Celje - skladišče D-Per I Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE SOLE Lelo 12_______ Rogaška Slatina Marec 1984 V centru naše pozornosti Jugoslovanski dolgovi tujini in naša investicija... Iz sredstev javnega obveščanja vemo, kako je jugoslovanska delegacija uspela v pogovorih o odložitvi naših dolgov do tujine s predstavniki Mednarodnega monetarnega sklada. Ti predstavniki so postavili tudi določene pogoje za odložitev naših dolgov. Predvsem zahtevajo povečanje obrestnih mer za vročena sredstva pri bankah in s tem tudi večje obresti za denar, ki si ga delovne organizacije izposojajo v bankah. Dogovorjeno je tudi, naj se vodi politika realnega tečaja dinarja, kar pomeni usklajevanje di-narjevega tečaja s stopnjo inflacije. Predvideno je tudi tromesečno usklajevanje cen naftnih derivatov (nafta. bencin) s povečanjem vrednosti tujih valut. V skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije so predvideni ukrepi proti tistim delovnim organizacijam, ki so v letu 1983 poslovale z, izgubo, in tudi proti tistim, ki nimajo denarja za kritje svojih obveznosti. Tiste organizacije, ki so lani poslovale z izgubo, bodo lahko izplačevale le 67% N Preberite! Kadne peči prava rešitev 2 Pomembna je tudi kakovost steklene mase! 4 Kljub remontu steklarskih peči uspešni 5 Veliko zanimanje za steklarske poklice 6 Neuspeli seminarji za delegate 8 Naši novi delegati v organih samoupravljanja 9 Novi predsednik Jože Božiček 11 Povečajmo odgovornost z lastnim zgledom 12 Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju 13 V februarju 1.450 delavcev 13 Avgust Humski 14 Enotni s pustom 14 Prehodni pokal Steklarne 15 Nagradna križanka št. 114 16 v --------- J Naše kuharice niso prav nič krive, da so malice spet dražje! - foto Z. Novak STEKLAR mesečnih osebnih dohodkov od poprečnih osebnih dohodkov v republiki. Tiste organizacije, ki nimajo dovolj denarja za kritje svojih obveznosti in so torej nelikvidne, pa bodo izplačevale le 50% poprečnih mesečnih osebnih dohodkov v republiki. To so zelo ostri ukrepi proti tistim, ki povzročajo motnje v gospodarskih tokovih. Realni dinarjev tečaj bo stimulativno ali spodbudno vplival na izvoznike, ker se bo zaradi višjega dinarnega tečaja povečeval dohodek. Negativno pa bodo vplivale višje cene nafte in električne energije ter višje obrestne mere za kredite. Ukrepi še niso dokončno opredeljeni in bodo poznani v aprilu, vendar menimo, da našo delovno organizacijo ne bodo močno prizadeli, ker je naš izvoz v celotnem prihodku velik, naš uvoz materiala pa je sorazmerno majhen. Gospodarska dogajanja v zadnjih mesecih odločilno vplivajo na potek naše naložbe za postavitev novih proizvodnih zmogljivosti kristalnega stekla. Lani je bil sprejet zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosi s tujino, na podlagi katerega so bila sprejeta merila, kako zakon izvajati. Ta merila določajo, koliko deviz bo delovna organizacija obdržala v letu 1984 za svoje potrebe. Ta izračun je izdelan na podlagi razmerij med uvozom repromateriala in izvozom izdel-kov v letu 1983. Izračunan odstotek daje Steklarni 18,8% od planiranega izvoza 7,5 milijona dolarjev. Planiran izvoz je za 20% večji od doseženega izvoza v letu 1983 in če planiranega izvoza ne bomo dosegli, bo tudi uvoz materiala manjši. Takšna merila in izračuni pa ne omogočajo Steklarni normalne proizvodnje, ker je znesek deviz za uvoz materiala premajhen. Prav takd ni možnosti za združevanje deviz z našimi sovlagatelji v novo investicijsko naložbo! Kot veste, načrtujemo, da bodo novo investicijsko naložbo sofinancirali sovlagatelji: Aero Celje, Cinkarna Celje, Tovarna nogavic Polzela in Mercator Ljubljana v skupnem znesku 680,000.000 dinarjev. S temi sredstvi in s sredstvi Splošne banke Celje ter z lastnimi sredstvi bi lahko financirali investicijsko naložbo, katere vrednost znaša 1,711.000.000,00 dinarjev. S sovlagatelji za sofinanciranje naše investicijske naložbe imamo sklenjene sporazume, po katerih združujemo devize in sicer 2,900.000 ZDA dolarjev letno. Zaradi novih predpisov, ki nam zmanjšujejo devize za lastne potrebe, pa so postali tudi sporazumi vprašljivi, saj Steklarna nima deviz za izpolnjevanje obvez- nosti po teh sporazumih. In, kot posledica, je postala vprašljiva tudi obveznost sovlagateljev do združevanju dinarskih sredstev. Ker je investicijska naložba tik pred začetkom del, bi bila velika gospodarska škoda, investicijske aktivnosti ustaviti. Z gospodarsko zbornico Slovenije smo šli v akcijo za zboljšanje odstotka deviz, ki ostanejo delovni organizaciji. V splošnem združenju rudnikov in industrije nekovin pri Gospodarski zbornici Jugoslavije v Beogradu smo se dogovorili, da se upoštevajo pri izračunu zneska deviz tudi tiste devize, ki smo jih združili v letu 1983. Po tem izračunu bi ostalo Steklarni več deviz kot po že omenjenem, zato bi lahko izpolnili naše obveznosti do sovlagateljev. Investicijske aktivnosti v Steklarni potekajo naprej; priprave za začetek investicijskih del se končujejo. Pridobiti moramo še nekaj soglasij, končati pogovore o finančni konstrukciji s Splošno banko Celje in priglasiti investicijsko naložbo v službi družbenega knjigovodstva. Predvidevamo, da bo to opravljeno do konca aprila, nakar bi lahko začeli z investicijskimi deli. FRANC ŠRIMP Kadne peči prava rešitev Zaradi vse večjih energetskih stroškov... Zadnja leta - še posebej lani, enako pa bo tudi letos - cene energije skokovito naraščajo. V letih od 1976 do 1978 so se gibali stroški energije v strukturi celotnega prihodka Steklarne med 7 in 8%, v letu 1982 je bil njen delež že 10,7%,’v letu 1983 pa 11,7%, medtem ko za letošnje leto načrtujemo, da se bo delež stroškov za energijo v celotnem prihodku povečal že za okrog 13%. Seveda pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da je naš celotni prihodek v zadnjih letih izkazoval nadpovprečno rast, kar pomeni, da je porast stroškov za energijo tudi v številkah izreden! Količinska poraba energije konstantna Količinska poraba energije, merjena v kilogramih za kurilno olje in butan, oziroma v kilovatnih urah (kWh) za električno energijo, je.takorekoč konstantna ali stalna, oziroma beležimo samo njeno rahlo naraščanje. Tako se je letna poraba mazuta ustalila pri približno 4.750 tonah in električne energije pri okrog 5,3 milijona kilovatnih ur, poraba lahkega kurilnega olja se zmanjšuje in načrtujemo porabo le nekaj čez 200 ton tega goriva, medtem ko je letna poraba butan propana okrog 50 ton. Vsa porabljena energija je bila v Steklarni v 1983 letu - energetsko gledano - 222,7 milijonov (mega juolov (MJ) in je enaka porabljeni energiji v 1982. letu. Pri tem pa so bili stroški energije v letu 1982 77,2 milijona dinarjev, v letu 1983 so bili že 128,5 dinarjev, za letos pa naj bi energetski računi nanesli že kar 229 milijonov dinarjev - novih, seveda! In to so že res velike številke, ki kažejo, kako smo bili prav lani priča »eksploziji« cen energije, predvsem za mazut oziroma