Od kod doftikrat toshbe is-hajajo?
(Refnizhna sgodba is fpodnjiga §htajerfkiga.)
Bile fte dve fofednje v neki vali. Ena je imela prav veliko kokofhnjih jajz; tode njena kura jih ni hotla valjiti, druga pa ima pridno puto, ktera rada valji. Tedaj nagovori fofeda fofedo rekdzh: „Pofo-dite mi vafho puto, moja nezhe lideii na jajzih, fe bo morebiti vafha bolj obnafhala. Ziie vafha jajza dogodi, bove vfaka polovizo pifhek imele. — Tega je bila vlaflniza boljfhi kure prav sadovoljna, ter ji fvojo v pofojilo da, ktefti je tudi kmali is pod-loshenih jajz pifhke isvaljila. Potem ji puto nasaj pofhlje in od polovize izgovorjenih pifhek nezhe vediti nizh. Ravno sato vftane med njima prepir, in kir fe farne vmiriti ne morete, grette k gofpo-f ki miru in pravize if kati. Gotovo bi bila pravda vftala, zhe bi bil le gofpod fodnik manj pravi-zhen, in bolj dobizhka sheljan. — Kolikokrat, ne-zhem rezhi, vftanejo pravde med shenami, ampak med moshmi is ravno tazih, ali pa fhe morebiti is manjfhih usrokov, in neisrezheni prepiri! Zhe eden drugimu le dve ftopinji prevezh na njivo ali travnik ftori, zhe ga le enkrat drugazhi kakor po njegovim imenu poklizhe ali imenuje, ga she vrag k gofpofki nefe, kjer fe pravdata in pravdata, dokler jima pravdarfkih dobizhkov napokajo per seleni miši, de je kaj. Oba kravo zhverfto dershita, ktero drugi molsejo. In koliko imajo pravdarji na sadnje dobizhkov fpraviti? Vezhidel to, de ta, kteri je pravdo sapravii, je tudi frajzo is febe prodal, uni pa, ki jo je dobil, vender fhe«v frajzi hodi.        j. k.
72