List 16.
Politiški oddelek.
Pustimo češko državno pravo.
Kakor pripoveduje neki češki list, izrekel se je neki mladočeški poslanec, da bi mladočeški poslanci najbolj prav storili, ko bi popustili češko državno pravo in se bolj zanimali za gospodarske in socijalne razmere češkega naroda. Staročeški in nekateri konservativni listi so seveda pali vsled tega po Mladočehih. Mi pa odkritosrčno rečemo, da so nas razveselile te besede mladočeškega zastopnika in le želimo, da bi se klic: ,,Popustimo češko državno pravo" vedno bolj razširil mej češkimi zastopniki. Le temu ne pritrjujemo, da naj bi češki poslanci se pečali le z gospodarskimi in socijalnimi vprašanji, ker jim brez češkega državnega prava ostaje dovolj političnih vprašanj.
Od začetka parlamentarne dobe, do dandanes se češki zastopniki bore za češko državno pravo, za to pravo so bili zapustili vse javne zastope. Palacky,' Rieger in drugi najboljši možje češkega naroda porabili so najboljše duševne moči svoje v boji za to pravo, ali vse je bilo zastonj. Stvar se niti korak dalje ni pomaknila.
Mi ne rečemo, da bi državno pravo ne bilo koristno za Cehe, ako se izvede in da je boj za to pravo bil popolnoma neosnovan.^ Posebno v začetku ustavne dobe, ko še niso stvari bile tako uravnane in utrjene in so se tudi Ogri in Hrvatje opirali na svoje državno jrravo, je bilo celo prav, da so se Čehi postavili na to stališče. Tudi bi drugače ne bili obdržali veleposestnikov na svoji strani. Češka narodna zavest je še tedaj bila mej plemenitaši manj razvita, nego je dandanes. Za zgodovinsko pravo so se pa zanimali, ker je nekoliko v zvezi z njih stanovskimi koristmi. Če tudi Čehi niso s svojim bojem za zgodovinsko pravo dosegli, kar so želeli, vendar boj za to pravo ni bil popolnoma brez vse koristi. Pridobil je za češko stranko konservativne veleposestnike, ki bi tako bili danes najbrž vsi v nemškem taboru. Zaradi svojega verskega prepričanja bi najbrž ne bili  ostali  na konser-
vativni strani. V Avstriji imamo jako čudno prikazen, da je večina nemškega svetnega veleposestva liberalna, in to ne v dobrem zmislu te besede.
Ravno tako bi bili češki veleposestniki se pridružili liberalnemu taboru, ako bi jih državno pravo ne bilo obdržalo na desni strani. Narodni oziri bi jim ne bili delali nobenih težav, ker lahko rečemo, da so se skoro vsi čutili Nemce, ko je Avstrija dobila ustavo. Poleg tega je pa še češko državno pravo mnogo pripomoglo k probudi češkega naroda. Imelo je nekako tak vpliv kakor Zjedi-njena Slovenija. Tudi mi Slovenci se Zjedinjeni Sloveniji nismo nič približali ali vendar poganjanje zanjo ni ostalo brez sadu, kar je jako poživilo narodno zavest.
Za češko državno pravo so se pa razmere dosti premenile, od kar se je vpeljal dualizem in so zlasti leta 1870. bile zavrnjene češke zahteve izražene v tako imenovanih fundamentalnih člankih.
V mnogih ozirih se naš list ni strinjal z Mladočehi, posebno ker se je najbolj v začetku v njih vrstah pojavljal neki liberalen veri ne baš prijazen duh. Posebno v osmem desetletji se Mladočehi v mnogih ozirih niso dosti ločili od nemških liberalcev. Priznati jim moramo pa, da so prvi izpoznali, da boj za češko državno pravo ne pelje do kacega uspeha. Če je dr. Gregr se bil izrekel, da češko državno pravo ni vredno pipe tobaka, je v tem precej resnice, če tudi se ne sme tako doslovno vzeti. Le obžalovati moramo, da v tem oziru niso ostali pri svojem prvem načelu. Staročehov bi res ne bili tako l^hko vrgli, kakor so jih z državnim pravom, ali pripomogli bi bili, da bi češka politika bila prišla v boljši tir. Njih boljši talenti bi pa tudi bili prišli v zbor.