kurilno olje. katerega cene so lani skokovito porastle. Prav stroški za kurilno olje (mazut dobivamo pod oznako kurilno olje - srednje oziroma težko!) pa so vrednostno predstavljali v letu 1983 kar 79% vseh energetskih stroškov Steklarne, vrednost porabe pa sg je v primerjavi z letom 1982 povečala za 78%! Za kg uskladiščenega stekla porabimo za 92,6 dinarjev energije! Če delimo skupno vrednost porabljene energije v Steklarni v letu 1983 s skupno količino uskladiščenega stekla, ugotovimo, da porabimo za vsak kilogram uskladiščenega stekla za 96,6 dinarjev energije. To pa nikakor ni več zanemarljiva postavka! Res, da z nadaljnjo dodelavo in oplemenitenjem naših izdelkov le tem močno povečamo vrednost in je na ta način strošek energije v takšnem izdelku v primerjavi z glaskim izdelkom precej manjši, toda vseeno je občutno večji, kot je bil v preteklosti. Tudi letos se na energetskem področju lahko nadejamo dodatnih podražitev, saj so že najavljene, To bo pomenilo, da bo za kilogram uskladi- STEKLAR ščenega stekla strošek energije že okrog 157 dinarjev, čeprav bo pri tem količinska poraba energije ostala praktično nespremenjena. Ze daljši čas ugotavljamo, da cene končnih izdelkov na domačem tržišču ne dohajajo več skokovitih rasti cen energije pa tudi surovin in še nekaterih reprodukcijskih materialov. Le z izvozom še uspešno pokrivamo vse večje stroške in ustvarjamo zadovoljivo akumulacijo, Kako zmanjšati porabo energije? Po vsem napisanem je logično nadaljevanje razmišljanja: Kako zmanjšati porabo energije? S primerjavo podatkov o porabljeni energiji za kilogram staljenega stekla smo prišli do zanimivih ugotovitev; •V lončenih pečeh porabimo za kilogram staljenega stekla 1,266 kg mazuta oziroma 12.104 kilokalorij (kcal), kar je po povprečnih planiranih cepah za 1984 leto in glede na plan priizvodnje, 46,21 dinarja za 1 kg staljenega stekla. • Plinska kadna peč, z zmogljivostjo 10 ton, porabi v 24 urah za vsak kilogram staljenega stekla 5.780 kcal, kar pomeni, (pri kalorični vrednosti 1 nm3 plina 8.200 kcal), porabo 0,705 nm3 zemeljskega plina oziroma pri sedanji ceni plina, povečani za 30%, 26,14 dinarja na 1 kg staljenega stekla. • Električna peč, z zmogljivostjo od 9 do 14 ton staljenega stekla v 24 urah, porabi za vsak kilogram staljenega stekla 1,2 kilovatnih ur (kwh) oziroma samo 1,032 kcal. To, gledano stroškovno - pomeni 7,61 dinarja za 1 kg staljenega stekla. • Stroški lončenih peči, preurejenih na plin. bodo - energetsko gledano - ostali enaki, pa tudi stroškovno ne bo bistvenih razlik. Zaradi majhne vsebnosti žvepla v naravnem zemeljskem plinu pa bo kakovost steklene mase precej boljša, kot je sedaj, ko dobivamo kurilno olje, ki ima daleč več žvepla, kot ga dovoljuje tehnologija taljenja steklene mase. Nove peči pravi izhod, istočasno pa tudi... Dolgoročno gledano lahko občutneje znižamo stroške za energijo na kilogram staljenega stekla in s tem tudi na kilogram uskladiščenega stekla samo z novimi kadnimi pečmi, ki so energetsko daleč varčnejše: Razumljivo pri tem pa je, da so stroški energije pri teh pečeh toliko manjši samo, če poteka ta proces priprave in odvzemanja steklene mase neprekinjeno, če torej poteka delo v več izmenah brez prekinitev. Vsako odstopanje od teh tehnoloških zahtev, namreč, pomeni večanje energetskih stroškov na enoto proizvodnje in s tem že pomeni tudi oddaljevanje od zastavljenega cilja - doseči optimalno oziroma kar najmanjšo možno porabo energije! Sedanje lončene peči omogočajo samo enoizmensko delo, pa še tako ne dosegamo njihove polne izkoriščenosti zaradi premajhnega števila brigad. Nekoliko bi, torej, pri sedanjem načinu dela lahko zmanjšali stroške energije na enoto proizvoda, le če bi delali tudi ob prostih delovnih dneh, vendar je to težko izvedljivo, Podoben učinek bi dosegli tudi z večjim izplenom, vendar pa je to - zaradi nezadostne kakovosti steklene mase, ki jo v veliki meri povzroča prav slaba kakovost mazuta - tudi težko pričakovati. ,. .tehnološko-ekonomska nujnost Torej nam le nove kadne peči in preureditev starih zagotavlja v bodoče ustrezno zmanjšanje porabe energije! Glede na dejstvo, da drugod po svetu takšne peči že prevladujejo in da smo v Rogaški v tehnološkem zaostanku, se bomo morali čim prej odločiti za nove peči. Seveda pa bo to zagotovo vplivalo tudi na naše ustaljene delovne navade in na naše obnašanje! Torej gre za tehnološko-ekonomsko nujnost, kajti le tako bomo zmanjšali razkorak v tehnično tehnološki opremljenosti in zmanjšali porabo energije, ki je pri nas zelo draga in ki bo še občutno dražja kot v razvitih zahodnih državah. Le tako bo še bolj prišla do izraza naša poglavitna komparativna ali primerjalna prednost, s katero se sicer ne smemo preveč ponašati - to so manjši delovni stroški! Vedeti moramo, da zasluži pri sedanjih tečajnih razmerah naš delavec mesečno le okrog 400 do 450 nemških mark (DM), delavec v razvitem zahodnem svetu pa zasluži mesečno najmanj petkrat več.!? ZLATKO NOVAK Slaba kakovost mazuta slabša kakovost steklene mase - foto Z. Novak STEKLAR Kako zmanjšati izmet? Pomembna je tudi kakovost steklene mase! V težnji za čim boljšimi gospodarskimi rezultati moramo v Steklarni predvsem izboljšati kakovost steklene mase na raven, da bo čim manj odpadka. Zaradi zahtevnosti tujih kupcev in zaradi naših notranjih težav je odpadek velik, kar neugodno vpliva na rezultate poslovanja. Prizadevamo si, da bi ta odpadek čim bolj zmanjšali. Gre za napake, kot so vidne, mehurčki, kamenčki, barva in nekatere druge, ki se pojavljajo v manjši meri. Kljub prizadevahjem pa napak v steklu ni mogoče povsem odpraviti. V Steklarni k temu prispeva svoj delež tudi obstoječa tehnologija. pozornosti. Večje težave pa imamo s Samotnimi deli za peči, ki so slabše kvalitete. Njihova življenjska doba je krajša: nujna popravila in zamenjave so zato pogostnejše; vse to pa se odraža v slabši kvaliteti steklene mase. Pomembno je tudi segrevanje peči. Težav^se pojavljajo tako pri taljenju zmesi, kot tudi med delom dopoldne. Med taljenjem niha pritisk mazuta, b Tabela 1: Napake stekla in napake dela ter njihovi odsotni deleži v letu 1981 Kazalci 1980 % 1981 % 1982 % 1983 % Izdelani kosi 6,663.237 100,0 6,892.812 100,0 7,373.360 100,0 6,558.633 100,0 Napake dela 487.642 7,3 443.357 6,4 536.964 7,3 510.298 7,8 Napake dela II. a 243.430 3,6 239,049 3,4 174.291 2,4 205.025 3,1 Napake stekla 744.911 11,2 736.673 10,7 912.984 12,4 1,012.048 15,4 Napake stekla II. a 268.980 4,0 292.900 4,2 346.642 4,7 527.023 8,0 Lom hladilnice 6.426 0,1 6.420 0,1 4.284 0,05 1,178 C,0 V tabeli 1 prikazujemo naraščanje Pregledovalka Štefka Tkalec preverja kakovost steklenicfoto Z. Novak napak stekla in napak v času od leta 1981 do leta 1983! Iz tabele 1 je razvidno, da je napak stekla iz leta v leto več. To ne pomeni, da imamo vsako leto manj kvalitetno stekleno maso, ampak pomeni, da so zahteve kupcev po kakovosti vedno večje. Res je, da je kakovost steklene mase za kristalinsko