost Krankheitsverbeugung durch Bienenprodukte* f. ^ ápipreventiva Kratzdistel f. ^ osát Kretische Biene f. ^ krétska čebéla Kreuzungs-Bienenvolk n. ^ križana čebélja družina Kreuzungs-Königin f. ^ križana mática Kriechender Klee m. ^ plazéča dételja Krim-Biene f. ^ krimska čebéla kristalliner Honig m. ^ kristálasti méd Kristallisations des Honigs f. ^ kristalizácija medú Kristallisationskern m. ^ kristalizacijsko jédro kristallisieren v. ^ kristalizirati kristallisierter Honig m. ^ kristalizirani méd Kristallzucker m. ^ kristálni sládkor Kröte f. ^ krastáča Kubital-Index m. ^ kubitálni indeks Kubitalzelle f. ^ kubitálna célica Kugeldistel f. ^ bodoglávec Kultur-Weinrebe f. ^ vinska trta Kundschafterin f. ^ čebéla iskálka, čebéla izvidnica Kunsthonig m. ^ umétni méd künstlich besamen v. ^ osemeniti (3), umétno osemeniti (1, 2) künstliche Besamung f. ^ umétno osemenje-vánje (1, 2) künstliche Königinnenzelle f. ^ umétni mratič-nik (1) künstlicher Windschutz m. ^ umétni vetro-brán künstliches Bienenvolk n. ^ umétna čebélja družina künstliches Weiselnäpfchen n. ^ umétni mratič- ni lonček, umétni nastávek mát^nika künstliche Weiselzelle f. ^ umétni mátičnik (1) Kunstschwarmbildung f. ^ umétno izrojéva-nje (1, 2) Kunstschwarm machen v. ^ izrojiti (2) Kunststoff-Mittelwand f. ^ umétna sátnica Kuntzsch-Beute m. ^ Kuntzschev pánj Kuntzsch-Zwilling m. ^ Kuntzschev pánj Kupferrote Dörrobst-Motte f. ^ pelódna véšča kurzhaarige Biene f. ^ kratkodláka čebéla kurzlebige Biene f. ^ kratkoživa čebéla (1) Labialpalpus m. ^ tipálčica Labium n. ^ spódnja ústna Labrum n. ^ zgórnja ústna Lagerbeute f. ^ po^žka (2) Laktose f. ^ laktóza Lampionbaum m. ^ látnati mehúrnik länger ausgezogene Zelle f. ^ podáljšana célica langlebige Biene f. ^ dolgoživa čebéla (1), jesénska čebéla langrüsselige Honigbiene f. ^ dolgorilčna če-béla langsame Bienenparalyse f. ^ počásna če- bélja paraliza Langstroth-Beutensystem n. ^ Langstrothov pánjski sistém Langstroth-Rähmchenmaß n. ^ Langstrotho- va méra sátnika Langstroth-Root-Beute f. ^ Langstroth-Roo-tov pánj Langstroth-Root-Rähmchen n. ^ Langstroth- Rootov sátnik Längswabenstellung f. ^ hládna stávba Läppertracht f. ^ brezpášno obdóbje, vzdrže- válna čebélja páša Lärche f. ^ macésen Lärchenhonig m. ^ macésnov méd Lärchentracht f. ^ macésnova čebélja páša Larve f. ^ ličinka (1, 2) Larve der Honigbiene f. ^ čebélja ličinka Larven umsetzen v. ^ cepiti ličinke Larve umsetzen v. ^ presaditi ličinko, vcepiti ličinko Laubbaumhonigtau m. ^ mána listavcev Laubholz-Mistel f. ^ béla oméla Lavendelhonig m. ^ sivkov méd Leberblümchen n. ^ navádni jétrnik Lebkuchen m. ^ léct, medéni krúhek, mede-nják (1) Lebkuchenbäcker m. ^ medičar (1) Lebkuchenbäckerei f. ^ medičarstvo (1) Lebzelten m. ^ léct Lebzelter m. ^ medičar (1) Lehrbienenhaus n. ^ šólski čebelnják, účni čebe^k Lehrbienenstand m. ^ účni čebe^k leichte Zuckerlösung f. ^ rédka sladkórna raztopina Leistungskönigin f. ^ gospodárska mática 232 Milchsäuregärung Leistungsmerkmal der Honigbienen n. ^ gospodarska lastnost čebel Lekanien f. pl. ^ lekanija (1) Lerchensporn m. ^ petelinček liegender Klotz m. ^ koritasti panj Ligustica f. ^ italijanska čebela Lindenblütenhonig m. ^ lipov med Linden-Honigtau m. ^ lipova mana Lindentracht f. ^ lipova čebelja paša Linienzucht f. ^ linijska vzreja matic Lipičnik-Zusatzkasten m ^ Lipičnikova zaklada Lipiden n. pl. ^ lipidi Löffelchen n. ^ lizalo, žlička Lorbeer m. ^ navadni lovor Löwenzahn m. ^ navadni regrat Löwenzahnhonig m. ^ regratov med Löwenzahntracht f. ^ regratova čebelja paša LR-Beute f. ^ LR-panj LR-Flachzarge f. ^ polovična LR-naklada LR-Flachzargenbeute f. ^ nizkonakladni LR-panj LR-Halbrähmchen n. ^ polovični LR-satnik, sat polovične mere (2) LR-Rähmchen n. ^ LR-satnik LR-Wabe f. ^ LR-sat LR-Zarge f. ^ LR-naklada lückenhafte Brut f. ^ presledkasta zalega Luftröhre f. ^ sapnica, zračnica Luftsack m. ^ zračni meh Lüftungsgitter n. ^ prezračevalna rešetka Lüftungsloch n. ^ ventilacijska veha Lüftungsschlitz m. ^ prezračevalna loputa Lungenkraut n. ^ pljučnik Lupe f. ^ povečevalno steklo lyophilisieren v. ^ liofilizirati Machonie f. ^ navadna mahonija Madagaskarbiene f. ^ madagaskarska čebela Made f. ^ žerka (1, 2) Magazin n. ^ nakladni panj Magazin-Beute f. ^ nakladni panj Magazinbeuten-Betriebsweise f. ^ nakladni panjski sistem (2), nakladno čebelarjenje Magazinbeutensystem n. ^ nakladni panjski sistem (1) Magen-Darm-Trakt Insektizid n. ^ želodčni insekticid Maikrankheit f. ^ majska bolezen Mais m. ^ koruza Majoran m. ^ majaron Malpigisches Gefäss n. ^ Malpighijeva cevka Malteser-Biene f. ^ malteška čebela Maltesische Biene f. ^ maltéška čebéla Maltose f. ^ maltöza, sladni sladkor Maltotriose f. ^ maltotriöza Malve f. ^ slezénovec Mandarinenbaum m. ^ mandarinovec Mandelbaum m. ^ mandljevec (1) Mandelblütenhonig m. ^ mandljev méd Mandibel der Honigbiene f. ^ čebélja čeljust Mandibeldrüse f. ^ čeljustna žléza Manna-Esche f. ^ mali jêsen Marille f. ^ marélica Märzglöckchen n. ^ pomladanski véliki zvôn-ček massenhafte Räuberei f. ^ mn0žični čebélji röp Maßnahme gegen die Varroa f. ^ prötivarözni ukrèp Maurerbiene f. ^ čebéla zidarka Maus f. ^ miš Maxi-AŽ-Beute f. ^ maksi AŽ-panj Maxille f. ^ srédnja čeljust Mazedonische Biene f. ^ makedönska če-béla medizinische Flasche f. ^ medicinska steklenica Mehr-Königinnen-Betrieb m. ^ vèčmatično čebelarjenje Mehr-Königinnen-Betriebsweise f. ^ čebelarjenje z vèč maticami v istem panju mehrseitiges Bienenhaus n. ^ vèčstränski čebelnjak Meise f. ^ sinica Melanin n. ^ melanin Melanose f. ^ melanöza Melezitose f. ^ melecitöza Melezitosehonig m. ^ melecitözni méd Melezitosetracht f. ^ melecitözna čebélja paša, melecitözno medênje Melisse f. ^ navadna melisa Mesothorax m. ^ drugi oprsni obröček, sre-doprsje Messer zum Ausschneiden der Waben n. ^ n0ž za izpodrezovanje Meßrähmchen n. ^ merilni satnik Met m. ^ medica Metathorax m. ^ zaprsje Methanol n. ^ metanöl Milbe f. ^ pršica (1, 2) Milbenseuche f. ^ pršičavost Milchsäure f. ^ mléčna kislina Milchsäuregärung f. ^ mtečnokislinsko vrênje 233 Milchzucker Milchzucker m. ^ mlečni sladkor Milch-Zucker-Sirup m. ^ mlečno-sladkorna raztopina Miller-Futtertrog m. ^ Millerjev pitalnik Miller-Zusätzkäfig m. ^ Millerjeva dodajalna matičnica Minze f. ^ meta Minzehonig m. ^ metov med Mischhonig m. ^ mešani med mit Brut belegte Wabe f. ^ zaleženi sat mit Honig füttern v. ^ pokladati med mit Kälteschutz verpackte Beute f. ^ zapaženi panj mit Kälteschutz verpacktes Volk n. ^ zapaže- na čebelja družina mit langem Überhaar behaarte Honigbiene* f. ^ dolgodlaka čebela mit Propolis überziehen v. ^ propolizirati mit Propolis verstopfen v. ^ propolizirati mit Streptococcus apis infizierte Brut* f. ^ kisla zalega Mittelbeinpaar n. ^ drugi par čebeljih nog Mittelbrustring m. ^ drugi oprsni obroček, sredoprsje Mitteldarm m. ^ srednje črevo mittelgroße Kirar-Beute f. ^ srednji Kirarjev panj Mittelkiefer m. ^ srednja čeljust Mittelwand f. ^ satnica Mittelwand bei Naturwabenbau f. ^ medcelična stena sata Mittelwand drahten v. ^ zažičiti satnik Mittelwandgießform f. ^ kalup za vlivanje satnic Mittelwand nach Mehring f. ^ Mehringova satnica Mittelwandzugabe f. ^ dodajanje satnic mit Varroa befallener Schwarm m. ^ varozni röj Mohn m. ^ mäk Monosaccharid n. ^ monosaharid Monose f. ^ monosaharid morphologische Eigenschaft der Bienen f. ^ morfološka značilnost čebel Motorantrieb m. ^ motorno gonilo mumifizieren v. ^ mumificirati mumifizierte Larve f. ^ mumificirana ličinka Mundapparat m. ^ ustni aparat Mundhölle f. ^ ustna votlina Mundwerkzeug n. ^ grizalo Muttervolk n. ^ materna čebelja družina nachfüttern v. ^ dokrmiti čebele Nachfütterung f. ^ dopolnilno krmljenje, na- doméstno krmljenje Nachkommenprüfung von Bienenköniginnen f. ^ progéno testiranje mátic Nachschaffungskönigin f. ^ zasilna mática Nachschaffungszelle f. ^ zasilni mátičnik Nachschaffung von Königinnen f. ^ zasilna vzréja mátic Nachschwarm m. ^ drúgi roj Nadelbaumhonigtau m. ^ mána iglavcev Nährzelle f. ^ hranilna célica Napfschildläuse f. pl. ^ lekánija (1) Napfschildlaushonig m. ^ lekánijski méd Narbe f. ^ brázda Nassanoffdrüse f. ^ Nasónova žléza Nassanoffsche Drüse f. ^ Nasónova žléza Nassanoff-Sekret n. ^ feromón Nasónove žléze Nässe abgeben v. ^ močiti (1) Natriumhydroxid n. ^ nátrijev hidroksid Natronlauge f. ^ nátrijev lúg Natternkopf m. ^ gádovec naturbelassener Honig m. ^ narávni méd Naturhonig m. ^ narávni méd Naturpollen aus der Wabe m. ^ ostrganec Naturschwarm m. ^ narávni roj Naturwabenbau m. ^ gradilni sát, prösta grá-dnja sátja Naturwaben bauen v. ^ prösto graditi Nebensatz zwischen zwei Stockräumen* m. ^ medkláda Nebenzunge f. ^ prijezičnik Neiser-Beute f. ^ Neiserjev pánj Nektar m. ^ medičina, néktar Nektar absondern v. ^ mediti (1) Nektarabsonderung f. ^ medénje (1) Nektar erzeugen v. ^ mediti (1) Nektarerzeugung f. ^ medénje (1) Nektarpflanze f. ^ medovita rastlina Nektarsammeln n. ^ čebélja páša (2) Nektartracht f. ^ medičinska čebélja páša Nektar- und Pollentracht f. ^ néktarno-peló- dna čebélja páša Netzschleier vom Imkerhut m. ^ zaščitna mréža Neuntöter m. ^ rjávi srakopér Neun-Waben-Beute f. ^ devétsátni A2-pánj, devétsátni pánj nicht abgeschäumter Honig m. ^ nšprečiščeni méd Nigra-Biene f. ^ témna čebéla Nistplatz m. ^ gnezdišče 234 Pheromon der Rückenschuppendrüse Nosemak n. ^ nosemak Nosema Spore f. ^ nosema (1) Nosematose f. ^ nosemavost Nosemose f. ^ nosemavost Nosemosis f. ^ nosemavost Notschwarm m. ^ röj negödnik Nußbaum m. ^ navadni oreh Nylonspitzsieb n. ^ najlonski könični filter Oberbehandlung f. ^ opravljanje od zgoraj, upravljanje od zgoraj oberer Brutraum m. ^ zgörnje plodišče oberes Anflugbrett m. ^ zgörnja brada oberes Flugloch n. ^ zgörnje žrelo oberes Magazin n. ^ zgörnja naklada obere Zarge f. ^ zgörnja naklada Oberkiefer m. ^ sprednja čeljust Oberkrainer-Begattungskästchen n. ^ gorenjski plemenilnik Oberkrainer-Beute f. ^ gorenjski panj oberkrainerischer Bienenstock m. ^ gorenjski panj Oberlippe f. ^ ustna, zgörnja ustna Oberschlundganglion n. ^ nadžrelni ganglij Obstbäume m. pl. ^ sadno drevje Obstblütentracht f. ^ čebelja paša na sadnem drevju offene Räuberei f. ^ odkriti čebelji röp Ohr-Weide f. ^ rakita Oligosaccharid n. ^ öligosaharid Ölkäfer m. ^ travnica, triungulina Orangenbaum m. ^ pomarančevec (1) Orangenblütenhonig m. ^ pomarančni med organische Säure f. ^ organska kislina organoleptische Bewertung des Honigs f. ^ organoleptična ocena medu organoleptisches Merkmal des Honigs n. ^ organoleptična lastnöst medu Orientierungsflug m. ^ orientacijski izlet (1, 2, 3), orientacijski polet(1, 2, 3) Orne f. ^ mali jesen ortsfester Bienenstand m. ^ stalni čebelnjak Ösophagus n. ^ požiralnik Ostafrikanische Bergbiene f. ^ afriška gorska čebela Ostafrikanische Küstenbiene f. ^ vzhodnoa- friška čebela Östliche Honigbiene f. ^ azijska čebela Ovar n. ^ jajčnik (2) Ovarium n. ^ jajčnik (2) Oxalsäure f. ^ oksalna kislina Paarung f. ^ opraševanje (3), paritev (2), parjenje (2) Packetbienen f. pl. ^ paketne čebele Palteau-Beute f. ^ Palteaujev panj Palynologie f. ^ palinologija Pannonische Carnica-Biene f. ^ panönska kranjska čebela Pannonische Krainerbiene f. ^ panönska kranjska čebela pannonisches Bienenhaus n. ^ panönski tip čebelnjaka Panose f. ^ panöza Pappel f. ^ topol Pappelpropolis f. ^ topolov pröpolis Pappel- und Birkenpropolis f. ^ brezovo-to- polov pröpolis Paraglossa f. ^ prijezičnik Parasit m. ^ zajedavec parasitische Krankheit f. ^ zajedavska bolezen Parthenogenese f. ^ deviška rödnost Pavillon-Beute f. ^ paviljönski panj Pavletic-Weiselkäfig m. ^ Pavletičeva matič-nica Pavlin-Beute f. ^ Pavlinov panj Pellet-Methode f. ^ Pelletova metöda Penis m. ^ trötovsko spolovilo Pentose f. ^ pentöza periodische Bienentracht f. ^ periödična čebelja paša Perizin n. ^ perizin Persische Biene f. ^ perzijska čebela Pestizid n. ^ pesticid Pestwurz f. ^ repuh Pfirsichbaum m. ^ breskev Pflanzenharz n. ^ rastlinska smola Pflanzenlaus f. ^ rastlinska ušica Pflanzensaft m. ^ rastlinski sök Pflegebiene f. ^ čebela krmilka Pflegevolk n. ^ rednik, starter (1) Pfriem m. ^ šilo Phänogramm