^BEŽIGRAJSKI PEVSKI ZBORI (2)- Najbolj jim je ostal v spominu nastop pri Titu Moški zbor Posavje deluje kot sekcija Delavske-ga prosvetnega društva Svoboda Stožice-^Ježica. Za ustanovitev zbora je dalo pobudo Združenje borcev NOV Oanile Kumar iz krajevnih skupnosti nekdanjega Posavje. ZaCetek delovanja sedanjega zbora je leto 1968. Že pred vojno je obstojalo pevsko društvo ZORA, ki je bilo napredno usmerjeno. Takoj po vojni paje bil ustanovljen pevski zbor kot sekcija DPD Svobo-da in je deloval vse do leta 1963. Pobudniki za ustanovitev tega zbora so bili pevci predvojnega pevskega društva ZORA. Prvi povojni pevski zbor je deloval celih osemnajst let. Po letu 1963 je nastopi-lo petletno obdobje pevskega molka. Za ustanovi-tev sedanjega pevskega zbora je dalo pobudo se-dem članov zbora, ki je bil ustanovljen takoj po osvoboditvi. Začetni sostav zbora je bil iz vrst Zdru-ženja borcev NOV, kasneje pa so pristopili tudi mlajši pevci. Člani sedanjega zbora.so različnih poklicev. Prevladuje poklicna in srednjeSolska izo-brazba. Povprečno število članov zbora je 25. Naj-veC je bilo 30 članov in trenutno samo 20. Vaje imajo redno dvakrat tedensko po dve uri in to deset mesecev. Pri pevskih zborih je vsekakor pomembna tudi starostna struktura. V sedanje zboru ]e ena četrtina pevcev upokojencev, polovica članov pa je mlajših od štlrideset let. Povprečno se vaj redno udeležuje !e po 16 pavcev, kar je velik problem zbora in nagativni predznak h kvaliteti petja. Včasih so ra-zlogi izostankov upraviieni Zanimiva pa je ugoto-vitev, da na nastope ponavadi prihajajo vsi. Osip pevcev je zelo velik. Vzroke za to je težko točno določiti. Pogoji za vaje niso dobri. Pevci iz oddalje-nejSih krajev precej porabijo za prevoz. Movi pevci mnogokrat ne zd-re tempa vaj. Za nove pevce bi morali imeti dodatne vaje. Ker novi pevci ne zdrze direktne vključitve v zbor, se je dogajalo. Ja je 90% novih pevcev že po treh vajah obupalo. Svojih prostorov zbor nima in je gost krajevne skupnosti Jttžica. Finančne težavo niso najhuj&a nadloga zbora. čeprav b1 bilo lahko bolje. Očbin-ska kulturna skupnost dotira samo honorar za zbo-rovodjo. Vsa ostala sredstva pa ai pevci pristuzijo sami. Ko je bilo dmštvo Svoboda leta 1979 v krizi, so člani pevskega zbora prevzeli vse funkcije v odboru druitva, razen za likovno dejavnost in tako društvu zagotovili nadaljnji obstoj. Povprečno na-8top1jo petnajstkrat letno. Lsta 1975, ko je bil zbor v najvisčjem zagonu, so nastopili kar enaintridesat-krat. V fiasu dalovanja zbora so se zamenjali itirje pavovodje. Prvi )• bil- Frfderik Wolf, ki je vodil zbor test mesecev, Jomej Habjanič je vodil zbor celih dasat lat, potam je vodatvo za nekaj mesecav prev- zel profesor Stanko Habe, za njim pa ftlan zbora, Ivan Kociper. Zbor je prejel enaindvajset priznanj Naj našteje-mo nekaj najvažnejSih: bronasto priznanje OF slo-venskega naroda, priznanje odbora za izgradnjo Doma borcev in mladine v Kumrovcu, priznanje za petkratno udeležbo na Pevskem taboru v žentvidu. zbor drustva, podeljuje najzaslužnejšim članom zbora naziv (astnega Clana. Doslej so imenovali devet častnih Clanov. V trinajstih letih svojega plodnega delovanja, se pevci posebno spominjajo nastopov, ko so peli predsedniku Titu. Leta 1974 so za prvi maj nastopili na