steklo v zadnjih mesecih slabša, kakovost steklene mase za kristalno steklo pa je relativno dobra. Probleme v proizvodnji krista-linskega stekla moramo zato čim prej odpraviti, medtem ko kristalnega stekla, tako mislim, s sedanjo tehnologijo ne moremo bistveno izboljšati. S primemo tehnološko disciplino moramo doseženo kakovost obdržati. Kaj vpliva na napake? Da bi lahko napake v steklu v čim večji meri odpravili, se moramo najprej vprašati: Kaj vpliva na napake? Začnimo z zmešamo in surovinam! Mislim, da imamo zadosti kvalitetne in preizkušene surovine. Nujno bo le več pozornosti namenjati čistoči v zmesami, v skladiščenju in pri manipuliranju s surovinami, surovine redno kontrolirati, ter predvsem dobro vzdrževati naprave v zmesami. Drugo, zelo pomembno področje, so lonci in šamoterska dela. Od skladiščenja loncev, njihove predpriprave, to je tempiranja, je tudi odvisna kakovost steklene mase. Tem področjem smo v zadnjem času že namenili več 4 STEKLAR slabo je predgrevan, razne vsedline v njem mašijo filtre, dopoldne med delom pa poleg navedenega nastajajo tudi težave pri vzdrževanju enakomerne in primerne temperature v peči, vleka peči ter s tem pravilnega izgorevanja in drugo. Veliko problemov pri ogrevanju peči nam povzroča tudi slaba kakovost mazuta, na katero pa, žal ne moremo vplivati. Tudi dopoldne, med delom, vplivamo na kakovost steklene mase! To je predvsem pri že omenjenem ogrevanje peči, z odnosom vseh zaposlenih do stekla, pri peči z delovno in s tehnološko disciplino. Tem vplivom bomo z delom v prihodnje namenjali več pozornosti, ker ni vse tako, kot bi moralo bito. Opozoriti moramo tudi na pomembno vlogo postopka pri taljenju zmesi, v katerem se pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, ki jih v zadnjem času poskušamo odpraviti (zaostrovanje odgovornosti, spremembe delovnega časa, skrb za boljše vzdrževanje ma-zutnih naprav in boljše vzdrževanje peči). Zraven vseh omenjenih tehničnih problemov so zelo pomembni tudi organizacijski, kadrovski, psihološki in drugi vplivi. Organizacijsko delo in kadrovska politika bistveno vplivata na odnos do dela, za katerega vemo, da tudi ni zadovoljiv. Pojavljajo s tudi težave pri sodelovanju raznih služb delovne skupnosti skupnih služb ter v sodelovanju tozdov s temi službami. Kljub temu, da na prvi pogled vse to ne vpliva na kvaliteto steklene mase, pa poudarjam, da je to izredno pomembno! Kaj je sedaj najbolj pomembno? Najvažnejša trenutna naloga je, izboljšati kakovost kristalinskega stekla, saj je ta sedaj pod našimi možnost- mi. Na tem področju potekajo zato največje aktivnosti. Nasplošno pa bo za izboljšanje kvalitete stekla nujen napor vseh zaposlenih, posebej delavcev v tehničnem sektorju in v tozdu Osnovna izdelava. Seveda pa kakovost steklene mase ni odvisna od tako ozkega kroga delavcev v Steklarni, ampak je odvisna od vseh nosilcev gospodarjenja (nabava, proizvodnja, prodaja). Pri vsem tem pa moramo, seveda imeti stvarne zahteve po kvaliteti steklene mase in se zavedati, da smo omejeni tudi z določenimi tehnološkimi možnostmi v Steklarni. V proizvodnji kristalinskega stekla moramo v doglednem času doseči boljše rezultate, v proizvodnji kristalnega stekla pa bomo morali na bistveno boljše rezultate počakati, da se bo začela proizvodnja v novi kadni peči. Takrat lahko pričakujemo boljšo kakovost steklene mase, s tem pa pričakujemo tudi boljše finančne rezultate. FRANC BERK Poslovni uspehi Steklarske šole v letu 1983 Kljub remontu steklarskih peči uspešni V primerjavi z letom 1982 smo v Steklarski šoli v letu 1983 povečali celotni prihodek za 26%, porabili za stroške za 41% več, povečali dohodek za 16% in imeli za 22% večje obveznosti iz dohodka ter ustvarili za 15% večji čisti dohodek. Za osebne dohodke in za stanovanjska sredstva smo namenili za 21% več denarja, sredstva za skupno porabo so se zmanjšala za en odstotek, za poslovni sklad smo uspeli nameniti za 44% manj denarja kot v letu 1982, za rezervni sklad pa smo namenili za 55 odstotkov več denarja. Kako smo poslovali in gospodarili v letu 1983, kaže tabela št. 1. v kateri so primerjalni podatki za leto 1982. Iz primerjalnih podatkov je razvidno, da smo v lanskem letu v razporeditvi čistega dohodka za poslovni sklad, to je akumulacija, zaostali za dosežki v letu 1982: Zato se takoj vsili tudi vprašanje, zakaj? Že podatek o porabljenih sredstvih -stroških, ki so se lani povečali v primerjavi s stroški v letu 1982 za 41% -pove, da so bili lanskoletni pogoji za poslovanje manj ugodni in težji od pogojev leto prej. Največji strošek v porabljenih sredstvih je prav gotovo porabljena energija, to so: elektrika, nafta, plin in zlasti mazut, ki so se v lanskem letu povečali v primerjavi z letom 1982 kar za 67%. Seveda velja pri tem pripomniti, da na to nismo mogli prav nič vplivati, saj se poraba energije v količinah ni povečala, ampak je povečanje teh stroškov posledica 'njihovih cen. Še zlasti velja to za ceno mazuta. Čeprav smo lani povečali celotni prihodek v primerjavi z letom 1982 za 26%, pa smo imeli zaradi remonta steklarskih peči izpad v proizvodnji in s tem tudi, seveda, manjši celotni prihodek za kakšnih 4,000.000 dinarjev. Tudi to je vplivalo na naše poslovne dosežke. Lansko leto smo zabeležili tudi vidnejše dosežke v izvozu. Vanj smo morali vložiti precej naporov, saj so se Tabela 1: Primerjalni podatki o poslovanju in gospodarjenju Steklarske šole v letih 1983 in 1982 (v dinarjih in indeksih) Kazalci Doseženo v letu Indeksi 1983 1982 1983/1982 Celotni prihodek 150,693.164 119,744.321 126 Porabljena sredstva 65,073.149 46,001.726 141 Dohodek 85,620.014 73,742.595 116 Obveznosti iz dohodka 15,242.348 12,461.222 122 Čisti dohodek 70,377.666 61,281.373 115 Razporeditev čistega dohodka: - za osebne dohodke 59,779.423 49,471.607 121 - za stanovanjska sredstva 2,745.380 2,273.742 121 - za skupno porabo 3,300.00 3,341.000 99 - za poslovni sklad 2,840.463 5,088.886 56 - za rezervni sklad 1,712.400 1,106.139 155 STEKLAR Tabela 2: Bolniški izostanki z dela v letih 1983 in 1982 (v urah in indeksi) Bolniški izostanki z dela Leto 1983 Leto 1982 Indeksi 1983/1982 Do 30 dni 21.930 20.881 105 Nad 30 dni 27.856 20.371 137 Skupaj vsi izostanki 49.786 41.252 121 naši steklarji morali priučiti na znatno bolj kakovostno proizvodnjo, ki jo zahtevajo kupci. Izvažali smo na Zahod in izvozili za 116.000 ZDA dolarjev izdelkov. Čeprav so bila sredstva, ki smo jih porabili za izplačane osebne dohodke, lansko leto za 21% večja od sredstev v letu 1982, pa so naši povprečni mesečni neto osebni dohodki za 18% nižji od povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov gospodarstva v SR Sloveniji. Naš poprečni mesečni neto osebni dohodek je bil lani 15.215 dinarjev ali za 16% večji kot leto prej. Neugodne podatke smo zabeležili lani tudi v bolniškem staležu, ki se že nekaj zadnjih let povečuje in ki ga za zadnji dve leti kaže tabela št. 2. Iz tabele 2 je razvidno, da je bilo lansko leto vsak delovni