der Nektartracht n. ^ fenogram medenja Phänologischer Kalender m. ^ feno^ški koledar Pharynx m. ^ žrelo (2) Phazelie f. ^ facelija Phazelienhonig m. ^ facelijin med Phenylalanin n. ^ fenilalanin Pheromon n. ^ feromön pheromonale Verhaltensregulation f. ^ fero- mönska regulacija vedenja Pheromon der Rückenschuppendrüse n. ^ fe-romön tergalne žleze 235 pheromonerzeugende Drüse pheromonerzeugende Drüse f. ^ feromonska žleza Phloem n. ^ floem Phloemgleitzelle f. ^ sitasta cev phototaktische Methode f. ^ fototaktična metoda phytopharmazeutischer Wirkstoff m. ^ fitofar- macevtsko sredstvo Pigment n. ^ pigment Pinč-Beute f. ^ kobariški panj, Pinčev panj Pislak-Nebensatz m. ^ Pislakov priklopnik Poleiminze f. ^ polaj Pollen m. ^ cvetni prah (1, 3) Pollenabstreifen n. ^ smukanje obnožine Pollenanalyse f. ^ pelodna analiza medu Pollenersatz m. ^ pelodni nadomestek Pollenfalle f. ^ osmukalnik Pollenfalle mit ergonomischen Hülsen* f. ^ osmukalnik s tulci Pollenfutterteig m. ^ pelodna pogača Pollenhöschen n. ^ obnožina, obnožinska grudica Pollenkamm m. ^ resasti glavnik Pollenkorn n. ^ pelodno zrno Pollenpflanze f. ^ pelodonosna rastlina Pollenschieber m. ^ golensko-stopalni sklep, stiskalni sklep Pollen-spendende Baumart* f. ^ pelodovita drevesna vrsta Pollentracht f. ^ beljakovinska čebelja paša, obnožinska čebelja paša, pelodna čebelja paša Pollentrockner m. ^ sušilnik cvetnega prahu Pollenwabe f. ^ obnožinski sat Pollenweide f. ^ beljakovinska čebelja paša Polysaccharid n. ^ polisaharid Porenplatte f. ^ čutna ploščica Porenta-Beute f. ^ Porentov panj Postmentum n. ^ podbradek Praetarsus m. ^ stopalce Prämentum n. ^ obradek Preiselbeere f. ^ brusnica Presshonig m. ^ stiskani med Preuss-Methode f. ^ Preussova metoda Prokariont m. ^ prokariot Prokariot m. ^ prokariot Prokopovič-Beute f. ^ Prokopovičev panj Prolin n. ^ prolin Propfen m. ^ čepek Propodeum n. ^ četrti oprsni obroček, priprs-je Propolis f. ^ pröpolis (1), zadelavina propolisieren v. ^ propolizirati Propolistinktur f. ^ pröpolisova tinktura proteinhaltige Nahrung f. ^ beljakovinska hrana Prothorax m. ^ predprsje, prvi oprsni obr0ček Protonymphe f. ^ protonimfa Protozoon n. ^ pražival Protraktormuskel m. ^ mišica raztegovalka zadka Proventriculus n. ^ prèdželödec provisorisches Bienenhaus n. ^ zasilni čebelnjak provisorisches Bienenstand m. ^ zasilni čebelnjak Prüfen von Königinnen n. ^ testiranje matic Prüfstand m. ^ selekcijska postaja Prüfstation f. ^ téstna postaja Prüfvolk n. ^ kontrölna čebélja družina (1, 2), poskusna čebélja družina Pseudo-Zweiköniginnen-System* n. ^ psév- dodv0matični sistém Punische Biene f. ^ severnoafriška čebéla Punktauge n. ^ pikčasto okö Puppe f. ^ buba (1, 2) Puppenhäuschen n. ^ srajčka Puppenhemd n. ^ srajčka Putzbiene f. ^ čebéla čistilka Putzkamm m. ^ glavniček Putzscharte f. ^ čistilna jamica, glavniček Putztrieb m. ^ čistilni nagôn Putzverhalten der Honigbienen n. ^ čistilno vedênje čebél Quacken n. ^ kvakanje matice (1) quakende Königin f. ^ kvakarica Queen-Substanz f. ^ feromön čeljustne žléze Querbau m. ^ pôltôpla stavba Querlatte f. ^ préčna zapörica Räbe m. ^ öljna répica Radialhonigschleuder f. ^ radialno točilo Radialzelle f. ^ radialna célica Rähmchen n. ^ satnik Rähmchenabstand m. ^ razstojišče (1) Rähmchenabstandshalter m. ^ razstojišče (3) Rähmchenabstandsleiste f. ^ razstojišče (2) Rähmchen drahten v. ^ žičiti satnik Rähmchendrahtspanner m. ^ napenjalec žice Rähmchen-Innenmaß n. ^ nötranja méra satnika Rähmchenleiste f. ^ satna létvica Rähmchenohr n. ^ ušésce na satniku Rainweide f. ^ navadna kalina 236 rundes Seitenflugloc Rämchenbau-Ständer m. ^ stojalo za zbijanje satnikov Randwabe f. ^ krovni sat Raphinose f. ^ rafinoza Raps m. ^ navadna ogrščica Rapshonig f. ^ repični med Rapskohl m. ^ navadna ogrščica Rapstracht f. ^ repična čebelja paša rassenreine Königin f. ^ rasno čista matica Raubbiene f. ^ čebela roparica rauben v. ^ ropati Rauben n. ^ ropanje Räuberei f. ^ ropanje Räuberei der Honigbiene f. ^ čebelji rop Raubvolk n. ^ ropar Rauch m. ^ dim (1, 2) Rauch durch das Flugloch im Innendeckel geben* v. ^ pokaditi skozi veho Rauch einblasen v. ^ dimiti (2) Räuchern n. ^ dimljenje (1), zamegljevanje räuchern v. ^ dimiti (1), zadimiti (2), zapliniti (2) Räucherstreifen m. ^ dimni listič Rauchfuss-Begattungskästchen n. ^ Rau- chfussov plemenilnik Rauchgabe f. ^ dimljenje (1) Rauchgerät n. ^ kadilnik Rauchgerät mit Batteriebetrieb n. ^ kadilnik na baterijski pogon Rauchgerät mit Blasebalg n. ^ kadilnik na meh Rauchgerät mit Gebläse n. ^ kadilnik z ventilatorjem rechteckige Magazinbeute f. ^ kvadratasti na- kladni panj Refraktometer n. ^ refraktometer Regal-Bienenkasten m. ^ regalni panj regelmäßige Bienentracht f. ^ redna čebelja paša Register der Bienenstände n. ^ register čebelnjakov Registernummer des Bienenstandes f. ^ registrska oznaka čebelnjaka reifer Honig m. ^ zreli med reiner Bienenwachs n. ^ čisti čebelji vosek Reinigungsflug m. ^ čistilni izlet Reinigungskrüke f. ^ čebelarska grebljica reinrassige Zuchtkönigin f. ^ čistopasemska plemenska matica Reinzuchtbelegstelle f. ^ rodovniško vzre- jališče, vzrejni čebelnjak Reinzuchtkönigin f. ^ rodovniška matica Reißnagel m. ^ označevšlni žebljiček Reizfütterung f. ^ dražilno krmljenje (1, 2) Rekordertrag-Beute f. ^ rekordér Rekordertrag-Volk n. ^ medár (1), rekordérka rekrutierte Biene f. ^ čebéla rekrútka Rektaldrüse f. ^ rektálna ž^za Repellent n. ^ repelént Reproduktion eines bemalten Bienenstockstirnbretts f. ^ poslikana pánjska končnica (2) Reserveableger m. ^ prašilček (2) Reservebeute f. ^ rezérvni pánj Reservekönigin f. ^ rezérvna mática Reservevolk n. ^ rezérvna čebélja družina Reservewaben f. pl. ^ rezérvno sátje Restvolk n. ^ izrojéna čebélja družina, izrojénec Retinula f. ^ retinálna célica Retraktormuskel m. ^ mišica stiskálka zádka Ribonukleinsäure f. ^ ribonukleinska kislina Ribose f. ^ ribóza Rickettsie f. ^ rikécija Riechorgan n. ^ orgán za vóh Riesenbergbiene vom Himalaja f. ^ himaláj- ska o^ška čebéla Riesenhonigbiene f. ^ orjáška čebéla Rihar-Honigschleuder f. ^ Riharjevo točilo Rillenrädchen n. ^ amerikánsko kolésce Rillrädchen n. ^ amerikánsko kolésce, vtiráč Rindenlaus f. ^ lúbna ušica Robinie f. ^ robinija Rohrzucker m. ^ trstni sládkor Rosmarin m. ^ navádni r0žmarin Rosmarinhonig m. ^ r0žmarinov méd Rotbraun bepuderte Fichtenrindenlaus f. ^ rdéčerjáva púhasta smrékova ušica Rotbuche f. ^ búkev Rote Biene von Borneo f. ^ rdéča čebéla Rotklee m. ^ črna dételja Rottanne f. ^ navádna smréka Rüben-Kohl m. ^ óljna répica Rübenzucker m. ^ pésni sládkor Rübsen m. ^ óljna répica Rückenschuppe f. ^ hrbtni okröv Rückenschuppendrüse f. ^ hrbtna žléza Rückentrage f. ^ krošnja Rücklauf m. ^ obhódni dél plésa Ruhr f. ^ grižavost čebél ruhrkranke Biene f. ^ grižava čebéla Rührstab m. ^ mešálna pálica rundes Flugloch n. ^ okróglo žrelo rundes Seitenflugloch n. ^ okróglo žrelo 237 Rundmade Rundmade f. ^ uvita ličinka Rundtanz m. ^ krožni plés Rundtanz verrichten v. ^ krožiti Rüsselmesser m. ^ rilčkomér Saccharose f. ^ saharoza Sackbrut f. ^ mešičkasta zaléga Saharabiene f. ^ saharska čebéla Salbeihonig m. ^ žajbljev méd Salbeitracht f. ^ žajbljeva čebélja paša Salweide f. ^ iva Samenblase f. ^ seménski mehür Samenblasendrüse f. ^ žléza seménske mo-šnjice Samenblasengang m. ^ seménska odvodnica Samenleiter m. ^ semenovôd Samenpflanze f. ^ cvétnica Samenschlauch m. ^ semenovôd Samentasche f. ^ seménska mošnjica Samenzelle f. ^ seménčica Sammelausflug m. ^ pašni izlèt Sammelbiene f. ^ pašna čebéla Sammeleifer m. ^ nabiralna vnéma Sammeleifer der Biene m. ^ čebélja marljivost Sammelinstinkt m. ^ nabiralni nagôn Sammenschlauch m. ^ seménska cévka Sanftmut m. ^ mirnost čebél Sanftmut der Honigbienen m. ^ krôtkost če-bél Sauerbrut f. ^ lažna gnilôba Sauerkirsche f. ^ višnja Saugapparat m. ^ sesalni aparat Scapus m. ^ ročnik Scharnier n. ^ sklépna spona Schaubeute f. ^ opazovalni panj Schau-Bienenstock m. ^ opazovalni panj Schaukasten m. ^ opazovalni panj Scheide f. ^ nožnica Scheideklappe f. ^ deviška prepona Scheidenvorhof m. ^ nožnično preddvérje Scheidenzapfen m. ^ deviška prepona, nožnični zatič Schein-Zierquite f. ^ japonska kütina Schenkel m. ^ stêgno Schenkelring m. ^ obrtec Schied m. ^ ločilna dèska Schiene f. ^ golén Schildlaus f. ^ kapar Schildlaus-Honigtau m. ^ kaparska mana Schimmelpilz m. ^ plésen Schimmelwabe f. ^ plesnivo satje Schlehe f. ^ črni trn Schleimdrüse f. ^ sluzna žleza Schleuder f. ^ točilo Schleuderhonig m. ^ točeni med Schleuderraum m. ^ točilnica Schlund m. ^ golt, žrelo (2) Schlunddrüse f. ^ goltna žleza schlüpfen v. ^ izleči se (1, 2, 3) Schlüpfen n. ^ izleganje (1, 2, 3) schlüpfende Brut f. ^ polegajoča se zalega schlüpfen im Inkubator v. ^ polegati se (2) schlupfreife Weiselzelle f. ^ zreli matičnik schlüpfreife Weiselzelle umsetzen v. ^ vcepiti zreli matičnik Schlüpfweiselkäfig m. ^ valilna matičnica Schmalblättriges Weidenröschen n. ^ ozkoli- stno ciprje Schmarotzer m. ^ zajedavec Schmarotzerbiene f. ^ čebela zajedavka Schmarotzerhummel f. ^ zajedavski čmrlj Schmetterlingsblütler m. ^ metuljnica Schnecke f. ^ polž Schneeheide f. ^ spomladanska resa schritteweises Umhängen n. ^ postopno prestavljanje satov Schutzmaske f. ^ zaščitna maska schwaches Bienenvolk n. ^ šibka čebelja družina Schwächling m. ^ slabič Schwänzeltanz m. ^ stresajoči ples, zibajoči ples Schwänzeltanz vorführen v. ^ osmičiti Schwarm m. ^ roj (1) Schwarmabfangbeutel m. ^ lovilnik rojev, vrša Schwarmabfang-Kasten m. ^ lovilnik rojev Schwarmakt m. ^ roj (3), rojenje Schwarm aufsetzen v. ^ povezniti roj Schwarmauszug m. ^ roj (3), rojenje Schwarmbiene f. ^ roječa čebela, rojeva čebela Schwarm einfangen v. ^ ogrebati roj, ogrebsti roj Schwarm einschlagen v. ^ vsaditi roj schwärmen v. ^ rojiti Schwärmen verhindern v. ^ preprečevati rojenje Schwarm fangen v. ^ ogrebati roj, ogrebsti roj Schwarmfanghilfe m. ^ ogrebalo Schwarmfangkasten m. ^ ogrebalnik schwarmfreudige Königin f. ^ rojiva matica schwarmfreudiges Bienenvolk n. ^ rojiva čebelja družina 238 Sortenhonig Schwarmimkern n. ^ cebelárjenje na röje Schwarm-Index m. ^ índeks rojénja Schwarmjahr n. ^ rojívo léto Schwarmkönigin f. ^ röjeva mática schwarmlustige Königin f. ^ rojíva mática schwarmlustiges Bienenvolk n. ^ rojíva ce- bélja družma Schwarmneigung f. ^ rojívost Schwarm-Rückleitungsgerät n. ^ lovílnik röjev Schwarmsaison f. ^ rojílno obdóbje Schwarm-Schöpflöffel m. ^ cebelárska žlíca Schwarmspritze f. ^ brizgálka za röje Schwarmstimmung f. ^ rojílno razpoloženje Schwarmtendenz f. ^ rojívost schwarmträges Bienenvolk n. ^ nérojíva ce- bélja družína Schwarmträgheit f. ^ nérojívost Schwarmtraube f. ^ röj (2), röjeva grúca Schwarmtrieb m. ^ rojílni nagön Schwarmverhinderung f. ^ prótirojílni ukrép Schwarmzeit f. ^ rojílno obdóbje Schwarmzelle f. ^ röjev máticnik Schwarm zurück vereinigen mit dem Muttervolk v. ^ pridružKi röj Schwarzdorn m. ^ crni trn Schwarze Eichenlaus f. ^ cmob^céca hrásto-va ušíca schwarze, haarlose Biene* f. ^ crna cebéla (1) Schwarze Honigbiene von China f. ^ kitájska cebéla Schwarz-Erle f. ^ crna jélša schwarze Weiselzelle f. ^ crni máticnik Schwarz-Pappel f. ^ crni töpol Schwarzsucht f. ^ crna bolézen schwarzsuchtkranke Biene* f. ^ crna cebéla (1) Schwefeldose f. ^ žveplálna posódica Schwefelstreifen m. ^ žvepléni lístic schwefeln v. ^ žvepláti (1) Schwester f. ^ mática séstra, séstra schwimmender Deckel m. ^ kipélna véha sechseckige Zelle f. ^ šesterostrána célica Segment n. ^ obrócek Sehvermögen der Honigbiene n. ^ cebélji víd Sehzelle f. ^ retinálna célica Seitenplatte m. ^ plevrít Seitenwand f. ^ straníca pánja Selbstwendeschleuder f. ^ sámoobracálno tocílo selektioniertes Zuchtvolk n. ^ odbrána ce-bélja družma Selektionsindex m. ^ selekcijski indeks Selektionsstation f. ^ selekcijska postaja Senf m. ^ gorčica, gorjušica Sensillum n. ^ čutnica sensorische Bewertung der Honige f. ^ sen-zorična ocena medu, senzorično ocenjevanje medu Sepsis f. ^ septikemija Septikämie f. ^ septikemija setzen sich v. ^ usesti se Shiedbrett n. ^ pregradna deska sich begatten v. ^ opraševati se (2), prašiti