Brdu pri Kranju. Predsedniku so zapeli nekaj Pevski zbor Posavje želi vključiti čimveč mladih dvakrat zahvalo mesta Ljubljane za sodalovanje na koncertu v korist Kozjanskega. Posebno priznanje pomeni podpis pradsednika Tita na fotografiji s tega koncerta. Za nastope na srečanju občinskih odraslih pevskih zborov, kjerzbor nastopa od vso-ga začetka, so prejeli priznanje Občinske zveze kulturnih organizacij. Pevski zbor, oziroma občni pesmi, rned njimi tudi pesem -Lipa-, ki mu je bila najbolj v5eč Ko so se pevci s Titom slikali, so ga vpraiali, kako so peli. Odgovoril je: -Bilo je dobro, a moglo bi biti još bolje« Potem jih je zaprosil, naj mu zapojejo pesem -Pleničke je prala-. Moralj so mu priznati da je ne znajo, vendar so mu obljubili, da jo bodo takoj naStudirali. Posebne spomine imajo na nastop v Kumrovcu. Ob otvoritvi gradnje Doma borcev in mladine je kultufni program zaradi dežja odpadel Ko so čaka-M na prihod predsednika Tita, ki je poloiil temeljni kamen. so pod nekim napusčem v nabito polnem Kumrovcu, v zadovoljstvo množice okoli stoječih, izvedli svoj program brez napovedi. Nastop v korist Kozjanskega v Ljubljani smo že omenili. Ne smemo prezreti osemkratne udeležbe na Fevskem taboru v Sentvidu. Nadalje so nastopiii v Solčavi, v Festival-ni dvorani, v Gramoznj jami, ob praznovanjih, pri-reditvah in poslovitvah. V letu 1978, ko je pevski zbor praznoval svojo deseto obletnico obstoja, so proslaviti tudi 40-tet-nico Delavsko prosvetnega društva -Vzajemnost-Ježica, ki je bilo ustanovljeno kot naslednik DPD Svoboda Crnuče, DPD Svoboda Črnuče je bilo namrefi po znamen celjskem zboru, leta 1935 pre-povedano. Poleg že naštetih nastopov, je pevski zbor Po-savje nastopil ob stoletnici osnovne šole Ježica 1972, kar je bil eden prvih večjih nastopov. Prvi samostojni koncert je zbor priredil leta 1972. Sa-mostojni celovečerni koncert pa ima zbor vsako drugo leto. Prvo snemanje za RTV je bilo 1975. V svojem pevskem poslanstvu je zbor dve leti sodeloval z moskim pevskim zborom Grafika. To je bilo v letih 1977 in 1978. V letu 1980 začne zbor prepevati skupaj z moškim pevskim zborom Av-toobnova. V letih 1979 in 1980 je pevski zbor tesno sodeloval tudi z Mladinskim pevskim zborom osnovne šole Danile Kumar in to s posebnitn name-nom. Imeli so skupne nastope z namenom, da bi mlade pevce navdušili za kasnejsi vstop v zbor. Med občane krajevnih skupnosti so tudi razposlali preko 1.000 vabil za sodelovanje v pevsketn zboru, vendar brez uspeha. Premalo je mladih pevcev in starostni sestav članov zbora se dviga, Drugi pro-blem je pomanjkanje zborovodij. Za nove člane bi morali organizirati posebne vaje, zato pa ni zboro-vodij, niti denarja. Posebne vrste problem je tudi nekompletnost glasov. Trenutno je v zboru čutiti šibkost prvega tenorja. Te ugotovitve naj bodo zapisane kot poziv krajanom s tega področja. ki znajo peti, naj se priključijo zboru. Med najzaslusnejšimi člani zbora sta Miroslav Leban in Marjan Kavčič, ki sta bila po 4 leta predse-dnika zbora. Sedaj je predsednik zbora ing. Franc Novak. Informacijo o moSkem pevskem zboru Po-savje naj zaključimo s kratko ugotovitvijo. Dosti je problemov, s katerimi se zbor ubada. Želimo mu prl delu še več uspehov, med miadimi na terenu pa več posluha za lepo petja. • JOŽE ŠIMENC