dan zaradi bolezni odsotnih 23 delavcev. Naslednji velik problem, ki nas tare, pa je naraščanje števila delavcev, ki postajajo invalidi ter zaradi tega ne morejo več opravljati svojega prvotnega dela. Za take delavce moramo zagotavljati ustrezno drugo zaposlitev, kar pa ni lahko. Ko smo se na zborih delavcev razpravljali o lanskoletnih poslovnih rezultatih, težavah pri delu ter napakah, smo se tudi dogovarjali, kaj in kako letos. Za letos načrtujemo znatno povečan izvoz stekla, boljši izplen proizvodnje in s tem tudi boljše finančne dosežke. Za osebne dohodke pa smo si zadali, da bi morali dosegati republiško poprečje. Seveda, če bomo dobro delali in uspešno gospodarili. Več o planu Steklarske šole za letos preberite v naslednji izdaji našega Steklarja! FRUMENCIJ WEILGUNI Razpisi za vpis v L letnik srednjih šol Veliko zanimanje za steklarske poklice Konec februarja je bil v časnikih Delo in Večer objavljen skupni razpis za vpis v I. letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1984-85. Če ste razpis prezrli, ponavljamo, da je Steklarska šola v Rogaški Slatini razpisala 180 prostih mest. Preberite ga, saj utegne biti v njem marsikaj zanimivega - za vas ali za vaše otroke! Na Steklarski šoli je bilo razpisanih: Prijava in vpis • 60 prostih mest za VIP steklar (IV) za mladino Prijavo za vpis v i. letnik mora izpol- • 60 prostih mest za VIP pomožni niti vsak kandidat, ki se namerava vpi-steklar (II) za mladino • 30 prostih mest za VIP steklar (IV) za odrasle • 30 prostih mest za VIP pomožni steklar (II) za odrasle. sati v šolskem letu 1984-85 na obrazcu 1,20. Izpolni se samo eno prijavo. Steklarska šola sprejema prijave za vpis do vključno 28. marca. Do tega dne so imeli možnost za preusmeritev v katerikoli program, po njem pa se bo mogoče preusmeriti le v tiste programe, v katerih bodo še prosta mesta. V maju bo v Steklarski šoli testiranje ročnih spretnosti, na katerega mora vsak kandidat prinesti zdravniško Splošni pogoji za vpis V prvi letnik VIP pomožni steklar se lahko vpiše, kdor je izpolnil osnovnošolske obveznosti in ki izpolnjuje posebne pogoje za vpis. V prvi letnik VIP steklar se lahko vpiše, kdor je uspešno končal 8. razred osnovne šole ali VIP pomožni steklar in ki izpolnjuje posebne pogoje za vpis. Za vpis v ta program je nujna tudi pozitivna ocena iz tujega jezika. Posebni pogoji za vpis v oba programa - VIP pomožni steklar in VIP steklar - pa so: psihofizične sposobnosti (zdrave roke, dober vid, prenašanje visoke temperature), kar kandidat dokaže z zdravniškim potrdilom, in uspešno opravljen test o ročnih spretnostih. 6 STEKLAR potrdilo, s katerim bo dokazal, da izpolnjuje posebne vpisne pogoje. Na osnovi rezultatov testiranja, zdravniškega potrdila in prijave za vpis bo vpisna komisija do 7. junija izbrala učence, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. Do 10. junija bo na oglasni deski v Steklarski šoli objavljen seznam učencev, ki izpolnjujejo vse pogoje za vpis. Do 30. junija pa bodo morali vsi učenci, ki izpolnjujejo pogoje za vpis, oddati na šoli svoje zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. Če v prvem razpisnem roku za Steklarsko šolo ne bo dovolj prijav za vpis, bo v soglasju s posebno izobraževalno skupnostjo rok za vpis podaljšan do 31. avgusta letos. O tem bo javnost obveščena v juliju! Dom učencev V domu učencev Steklarske šole bo v šolskem letu 1984-85 prostih 20 mest za učenke in 20 mest za učence. Učenci, ki bi radi med šolanjem stanovali v domu, se morajo prijaviti z obrazcem 1.47 najpozneje do 30. junija letos. Do 1. avgusta bodo vsi kandidati obveščeni o sprejetju ali odklonitvi. Informativni dan Vse srednje šole so organizirale v petek, 9. marca, in v soboto, 10. marca, informativni dan, na katerem se dobi vsi, ki se zanimajo za vpis, pojasnila o tem, o možnostih in pogojih izobraževanja po programih in smereh, o poklicih oziroma delih ter o možnostih za poznejšo zaposlitev. Na Steklarski šoli je bil informativni dan 9. marca. Zjutraj so se učenci zbra- ■ Malo simbolike... Bodo tudi letos cene tako naraščale, kakor so naraščale lansko leto? -foto Z. Novak li skupaj- s svojimi starši v sejni sobi, kjer so si ogledali film »Poklici v steklarstvu». ČePrav ga je v ciklu o poklicnem usmerjanju že prikazala ljubljanska televizija, ga je večina učencev videla prvič. S filmom so učenci in starši spoznali steklarske poklice in možnosti zaposlitve v slovenskih ste-klanah. Na informativnem dnevu so sodelovali poleg predstavnikov šole in doma učencev tudi predstavniki uporabnikov - steklarn in organizacij združenega dela, ki potrebujejo steklarje. Ti so seznanili starše in učence o možnostih za zaposlitev, napredovanje in o kadrovskih štipendijah ter štipendijah iz združenih sredstev. Učenci in starši so dobili izčrpne informacije o programih, zahtevnosti programov, o možnostih za vertikalno in horizontalno napredovanje oziroma prehajanje v programih (v bolj oziroma manj zahteven program), o življenju in delu v domu učencev ter o prostih mestih v domu. Po vseh informacijah so si učenci ogledali proizvodnjo. Večina med njimi je bila navdušena in že v naslednjih dneh smo prejeli njihove prijave za vpis. Informativnega dne se je udeležilo 53 učencev in 14 staršev. Prav malo učencev je bilo iz hrastniške občine, medtem ko jih z območja slovenjebistriške in sežanske občine sploh ni bilo, čeprav glede na razpisane kadrovske štipendije pričakujemo vpis tudi s teh območij. Kar 183 kadrovskih štipendij... V dneh od 6. do 8. marca je bil objavljen v časnikih Delo in Večer skupni razpis kadrovskih štipendij, medtem ko razpis štipendij iz združenih sredstev še ni bil objavljen. Po družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo učenci, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 85 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovsko štipendijo pa se lahko podeli tudi mimo navedene omejitve, če gre za pridobivanje učencev za izobraževanje za poklic, ki je deficitaren. Toda o tem se morajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazuma v občini. Prijave za razpis oziroma za prejemanje kadrovske štipendije morajo učenci vložiti do 15. julija na posebnem obrazcu DZS 8,40 (Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic). Kadrovske štipendije za steklarske poklice Iz objavljenega razpisa kadrovskih štipendij za šolsko leto 1984-85 objavljamo izvleček kadrovskih štipendij za steklarske poklice po občinah: Občina Hrastnik Steklopihač-krogličar (II) - 8 štipendij DO Steklama-Sijaj, tozd I ' Grobi brusilec (II) - 10 štipendij DO Steklama-Sijaj, tozd I Steklopihač (IV) - 10 štipendij DO Steklama-Sijaj, tozd I. Občina Ljubljana Center Steklopihač (IV) - 3 štipendije Iskra Kibernetika Kranj, tozd Vega Ljubljana Občina Sežana Pomožni steklar (II) - 6 štipendij Steklarna Hrpelje Surovine postajajo vsak dan dražje, zato bomo morali vse uporabne odpadke ponovno predelovati! - foto Z. Novak STEKLAR Steklopihač (IV) - 4 štipendije