se (2) sich klären v. ^ čistiti se (3) sich paaren v. ^ opraševati se (2) sich putzen v. ^ očistiti se (1) sich putzende Bienentänzerin f. ^ čebela čistilna plesalka sich untereinander putzen v. ^ čistiti se (1), obirati se Siebbehälter mit Ablaufquetschhahn* m. ^ cedilna posoda sieben-Rähmchen-AZ-Beute f. ^ sedemsatni AŽ-panj sieben-Rähmchen-Beute f. ^ sedemsatni panj siebentes Hinterleibsegment m. ^ sedmi zadkov obroček Siebkasten m. ^ sipalnik Silberdistel f. ^ kompava Silber-Linde f. ^ srebrna lipa Silberregen m. ^ robinija Singerschwarm m. ^ röj s pevko Sinneshaar n. ^ čutilna dlačica Sinneskegel m. ^ čutna pega sitzender Schwarm m. ^ usedeni röj Sizilianische Biene f. ^ sicilska čebela Sklerit n. ^ sklerit Sklerotisation f. ^ sklerotizacija slowenischer Honig m. ^ slovenski med slowenisches Bienenhaus n. ^ slovenski čebelnjak Smoker m. ^ kadilnik Sojamehl m. ^ sojina moka Solitärbiene f. ^ čebela samotarka Sommerbiene f. ^ poletna čebela Sommerflugloch n. ^ poletno žrelo Sonnenblumenhonig m. ^ sončnični med Sonnenblumentracht f. ^ sončnična čebelja paša Sonnenwachsschmelzer m. ^ sončni topilnik Sortenhonig m. ^ sortni med 239 soziale Honigbiene soziale Honigbiene f. ^ družbena čebela Spanische Biene f. ^ iberska čebela Spannbügel m. ^ napenjalnik Spannring für Behälter m. ^ spenjalni obroč Spätsommertracht f. ^ poznopoletna čebelja paša Speckkäfer m. ^ slaninar Speicheldrüse f. ^ slinska žleza Speichelscheide f. ^ slinina nožnica Speiseröhre f. ^ požiralnik Sperling m. ^ vrabec Spermie f. ^ semenčica Sperrbezirk m. ^ kužni krog bolezni Spierstrauch m. ^ medvejka Spinndrüse f. ^ predilna žleza Spinne f. ^ pajek Spiritus-Brenner m. ^ špiritni gorilnik Spiroplasmose f. ^ spiroplazmoza Spitz-Ahorn m. ^ ostrolistni javor Spitzblättriger Ahorn m. ^ ostrolistni javor Spitzmaus f. ^ rovka Sprühdose f. ^ razpršilnik Spurbiene f. ^ čebela iskalka, čebela izvidnica Stabilbau m. ^ nepremično satje Stachelapparat m. ^ želni aparat (1, 2) stachellose Biene f. ^ neželata čebela stachellose Bienen f. pl. ^ meliponina stachellose Biene Trigona f. ^ trigona Stachelrinne f. ^ žlebič Stamm m. ^ čebelji rod (2) Stammmutter f. ^ zarodnica Stand m. ^ stojišče Standardzarge f. ^ standardna naklada Standbienenzucht f. ^ stojiščno čebelarjenje Standimkerei f. ^ čebelarjenje na stalnem mestu Standnummer f. ^ evidenčna številka stojišča Standortimkern n. ^ čebelarjenje na stalnem mestu Stapelbeute f. ^ skladovnični panj Stark bemehlte Fichtenrindenlaus f. ^ močno puhasta smrekova ušica starkes Bienenvolk n. ^ močna čebelja družina starkes Schwarmtrieb m. ^ rojivost Starrsucht f. ^ katalepsa Staubblat n. ^ prašnik Stechborste f. ^ bodalce (1) stechen v. ^ pičiti Stechrüssel m. ^ bodalce (2) Steinbrut f. ^ okamnela zalega (1, 2) Stempel m. ^ pestič sterben v. ^ umréti Sterblichkeit von Bienenvölkern f. ^ smrtnost čebéljih družin sterile Königin f. ^ jalova matica Sternit m. ^ oprsni okrôv, trebušni okrôv Sterzeln n. ^ prašênje (1), zibanje zadka sterzeln v. ^ prašiti se (1) sterzelnde Biene f. ^ čebéla prezračevalka, prašéča se čebéla, stresajoča čebéla Stiel-Eiche f. ^ dob stiften v. ^ zalégati stille Räuberei f. ^ tihi čebélji rop stille Umweiselung f. ^ preléganje still umgeweiseltes Bienenvolk* n. ^ preléga-nec still umweiseln v. ^ prelégati still umweiselndes Bienenvolk n. ^ prele- gajoča čebélja družina Stipes n. ^ dêblo Stirn der Honigbiene f. ^ čebélje čêlo Stockbiene f. ^ panjska čebéla Stockkarte f. ^ panjski list Stockmeißel m. ^ čebelarsko dléto Stockmutter f. ^ matica (1) Stocknässe bilden v. ^ močiti (2) Stockwaage f. ^ čebelarska téhtnica Stojkovič-Abkehrtrichter m. ^ Stojkovičev sipalnik Storchschnabel m. ^ krvomočnica Streckmade f. ^ iztégnjena ličinka Strohpolster n. ^ slamarica Stülper m. ^ k0š (1) Stümmelflügelvirus m. ^ virus popačenih če-béljih kril Sublimation f. ^ sublimacija (1, 2) Sublimator m. ^ sublimator Südgriechische Biene f. ^ grška čebéla Süßkirsche f. ^ čéšnja Sumatra-Biene f. ^ sumatrska čebéla summen v. ^ brenčati Sumper-Beute f. ^ skočidolski panj Superorganismus n. ^ superorganizem Superschwester f. ^ supersêstra surren (Insekten) v. ^ šuméti Syrische Biene f. ^ sirska čebéla Syrische Seidenpflanze f. ^ sirska svilnica Systembiozid n. ^ sistémik (1, 2) Solta-Ekotyp der Carnica-Biene m. ^ šoltska čebéla Tageseintrag des Honigs m. ^ dnévni donôs medu 240 Umhängen von Waben innerhalb von einer oder mehreren Zargen Tagessammelertrag des Honigs m. ^ dnévni donos medú Tangential-Schleuder f. ^ tangenciálno točilo Tanne f. ^ béla jélka Tanz der Honigbiene m. ^ čebélji plés Tänzerin f. ^ čebéla plesálka Tanzsprache der Bienen f. ^ plésno sporazu-mévanje Taran-Methode f. ^ metóda naréjanja röjev Taránova Tarsaldrüse f. ^ stopálna žléza Tarsaldrüsensekret n. ^ feromón stopálne žléze Tarsalsegment n. ^ stopálni člének Tarsus m. ^ stopálo Tasthaar n. ^ čutilna dláčica, tipálna d^čica Tastorgan n. ^ čutilo za tip, orgán za tip taube Brut f. ^ odmrla zaléga, slépa čebélja zaléga taubes Bienenei n. ^ glúho čebélje jájčece Taubnessel f. ^ mrtva kopriva Tauchsieder m. ^ potópni grélec teilweises Umhängen n. ^ délno prestávljanje sátov Tellbiene Nordafrikas f. ^ severnoáf^ka če-béla Testiole f. ^ seménska cévka Testpapier n. ^ téstni papir Thorax m. ^ oprsje Thymian m. ^ máterina dúšica Thymianhonig m. ^ timijanov méd tiefe Zelle f. ^ podáljšana célica Tochter f. ^ mática hči Totenkopfschwärmer m. ^ smrtoglávec Trachee f. ^ sápnica, zračnica Tracheenmilbe f. ^ pršica (2) Tracheole f. ^ traheóla Trachtbiene f. ^ pášna čebéla Trachtergiebigkeit* f. ^ medovitost Trachtgebiet n. ^ pasišče, pášni okóliš Trachtkrankheit f. ^ zastrupitev čebél trachtlose Zeit f. ^ brezpášno obdóbje Trachtlücke f. ^ brezpášno obdóbje Trachtmanagement-Kataster n. ^ katáster če- bélje páše Trachtpflanze f. ^ medovita rastlina Trachtsaison f. ^ pášna sezóna Trachtvergiftung f. ^ zastrupitev čebél Trachtzeit f. ^ pášno obdóbje träge herumsitzen v. ^ posédati (1) Transporteinheit f. ^ prevózna enöta Traubebildung f. ^ grúčanje čebél Trauben-Eiche f. ^ gráden Traubenzucker m. ^ grózdni sládkor Trauer-Weide f. ^ vrba žalújka Trehalose f. ^ trehalóza Trieb m. ^ nagon Triebfütterung f. ^ dražilno krmljenje (1) Trisaccharid n. ^ trisaharid Trochanter m. ^ obrtec Trockenfütterung f. ^ súho krmljenje Trog m. ^ pitálnik Trogbeute f. ^ polóžni pánj Trommelableger m. ^ iztépanec Trompetenbaum m. ^ evódija Trompetenblume f. ^ navádni cigárar Tropfhonig m. ^ méd samotok Tropilaelose f. ^ tropilelóza Trübe-Flügel-Virus m. ^ virus mötnih čebéljih kril Turanose f. ^ turanóza Tüten n. ^ kvákanje mátice (2) tütende Königin f. ^ mática pévka, prva mática, tutajóča mática Tüten der Bienenkönigin n. ^ pétje mátice tütender Weisel m. ^ mática pévka Tymol n. ^ timól Tympanalorgan n. ^ orgán za slúh überdurchschnittlich langlebige Biene f. ^ dolgoživa čebéla (2) Übergangstanz m. ^ prehódni plés Übergangszelle f. ^ prehódna célica überhitzte Brut f. ^ pregréta zaléga überhitzter Honig m. ^ pregréti méd übervölkertes Bienenvolk* n. ^ prež^na če- bélja družina Übervölkerung f. ^ kongestija Überwinterungsplatz m. ^ prezimovališče Überwinterungsverhältnisse n. pl. ^ prezimo- válne razmére Überzug mit Propolis m. ^ propolizácija Ukrainische Biene f. ^ srednjerúska čebéla Ukrainische Biene f. ^ ukrajinska čebéla Ulme f. ^ brést umfliegen v. ^ obletávati umgesetzte Larve f. ^ precépljena ličinka umgesetztes Volk n. ^ prestávljenec umgesetzte Weiselzelle f. ^ vcépljeni mátič-nik Umhängen von Brutwaben n. ^ prestávljanje sátov (1) Umhängen von Waben innerhalb von einer oder mehreren Zargen* n. ^ prestávljanje sátov (2) 241 umlarven umlarven v. ^ cepiti ličinke Umlarvnadel f. ^ cepilna igla Umschütten der Bienen n. ^ pretrésanje če-bél Umsetzen in Weiselnäpfchen n. ^ presájanje ličink na čšpke Umsetzen von Larven n. ^ presájanje ličink Umweiselungskönigin f. ^ prelegálna mática, pretežena mática Umweiselungszelle f. ^ prelegálni mátičnik unbefruchtetes Ei n. ^ néoplojéno jájčece unbegattete Jungkönigin f. ^ mláda mática (2) unbegattete Königin f. ^ néoprašéna mática, nésprašéna mática unbesamtes Ei n. ^ néoplojéno jájčece unbesetzte Wabe f. ^ nézasédeno sátje unfruchtbares Volk n. ^ jálovec Ungarische Linde f. ^ srebrna lipa unkontrollierte Paarung von Bienenköniginnen f. ^ prösto párjenje mátic unregelmäßig auftretende Bienentracht f. ^ občásna čebélja páša unten aufgesetzte Zarge f. ^ podkláda Unterboden m. ^ pódnica pánja Unterboden mit Anflugbrett m. ^ pódnica z brádo Unterboden mit Fluglochverschlußkeil m. ^ pódnica s premakljivim žrelom unter den Waben sitzen v. ^ podsédati unter die Brutraumzarge aufgesetzte Zarge* f. ^ podstávljena nakláda unterer Brutraum m. ^ spódnje plodišče unteres Anflugbrett n. ^ spódnja bráda unteres Flugloch n. ^ spódnje žrélo untere Zarge f. ^ spódnja nakláda unterirdischer Überwinterungsplatz für Bienenvölker* m. ^ zimövnik Unterlippe f. ^ spódnja ústna Unterschlundganglion n. ^ pödžrélni gánglij unverdaute Nahrungsbestandteile ausscheiden v. ^ blátiti (1) unverdeckelte Brut f. ^ népokrita zaléga, odkrita zaléga unverdeckelte Drohnenbrut f. ^ népokrita trótovska zaléga, odkrita trótovska zaléga unverdeckelte Königinnenzelle f. ^ népokriti mátičnik, odkriti mátičnik unverdeckelter Honig m. ^ népokriti méd unverdeckelte Weiselzelle f. ^ odkriti mát^nik unverdeckelte Zelle f. ^ népokrita célica, odkrita célica unverpacktes Bienenvolk n. ^ nézapážena čebélja družina unverschaltes Bienenvolk n. ^ nézapážena čebélja družina unvollkommene Metamorphose f. ^ népop0lna preobrázba Urle f. ^ béli jávor Vagina f. ^ nóžnica Vakuum-Futterspender m. ^ vákuumski pitál-nik Vakuum-Reizfütterung f. ^ vákuumsko dra- žilno krmljenje Vakuum-Verdunster m. ^ vákuumski hlapilnik Varitan n. ^ varitán Varoose f. ^ varóza Varroa f. ^ varója (1) Varroa-Begasungsbehandlung f. ^ dimljenje (3) Varroa-Fall m. ^ odpádla varója Varroa-Rauchbehandlung vornehmen f. ^ dimiti (3) Varroatose f. ^ varóza Varroazid n. ^ varoacid Vatervolk n. ^ trótar (2) Vehovec-Beute f. ^ Véhovčev pánj Ventriculus m. ^ srédnje črevó Verbic-Königinnenkäfig m. ^ Vérb^eva mátičnica Verdampfer für Wabenwachs m. ^ párni upar- jálnik za voščine verdeckelte Brut f. ^ pokrita zaléga verdeckelte Drohnenbrut f. ^ pokrita tróto- vska zaléga verdeckelte Drohnenzelle f. ^ pokrita tróto-vska célica verdeckelte Königinnenzelle v. ^ pokriti mátičnik verdeckelter Honig m. ^ pokriti méd verdeckelte Weiselzelle v. ^ pokriti mát^nik verdeckelte Zelle f. ^ pokrita čebélja célica Verdunstungsplatte f. ^ hlapilna pl0šča Verfliegen n. ^ zaletávanje čebél verflogene Biene f. ^ zaletéla čebéla Verkehrte-Welt-Motiv n. ^ motiv naróbe sve-tá verkoten v. ^ blátiti (2) Verkümmerung der Eierstöcke f. ^ nérazvitost jájčnikov verlängerte Zelle f. ^ podáljšana célica Verpacken von Bienenvölkern mit Kälteschutz n. ^ páženje čebéljih družin verpuppen sich v. ^ zabúbiti se 242 Wachsschmelzgerät Versandkasten mit sieben AŽ-Waben* m. ^ eksportni panj verschalen n. ^ paženje čebeljih družin verstelltes Volk n. ^ prestavljenec verstreute Brut f. ^ raztresena zalega Versuchsbienenstand m. ^ poskusni čebelnjak Versuchstation f. ^ poskusna postaja vier-Waben Begattungskästchen n. ^ štirisatni plemenilnik vier-Waben-Honigschleuder f. ^ štirisatno točilo Virjent-Beute f. ^ Virjentov panj Virus m. ^ virus Virus der schwarzen Weiselzellen m. ^ virus črnih matičnikov Virus der trüben Flügel m. ^ virus popačenih čebeljih kril Viskosität des Honigs f. ^ židkost medu Vitamin C n. ^ vitamin C Vitelarium n. ^ vitelarij Vogelkirsche f. ^ češnja Völkerführung mit Absperrgitter f. ^ čebelarjenje z uporabo matične rešetke Völkerführung ohne Absperrgitter f. ^ čebelarjenje brez uporabe matične rešetke Völkervereinigung f. ^ združevanje čebeljih družin volkommene Metamorphose f. ^ popolna preobrazba Volksstärke f. ^ živalnost čebelje družine volksstark sein v. ^ biti živalen Volle Honigtöpfe! (slowenischer Imkergruß) ^ Naj medi! volle Honigwabe f. ^ polni sat volle Waben mit frischem Wachs zudeckeln v. ^ beliti satje von dem Orientationsflug zurückkehren* v. ^ vleteti se (2) von oben beigegebene Zarge* f. ^ nadklada Vorderbeinpaar n. ^ prvi par čebeljih nog Vorderbrustring m. ^ predprsje Vorderdarm m. ^ prednje črevo vorderes Beinpaar n. ^ prvi par čebeljih nog Vorderflügel der Honigbiene m. ^ sprednje čebelje krilo Vorderflügel-Paar n. ^ prvi par čebeljih kril Vorfrühlingstracht f. ^ predpaša, zgodnjepo- mladanska čebelja paša Vorführung des Schwänzeltanzes n. ^ osmiče-nje Vormundhöhle f. ^ predustna votlina Vorpuppe f. ^ prédbúba Vorschwarm m. ^ prvi roj (1, 2) Vorschwarm mit Altkönigin m. ^ roj s stárko Vorschwarm mit tütender Königin m. ^ prvec s pévko vorübergehende Drohnenbrütigkeit* f. ^ za- čásna trótavost vorverpackter Honig m. ^ prédpakírani méd Waagstock m. ^ kontrólni pánj (1) Wabe f. ^ sát (1) Wabe abstoßen v. ^ otrésti sát Wabe ausschneiden v. ^ izpodrézati sát Wabenabstandslehre f. ^ ravnálnik sátov Wabenauflage f. ^ lójtrica za odkrivanje sátov Wabenbock m. ^ kozica Waben entdeckeln v. ^ odkrivati sátje Waben erneuern v. ^ pomlajeváti sátje (1) Wabengasse f. ^ pánjska úlica Wabenheber m. ^ čebe^rski nož, strgálo Wabenhonig m. ^ méd s sátjem, méd v sátju, sátje v médu Wabenhonig-Box* f. ^ bóks Wabenknecht m. ^ kozica Wabenkorb m. ^ kaséta (1), koš (2) Wabenlocher m. ^ luknjáč za sátnike Wabenmesser n. ^ spodrezoválnik Wabenpollen m. ^ ostrganec Wabenpresse f. ^ stiskálnica za sátnice Wabenschwefler m. ^ žveplálnik Wabensitz m. ^ mirnost čebél Waben umhängen v. ^ prestávljati sáte (2) Wabenwerk n. ^ sát (3), sátje Wabenzange f. ^ čebe^rske kléšče, sátne kléšče Wabenzelle f. ^ sátna célica Wabenzelle der Honigbiene f. ^ čebélja célica Wachbiene f. ^ čebéla stražárka Wacholder-Honigtau* m. ^ brinjeva mána Wachsbrücke f. ^ voščéni móst Wachschmelzer m. ^ kuhálnik voščin Wachsdrüse f. ^ vóskovna žléza Wachskerze f. ^ voščéna svéča Wachsplättchen n. ^ voščéna lúska Wachspresse f. ^ stiskálnica za čebélji vósek Wachs schmelzen v. ^ taliti čebélji vósek Wachsschmelzer m. ^ talilnik za čebélji vósek Wachsschmelzer mit Infraroterhitzer m. ^ ín- fratopilnik za čebélji vósek Wachsschmelzgerät n. ^ topilnik za čebélji vósek 243 Wachsspiegel Wachsspiegel m. ^ voščeno zrcalo Wachsverarbeitungsanlage f. ^ satnišnica Wachsverarbeitungsbetrieb m. ^ topilnica čebeljega vöska Wachswaben f. ^ voščeno satje Wachtelweizen m. ^ črnilec Wächterbiene f. ^ čebela stražarka Wächterin f. ^ čebela stražarka Wackeltanz m. ^ stresajöči ples Wald-Ahorn m. ^ beli javor Waldbienenzucht f. ^ gözdno čebelarjenje Waldbienenzüchter m. ^ gözdni čebelar Wald-Blütenhonig m. ^ gözdno-cvetltoni med Wald-Föhre f. ^ rdeči bor Waldhonig m. ^ gözdni med Waldimker m. ^ gözdni čebelar Wald-Kiefer f. ^ rdeči bor Waldtracht f. ^ gözdna čebelja paša Waldtrachtbeobachter m. ^ opazovalec göz- dnega medenja Waldtracht-Beobachtungsstelle f. ^ gözdna opazovalnica Waldtrachtgebiet n. ^ gözdno pasišče Waldtrachtkrankheit f. ^ črna bolezen Waldtracht-Vorhersagedienst m. ^ prognöst^-na služba Wald-Weidenröschen n. ^ ozkolistno ciprje Walzenpresse f. ^ valjčna stiskalnica Wanderbienenstand m. ^ pašni čebelnjak, prevözni čebelnjak Wanderbienenstand mit zwei Flugfronten m. ^ dvöstranski prevözni čebelnjak Wanderimker m. ^ čebelar prevaževalec Wanderimkerei f. ^ čebelarjenje s prevažanjem Wanderwagen m. ^ prevözni čebelnjak (3) Warmbau m. ^ topla stavba Warmbaubeute f. ^ panj na toplo stavbo Wasserstoffperoxid n. ^ vodikov peroksid Wasserversorgung f. ^ napajanje čebel Wegerich m. ^ trpotec Weichselkirsche f. ^ višnja Weide f. ^ vrba Weidegebühr f. ^ pašarina Weidenhonig f. ^ vrbov med Weidenkätzchen n. ^ mačica Weidenröschen n. ^ vrbovec (1) Weisel m. ^ matica (1) Weiselfänger m. ^ lovilec matic Weiselfuttersaft m. ^ matični mleček Weiselkäfig m. ^ matičnica weiselloser Bienenstock m. ^ brezmatični panj weiselloser Fegling m. ^ brezmatični ometenec weiselloses Bienenvolk n. ^ brezmatična čebelja družina, osirotela čebelja družina Weisellosigkeit f. ^ brezmatičnost, izguba matice Weiselnäpfchen n. ^ nastavek matičnika (1) Weiselpheromon n. ^ matični feromön Weiselsaft m. ^ matični mleček Weiselstoff n. ^ matična snov Weiselwiege f. ^ matičnik (1), nastavek matič- nika (1) Weiselzelle f. ^ matičnik (1) Weiselzellen ausbrechen v. ^ potrgati matič-nike Weiselzellen-Inkubator m. ^ inkubator za matičnike Weiselzellen zerbeißen v. ^ podreti matičnike (2) Weiselzellen ziehen v. ^ potegniti matičnike Weiselzucht f. ^ vzreja matic Weiss-Ahorn m. ^ beli javor weissäugige Drohne f. ^ beloöki tröt weissäugige Königin f. ^ beloöka matica Weißbuche f. ^ gaber Weißdorn m. ^ glog Weißer Germer m. ^ bela čmerika Weißtanne f. ^ bela jelka Weißtannenhonig m. ^ höjev med Weißtannenhonigtau m. ^ höjeva mana Weißtannentracht f. ^ höjeva čebelja paša Weißtannentrieblaus f. ^ brstna höjeva ušica Wendeglied n. ^ držalce Wespe f. ^ osa Westafrikanische Biene f. ^ zahodnoafriška čebela Wicke f. ^ grašica Widerhaken m. ^ kaveljc Wiener-Beute f. ^ dunajski panj Wiener Vorreiber m. ^ polzapörica Wiesentracht f. ^ travniška čebelja paša Wildbauwachs n. ^ voščeni prizidek Wilder Apfel m. ^ lesnika wilder Majoran m. ^ navadna dobra misel Wildhonig m. ^ divji med wildlebende Bienen f. pl. ^ divje čebele wildlebendes Bienenvolk n. ^ divja čebelja družina, gözdna čebelja družina (2) Windblüter m. ^ vetrocvetka 244 Zucker-Eiweiß-Futterteig windblütige Pflanze f. ^ vetrocvetka Windfang des Bienenstocks m. ^ veranda Winkelschiene f. ^ kotnik za panj Winterbiene f. ^ dolgoživa čebela (1), jesenska čebela, zimska čebela Winterbohnenkraut n. ^ kraški šetraj Winterbohnenkraut-Honig m. ^ žepkov med Winterbohnenkraut-Tracht f. ^ žepkova čebelja paša Wintereinfütterung f. ^ zimsko krmljenje Winterflugloch n. ^ zimsko žrelo Winterfutter n. ^ zimska hrana Wintergemüll m. ^ zimski drobir Winter-Linde f. ^ lipovec (1) Wintermajoran m. ^ navadna dobra misel Winterschlaf halten v. ^ hibernirati Winterstand m. ^ zimsko stojišče Wintertraube f. ^ zimska gruča Wirtschaftsbeute f. ^ gospodarski panj Wirtschaftskönigin f. ^ gospodarska matica, medarica Wirtschaftstracht f. ^ ekonomska čebelja paša Wirtschaftsvolk n. ^ gospodarska čebelja družina wissenschaftorientierte Dressur von Honigbienen f. ^ dresiranje čebel (2) Witwenblume f. ^ grabljišče Wohlgemuth-Zusatzkäfig m. ^ Wohlgemutho- va matičnica Wundklee m. ^ ranjak Xanthophyll n. ^ ksantofil Zander-Einwabe-Begattungskästchen n. ^ Zandrov enosatni plemenilnik Zander-Magazin n. ^ Zandrov panj Zander-Weiselkäfig m. ^ Zandrova matičnica Zarge f. ^ naklada Zargenturm m. ^ večnakladni panj Zdešar-Beute f. ^ Zdešarjev panj Zehn-Waben AZ-Beute f. ^ desetsatni AŽ-panj Zehn-Waben-Beute f. ^ desetsatni panj Zehn-Waben-Magazin n. ^ desetsatna naklada Zeichenrohr n. ^ označevalna cev Zeichnen der Königinnen n. ^ barvanje matic Zeidel-Bienenvolk n. ^ gozdna čebelja družina (1) Zeidelweide f. ^ gozdna čebelja paša Zeidelwirtschaft f. ^ gozdno čebelarjenje Zeidler m. ^ gozdni čebelar zeitlich nicht vorhersehbare Bienentracht f. ^ časovno népredvidljiva čebélja páša zeitlich vorhersehbare Bienentracht f. ^ časovno predvidljiva čebélja páša Zelle f. ^ célica (1, 2, 3) Zellendeckel m. ^ voščéni pokrovec (1) Zellen länger ausziehen v. ^ podáljšati célice, potegniti célice Zellen verlängern v. ^ potegniti célice Zelle reinigen v. ^ čistiti célico Zelle verdeckeln v. ^ pokriti célico Zementhonig m. ^ ceméntni méd zerlegbarer Bienenstand m. ^ zložljivi čebel-nják Ziest m. ^ čišljak Zikade f. ^ medéči škržát Zikadenhonig m. ^ škržátov méd Zikadenhonigtau n. ^ škržátova mána Zikadentracht f. ^ škržátja čebélja páša Zitronenbaum m. ^ limónovec Zitronenblüten-Honig m. ^ limónov méd Zitronensäure f. ^ citrónska kislina Zitter-Pappel f. ^ trepetlika Zittertanz m. ^ stresajóči plés Zoonose f. ^ zoonóza zootechnisches Zertifikat für die Reinzucht-Carnica n. ^ zootéhniško spričeválo za ple-ménsko kránjsko čebélo Zuchtabstammung f. ^ čebélji ród (2) Zuchtbezirk m. ^ vzréjno okróžje Zucht-Bienenstand m. ^ vzréjni čebelnják Zuchtbuch n. ^ izvórna rodovniška knjiga Zuchtbuchnummer der Königin f. ^ evidénčna oznáka mátice, rodovniška številka mátice Zuchtbuchnummer der Mutter f. ^ rodovniška številka mátere Zuchtbuchnummer des Vatervolkes f. ^ rodovniška številka trótarja Zuchteinheit f. ^ plemenilna enota züchterische Auslese f. ^ selékcija čebél Zuchtgebiet n. ^ vzréjni okóliš Zuchtlatte f. ^ vzréjna létvica Zuchtmaterial n. ^ vzréjno gradivo Zuchtrahmen m. ^ vzréjni sátnik Zuchtstamm m. ^ čebélji ród (2) Zuchtstation f. ^ plemenilna postája Zuchtstoff m. ^ vzréjno gradivo Zuchtvolk n. ^ mátičar Zuchtwabe f. ^ vzréjni sát Zuchtweiselzelle f. ^ vzréjni mátičnik (1) Zucker-Eiweiß-Futterteig* m. ^ sladkórno-beljakovinska pogáča 245 Zucker-Honig-Futterteig Zucker-Honig-Futterteig m. ^ sladkórno-me- déna pogšča Zucker-Honig Futterteig* m. ^ sladkórno-me- déna pogšča Zucker-Honig-Lösung f. ^ sladkórno-medéna raztopina Zucker-Honigteig* m. ^ sladkórno-medéno testó Zuckerinvertierung f. ^ invertiranje Zuckerlösung f. ^ sladkórna raztopina Zuckersirup m. ^ sladkórni sirup Zuckerteig m. ^ krmilna pogšča, sladkórna pogšča, sladkórno testó Zuckerteig aus Zucker den man in einer kleiner Menge Wasser aufkocht* m. ^ ledénec Zuflug m. ^ nalét zufüttern v. ^ dokrmiti čebéle zugeflogene Bienen f. pl. ^ naleténe čebéle Zuhängen von Mittelwänden n. ^ dodájanje sátnic Zunge f. ^ jeziček zur Bienenstand-Bezeichnung verpflichteter Imker* m. ^ označeválec čebelnjákov zusammengesetzter Zucker m. ^ sestávljeni sládkor Zusatz m. ^ prikláda zusätzliches Flugloch n. ^ pom0žno žrélo Zusetzen von Königinnen n. ^ dodájanje mátic Zusetzen von Königinnen auf offene Brutwabe n. ^ dodájanje mátic na sát Zusetzen von Königinnen auf Waben aus dem Begattungskästchen n. ^ dodájanje mátic na sátih iz plemenilnika Zusetzen von Königinnen durch das Flugloch n. ^ dodájanje mátic skozi žrelo (1, 2) Zusetzen von Königinnen mit einem Zusetzkäfig n. ^ dodájanje mátic v mát^nici Zusetzen von Königinnen mittels Alkohol n. ^ dodájanje mátic s pomocjó alkohóla Zusetzen von Königinnen nach Kirar n. ^ dodájanje mátic po Kirarju Zusetzkäfig m. ^ dodajálna mátičnica Zweidrittel-Brutraumzarge f. ^ dvótretjinsko plodišče Zweidrittel-Flachrähmchenmaß n. ^ dvótre-tjinski sátnik Zweidrittel-Flachzarge f. ^ dvotretjinska naklada Zweidrittel-LR-Flachzarge f. ^ dvotretjinski LR-panj Zweifachzucker m. ^ dvojni sladkor Zweiflügler m. pl. ^ dvokrilec zweijährige Königin f. ^ dvoletna matica zwei-Königinnen-Betrieb m. ^ dvomatično čebelarjenje Zwei-Königinnen-Betriebsweise f. ^ čebelarjenje z dvema maticama zwei-Königinnen-Beute f. ^ dvomatični panj zwei-Königinnen Bienenvolk n. ^ dvomatič- na čebelja družina zweiseitiges Wanderbienenstand m. ^ dvostranski prevozni čebelnjak zweisetiges Bienenhaus n. ^ dvostranski čebelnjak Zweiwaben-Befruchtungskästchen n. ^ dvosatni plemenilnik Zweiwaben-Futtertasche f. ^ dvojni satni pi- talnik, dvosatni pitalnik Zweiwaben-Futtertrog m. ^ dvojni satni pitalnik, dvösätni pitalnik Zweizargenvolk n. ^ dvonakladna čebelja družina zweizargige Beute f. ^ dvonakladni panj zweizargiger Brutraum m. ^ plodišče v dveh nakladah zweizargiges Volk n. ^ dvonakladna čebelja družina Zwerg-Bohnenkraut n. ^ pritlikavi šetraj Zwerghonigbiene f. ^ pritlikava čebela Zwetschge m. ^ sliva Zwiebel f. ^ trotova čebulica Zwiebelstück n. ^ trotova čebulica Zwillingsbeute f. ^ panj dvojček Zwitter m. ^ dvospolna čebela Zwitterbiene f. ^ dvospolna čebela Zwölf-Waben-AZ-Beute f. ^ dvanajstsatni AŽ-panj zylinderförmige Tonbeute f. ^ glinasti valjasti panj Zypernbiene f. ^ ciprska čebela Zyprische Biene f. ^ ciprska čebela Zytoplasma der Eizelle f. ^ jajčna citoplazma Znideršič-Beute f. ^ Žnideršičev panj 246 LATINSKO-SLOVENSKI USTREZNIKI abdomen ^ zádek Abies alba ^ béla jélka Acarapis woodi glej pršičavost, pršica (2) Acarina ^ pršice (1) acariosis apium ^ pršičavost Acer campestre ^ maklén Acerplatanoides ^ ostrolístni jávor Acer pseudoplatanus ^ béli jávor Acer spp. ^ jávor Achroea grisella ^ mála voščéna véšča aculeus ^ čebélje želo Aesculus hippocastanum ^ divji kostanj Aethina tumida ^ máli pánjski hrošč Alnus glutinosa ^ črna jélša Alnus spp. ^ jélša Althaea officinalis ^ navádni sléz amebosis ^ amebóza Amorpha fruticosa ^ amórfa Anchusa officinalis ^ navádni volovski jezik Anemone hortensis ^ vrtna vétrnica Anemone nemorosa ^ podlésna vétrnica antenna ^ tipálnica Anthyllis spp. ^ ránjak Aphidina ^ listne ušice Apidae ^ čebéle (1), čmrlji (1) Apis spp. ^ práva čebéla Apis andreniformis ^ črna pritlikava čebéla Apis cerana (= A. indica) ^ ázijska čebéla Apis cerana heimifeng ^ kitájska čebéla Apis cerana indica (= A. indica) ^ indijska čebéla Apis cerana japonica ^ japónska čebéla Apis cerana javana ^ javánska čebéla Apis cerana johni ^ súmatrska čebéla Apis cerana skorikovi ^ himalájska čebéla Apis dorsata ^ orjáška čebéla Apis dorsata laboriosa ^ himalájska o^ška čebéla Apis florea ^ pritlikava čebéla Apis indica ^ Apis cerana, Apis cerana indica Apis koschevnikovi ^ ^ča čebéla Apis mellifera ^ medonosna čebéla Apis mellifera acervorum ^ Apis mellifera artemisia Apis mellifera adami ^ krétska čebéla Apis mellifera adonsonii ^ zahodnoáfriška čebéla Apis mellifera anatoliaca ^ anatólska čebéla Apis mellifera armeniaca ^ Apis mellifera re-mipes Apis mellifera artemisia (= A. m. acervorum) ^ srédnjerúska čebéla Apis mellifera capensis ^ kápska čebéla Apis mellifera carnica ^ kránjska čebéla Apis mellifera caucasica ^ kavkáška čebéla Apis mellifera cecropia ^ grška čebéla Apis mellifera cypria ^ ciprska čebéla Apis mellifera iberiensis (= A. m. iberica) ^ ibérska čebéla Apis mellifera iberica ^ Apis mellifera ibe-riensis Apis mellifera intermissa ^ severnoáf^ka čebéla Apis mellifera jemenitica ^ jémenska čebéla Apis mellifera lamarckii ^ egiptovska čebéla Apis mellifera ligustica ^ italijánska čebéla Apis mellifera litorea ^ vzhodnoáfriška če-béla Apis mellifera macedonica ^ makedónska čebéla Apis mellifera meda ^ pérzijska čebéla Apis mellifera mellifera ^ témna čebéla Apis mellifera monticola ^ áfriška gorska če-béla Apis mellifera remipes (= A. m. armeniaca) ^ arménska čebéla Apis mellifera ruttneri ^ mah^ška čebéla Apis mellifera sahariensis ^ sahárska čebéla Apis mellifera scutellata ^ áfriška čebéla Apis mellifera siciliana (= A. m. sicula) ^ si- cilska čebéla Apis mellifera sicula ^ Apis mellifera siciliana Apis mellifera sossimai ^ ukrajinska čebéla Apis mellifera syriaca ^ sirska čebéla Apis mellifera taurica ^ krimska čebéla Apis mellifera unicolor ^ madagáskarska če-béla 247 Aranea Aranea ^ pájki Acherontia átropos ^ smrtoglávec Arctium spp. ^ repinec Asclepias syriaca ^ sirska svilnica Ascosphaera apis glej poapnéla zaléga (1, 2) ascosphaerosis apis ^ poapnéla zaléga (1) Aspergillus flavus glej okamnéla zaléga (1, 2) aspergillosis apis ^ okamnéla zaléga (1) Bacillus alvei ^ Paenibacillus alvei Bacillus larvae ^ Paenibacillus larvae Bacillus pluton ^ Melissococcus pluton basitarsus ^ péta cebélje noge Bombus terrestris ^ zémeljski čmrlj Borago officinalis ^ bórec Brasicca rapa ^ óljna répica Brassica napus ^ navádna ógráeica Braula coeca ^ eebélja uš Buchneria pectinatae ^ Cinara pectinatae Bufo spp. ^ krastáea bursa copulatrix ^ nóžnični zatič Calluna vulgaris ^ jesénska vrésa Campanula spp. ^ zvončica cardo ^ stožér Carlina spp.^ kompáva Carpinus spp.^ gáber Castanea sativa ^ právi kostanj Catalpa bignonioides ^ navádni cigárar cavum oris ^ ustna votlina Centaurea cyanus ^ módri glavinec Centaurea spp. ^ glavinec Chaenomeles japonica ^ japónska kutina Chaitophoridae ^ ščetinaste ušice Chalicodoma spp.^ čebéla zidárka Chamaenerion angustifolium ^ ozkolistno ciprje cibarium ^ prédústna votlina Cinara (= Buchneria) pectinatae ^ zeléna hójeva ušica Cinara (= Cinaropsis) piceae ^ vélika črna smrékova ušica Cinara (= Cinaropsis)pilicornis ^ ^če^va puhasta smrékova ušica Cinara (= Cinaropsis) pruinosa ^ sivozeléna lisasta smrékova ušica Cinara boerneri ^ sivorjáva macésnova ušica Cinara cistata ^ zelénoprógasta smrékova ušica Cinara costata ^ Lachniella costata Cinara kochiana ^ Laricaria kochiana Cinarapinea ^ vélika rjáva borova ušica Cinaria laricis ^ lisasta macésnova ušica Cinaropsis piceae ^ Cinara piceae Cinaropsis pilicornis ^ Cinara pilicornis Cinaropsis pruinosa ^ Cinara pruinosa Cirsium oleraceum ^ méhki osát Cirsium spp. ^ osát Citrus aurantium ^ pomaráncevec (1) Citrus limonum ^ limónovec Citrus nobilis ^ mandarinovec clypeus ^ oglávni šcit Coccoidea ^ káparji corbiculum ^ košek cornum ^ rožicek pénisa Cornus spp. ^ drén Corydalis spp. ^ petelincek Corylus spp. ^ léska coxa ^ kolcek Crataegus spp. ^ glóg Crocus vernus ^ pomladánski žafrán Crocus vernus albiflorus ^ núnka Cupressus sempervirens ^ práva ciprésa cuticula ^ hitinski oklép Dermastidae ^ slaninarji Dipsacus spp. ^ šcetica Diptera ^ dvókrilci ductus ejaculatorius ^ štrcálna cévka ductus spermaticus ^ seménska odvódnica Echinops spp. ^ bodoglávec Echium spp. ^ gádovec Epilobium spp. ^ vrbovec (1) Erica carnea ^ spomladánska résa Erinaceus spp. ^ jéž (1) Eucaliptus spp. ^ evkalipt Euglossa spp.^ zláta cebéla Eulecanium rufulum ^ rdéckasti hrástov kápar Euodia spp. ^ evódija Fabaceae ^ metúljnice Fagopyrum spp. ^ ájda Fagus sylvatica ^ búkev femur ^ stégno fibula ^ cistilni trn Filipendula ulmaria ^ bréstovolistni oslad flagellum ^ bic Forficula auricularia ^ navádna strigalica Formicidae ^ mrávlje Fragaria spp. ^ jagodnják Fraxinus excelsior ^ véliki jésen Fraxinus ornus ^ máli jésen Fraxinus spp. ^ jésen (1) Galanthus nivalis ^ navádni máli zvoncek gallea ^ kosir Galleria mellonella ^ vélika voščéna véšča 248 paralysis apium Geranium spp. ^ krvom0čnica glandula hypopharyngealis ^ goltna žteza, krmilna žléza glandula mandibularis ^ čeljústna žléza glandula mucosa ^ slúzna žléza glandula salivaris ^ slinska žléza glandula spermathecae ^ žléza seménske mo-šnjice Gleditschia triacanthos ^ gledičevka glossa ^ jeziček Gramineae ^ Poaceae Hedera helix ^ bršlján Helianthus annuus ^ navádna s0nčnica Helleborus niger ^ črni téloh Hepatica nobilis ^ navádni jétrnik Heracleum spp. ^ déžen Hymenoptera ^ kožekrilci hypopharynx ^ golt ileum ^ tánko črev0 ingluvies ^ médna golša Juglans regia ^ navadni oreh Juniperus communis ^ navádni brin Knautia spp. ^ grabljišče Koelreuteriapaniculata ^ látnati mehúrnik labium ^ spódnja ústna labrum ^ zgórnja ústna Lachnidae ^ lúbne ušice Lachniella (= Cinara) costata ^ močn0 púha- sta smrékova ušica Lachnus longipes ^ kostánjeva ušica Lachnus roboris ^ rjávočrna hrástova ušica Lamium spp. ^ mrtva kopriva Lanius collurio ^ rjávi srakopér Laricaria (= Cinara) kochiana ^ vélika macésnova ušica Larix sp. ^ macésen Lathyrus latifolius ^ gráhor Laurus nobilis ^ navádni lovor Lavandula officinalis ^ práva sivka Leucojum vernum ^ pomladánski véliki zvonček Ligustrum vulgare ^ navádna kalina Lonicera caprifolium ^ kováčnik Lotus corniculatus ^ navádna nokota Lythrum salicaria ^ navádna krvénka Magnolia grandiflora ^ vélecvétna magnólija Mahonia aquifolium ^ navádna mahónija Majorana hortensis ^ majarón Malpighamoeba mellificae ^ Malpighiella mellificae Malpighiella (= Malpighamoeba) mellificae glej amebóza Malus spp. ^ jablana Malus sylvestris ^ lesnika Malva spp. ^ slezenovec mandibula ^ sprednja čeljust maxilla ^ srednja čeljust Medicago sativa ^ lucerna Megachile spp. ^ čebela zidarka Megachile centuncularis ^ krojačica Melampyrum spp. ^ črnilec Melilotus spp. ^ medena detelja Melipona spp.^ meliponina Melissa officinalis ^ navadna melisa Melissococcus (= Bacillus, Streptococcus) pluton glej pohlevna gniloba čebelje zalege Meloe ^ triungulina Meloe spp. ^ travnica Mentha pulegium ^ polaj Mentha spp. ^ meta Merops apiaster ^ čebelar, legat mesothorax ^ sredoprsje metathorax ^ zaprsje Metcalfapruinosa ^ medeči škržat Mindarus abietinus ^ brstna hojeva ušica Muridae ^ miši musculus dilatator ^ mišica raztegovalka musculus dilatator abdominalis ^ mišica raz- tegovalka zadka musculus konstrictor ^ mišica stiskalka musculus konstrictor abdominalis ^ mišica stiskalka zadka Nosema apis ^ nosema (1) nosemosis apium ^ nosemavost ocellus ^ pikčasto oko oesophagus ^ požiralnik Onobrychis spp. ^ turška detelja Onobrychis viciifolia ^ navadna turška detelja Origanum vulgare ^ navadna dobra misel ovariola ^ jajčna cevka ovarium ^ jajčnik (1, 2) oviductus ^ jajcevod ovum ^ jajčece (1, 2) Paenibacillus (= Bacillus) alvei glej lažna gniloba Paenibacillus (= Bacillus) larvae glej huda gniloba čebelje zalege palpa labialis ^ tipalčica Papaver spp. ^ mak paraglossa ^ prijezičnik paralysis acuta apium ^ akutna čebelja paraliza paralysis apium ^ čebelja paraliza 249 paralysis chronica apium paralysis chronica apium ^ kronična čebelja paraliza Parus spp. ^ sinica Passer spp. ^ vrabec pedicellus ^ držalce penis ^ trotovsko spolovilo Periphyllus fraxini ^ jesenova gnezdasta ušica Periphyllus villosus ^ javorjeva ščetinasta ušica pestis apium ^ huda gniloba čebelje zalege Petasites spp. ^ repuh Phacelia tanacetifolia ^ facelija pharynx ^ žrelo (2) Philanthus triangulum ^ čebelji volkec Phora incrassata ^ muha grbavka Physocermes hemicryphus ^ mali smrekov kapar Physocermes spp. ^ kapar Physocermespiceae ^ veliki smrekov kapar Picea abies ^ navadna smreka Picus viridis ^ zelena žolna Pinus sylvestris ^ rdeči bor Plantago spp. ^ trpotec Plodia interpunctella ^ pelodna vešča Poaceae (= Gramineae) ^ trave Populus nigra ^ črni topol Populus spp. ^ topol Populus tremula ^ trepetlika postmentum ^ podbradek praementum ^ obradek praetarsus ^ stopalce proboscis ^ čebelji rilček proctodeum ^ zadnje črevo propodeum ^ priprsje prothorax ^ predprsje Protozoa ^ praživali, protozoji proventriculus ^ predželodec Prunus armeniaca ^ marelica Prunus avium ^ češnja Prunus cerasus ^ višnja Prunus domestica ^ sliva Prunus dulcis ^ mandljevec (1) Prunuspadus ^ čremsa Prunus persica ^ breskev Prunus spinosa ^ črni trn Pseudomonas apiseptica glej septikemija Pulmonaria spp. ^ pljučnik Pyracantha coccinea ^ navadni ognjeni trn Pyrus spp. ^ hruška Quercuspetraea ^ graden Quercus robur ^ dob Quercus spp. ^ hrast rastellum ^ résasti glavnik rectum ^ blatnik Rhododendron spp. ^ sléč Rhus typhina ^ dlakavi öctovec Rickettsia spp. ^ rikécija Robiniapseudacacia ^ robinija Rosa canina ^ navadni šipek Rosmarinus officinalis ^ navadni rožmarin Rubus fruticosus ^ robida Rubus idaeus ^ malinjak Salix alba ^ béla vrba Salix aurita ^ rakita Salix babylonica ^ vrba žalujka Salix caprea ^ iva Salix eleagnos ^ siva vrba Salix spp. ^ vrba Salix viminalis ^ béka Salvia officinalis ^ žajbelj Salvia pratensis ^ travniška kadulja Satureja montana ^ kraški šetraj Satureja subspicata ^ pritlikavi šetraj scapus ^ ročnik Schizodryobius longirostris ^ čfnobleščéča hrastova ušica sensilla ^ čutnica Sinapis spp. ^ gorčica, gorjušica Solidago spp. ^ zlata rözga Sophora japonica ^ japönska soföra Soricidae ^ rôvke spermatheca ^ seménska mošnjica Spermatophyta ^ cvétnice spermium ^ seménčica Sphecodes spp. ^ krvava čebéla Spirea spp. ^ medvêjka Spiroplasma spp. glej spiroplazmöza Sporozoa ^ gregarine Stachys spp. ^ čišljak sternit ^ trebušni okrôv stipes ^ dêblo stomodeum ^ prédnje črevö Streptococcus apis glej kisla zaléga Streptococcus pluton ^ Melissococcus pluton stylet ^ žlebič Tanacetum macrophyllum ^ vèlelistni vratič Taraxacum officinale ^ navadni régrat tarsus ^ stopalo Tegenaria domestica ^ hišni pajek tergit ^ hrbtni okrôv testiola ^ seménska cévka thorax ^ oprsje Thymus spp. ^ materina dušica 250 Zea mays tibia ^ golén Tilia cordata ^ lipovec (1) Tiliaplatyphyllos ^ navádna lipa Tilia tomentosa ^ srebrna lipa Todolachnus abieticola ^ vélika rjáva hójeva ušica Trichodes apiarius ^ čebélji vôlk (1) Trifolium incarnatum ^ inkarnátka Trifolium pratense ^ črna dételja Trifolium repens ^ plazéča dételja Trifolium spp. ^ dételja Trigona spp. ^ trigóna trochanter ^ obrtec Tropilaelaps clarea glej tropilelóza tropilelosis ^ tropilelóza Tuberolachnus salignus ^ vélika vrbova ušica Tussilago farfara ^ lapuh Ulmus spp. ^ brést ungues ^ krémpeljc Ursus arctos ^ rjavi mêdved Vaccinium myrtillus ^ borovnica Vaccinium vitis-idaea ^ brusnica Valeriana spp. ^ špajka Varroa destructor ^ varoja (1) Varroa jacobsoni ^ varoja (1) varroosis ^ varoza vas deferens ^ semenovôd ventriculus ^ srédnje črevo Veratrum album ^ béla čmerika vesicula seminalis ^ seménski mehur Vespa crabro ^ sršèn Vespidae ^ ôse Vicia spp. ^ grašica Viscum album ^ béla omêla Vitis vinifera ^ vinska trta Xylocopa spp. ^ lésna čebéla Zea mays ^ koruza 25i SlOYENSKI IN TUJI ČEBELARSKI STROKOVNJAKI Alberti, Adolf (?