Zaradi veleposestnikov se pa danes ni potrebno več oklepati državnega prava, ker veleposestniki sami niso več za to pravo navdušeni in se je mej nje kolikor toliko že zasejala narodna zavest. Mladočehi so imeli že priliko prepričati se, da so vsi njih napori v državno-pravnem oziru bili le bob ob steno in posledica tega prepričanja je, da se je jeden poslanec že izrekel, da bi popustili češko državno pravo.
136
Ta mož pa najbrž ni osamljen v mladočeškem taboru. Gotovo jih več misli tako, kakor on, pa si še ne upajo povedati. Posebno se pa morajo prepričati, da brez sodelovanja Nemcev, tega prava nikdar ne dosežejo. Dogodki bodo prej ali slej Mladočehe prisilili, da ne bodo tratili vseh sil v boji za to pravo. Če bodo hoteli ohraniti zaupanje narodovo, ne bodo smeli vedno prazni prihajati z Dunaja. Da pa kaj dosežejo, zato bode pa treba premeniti svojo politiko.
Po našem mnenji pa ni potrebno, da se češki poslanci odpovedo vsem političnim vprašanjem in se bavijo le z gospodarskimi in socijalnimi. Ta pot bi zanje bila tudi nevarna, pa tudi pametna ne. Dokler Čehe na Mo-ravskem in v Šleziji pritiskajo Nemci, pač ne smejo češki zastopniki popustiti političnih vprašanj. Cehi naj večjo pozornost obračajo jezikovnim vprašanjem in se pri tem vedno postavljajo na stališče sedanje ustave. Na ta način si bodo pridobili večje zaupanje na Dunaji in tudi narod ne bode toliko čutil premembe politike, ko bode videl, da s prejšnjo odločnostjo zagovarjajo pravice češkega naroda, če tudi vedno ne govore o češkem državnem pravu. Njih uspehi bi pa jim tako utrdili stališče, da bi jim ne mogli dosti škodovati kaki nasprotniki v deželi.
Ni pa potrebno, da bi se ta prevrat moral nakrat izvršiti, bolje da se lepo polagoma, da prebivalstvo manj zapazi. Občinstvo se mora po časopisih polagoma pripraviti za novo politiko. Dobro je pa tudi, da se Mladočehi drže dosedanje precej demokratske politike in se poganjajo za občno volilno pravico. To bode jim le pridobivajo zaupanje narodovo in pa naprednejših življev v Avstriji. Občna volilna pravica bi bila tudi Slovanom v korist.
Za premembo mladočeške politike je pa posebno sedanji čas jako ugoden. V zbornici poslancev ni nobene večine in Mladočehi lahko postanejo nakrat važen faktor v avstrijski politiki, ako se postavijo nekoliko bolj na stališče sedanje ustave. Ako se poprimejo Mladočehi bolj narodne politike, se jim lahko še bolj približajo drugi avstrijski Slovani in slovanska vzajemnost preide iz teorije v prakso, in Slovani postanemo ves drugi faktor v Avstriji.
v
Češko državno pravo bi pa s tem še ne bilo za zmiraj odloženo. Ko bi jedenkrat se izvela narodna jed-nakopravnost in se toliko oživela, da bi se na njej ne dalo več rušiti in preminjati, bi tudi nasprotje mej Nemci in Čehi se ublažilo in bi tudi prvi izgubili vse dosedanje pomisleke proti državnemu pravu. To bi še le bil pravi čas za to pravo, sedaj je pa bolje, ako se za nekoliko časa popusti. Zaradi tega se Mladočehom tudi ne bode mogla očitati neznačajnost, ker politika se mora ravnati po razmerah.