Steklarna Hrpelje Steklarski tehnik (V) - 3 štipendije Steklarna Hrpelje Občina Slovenska Bistrica Steklopihač (IV) - 5 štipendij Steklo Slovenska Bistrica Občina Šmarje pri Jelšah Stekloslikar (Ii) - ena štipendija Steklarna, tozd Dodelava, Rogaška Slatina Popiožni steklar (II) - 2 štipendiji Steklarska šola, R. Slatina Steklopihač-krogličar (II) - 10 šti- pendij Steklarna, tozd Osnovna izdelava, R. Slatina Pomožni brusilec kristalnega stekla (II) - 35 štipendij Steklarna, tozd Krista, R. Slatina Pomožni brusilec kristalnega stekla (II) - 5 štipendij Steklarna, tozd Dekor Kozje Steklopihač (IV) - 15 štipendij Steklarna, tozd Osnovna izdelava, R. Slatina Brusilec kristalnega stekla (IV) - 50 štipendij Steklarna, tozd Kristal, R. Slatina Brusile kristalnega stekla (VI) - 5 štipendij - Steklarna, tozd Dekor Kozje Steklopihač (IV) - 4 štipendije Steklarska šola, R. Slatina Steklarski tehnik (V) - 2 štipendiji Steklarna, tozd Osnovna izdelava, R. Slatina Steklarski tehnik (V) - ena štipendija Steklarna, tozd Dodelava, R. Slatina Steklarski tehnik (V) - 2 štipendiji Steklarna, tozd Kristal, R. Slatina Steklarski tehnik (V) - ena štipendija Steklar, a, Delovna skupnost skupnih služb, R. Slatina MARJANA BRADIC, prof. Samoupravna nezrelost Neuspeli seminarji za delegate V času od 12. marca do 6. aprila se odziroma naj bi pod okriljem občinske konference SZDL in v izvedbi delavske univerze iz Rogaške Slatine, potekali seminarji za delegate po vsej občini. V času pisanja tega prispevka ti seminarji še niso bili končani, pa vendar lahko brez pretiravanja zapišemo, da je bila udeležba porazna; vsaj kar se tiče udeležbe naših delegatov - torej delegatov iz Steklarne. Pa tudi ostali delegati se niso dosti bolje »odrezali«, zato so seminarje predčasno prekinili. Kje iskati vzroke za tako slab odziv? Ali lahko na osnovi tega sklepamo, da je-delegatski sistem še daleč od tistega, kakršnega si želimo in kot ga opredeljuje ustava in ostala zakonodaja? Neustrezna priprava, a vendarle ... Pripravljalcem izobraževanja in delavski univerzi lahko upravičeno izrečemo nekaj pripomb. Predvsem tele: • Seminar je bil za delegate organiziran šele dve leti po zamenjavi oziroma po izvolitvi delegatov. • Čas seminarja - zgodaj spomladi - ko se začenjajo spomladanska dela, res ni najbolj posrečeno izbran. • Kolektivi, njihovi delavski sveti, družbenopolitične organizacije in vodstva kolektivov sploh niso bili obveščeni o pripravah na te seminarje. Tudi ni bilo koordinacije ah ustreznega sodelovanja med delovnimi organizacijami in pripravljal« seminarja, zato sploh ni bilo upoštevano dvoizmensko delo in da v delovnih organizacijah nismo imeli dovolj časa oziroma možnosti za ustrezno akcijo, ki naj bi bila naravnana tako, da bi se seminarja udeležilo čim več delegatov. Ob' vsem navedenem je le vabilo tik pred začetkom seminarja vendarle premalo, da bi lahko pričakovali uspešnejše rezultate te izobraževalne akcije. Zopet se je pokazalo, kako se nekateri akcij lotevamo kampanjsko, ker jih pač moramo izpeljati, pri tem pa ne upoštevamo stvarnih razmer v delegatskem sistemu, v katerem se otepamo s kronično nesklepčnostjo delegatskih skupščin. ...bi udeležba morala biti boljša Ne glede na vse zapisano pa bi udeležba vendarle morala biti številčnejša. S tem, ko smo delegati, imamo tudi nekatere obveznosti, saj smo nanje vendarle pristali. Samoupravljanje. združuje dva enakovredna pojma -pravico in obveznost, vendar na ta, drugi pojem, žal vse prečesto pozablja- Udeleženci seminarja o varstvu pri delu so takole zavzeto poslušali predavanja - foto B. Šverko > STEKLAR mo. Potem pa se včasih čudimo, kako nekateri sprejemajo odločitve mimo nas, oziroma, kako o neki stvari glasuje naš delegat, mi pa s tem sploh nismo seznanjeni. Že dalj časa se ubadamo tudi s kronično nesklepčnostjo delegatskih Izvolili smo jih... skupščin v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, pa tudi drugje ni dosti boljše. Bomp morali razmišljati o konferencah delegacij, predlagati skrčenje mest v skupščinah? Ah smo sposobni v večji meri aktivirati delegate? < To vse so vprašanja, na katera bomo morali slej ali prej odgovoriti. Z delegatskim sistemom ni vse tako, kot bi moralo biti! To je dejstvo, ki sili k razmišljanju! ZLATKO NOVAK • Naši novi delegati v organih samoupravljanja V sredo, 21. marca, smo v Steklarni volili delegate v organe samoupravljanja na ravni delovne organizacije ter tozdov. Udeležba na volitvah je bila zadovoljiva, volilni odbori pa so svojo nalogo dobro opravili, čeprav je bilo z ugotavljanjem rezultatov res veliko dela. Izvolili smo delegate v delavski svet delovne organizacije, v delavske svete tozdov in delovne skupnosti skupnih služb, disciplinsko komisijo in samoupravno delavsko kontrolo na ravni delovne organizacije ter samoupravne delavske kontrole tozdov in delovne skupnosti skupnih služb. V posamezne organe so bili izvoljeni tile sodelavci: Delavski svet delovne organizacije 1. Nikola Bursač 2. Ivan Bračun 3. Doli Čujež 4. Rado Drenski 5. Anton Gorišek 6. Jože Goručan 7. Stanko Habijanič 8. Josip Horvat 9. Humski Miroslav 10. Matija Jančič 11. Anton Jošt 12. Marija Junkar 13. Ivan Kamenšek 14. Anton Kokolj 15. Jože Kovačič 16. Anica Kučiš 17. Milan Levstik 18. Stipan Marevič 19. Stanka Markovinovič 20. Vojo Obradovič 21. Vilma Ogrizek 22. Milica Ostojič 23. Jure Parmač 24. Vesna Pejin 25. Karolina Pešič 26. Miroslav Podhraški 27. Stanko Podhraški 28. Jože Posl 29. Mato Sabljak 30. Anton Simunič 31. Jože Škrabi 32. Maks Terčič Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije 1. Marija Kovačič 2. Stipan Branič 3. Anton Krumpak 4. Radovan Nikolič 5. Peter Raspotnik Vriba vanje grl steklenic je z novim diamant- Kako iz kosa lesa narediti dober model? - Nobena težava za lesnostrugarskega mojstra nim strojem produktivnejše - foto Z. Novak Franca Čepaka! - foto Z. Novak STEKLAR 6. Franc Srbčič 7. Marko Strašek 8. Stanko Verk 9. Andrej Žlender Disciplinska komisija delovne organizacije 1. Franc Berk 2. Franc Galun 3. Marjana Kahrimanovič 4. Elizabeta Kovačič 5. Janko Kovačič 6. Rihard Melcer 7. Anton Mikša 8. Milica Stiplovšek 9. Jelka Špoljar 10. Vjekoslav Štruklec 11. Ljuba Tišma 12. Ivan Zagoda Delavski svet tozda Osnovna izdelava 1. Vinko Anderlič 2. Slavo Bračun 3. Avgust Drofenik 4. Franc Drofenik 5. Branko Gamilec 6. Stanko Grahovar 7. Ilija Ivankovič 8. Noni Junčaj 9; Viktor Krklec 10. Stanko Ogrizek 11- Ivan Podhraški 12. Ivan Podhraški (1956) 13. Anton Rajher 14. Jože Strašek 15. Anton Širec 16. Josip Špiljak 17. Mirko Stih 18. Vlado Vrhovski 19. Franc Županič Samoupravna delavska kontrola tozda Osnovna izdelava 1. Dragutin Guntner 2. Franc Kidrič 3. Vlant Klasič 4. Stanko Krofi 5. Vlado Štih 6. Stanko Verk 7. Miroslav Zekar Delavski svet tozda Dodelava 1. Viktorija Beg 2. Slavko Gajšek 3. Vlado Gorišek 4. Ivanka Jagodič 5". Elizabeta Kovačič 6. Alojzija Kregar 7. Franjo Lepan 8. Vjekoslav Mikša 9. Branko Mikuljan 10. Zora