—1914) Nemški učitelj in čebelar, iznajditelj listovnega panja, ki ga je opisal v knjigi Die Bienenzucht im Blatterstock (Čebelarjenje v listovnem panju, 1887 in 1906), na njegovi osnovi je Anton Žni-deršič skonstruiral svoj panj. Prim. Alberti-jev panj, AŽ-panj. Ambrožič, Mihael (l846-1904) Rojen v Mojstrani, velečebelar, vzrejevalec matic, med največjimi trgovci s čebelami, izdelovalec čebelarskih potrebščin, tudi satnic, svoje ponudbe je uspešno reklamiral. Prim. Am-brožičev panj. Armbruster, Ludvig (1886-1973) Nemški raziskovalec čebel in čebelarstva ter njegove zgodovine, pisec številnih člankov in knjig, leta 1919 je osnoval časopis Archiv fur Bienenkunde (Arhiv za čebelarstvo). Benedičič, Valentin (1903-1984) Rojen v Globokem na Gorenjskem, predan reševanju vprašanj kmetijstva, predvsem pašništva. Pisec številnih člankov v Slovenskem čebelarju, predsednik čebelarske zveze Slovenije od 1963. do 1974. leta, dal pobudo za graditev čebelarskega izobraževalnega centra, več let predsednik gradbenega odbora. Temeljni kamen za center je bil postavljen leta 1972, po številnih zapletih odprt leta 2002. Benton, Frank (1852-1919) Ameriški čebelar, konstruktor, pisec in vzrejevalec matic, ki je v iskanju najboljših čebeljih ras prepotoval Evropo, Afriko in Azijo, bil tudi v Sloveniji. Prim. Bentonova matičnica. Beranič, Davorin (1879-1923) Rojen v Cir-kovcah na Ptujskem polju, filolog, glasbeni zgodovinar in čebelar, napisal brošuro Temelji sodobnega čebelarstva (1922). Berlepsch, August von (1815-1877) Plodovit nemški čebelarski pisec člankov in knjig, izboljšal Dzierzonove premakljive letvice tako, da je dodal dve stranski in eno spodnjo in tako neodvisno od Langstrotha in Proko-poviča odkril premični sat. Bleiweis, Janez (1808-1881) Rojen v Kranju, zdravnik in živinozdravnik, gospodarstvenik in pisec, obdeloval prirodoslovna, zgodovinska, jezikovna in slovstvena vprašanja, tudi čebelarska, leta 1843 osnoval Kmetijske in rokodelske novice. Boczonadi, Imre Szabo (1847-1933) Madžarski čebelarski strokovnjak in založnik, ugotavljal pomanjkljivosti panjev svojega časa in skonstruiral lastni velikoprostorninski panj. Prim. Boczonadijev panj. Brat Adam tudi Adam Kehrle (1898-1996) Opat v Buckfastu na Angleškem, ki je življenje posvetil raziskovanju čebel in tehnologiji čebelarjenja, vzrejal matice, raziskoval vse najpomembnejše rase medono-sne čebele, pisal članke in knjige, znan je njegov križanec buckfaška čebela. Prim. buckfaška čebela. Bukovec, Avguštin (1878-1965) čebelarski organizator, pisec, prevajalec, skoraj 20 let urednik Slovenskega čebelarja, sourednik in soavtor Sodobnega čebelarstva (1955, 1958). Černe, Jernej (1857-1906) Rojen v Gorjah pri Bledu, učitelj, čebelar inovator, priporočal dunajski panj, hotel narediti lasten panj, napisal knjigo Umno čebelarstvo (1895). Dadant, Charles (1817-1902) Po rodu Francoz, ki se je preselil v Ameriko, velečebelar, vzrejevalec matic, čebelarski konstruktor, avtor številnih člankov in knjig, na novo izdal Langstrothovo knjigo The Hive and the Honeybee (Panj in čebela). Prim. Dadan-tova naklada, Dadantov panj. Dajnko, Peter (1787-1873) Rojen v čreš-njevcih, duhovnik, pesnik, čebelarski pisec in jezikoslovec, napisal knjigo Čelarstvo (1831). 253 Dzierzon, Jan/Johannes Dzierzon, jan/johannes (1811-1906) Rodil se je v poljskem mestu Lawkovice, konstruktor, pisec in raziskovalec biologije čebel, odkril partenogenezo pri čebelah, z namestitvijo letvic v panjih dosegel prema-kljivost satja. Prim. Dzierzonovo diamantno pravilo, Dzierzonov panj. Farrar, Clayton leon (1904-1970) Visokošolski predavatelj čebelarstva, konstruktor, plo-dovit pisec, raziskoval biologijo čebel, zlasti pomen cvetnega prahu za prezimovanje. Frisch, Karl von (1886-1982) Avstrijski znanstvenik, študiral medicino in zoologijo, deloval na univerzi v Münchnu, odkril sporazumevanje čebel s pomočjo njihove govorice plesa, prejemnik Nobelove nagrade (1973), napisal veliko strokovnih člankov in knjig, njegovo glavno delo je Tanzsprache und Orientirung der Bienen (Govorica plesa in orientacija pri čebelah, 1965) Furlan, Matej (1725?-1780) duhovnik v ženskem samostanu v Mekinjah pri Kamniku, med leti 1769 in 1780 napisal Praktische Bienen Oekonomie, das ist Kurzer Begriff von denen Bienen, Wie man mit besondern Vortheil und Nutzen umgehen solle, etc. (Praktično čebelarstvo ...), kjer med drugim svetuje poslikavo panjskih končnic, da bi čebelar lažje razlikoval panje. Gerstung, Ferdinand (1860-1925) Nemški čebelarski strokovnjak, inovator in konstruktor, pisec številnih odmevnih del, leta 1893 osnoval časopis Die Deutsche Bienenzucht in Theorie und Praxis (Nemško čebelarstvo v teoriji in praksi). Prim. Gerstungov panj. Glavar, Peter Pavel (1721-1784) Rojen v Komendi, čebelarski mecen, pisec, organizator, ustanovil prvo šolo čebelarstva pri nas, prevedel in korenito dopolnil Janšev Pogovor o čebelnih rojih (1776), ki pa je bil objavljen veliko kasneje (1976). Prim. Glavarjev panj. Goličnik, janez (1737-1807) Rojen v Mozirju, župnik v Grižah, napreden gospodar, v slovenski jezik je prevedel Janšev Popolni nauk o čebelarstvu (1792), h kateremu je napisal predgovor in več opomb. Grajš, Ivan (1917-1993) Rojen v Dolgi vasi pri Kočevju, čebelarski strokovnjak, konstruktor, pisec člankov v Slovenskem čebelarju, predavatelj, izvrstni proučevalec in napovedovalec gozdnega medenja. Prim. Grajšev panj. Guna, France (1905-1980) Izvrsten čebelarski strokovnjak in pisec številnih člankov o čebelarstvu, ki jih je napisal z izrednim čutom za slovenski jezik. Hruška/Hruschka, František (1819-1888) Major avstro-ogrske armade, čebelarski inovator, čebelaril s 400 čebeljimi družinami, izumil prvo točilo za med, kar je imelo neslutene posledice za razvoj čebelarstva. Huber, Francois (1750-1831) švicarski znanstvenik, ki je že v mladosti oslepel, življenje posvetil raziskovanju biologije čebel, konstruiral panj, sestavljen iz samih okvirov, ki so imeli vlogo satnikov, za svoja odkritja je bil deležen svetovne slave, najbolj znana je knjiga Nouvelles observations sur les abeilles (Nova opazovanja čebel, 1792). Prim. Hubeijev panj. Humek, Martin (1870-1943) Rojen v Raki pri Krškem, čebelarski pisec, predavatelj, društveni delavec, nekaj let urednik Slovenske' ga čebelarja. Janša, Anton (1734-1773) Rojen na Breznici pri Žirovnici, svetovno znan pisec knjig o čebelah in čebelarjenju, leta 1760 je kot prvi v zgodovini postal predavatelj čebelarstva na dunajskem dvoru, izdal dve knjigi v nemščini, Abhandlung von Schwärmen der Bienen (Razprava o rojenju, 1771) ter Des Anton Janscha ... hinterlassene vollständige Lehre von der Bienenzucht (Popolni nauk o čebelarstvu, 1775). Prim. Janšev panj, Janšev panjski sistem, odlikovanje Antona Janše. Jeglič, Franjo (1856-1935) Učitelj na Dovjem, urejal mesečnik Slovenski čebelar in sadje-rejec (1883-1889), sestavil knjižico Kako se med in vosek koristno uporabita (1888), ki so jo brezplačno delili društvenikom. jerič, jožef (1823-1888) Rojen v Gradišču pri Zlatičini, čebelarski organizator in pisec, soustanovitelj Kranjskega čebelarskega društva v Ljubljani (1873), urejal reviji Slovenska čebela in Die Krainer Biene. Jonke, Jurij (1777-1864) Rojen v Konca vasi na Kočevskem, duhovnik in čebelar, spisal knjigo Anleitung zur praktischen Behandlung der Bienenzucht (Navodilo za praktično čebelarjenje), njen prevod je Kranjski 254 Mencej, Martin čbelarčik, natisnjen v dveh izdajah (1836 in 1844). Jug, Donat (1879-1952) Rojen v Ročinju na Primorskem, plodovit pisec, deloval v organizaciji na področju sadjarstva in vrtnarstva, izdal knjigo Praktični čebelar (1934), v kateri pa je le manjši del njegov (delo je plod več avtorjev). jurančič, ivan (1861-1935) Rojen pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, posestnik in čebelar, potovalni učitelj čebelarstva za Štajersko in Prekmurje, dve desetletji delal na področju gospodarsko donosnega čebelarstva, plodovit pisec, napisal knjigo Čebe-loreja (izšla šele 2004). Kehrle, Adam glej Brat Adam Kirar, Franc (1893-1978) Rojen v Križevcih pri Ljutomeru, posestnik in velečebelar, posredoval ideje o naprednem čebelarjenju, konstruktor panjev, ki so pomenili novost v slovenskem prostoru in tudi na širšem območju. Prim. mali Kirarjev panj, srednji Kirarjev panj, veliki Kirarjev panj. klun, Ludvik (1926-2005) čebelarski pisec, inovator na čebelarskem področju, odgovorni urednik Slovenskega čebelarja, zavzemal se je za uvedbo nakladnega panja. koževnikov, aleksandrovič Grigorij (18661933) Ruski zoolog, ki je raziskoval delovanje čebeljih spolnih organov in vrste nagonov pri čebelah, leta 1902 prvi opisal žlezo v bližini žela, ki izloča alarmne fe-romone, napisal odmevno znanstveno razpravo O polimorfizmu čebel (1905). Prim. Koževnikova žleza. kuntzsch, max (1851-1919) Nemški čebelar praktik, ki je skonstruiral svoj panj, bil eden prvih racionalizatorjev v čebelarski praksi, veliko pisal, leta 1919 osnoval čebelarski časopis Bienenwirtschaft im Kuntzschbetri-eb (Kuntzschevo čebelarsko gospodarstvo), glavno delo Imkerfragen (Čebelarska vprašanja, 1912). Prim. Kuntzschev panj. lakmayer, Fran (1863-1946) Rojen v Husinu pri čeških Budjejovicah, umrl na Vrhniki, bil duhovnik in učitelj na ljudski šoli, plodovit pisec, napisal knjigo Umni čebelar, ki je izšla v dveh snopičih (1907 in 1908) in bila ponatisnjena v skrajšani obliki, pisec upošteval novejše pridobitve in tudi AŽ-panj (1922). Langstroth, Lorenzo Loraine (1810-1895) Ameriški duhovnik, kasneje učitelj, v Ameriki vpeljal nov panj, ki se upravlja od zgoraj in ima viseče satnike, odkril je čebelji razmik (bee space: 6-10 mm = 8 mm ± 2 mm), glavno delo je knjiga The Hive and the Honeybee (Panj in čebela, 1853A ki je prevedena v več jezikov. Prim. Lang-strothov panjski sistem, Langstroth-Rootov panj, Langstroth-Rootov satnik, LR-panj. levstik, Fran (1831-1887) Rojen v Dolnjem Retju, pesnik, pisatelj, kritik, jezikoslovec, časnikar, ki se je ukvarjal tudi s čebelarstvom in napisal knjigo Bučelstvo po izkušnjah in besedah retenjskega bučelarja Jožefa Oblaka (napisal leta 1858, kot samostojna enota izšlo leta 1958 v zbirki Zbrana dela, DZS). Linné, Carl (1707-1778) švedski naravoslovec, ki je za rastlinske in živalske vrste uvedel znanstveno ime z enim rodovnim in enim vrstnim imenom, opisal mnogo vrst in rodov, med njimi je v delu Systema Nature (1758) prvič opisal tudi medonosno čebelo Apis mellifera. Maurizio, Anna (1900-1993) švicarska raziskovalka, ki se je posvečala predvsem me-dovitim rastlinam, palinologiji in raznim vprašanjem, povezanim z izvorom in kakovostjo medu, dopolnjevala atlas palinologi-je, objavila več kot 300 znanstvenih razprav in več knjig, posvečenih predvsem čebelarski botaniki. mayer, Julij (1891-1983) Rojen v Ajdovščini, učitelj, predan predavatelj čebelarstva, čebelarski organizator, plodovit pisec in prevajalec, soavtor Sodobnega čebelarstva (1955). mehring, johann (1815-1878) Nemški čebelar, mizar, ki je dosegel veliko popularnost zaradi iznajdbe satnice, narejene s pomočjo dveh hruševih plohov z vrezanimi osnovami dna satnih celic, izdelava prvih satnic je trajala okoli 40 minut, kmalu pa so iznašli bistveno hitrejši postopek s pomočjo dveh valjev. Prim. Mehringova satnica. mencej, martin (1904-1992) čebelarski organizator, predavatelj, pisec, urednik Slovenskega čebelarja, urednik knjige Ob 200-le-tnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu (1976). 