Pešič 11. Albina Plevnik 12. Drago Stančin 13. Jožica Šimek 14. Stanko Verk Samoupravna delavska kontrola tozda Dodelava 1. Vida Antolin 2. Milan Barič ' 3. Franc Cvetko 4. Blaženka Coh 5. Slavko Čoh 6. Ivanka Diki 7. Marinkp Klevže 8. Marija Kos 9. Jože Kovačič 10. Matevž Krivec 11. Rosita Majcenič 12. Milica Masnec 13. Anton Mikša 14. Leopold Pelko 15. Janez Poš 16. Alojz Sekirnik 17. Zdenka Stiplovšek 18. Milena Zupanc Samoupravna delavska kontrola tozda Kristal 1. Zvezdana Dangubič 2. Leon Drimel 3. Martin Kampuš 4. Martina Kubale 5: Franc Pišlar 6. Marko Strašek 7. Ivan Šestan Delavski svet tozda Dekor Kozje 1. Igor Božiček 2. Marjana Bračun 3. Jože Bratuša 4. Peter Centrih 5. Herman Čebular 6. Ignac Franko 7: Anton Jošt 8. Štefka Kotnik 9. Anita Kramer 10. Vlado Možek 11. Franc Novak 12. Anica Simunič 13. Jožica Štefančič 14. Rade Tutnjevič 15. Drago Ulčnik 16. Franc Vončina Samoupravna delavska kontrola tozda Dekor Kozje 1. Franjo Bratuša 2. Anica Halužan 3. Sidonija Jurak 4. Vlado Levstik 5. Alojz Osojnik 6. Anton Planinc Pregledovalec stekla Alojz Sraml pravi: »Pred pregledom vsem ^odgovornejše in bolj za- Takole brusi robove Milica Bračun - foto Z. htevno delo!» - foto Z. Novak Novak * t t STEKLAR 7. Rozalija Rupret 8. Milan Tutnjevič 9. Nevenka Volavšek Delavski svet tozda Servisne dejavnosti 1. Anton Jug 2. Mirko Kamenšek 3. Viktor Koražija „4. Daniel Krklec 5. Avgust Lipnik 6. Drago Mlinar 7. Edo Petek 8. Marjan Šimek 9. Jože Škrabi 10. Milan Štruklec 11. Alojz Vijačko 12. Ivan Zagoda Samoupravna delavska kontrola tozda Servisne dejavnosti 1. Janko Anderlič 2. Franc Gajšek 3. Martin Janžek 4. Jože Verk 5. Jože Zbil Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb 1. Vera Anderlič 2. Marjana Bercko 3. Anica Brence 4. Doli Čujež 5. Andrija Gašparič 6. Milica Gorišek 7. Erih Lešnik 8. Luka Ljuljdjuraj 9. Marija Majcenič 10. Zlatko Novak 11. Nevenka Posavec 12. Magda Prah 13. Zdenka Siter 14. Marija Šprajc 15. Alojz Šraml 16. Milena Štruklec 17. Mirko Trunkelj-^ 18. Marjetka Verk 19. Nada Zagoda 20. Josip Žnidarec Samoupravna delavska kontrola Delovne skupnosti skupnih služb 1. Andjelko Bendelja 2. Miran Gajšek 3. Vera Kodelič 4. Franc Srbčič 5. Franjo Podhraški Samoupravna delavska kontrola tozda Delavska restavracija 1. Marija Brglez 2. Marija Kolarec #■ 3. Jožefa Kurej Vsem novoizvoljenim delegatom čestitamo in upamo, da bodo z zavzetim delom dokazali, da so vredni zaupanja delovnega okolja, ki jih je delegiralo in izvolilo. VOLILNA KOMISIJA Programska volilna konferenca občinske konference ZKS Šmarje pri Jelšah Novi predsednik Jože Božiček V sredo, 14. marca 1984 so imeli šmarski komunisti letno programsko volilno konferenco, na kateri so ocenili delo v preteklem obdobju, istočasno pa so sprejeli tudi programske usmeritve za delovanje občinske organizacije ZKS do leta 1985 ter izvolili novo vodstvo. Iz uvodnega referata predsednice neekonomskih razmerah v občini je občinske konference ZKS Anice Halu- razvidno, da so se komunisti uspešno žan o družbenopolitičnih in družbe- spopadli s številnimi težavami, ki izvi- Ob podelitvi jubilejnih nagrad so si jubilanti, seveda, tudi nazdravili... - foto Z. Novak rajo iz zaostrenih pogojev gospodarjenja. Omejevanje vseh oblik porabe, zmanjševanje uvoza, padec življenjskega standarda občanov in vedno večje administrativno urejanje ključnih vprašanj je zahtevalo nenehno ak- Jože Božiček, vodja našega tozda Dekor v Kozjem, je bil izvoljen za novega predsednika občinskega komiteja ZKS Šmarje pri Jelšah. Čestitamo! STEKLAR cijo komunistov za uresničevanje ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Največ prizadevanj je bilo usmerjenih v zagotavljanje nemotene proizvodnje in večanja izvoza. Na obeh področjih so bili ob zavzetem prizadevanju vseh odgovornih doseženi dobri rezultati, vendar pa z doseženimi še ne moremo biti v celoti zadovoljni. Nekatere delovne organizacije še vedno poslujejo na robu rentabilnosti ali celo z izgubo, kar povzroča tudi nesorazmerno nizke osebne dohodke tam zaposlenih delavcev in otežkoča politično delo v takih kolektivih. V razpravi, v kateri je sodelovalo več delegatov in članov komiteja je izrečen glavni poudarek sedanjim gospodarskim razmeram; zlasti problemom, ki se pojavljajo pri oskrbi z repromate-rialom in zaradi nesorazmerja v cenah posameznih surovin ter kemičnih izdelkov. Vse navedeno, namreč, občutno zmanjšuje dohodek in postavlja končne proizvajalce v nemogoč položaj, iz katerega sami ne vidijo izhoda. Čeprav se zavedajo resnosti gospodarskega položaja, menijo komunisti, da bo treba v večji meri upoštevati ekonomske zakonitosti, določene ad- ministrativne ukrepe pa zamenjati z ustreznimi samopravnimi sporazumi. Po končani programsko volilni konferenci se je sestal še občinski komite, ki je za novega predsednika soglasno izvolil Božiček Jožeta, rojenega 1947 leta in zaposlenega kot vodja tozda Dekor v Kozjem, aktivnega družbenopolitičnega delavca. Sekretar MK ZKS Celje Emil Rojc se je dosedanji predsednici Anici Halužan zahvalil za uspešno delo, novoizvoljenemu predsedniku pa je čestital za izvolitev z željo, da bi dolžnost, ki jo je prevzel uspešno opravljal ALOJZ JUHART Za mizo sedim in razmišljam Povečajmo odgovornost z lastnim zgledom! Sedim za mizo in razmišljam. Ali veste, o čem razmišljam? Ne, ne veste! Razmišljam, kako motivirati ali podpirati delovne ljudi, da bi več razmišljali o svojem delu, o delih in nalogah, ki jih vsak dan opravljamo na svojih delovnih mestih Vprašujem se, zakaj tako neodgovorno opravljamo svoje delo? Zakaj se mu bolj ne posvetimo? Ali morda nimamo vzornika, oziroma tistega, po katerem bi se zgledovali. Kdo bi to moral biti? Direktor, vodja tozda, mogoče vodilni funkcionar? Mogoče bi bil to sodelavec ali predpostavljeni? Mislim pa, da je že dovolj moj predpo- stavljeni; mojster, poslovodja, oddel-kovodja. Vendar pa: kakšen mora biti, da me bo spodbudil, da bom boljše delal, več razmišljal o delu? Po mojem mora biti brez napak; več mora vedeti od mene; na razna vprašanja mora znati odgovore; ne sme se okoriščati s položajem, izkoriščati in odtujevati družbeno premoženje; prvi mora biti na delovnem mestu in ga zadnji zapustiti. Držati se mora pravil, ki jih imamo zapisana v samoupravnih aktih. Do vsakega mora imeti human, tovariški odnos. Takšnega vzornega delavca, mojstra, poslovodjo bom spoštoval; tak bo lahko od mene zahteval; postal bo moj vzor. . Takšen vzorni predpostavljeni me bo spodbujal, da bom več razmišljal o svojem delu, bolj vestno ga bom opravljal, s polno mero odgovornosti pa prevzel vse posledice svojega slabšega dela. Z vso vnemo se bom lotil izpopolnjevanja svojega znanja, da bom res lahko kvalitetno delal. Samo tako bom prišel do boljšega gmotnega položaja. Več bom delal in ustvarjal dpbrih kosov, ob tem pa porabljal manj materiala, povzročal manj stroškov in tako cenil končni proizvod. Gledano z ekonomskega vidika bom bolj produktiven, ustvarjal več nove Kdo bo prevzel odgovornost, če se mreža nalivalnice raztegne kar do blokov in če njeni tovornjaki, embalaža in druga šara razlezejo po najlepšem predelu naše dolinice? - foto Slavica Verbek STEKLAR \ vrednosti, ker edino ta mi omogoča boljši osebni dohodek, boljši standard in večje osebno zadovoljstvo. Zaradi večje nove vrednosti, ki jo bom ustvarjal, bom hotel tudi jaz imeti več. Pa ne mislite, da me ne bo zanimalo, koliko sem porabil za material, amorti- zacijo, osebni dohodek! O, pa še kako! Za vsak dinar bom hotel vedeti, za kaj smo ga porabili v tovarni, krajevni skupnosti, občini... To pa me bo prisililo, da bom aktivno sodeloval v samoupravnih organih, v skupščini interesnih skupnosti, nenehno opozarjal na nepravilnosti, ki se dogajajo, in jih s svojim aktivnim vključevanjem tudi odpravljal. Pa mislite, da bi bilo vse to težko? Ne, če bi vsi z vso zavzetostjo in odgovornostjo opravljali svoje delo, sploh ne bi bilo težko! LEOPOLD OGRIZEK Zakaj podpisujemo listino proti širjenju nalivalnice? Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76), določa v 2. in 3. členu, da je hrup vsak zvok, ki neugodno vpliva na psihično in fizično počutje delovnih ljudi in občanov ter jih ovira pri delu, zmanjšuje njihovo delovno storilnost, zbuja nemir in moti okolje, preprečuje ljudem običajen počitek in škoduje njihovemu počutju in zdravju. Po omenjenem zakonu je prepovedan hrup, ki je glede na čas ali kraj, kjer nastaja, premočan ali ki presega s predpisi, normativi, sprejetimi mednarodnimi konvencijami, prostorskimi in urbanističnimi oziroma zazidalnimi načrti in lokacijskimi odločbami določene maksimalno dovoljene ravni hrupa. Za zavarovano naravo in bivalno okolje se po tem zakonu šteje okolje naselij in stanovanjskih hiš, bivalne prostore, zelene površine v mestih, naravna zdravilišča, območja, ki so namenjena rekreaciji in turizmu, narodne in krajinske parke ter naravne rezervate in druga območja, ki so z odlokom skupščine SR Slovenije ah občinske skupščine posebej zavarovani. Iz naštetih dveh členov je razvidno, da za nalivalnico rogaške v našem kraju ni bil izbran primeren prostor. Ob- Kadrovske zanimivosti ljubljena turistična atrakcija, tako imenovana apoteka po urejenosti, da ne bo ropota, razbijanja steklenic, parkirnega prostora, se je sprevrgla v prostor ograjen z mrežo, pokrit z asfaltom, nabit s plastično embalažo in tovornjaki, od koder ob vsakem času slišimo presunljiv žvenket razbitega stekla in jeklenk za C02, ropot nakladalnikov in prelaganja steklenic v embalažo. Promet tovomjakov-prikoličarjev, za katere obvoznica in parkirališče zunaj kraja ne bosta nikoli zanimiva, pa je normalen pojav za vse nas in za turiste... Še danes ni malo delavcev, ki se sprašujemo, kdo so tisti odgovorni v občini, ki so prižgali zeleno luč za postavitev industrije na edini zeleni površini v Rogaški, namenjeni rekreaciji. Glas delavca ni bil upoštevan - tako kot ne bo upoštevan jutri, ko hoče na-livalnica svoje mreže postaviti ob Cesti XTV. divizije, torej do samih stanovanjskih blokov. Prekrasno bodočnost imamo sprehajalci, stanovalci in turisti, ko bomo za mrežami lahko videli isto sliko, kot jo vidimo sedaj za potokom, vendar še bolj približano! Namesto sedanjega skladiščnega prostora za embalažo bo po načrtih nalivalnice stal tam proizvodni objekt z dimnikom za proizvajanje plastične embalaže za pitno vodo, ki naj bi izvažali. Upamo, da so med nami še ljudje, ki bodo zavrh to kratkovidno namero, ki nima nič skupnega s turizmom, še manj pa z bodočnostjo delavcev same nalivalnice. Po tej logiki ni bilo težko podreti sprehajališča, kot ne bo težko podreti stanovanj skh blokov, kolikor se ne bo miselnost pri naslednji širitvi nalivalnice, bomo to v posebni protestni listini s podpisom potrdili. Pozdravljamo vsak napredek v industriji, vendar naj se ta širi v območju, predvidenem za tovrstne namene! REMI KOČICA V februarju 1.450 delavcev V februarju je bilo zaposlenih v naši steklarni 1.450 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 435, v tozdu Dodelava 168, v tozdu Kristal 382, v tozdu Dekor 170, v tozdu Servisne dejavnosti 76, v tozdu Delavska restavracija 22, v tozdu Naše Staklo 12 in v Delovni skupnosti skupnih služb 185. V februarju se je nanovo zaposlilo 14 delavk in delavcev, zapustilo pa nas jih je 7. Prišli V februarju so prišli med nas: v tozd Osnovna izdelava za kroghčarja Vin- cenc Drofenik (iz delovne skupnosti skupnih služb) in Milan Peček; za odnašalce Branimir Bosanar, Ivan Ki- tak in Zdravko Kr kleč; v tozd Dodelava za brusilce III v grobi brusilnici Aleksander Boršič (iz tozda Osnovna izdelava), Alojz Drovenik, Dragutin Karažija, Jože Kovačič in Dragutin Vincelj; v tozd Kristal za brisalke stekla Slavica Bačič, Veronika Kamen-šak in Nada Žerak; v Delovno skupnost skupnih, služb za prevzemno kon-trolorko II Vesna Gašparič (iz tozda Kristal), za pripravnika Darko Boršič STEKLAR in za skladiščna delavca Josip Halužan ter Radivoje Manjič. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in da bi se kar najboljše počutili v našem kolektivu! Odšli V februarju so zapustili naš kolektiv: iz tozda Osnovna dejavnost delavec v zmesami Alojz Jutriša, krogličar Josip Kr kleč, ki je odpovedal delovno razmerje ter Adalbert Krklec, ki je odšel po odpovedi; iz tozda Kristal nev-tralizator Franjo Prevalšek, ki je bil predčasno upokojen, mojster brigadir Ivan Kidrič, mojster izmenovodja Jože Berk ter vodja označevanja Regina Le, pan, ki so se vsi starostno upokojili. Rodil se je V februarju se je rodil Boris Petek, Maksov sin. Staršema čestitamo za veseli dogodek, Maksu pa želimo vsega najboljšega! Poročili sta se V februarju sta se poročili Jožica Staroveški - poročena Gobec in Ljilja-na Svaljek - poročena Cerovski. Obema mladoporočenkama želimo na novi življenjski poti veliko prijetnega! ZDENKA SITER V pustni povorki za najmlajše je bila ocenjena za najboljšo »Turistična skupina« iz osnovne šole »Boris Kidrič«, druga najboljša je bila »Čebelica Maja«, tretja pa je bil »Sonček« iz rogaškega vrtca. Za torkov pustni karneval gre posebna zahvala delovnim kolektivom, ki so se odzvali pozivu Društva prijateljev mladine in Turističnega društva, naj sodelujejo pri organizaciji karnevala v naši krajevni skupnosti. Po njihovi zaslugi smo imeli priložnost po- Upokojil se je... Avgust Humski Konec leta 1983 se je od Steklarske šole poslovil in odšel v zasluženi pokoj Avgust Humski. Rodil se je 1934. leta v Rjaviti pri Rogaški Slatini, leta 1948 pa je kot mlad fantič, star komaj 14 let, začel delati v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini v oddelku peči. Naš Gustek je tiste generacije steklarjev, ki se dobro spominja, kakšne so bile težave po vojni; ne samo doma, kjer je primanjkovalo osnovnega za življenje, ampak tudi v podjetju, kjer je bilo potrebno razrušeno obnoviti. Začel je kot stiskalec, odnašalec. Da bi kmalu napredoval, je moral žrtvovati dosti prostega časa za učenje steklopi-haškega