255 Mendel, Johann Gregor Mendel, Johann Gregor (1822-1884) Moravski menih, ki se je posvetil raziskovanju dedovanja in postavil temelje sodobne genetike, ukvarjal se je tudi s čebelarstvom in se posvetil raziskovanju posameznih čebeljih ras in njihovih križancev. mihelič, stane (1906-2005) Rojen v Virma-šah pri škofji Loki, čebelarski organizator, slavist, predavatelj, kritik, pisec številnih tehtnih spisov, raziskoval čebelarsko zgodovino na ozemlju današnje Slovenije, med drugim napisal knjigo Anton Janša (1934), bil sourednik in soavtor Sodobnega čebelarstva (1955, 1958). močnik, peter (1887-1973) Prosvetni delavec, organizator in pisec, zlasti o sadjarstvu in čebeljih pašah, soavtor Sodobnega čebelarstva (1955). modic, janez (1846-?) Rojen v Velikih Laščah, živel na Jesenicah, trgoval s čebelami, 1889 se je izselil na Koroško, bil predsednik Čebelarskega in sadjarskega društva za Kranjsko s sedežem na Jesenicah, ki je izdajalo društveno glasilo Slovenski čebelar in sadjerejec (1883-1889). Nasonov, Nikolaj viktorovič (1855-1939) Ruski zoolog, znan po predavateljski vnemi med preprostimi čebelarji, v znanstveni literaturi objavil opis vonjavne žleze na zadkih čebel delavk, ležeče med šestim in sedmim hrbtnim okrovom. Prim. feromon Nasono-ve žleze, Nasonova žleza. pagliaruzzi, Izidor - pinč (1820-1884) Župan v Kobaridu in goriški deželni poslanec, konstruktor panja s premakljivim satjem, začel čebelariti v domačih, po načelu Dzierzona preurejenih panjih, prvotno opremljenih samo s podolžnimi zgornjimi letvicami, kasneje s celimi satniki v dveh vrstah na hladno stavbo, prevažal čebele na pašo. Prim. Pinčev panj, kobariški panj. pavlin, peter (1853-1933) Rojen v Dolenji vasi pri Naklem, pisec in konstruktor, prvi začel v sloveniji uporabljati satnike z veliko površino, nanj je vplival Američan Frank Benton. Prim. Pavlinov panj. peternel, Henrik (1876-1951) Rojen v Gorici, umrl v Celju, duhovnik, čebelarski organizator, učitelj in plodovit pisec. pirc, Gustav (1859-1923) Rojen v škofji Loki, tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani, z organizacijskimi vplivi segal tudi na področje čebelarstva, pobudnik ustanovitve predhodnice Čebelarske zveze Slovenije in revije Slovenski čebelar (1898). poklukar, janez (1960-2004) Rojen v Kranju, univerzitetni predavatelj, organizator in pisec številnih strokovnih člankov, raziskoval kranjsko čebelo, uredil knjigo Od čebele do medu (1998). pollmann, August (1812-1898) Nemški čebelar, učitelj glasbe in docent za čebelarstvo na univerzi v Bonnu, raziskovalec čebeljih ras, v knjižici Wert der verschiedenen Bienenrassen und deren Varietäten (Pomen različnih čebeljih ras in njihovih različk-ov, 1879) je čebelarskemu svetu predstavil našo kranjsko čebelo in ji dal znanstveno ime Apis mellifera carnica, nemško Die Krainer Biene. porenta, Luka (1823-1882) Rojen v Pevnem pri stari Loki, duhovnik in čebelar, sistem premakljivih satnikov porabil pri starih podolžnih kranjskih panjih, napisal knjigo Novi kranjski panji po Dzierzonovi osnovi (1876). Prim. Porentov panj. prokopovič, peter Ivanovič (1775-1850) Ukrajinski čebelar, ki je leta 1826 osnoval prvo ukrajinsko čebelarsko šolo, čebelaril z do 2000 čebeljimi družinami in bil prvi velečebelar prevoznik, uporabljal trietažni panj, za katerega je iznašel in predstavil premični satnik (1814), prvi uporabljal matično rešetko. Prim. Prokopovičev panj. Raič, slavko (1883-1967) Rojen v Gomilskem v Savinjski dolini, čebelarski predavatelj, pisec, organizator, urednik Čebelarske knjižnice, sourednik in soavtor Sodobnega čebelarstva (1955, 1958). nhar, jože (1914-2002) Rojen v Gabtju pri Dobrovi, univerzitetni predavatelj, v čebelarstvu je deloval kot organizator, čebelar, inovator, veliko predaval čebelarjem po Sloveniji, ukvarjal se je s selekcijo kranjske čebele, vzrejo matic, medenjem iglavcev, organizacijo paše, zdravstvenim varstvom čebel in tehniko čebelarjenja, objavil številne članke in knjige, med njimi Vzrejaj-mo boljše čebele (1972) in Čebelarjenje v nakladnem panju (1975), zavzemal se je za 256 Taranov, Georgij Filipovič uveljavitev nakladnega panja. Prim. Rihar-jevo točilo. Rojec, vlado (1898-?) Rojen v Radovljici, čebelarski organizator, publicist, tudi urednik Slovenskega čebelarja, organiziral ple-menilne postaje v Sloveniji, bil sourednik in soavtor Sodobnega čebelarstva (1955, 1958). Rojina, Frančišek (1867-1944) Nadučitelj in zavzet čebelar, pisec, prevajalec, dolga leta urednik slovenskega čebelarja, pisal tudi pod psevdonimoma Radivoj Posavski in Fr. Rovski (Rovski). Root, Amos Ives (1839-1924) Iz skromnih začetkov je s trdim ročnim delom in učenjem postal velikan čebelarstva, podjetje, ki ga je osnoval, deluje še danes, izdal eno prvih čebelarskih enciklopedij na svetu: The ABC and XYZ of Bee Culture (ABC in XYZ čebelarstva). 1873. leta začel izdajati časopis Gleanings in Bee Culture (Paberkovanja v čebelarstvu), ki izhaja še danes. Prim. Lang-stroth-Rootov panj, Langstroth-Rootov sa-tnik, LR-panj. Rothschutz, Emil (1836-1909), tudi Ravenegg in Rožič. Rojen v Aachnu (Nemčija), gra-ščak, čebelar v Podsmreki pri Višnji Gori, veletrgovec s čebelami, po svetu razposlal nad 100 000 čebeljih družin, konstruiral in izdeloval čebelarske potrebščine, tudi panje, bil prvi predsednik Kranjskega čebelarskega društva v Ljubljani (1873), trudil se je, da sta istega leta izšla prvi slovenski čebelarski časopis Slovenska čebela in vzporedno izhajajoča Die Krainer Biene, napisal več knjig. Ruttner, Friedrich (1914-1998) Nemški api-dolog, študiral medicino in zoologijo, posvetil se je raziskovanju parjenja matic, razvijal znanje o genetiki čebel in se posvečal njihovi biometriji, objavil številna dela, predvsem o vzreji matic, biologiji čebel in njihovi biogeografiji, pomembna zlasti Naturgeschichte der Honigbienen (Biologija čebel, 1992), dolga leta urejal znanstveni časopis Apidologia in bil častni član Api-mondie. Schirach, Adam Gottlieb (1724-1773) Rojen v Srbskih Lužicah pri Lobau, odličen čebelar in organizator, postavil temelje vzreji matic, pisal knjige (na primer o gozdnem čebelarjenju) in strokovne članke, deloval v različnih strokovnih odborih in po mnenju mnogih bil eden največjih čebelarskih praktikov in teoretikov 18. stoletja. Scopoli, Joannes Antonius (1723-1788) Rojen v tirolskem mestu Cavalese, kot zdravnik in naravoslovec 15 let deloval v Idriji, proučeval kranjsko floro in favno, predvsem žuželke, dognanja objavil v številnih knjigah, opisal veliko novih vrst, napisal tudi Disertatio de apibus (Razprava o čebelah, 1763), kjer je prvič zapisano, da se matice parijo zunaj panja in z več troti. Senegačnik, Edi (1913-1998) Rojen v Ljubljani, anglist, dejaven čebelarski predavatelj in organizator, pisec mnogih člankov, soavtor Sodobnega čebelarstva (1955, 1958) in Čebelarstva (1982). Strgar, Jan(ez) (1881-1955) Rojen v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici, osnoval trgovino s čebelami, s spretno reklamo postal po smrti M. Ambrožiča največji izvoznik kranjske čebele po svetu, vzrejal matice, dobil več kot 200 raznih odlikovanj, bil vnet organizator in predavatelj, pisal strokovne članke v domačih in tujih strokovnih časopisih. Sumper, Janez (1827-1888) Rojen v Ločah pri Šentilju ob Dravi, narodnoobrambni delavec, nabožni pisec, čebelar in vremenoslo-vec, dobrega četrt stoletja župnik v Skoči-dolu na Koroškem, napisal knjigo Slovenski bučelarček (1871), konstruktor panja s premakljivim satjem. Prim. skočidolski panj. Šmid (Schmid), Valter (1875-1951) Rojen na Gašteju pri Kranju, arheolog, etnograf in čebelar, pisal v revijo Slovenski čebelar članke iz prakse, sestavil zbirko čebelarskih izrazov (na začetku pod psevdonimom Pater), napisal življenjepis A. Janše, objavljen v uvodu prevoda Popolnega nauka o čebelarstvu (1906). Taranov, Georgij Filipovič (1907-1986) Ruski profesor čebelarstva, ki se je osredotočil na študij bioloških gledišč medonosne čebele, vzrejo matic, pozornost je posvečal vosku in njegovi čim večji pridelavi, na katero vpliva beljakovinska prehrana, kot je pelod, napisal veliko člankov in knjig, med njimi 257 Terč, Filip Biologijo čebel (1961), bil urednik časopisa Pčelovodstvo (Čebelarstvo). Prim. metoda narejanja rojev Taranova. Terč, Filip (1844-1917) Rojen v Šumavi na češkem, zdravnik, od 1875. leta do smrti živel v Mariboru, čebelar in čebelarski organizator, spoznal zdravilnost čebeljega strupa, v Srednji Evropi ga štejemo za začetnika apiterapije. valvasor, Janez vajkard (1641-1693) Zgodovinar, zemljepisec, narodopisec, krajepisec, kartograf, naravoslovec, tehnik, zbiratelj, risar, založnik, vojak in poveljnik, napisal več knjig, med njimi je najpomembnejša 3532 strani obsegajoča Slava vojvodine Kranjske (1689), kjer je pisal tudi o čebelarjenju na Kranjskem. Verbič, Josip (1869-1948) Rojen v Borovnici, profesor prirodopisa in kmetijstva, obiskoval čebelarsko šolo na Dunaju, bil čebelarski organizator in viden funkcionar v republiških in zveznih čebelarskih organih, vzrejevalec matic, osnoval plemenilno postajo v Kamniški Bistrici, pisec številnih člankov, med drugim napisal knjigi Čebelne bolezni (1935) in Vzrejajmo najboljše čebele (1947). virjent, jakob (1854-1945) Rojen na Olševku pri Kranju, izučen za mizarja in tesarja, na svoji kmetiji zelo razvil čebelarstvo, pospeševal ga je z uvajanjem velikega satnika, preuredil stari tip panja, ki se je nato razširil v okolici Kranja in tudi na Štajerskem, izumil stiskalnico za vosek, pisal v Slovenski čebelar, bil tudi čebelarski organizator. Prim. Virjentov panj. Wester, Josip (1874-1960) Slavist in planinec, ki je posredno pisal tudi o čebelarstvu, panjskih končnicah, Scopolijevem pisanju o kranjski čebeli in čebelarstvu, o Hacque-tovem zapisku o kranjskem čebelarstvu. Zander, Enoch (1873-1957) Zelo delaven čebelarski strokovnjak, ki se je spočetka posvečal morfologiji čebeljega žela ter spolnih organov matice in trota, odkril povzročitelja noseme, raziskoval metodo čebelarjenja v skladovničnih panjih, napisal več knjig in veliko člankov z različnih področij čebelarske znanosti. Prim. Zandrova matičnica. Živanovic, Jovan (1841-1916) Rojen v Srem-skih Karlovcih, organizator in pedagog, spremljal takratne svetovne dosežke v čebelarstvu, kot so panji, in jih propagiral v praksi, ima zasluge, da so se razširili na Balkanu, imel katedro čebelarstva v Sremskih Karlovcih, veliko pisal, izdal knjigo Srpski pčelar (Srbski čebelar, 1893), 1897. leta začel izdajati mesečnik Srpski pčelar (Srbski čebelar). Žnideršič, Anton (1874-1947) Rojen v Ilirski Bistrici, kasneje živel v Ljubljani, gospodarstvenik in velečebelar, organizator, čebelarski inovator, konstruktor in plodovit pisec, med drugim napisal knjigo Naš panj (1925), njegov panj je v splošni uporabi v Sloveniji in tudi v sosedstvu, predvsem na Hrvaškem. Prim. AŽ-panj, Žnideršičev panj. Janez Gregori 258 VIRI IN LITERATURA Aeshimann, D ., K . Lauber, D . M . Moser & J . P. Theurillat, 2004: Flora alpina, I., II. in III. del. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1159 + 1188 + 323 strani. Aichele, D., M. Golte - Bechtle, 2004: Kaj neki tu cveti? V naravi rastoče srednjeevropske zelnate kritosemenke. Založba Narava, 447 strani. Babic, S. (ur.), 1990-: Terminološki rječnici Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Razred zafilologiju. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb. Bokal, L., 2005: čebelarski terminološki slovar. Slovenski čebelar, 107 (6), strani 172-173. Bokal, L., 2006: Delo za čebelarski terminološki slovar je v polnem zamahu. Slovenski čebelar, 108 (4), strani 115-116. Bokal, L., 2007: Delo za slovenski čebelarski slovar se preveša čez polovico. Slovenski čebelar, 109 ( 1), strani 7-8. Bokal, L., 2007: Strokovno izrazje glede na predmet svoje obravnave (ob primeru slovenskega čebelarskega izrazja). V: JESENSEK, M. (ur.): Mednarodni znanstveni simpozij Besedje slovenskega jezika. Maribor, 18.-19. maj 2007: zbornik povzetkov. Filozofska fakulteta. Maribor, strani 26-35. Bokal, L., 2008: Delo za slovenski čebelarski slovar gre h koncu. Slovenski čebelar, 110, (7-8), strani 231-232. Bukovec, A., S. Mihelič, S. Raič, V. Roječ (ur.), 1955: Sodobno čebelarstvo, teoretični del. Zveza čebelarskih društev za Slovenijo, Ljubljana, 432 strani; izp. Bukovec, A., S. Mihelič, S. Raič, V. Roječ (ur.), 1958: Sodobno čebelarstvo, praktični del. Zveza čebelarskih društev za Slovenijo, Ljubljana, 678 strani; izp. Čižmarik, J., 2003: Osobnosti apidologie I. Alexandra, Bratislava, 227 strani. Cerimagič, H., J. Rihar, D. Sulimanovič, 1981: Bolezni, škodljivci in zastrupitve čebel. čebelarska zadruga Ljubljana, 123 strani; izp. Debelak, M., 1991: Čebelarjeva opravila. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 78 strani; izp. Debelak, M., 2004: Moje življenje s čebelami. Samozaložba, 68 strani. Dictionary of Beekeeping Terms, Volume 10 (2003). Apimondia Publishing House, Bucharest, 287 strani; izp. Droege, G., 1993: Die Honigbiene von A bis Z: ein lexikalische Fachbuch. Deutscher Landwirtschaftsverlag Berlin GmbH, Ehrenwirth, 325 strani. Enciklopedija Slovenije. Ur. Marjan Javornik idr. 1987-2002, Mladinska knjiga, Ljubljana. Engel, S. M., 1999: The Taxonomy of Recent and Fossil Honey Bees (Hymenoptera: Apidae; Apis). J. Hym. Res., Vol 8 (2), strani 165-196. Esenko, I., 1990: Zreja čebeljih matic. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 102 strani. Gleim, K. H., 1984: Die Honigtautracht. Delta-Verlag GmbH, Sankt Augustin 3, 320 strani. Gnilšak, I. (ur), 2003: Kranjska čebela - Tradicija in dediščina v sodobnem čebelarstvu na Slovenskem. Zbornik Čebelarskega muzeja. Izdali Muzeji radovljiške občine, Radovljica, 247 strani. Goodman, L., 2003: Form and Function in the Honey Bee. IBRA - International Bee Research Association, 220 strani. Graham, J. M. (ur.), 1993: The Hive and the Honey Bee. Dadant & Sons, Hamilton, Illinois, 1324 strani. Gregorc, A., 2002: Medonosna čebela in osnove čebelarjenja. Veterinarska fakulteta, Ljubljana, 125 strani; izp. Gregori, J., 1984: Mladi čebelar. Mladinska knjiga, Ljubljana, 63 strani; izp. 259 Viri in literatura Gregori, J. (ur.), 2008: Slovenija - domovina kranjske čebele. čebelarska zveza Slovenije, 60 strani. Gregori, J., J. Poklukar, J. Mihelic, 2003: Kranjska čebela fApis mellifera carnica^) v Sloveniji. Ob kongresu Apimondije v Ljubljani, Slovenija 2003, čebelarska zveza Slovenije, 45 strani. Herold, E., 1974: Čebele in zdravje. Založba Obzorja Maribor, Maribor; 253 strani; izp. Javornik, F., L. Kastelic, A. Krajnc, J. Mihelic, E. Senegacnik, J. Senegacnik, U. Vidmar, 1984: Čebelarstvo. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 383 strani; izp. Javornik, F., F. Šivic, T. übal, J. Mihelic, J. Rihar, M. Milohnoja, D. Železnikar, A. Mižigoj, D. Engelman, 1987: Zdravstveno varstvo čebel - priročnik za čebelarje. Zveza čebelarskih društev Slovenije in Republiška veterinarska uprava SR Slovenije, Ljubljana, 93 strani; izp. Kapš, P., 1998: Med in zdravje. Založba ERRO Novo mesto, Novo mesto, 261 strani. Katalog: Bienen-Voigt & Warnholz versand, 2000, Norderstedt, 94 strani. Katalog: Čebelarska oprema, Logar Trade d. o. o., 2007-2008, Šenčur, 44 strani; izp. Katalog: Čebelarski muzej Radovljica, 1998. Založili Muzeji radovljiške občine ob 200-letnici smrti slovenskega čebelarja Antona Janše (1734-1773). Dopolnjen ponatis. Tekste in povzetek so pripravili: E. Cevc, I. Gnilšak, S. Mihelič, A. Polenec. Brez oznak strani. Katalog: Der Imker-Katalog Graze, 2003, Weinstadt - Endersbach, 82 strani. Kemija. Zbirka Tematski leksikoni, 2004. Ur. M. Benedičič. Izdala in založila Učila international, založba, d. o. o., Tržič, 442 strani. Kropej, H., 1990: Poslikanepanjske končnice. Mohorjeva družba v Celovcu, Celovec, 96 strani; izp. Leksikon kemije, 2001. Zbirka Mali leksikoni. Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2001, 245 strani. Martincic, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Türk, B. Vreš, 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, 967 strani. Maurizio, A., F. Schaper, 1994: Das Trachtpflanzenbuch: Nektar und Pollen - die wichtigsten Nahrungsquellen der Honigbiene. Ehrenwirth, 334 strani. Meglic, M., 2004: Čebelji pridelki, pridobivanje in trženje. Čebelarska zveza Slovenije, 96 strani. Mencej, M. (ur.), 1976: Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Zveza čebelarskih društev Slovenije, Ljubljana, 335 strani; izp. Mencej, M., F. Kolenc, 1978: Priročnik za čebelarske začetnike. Zveza čebelarskih društev Slovenije, Ljubljana, 126 strani. Mihelic, J. (ur.), 2003: Zbornik referatov, XXVI. Izdala in založila Čebelarska zveza Slovenije, 55 strani; izp. Mlaker - šumenjak, M., 1998: Čebela se predstavi. Čebelarska zveza Slovenije, Ljubljana, 112 strani; izp. Naravoslovje - leksikon, 1996. Cankarjeva založba, 700 strani + priloge. Norman, J., 1993: Med. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 41 strani; izp. Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. Tehniška založba Slovenije, 684 strani. Po bečelah se vižej, 2003. Osnovna šola Žirovnica, 55 strani. Poklukar, J. (ur.), 1998: Od čebele do medu. Kmečki glas, 472 strani; izp. Pripovedi s panjev, 2. del, 1995. Izdali Muzeji radovljiške občine - Čebelarski muzej, Radovljica. Tekst I. Gnilšak. Brez oznak strani. Pripovedi s panjev, 1992. Založili Muzeji radovljiške občine - Čebelarski muzej, Radovljica. Tekst E. Cevc, I. Gnilšak. Radovljica. Brez oznak strani. Rihar, J., 1956: Praktično čebelarjenje. Kmečka knjiga, Ljubljana, 308 strani. Rihar, J., 1972: Vzrejajmo boljše čebele. Zavod za čebelarstvo Ljubljana, Ljubljana, 157 strani; izp. Rihar, J., 1975: Čebelarjenje v nakladnem panju. Zavod za čebelarstvo Ljubljana, Ljubljana, 106 strani; izp. Rihar, J., 1992: Mana iglavcev, napovedovanje gozdnega medenja. Pansan, Ljubljana, 136 strani; izp. Rihar, J., 1999: Varoza čebel. Pansan, Ljubljana, 135 strani; izp. 260 Viri in literatura Rogelj, M. (ur.), 2000: Čebelarska kronika. čebelarsko društvo Cerklje na Gorenjskem, Cerklje, 100 strani; izp. Ruttner, F., 1992: Naturgeschichte der Honigbienen. Ehrenwirth, 357 strani. Senegacnik, E., J. Senegacnik, 1966: Med, naša vsakdanja hrana in zdravilo. Medex in Zveza čebelarskih društev za Slovenijo, Ljubljana, 84 strani; izp. sket, B., m. Gogala, v. Kuštor (ur.), 2003: Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 664 strani. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1994: SAZU, ZRC SAZU, Ljubljana. Slovenski biografski leksikon, I. do XV. zvezek, 1925-1991. Slovenski čebelar. Ur. j. Mihelic idr. 1955-2008. čebelarska zveza Slovenije, Ljubljana; izp. letniki 1960, 1970, 1980, 1990, 2000. Slovenski medicinski slovar, 2002. Glavni ur. M. Kališnik. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Zdravniška zbornica Slovenije, Ljubljana, 1007 strani. snodgrass, R. E., 1984: Anatomy of the Honeybee. Cornell University Press, 334 strani. snoj, N . , J . Rihar, M . üsredkar, S . Petelin, 1962: Obolenja čebel in čebelje zalege. Republiška komisija za zatiranje čebeljih bolezni pri Sekretariatu izvršnega sveta LRS za kmetijstvo; izp. Sulimanovič, D., V. Jencic, 1996: čebelja družina in njene bolezni. Veterinarska fakulteta, Ljubljana, 88 strani. Šivic, F., 2003: Živeti s čebelami - Living with bees - Leben mit bienen - Vivere con le api - Vivre avec les abeilles - Vivir con las abejas. Izdalo in založilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Ljubljana, 100 strani. Šivic, F., 1974: Gozdno medenje in proizvajalci mane. Zveza čebelarskih društev Slovenije, Ljubljana, 31 strani; izp. Šmid, W., 1903: Zbirka čebelarskih izrazov. Uredniška priloga Slov. čebelarja št. 7., l. 1903, 16 strani; izp. Umeljič, V., 2002: Usvetu cveca ipčela: atlas medonosnog bilja, 1. Kragujevac, 738 strani. Umeljič, V., 2003: U svetu cveca i pčela: atlas medonosnog bilja, 2. Kragujevac, 736 strani. Veliki slovar tujk, 2002. Ur. M. Tavzes; Cankarjeva založba, Ljubljana, 1303 strani. Veterinarski terminološki slovar, A-B, 1988. Ur. I. Brglez. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Terminološka komisija in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 173 strani. Veterinarski terminološki slovar, H-K, 1992. Ur. I. Brglez. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center in Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Terminološka komisija - Podkomisija za veterinarsko terminologijo, Ljubljana, 141 strani. Veterinarski terminološki slovar, L—O, 1996. Ur. I. Brglez. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Terminološka komisija, Ljubljana, 148 strani. Veterinarski terminološki slovar, p—r, 1999. Ur. I. Brglez. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 185 strani. Veterinarski terminološki slovar, S—Š, 2002. Ur. I. Brglez. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Ljubljana, 178 strani. Veterinarski terminološki slovar, T—Ž, 2006. Ur. I. Brglez. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 223 strani. Vetrovec, J. (ur.), 1982: Apiterapija - Zdravljenje s čebeljimi pridelki. Posebna izdaja Zdravja, mesečnika o zdravju telesa, duha in okolja, št. 6, čGP Delo, TOZD Revije, Ljubljana, 98 strani; izp. Winston, M. L., 1991: The biology of the honey bee. Harvard University Press, 281 strani. http://www.beekeeping.com/goodies/beekeeping_glossary.htm 261 iz RECENZIJ Slovenski čebelarski terminološki slovar nam odkriva bogat in poseben jezikovni svet čebelarjev, ki temelji na bogatem kulturnem in tehnološkem izročilu našega čebelarstva. To je temeljno referenčno delo za vsakega pisca in predavatelja v čebelarstvu, nujen pripomoček pri pisanju in prevajanju strokovnih in poljudnih besedil pa tudi zunaj kroga čebelarstva. Slovenci s tem pridobivamo najbolj temeljito obliko čebelarskega terminološkega slovarja, kar jih je mogoče zaslediti po svetu. V svetu sicer obstajajo večjezikovni slovarji za čebelarstvo, ki pa ne razlagajo pomena besed do te mere kot v pričujočem delu. Tako je lahko vzor za pripravo ustreznih čebelarskih terminoloških slovarjev v drugih deželah. /.../Skoraj pet tisoč izrazov v bazi z dobrimi tri tisoč iztočnicami praktično zajema vse znano čebelarsko izrazje. Posamezni opisi so natančni in omogočajo ne le razumevanje besed, ampak tudi pravilno dojemanje čebelarskega znanja nasploh. Slovar je treba razumeti kot živo orodje, ki bo stroki pomagalo pri usklajevanju izrazja in zapisu morebiti spregledanih ali pa novih izrazov, ki se pojavljajo ob razvoju stroke. Posebej izpisani latinski izrazi, angleški in nemški ustrezniki so še posebej dobrodošli pri iskanju posebnih strokovnih izrazov. /.../ Ocenjujem, da je Slovenski čebelarski terminološki slovar najpomembnejši strokovni dosežek po izidu Sodobnega čebelarstva davnega leta 1955 in 1958. Priporočam, da se bogate izkušnje pri pripravi slovarja uporabijo tudi pri tujih čebelarskih terminoloških delih, na primer v okviru mednarodnega združenja Apimondia ali mednarodne čebelarske raziskovalne zveze. Doc. dr. Janko Božič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Slovar se vključuje v niz prizadevanj po vzpostavitvi kritično ovrednotene in strokovno utemeljene terminologije na čebelarskem področju, kar je pogoj za vzpostavitev in poenotenje zelo raznolikega poimenovanja in pogosto tudi napačnega razumevanja posameznih izrazov. Ker čebelarsko strokovno področje vsebinsko in terminološko posega v različne vede predvsem s področja kmetijstva, se s tem slovarjem tudi na teh področjih uveljavlja poenotenje in skrb za pravilno rabo izrazov. /.../ Terminologija je celostna, zajema že uveljavljene, enostavne termine in prehaja na zapleteno sodobno terminologijo, ki odraža temeljito poznavanje strokovnega čebelarskega znanja. Avtorji slovarja zajemajo iz zgodovine in ohranjajo sodobnost in živost izrazja. Izr. prof. dr Aleš Gregorc, Kmetijski inštitut Slovenije Slovenski čebelarski terminološki slovar, ki so ga izdelali člani Komisije za sestavo čebelarskega slovarja /.../je še eden izmed težko pričakovanih slovarskih opisov terminologije, rabljene v novejšem času na ožjem strokovnem področju. /.../Razlage so izdelane strokovno, na kar kažeta tudi njihova tipološka izoblikovanost in ustaljenost rabe. Pomenske opredelitve so jasne in razlikovalne. Uporabljeni označevalniki so funkcijsko nedvoumno razmejeni. Zbrani so na posebnem seznamu, kjer so razloženi ali razvezani in s tem tudi pojasnjeni. Izr. prof. dr. Majda Merše, ZRC SAZU