poklica. Leta 1962 je prišel v Steklarsko šolo in tu ostal do upokojitve. Dolga leta je opravljal dela vodje steklopihaške skupine - brigade in dosegal izredne rezultate pri delu. Poznamo ga kot dobrega tovariša in sodelavca, znal pa je kljub napornemu delu s svojim humorjem ustvariti prijetno vzdušje in delovno razpoloženje med sodelavci. Toliko let nepretrganega slušati »godbo na pihala«, kulturne probleme je razgalila mladinska organizacija Zdravilišča, kmečke težave je prikazala skupina Irje 1, kuhinjske spretnosti pa so nazorno pokazali iz Mizarstva. Med nami so bili predstavniki iz TV serije »Planet opic«, kar so upodobili iz Kristan vrha, iz KORS so prikazali visoko modo STIL, medtem ko so nam prikazali veselo gostijo z Lepo Breno mladinci Steklarske šole. Skupina podjetja Gokop je prikazala, kaj izvažamo v naši občini, kakšen Steklopihalec - brigadir Avgust Humski se je upokojil, toda med nas bo verjetno tu in tam še prišel... dela je že skoraj zgodovina; in da dočakaš trenutek upokojitve še pri zadovoljivem zdravju, je za tistega, ki to dočaka, sreča. Tovarišu Gusteku smo ob odhodu zaželeli mnogo sreče in zdravja v upanju, da se bomo večkrat srečevali, pogovarjali v samem kolektivu Steklarske šole in zunaj nje, kjer je preživel svojo najlepšo dobo. Želimo, da bi še dolga leta ostal zdrav in užival to, kar je z dolgoletnim delom zaslužil! ŽM‘ standard imamo, kako se je delalo med olimpiado, kako dela pogrebni zavod. Steklarji pa so z značilnimi primeri prikazali probleme pri peči. Iz celotne pustne povorke je mogoče povzeti, da smo duhoviti krajani in da znamo ceniti izvirne ideje in vložen napor posameznikov ter skupin, saj se nas je zbralo v Rogaški več kot dva tisoč ter z burnim aplavzom nagradili vsako izvirno rešitev. Ocenjevalna komisija je, seveda, najboljše zamisli in izvedbe tudi nagradila. Prehodni pokal je prejela Steklarna »Boris Kidrič«, prvo nagrado je prisodila predstavnikom podjetja Gokop, drugo predstavnikom podjetja KORS in tretjo nagrado mladincem iz Zdravilišča. Za izvirno rešitev je prejelo nagrado tudi Mizarstvo, pohvale pa so prejele skupine s Kristan vrha, iz Irja. Sečova ter Steklarske šole. Karnevalski dogodki v Rogaški Slatini Enotni s pustom Društvo prijateljev mladine Rogaška Slatina je v svojem delovnem načrtu namenilo skrb tudi množični zabavi in šalam. In tako je v nedeljo, pred pustnim torkom, v sodelovanju s Turističnim društvom Rogaška Slatina organiziralo pustno povorko za najmlajše, na pustni torek organiziralo pustni sprevod, v četrtek po pustu pa še Pustov pokop. Menimo, da so vse prireditve uspele, zato jih nameravamo prihodnje leto še boljše pripraviti in izpeljati... STEKLAR Tudi konec, pokop Pusta, je bil v sodelovanju z Rogatcem v četrtek. 8. marca popoldne v parku Zdravilišča zelo posrečen. Iz poslovilnih besed smo slišali marsikaj tistega, kar žuli naše krajane in njihovo krajevno skupnost. Po končanem pustnem slavju smo s predstavniki Rogatca izmenjali poglede o pustnih prireditvah in se dogovorili, da bomo tesneje sodelovali pri pripravi pustnih prireditev v prihodnjem letu. Upamo, da bomo naslednje leto s skupnimi močmi naših krajanov in turistom pripravili še več veselih trenutkov. Vsem udeležencem v pustnih prireditvah se zahvaljujemo za sodelovanje in jih vabimo, da se nam tudi prihodnje leto pridružijo! REMI KOČIČA In še ena pustna, o prepotrebnih devizah, seveda! - foto Marjana Bastašič Pustni karneval v Rogaški Slatini Prehodni pokal Steklarne Pustni čas vabi širom po svetu na dan človekovo domišljijo, kako čimbolj izvirno, hudomušno in veselo praznovati prihod pomladi... Tudi v Rogaški Slatini velja že vrsto let tradicija, da se v pustnih dnevih, to je v soboto, nedeljo in torek, prireja maškarada in druge norčave prireditve. Do letos ne bi mogli reči, da so bile pustne prireditve v Rogaški medsebojno povezane v skupen program, ki bi prikazoval vse, kar je mogoče prika- zati v tem kraju in v njegovi okolici. Zato je pohvale vredno, da je letos Duštvo prijateljev mladine našega kraja pravočasno sprožilo akcijo za pripravo zglednega pustovanja. Vanj so vključili delovne kolektive, obe osnovni šoli. turistično društvo, združenje obrtnikov in druge, ki so kakorkoli mogli sodelovati. Pritegnili so, skratka. vse, ki so čutili potrebo, da bi pustovanje v turističnem kraju, kakršen je Rogaška Slatina, bilo čim lepše in kar najbolj zabavno. Seveda so se na letošnjem pustovanju posebej izkazali mladinci Steklarne »Boris Kidrič«, ki smo pripravili dva lepo urejena karnevalska prizora z aktualnimi zadevami steklarjev. Pri tem nismo pozabili na izvoz, na sodelovanje z bankami in, seveda, na našo bodočo investicijo. Za domiselno predstavitev so mladinci steklarne prejeli prehodni pokal, ki nam bo v ponos in v spodbudo do prihodnjega pustovanja. NADA ZAGODA Z letošnjega pustnega karnevala: Brez vro-’ tinskega dodatka pač ne gre... - foto Marjana Bastašič Steklarski, prispevek za karneval - brez vročinskega dodatka pač ne gre.......- foto Marjana Bastašič STEKLAR Za razvedrilo Nagradna križanka št. 114 Med reševalce nagradne križanke št. 114 bomo z žrebom razdelili za 490 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 200 dinarjevb, drugo nagrado 160 dinarjev in tretjo nagrado 130 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: Uredništvo časopisa »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na ovojnico s križanko »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ST. 114«! Žreb je takole razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 113: prvo nagrado 200 dinarjev prejme Milica Gajšek, drugo nagrado 160 dinar- jev Metka Stiplovšek, tretjo nagrado 130 dinarjev pa prejme Dani Ljuljdju-raj. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 113 -vodoravno: OSMI MAREC D, po lo-vinka, Arizona, N, C, carina, KŽ, ens, palir, ole, sardela, jermen, trpin, barie-ra, Ikar, pianist, ton, Berlin, IS, am, kasa, Inari, Makole, pijanka. O NAŠIM DELAVKAM. UREDNIŠTVO K/S/K SAMO- GlAS/V/R Ž. /MB DELAVEC V METALURGU/ PR/PAD-M/K /&&-SKEGA MARODA DEL RAsr- LUVE vskl/k PA/ A/KO- so/ia/ tekoč/-MA V z/lah varvost. oavešče- VALRA sjuŽ&a PREVOZ/JO SREDSTVO VAS pr/ IJUdlJAM/ pum- MAGRAD4 /ZRAZ ŽALOST/ KREZ V AZ/J/ PuJ/R evA SRSEM M UT/MA ŽELEZO/ OKS/J, PRO/Z— VOD ŽELE- ZARME MAHA LJEVAMe GESLA Pot USME- RITEV KARLOVA C AŠKER- ČEVA PESEM EVROP- SKA DRŽAVA L/TER MALH// PODOBU/ SADEŽ/ POMOTA PRH/ROLA PEKU SOVJET. ŠA///ST MEVARHA PADAV/- /ZA OL/RAUA ŽE/VSRA Aškerc E A PLAČILO V/KA/UE\ KR/K R/MSRA Š06//JJA /VESRECE ROTOR SLOV. zeobovi- MAK „ C J os/P) PpVR- S/A/SRA MERA PRVA zV DRUGA OBDOBJE VRV Rovar V/RTOR REPROFE- S/OUALEC KEPRAV/ OCE RAM///za D/airo A/OV/ SAD Ž/LA OD V OD -/V/CA BREZAL- KOROL/VA P/VACA amper RA DALJE VAH J/ GESLA SELE/J ZA//ZAHA MOTA Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Zupanič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič« 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska CGP »Delo«, Ljubljana