34. številka. V Trstu, v sredo 27. aprila 1887. Tečaj XI O pazke. Vni dopisi nt* portiljaji) urednifitvu v ulici Torfente. 12.Vnuk list mora biti frankiran. liokopiMi ne ne Tračaju. Inserati (razne vrste naznanilu in ]m-fllanico) se zaračunijo po po^odhi: pri k rat kili oglasih /. drobnimi črkami se plačuje za vsako hesedo H nov. Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravništvo, ulica Torronte 12. EDINOST •Edinosti izhaja dvakrat na teden, v«*ko sredo in SO^OtO ob 1 uri popoludne. civjri'3 Cena z a vse leto s prilopo 7 for , za pol U for JiO nov., za četrt leta I for. nov — Edinost brez priloge stane za celo leto 41 for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. J»0 nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-ništvu, v prodaja'nicah tobaka v Trsta po Zm nov., 4 Goric i in v Ajdovščini po I O nov Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko/ »V edinosti je moS«. Nadvojvoda Albreht je v ponedelek praznoval Šestdeseto obletnico vojaškega svojega službovanja. Cesar mu je čestital z lastnoročnim pismom, v katerem pravi: »V krepkem zdr«vju, v neupognenej volji in moči obhajate Vi danes šestdeset-letnico vstopa v vojsko. Jaz in z Mano vojska, katero ste tolikrat vodili v slavo in zmago, udelefceva se z veselo ganenim srcem te redke vzvi-Bene slovesnosti. V vseh položjih Svojega mnogo skušonega živenja bili ste Vi najsijajmši vzgled najčistejšega domoljubja in hvaležno se spominam sijajnih Vaših del plemenite, požrtvovalne udanosti za Mojo osobo in vojsko. Slavno Vaše ime bo v naj-poznejše čase dičilo slavne liste domače zgodovine ter ostane nepozab-ljivo, kakor tudi gorka Vaša ljubezen in požrtovalna skrb za obitelj vojske. Zato Vatu izrekam k denašnjemu dnevu najsrčnejša voščila 8 hvaležnim srcem ter g'jim veselo nadejo, da Vas Božja milost ohrani še mnogo let Meni in vojski.« Čestitali so dalje jubilantu vsi nadvojvode, deputaciji obeh zbornic državnega zbora, vojaške in diplomaiiične deputacijo i najviši dostojiinstveniki, Po vsej državi se je ta dan slovesno praznoval, ker on je državi ohranil staro slavo; zmage pri Custoci, Novari, Mortari, Graveloni so mu pridobile nesmrtno ime v avstrijskej zgodovini. Tudi sinovi naše ožje domovine, naši slovenski vojaki nikoli ne pozabijo nadvojvode Albreh'a; kakor je mej starejšimi našimi dosluženci ime očeta Radetzkega globoko v srcu vkoienin-jeno, prav tako ostane mlajšej generaciji ime nadvojvoie Albrehta vedno sveto, in se bode v zgodovini oaše Avstrije lesketalo poleg najslavnejših naših junakov, princa Eugenija, Lau- PODLISTEK. Srce jej je počilo Spisal Miika W-.i«*nilhurm: poslovenil Fran bi Aii'irežki. II. (Konec.) „Za me — molitev!" odgovori jej tiho; k markizi obrnona še zašepeČe „en de profundis, gospa!" Nijeden ni slišal teh besed, razun one, kojoj so bilo namenjene. Markiza obledi, a njeno srce se jo veselilo, kajti avosta jo bila zmage, ker vedola je, da pomenjajo odkritosrčno besede dekličino — da jo ona zmagala — da je Gaston oproščen: — Ta pa jo bil razdražen in razmisljen; — čutil je, da, če tudi ljubi Virginijo — bije mu srco še močno' za nekdanjo ljubico. Ko se je n'abiranje končalo, izrazi se prefekt, naj bi gospica \Vornorjeva blagovolila še balado zapeti, ki jo je zložil domač pesnik /pevec) nalašč za to veselico. Po predigri nastopi kakor smrt bleda Jovana, držeč v roki notni list; žalostno se nasmehne. Gospa Noltey in Chevalicr spogledata so v skrbeli. Prva je mislila, da se je Jovana preutrudila, a bariton je spoznal z globokim pogledom ljubezni vso bolest, vse obupanje, ki ga je v svojom dona, nadvojvode Karola in Radetz-kega. — Nadvojvoda Albreht je sin slavnega nadvojvode Karola, ki je bil pri Aspernu premagal zmagovalca vse Evrop«, Napoleona I. in je bil tisti čas edini vojskovodja, pred katerim je imel francoski velikan spoštovanje ter se ga je bal. Rojen je bil nadvojvoda Albreht 3 avgusta 1817, službovanje v vojski je začel 1. 1837. Službovati je začel kakor polkovnik in kot tak je bil učenec slavnega Radetzkega. Leta 1840 je postal nadvojvoda general, 1. 1843 feldmaršal-lajtenant. Leta 1848 je nekoliko časa živel daleč od vojske; ali precej ko se je začela na Italijanskem revolucija, vidimo uže zopet našega nadvojvoda v ognju, komandiral je namreč pod Uadetzkjjem brigado, s katero se je v družbi z našim cesarjem, tedanjim 18letnim princem priboril toliko lavorik, da ga je Radetzkj vrednega spoznal najviše vojaške odlike, velikega križa reda Marije Terezije. Po končani prekuciji postal j^ nadvojvoda Albreht vajaški poveljnik na Češkem in kasneje poveljnik v Moguncu; od leta 1851 do 1800 pa je bil generalni namestnik in višji vojaški poveljnik na Ogerskem. Leta 1861 ga vidimo zopet v Italiji, kakor poveljnika vojaškega kora in leta 1863 ga je cesar imenoval maršalom. L. 1866 vidimo nadvojvoda Albrehta v Italiji kot poveljnika v vojski proti verolom-nemu italijanskemu kralju in kot zmagovalca nad veliko močnejšo italijansko armado v bitki pri Kustoci. Tam so krvaveli tudi naši slovenski fantje in naš prvi vojskovodja se jih je večkrat z veseljem spominjal ter jih tudi javno pohvalil. Ali general Benedek je zgubil leta 1866. vojno proti Prusom in nadvojvoda mu je hitel na pomoč so svojo srci Čutila, — nič kaj ljubeznivo no pogleda Gastona in Virginijo. Jovana začno peti. Zavladala jo grobna tišina. Že pri prvih glasovih zmanjkalo joj je sape. Godba preneha, in vsi poslušalci pogledajo jo skrbnimi očmi, a ona zmajo ošabno z glavo, zbore vso svojo moči ter poje polnoglasno in še z nepoznano občutljivostjo: Vous aussi vonez ici Secourir la mi sfero Pour 1' enfant pour la moro Pour les pauvres merci! (Došli sto i Vi Pomagat iz uboštva Dečku in materi, Vbogim, lepa hvala!) Zadnji glasovi oddone, in notni list leži uže pred njenima nogama. Enkrat, dvakrat so oddahne, potoni se zgrudi molče na tla. Z malo koraki je bil Gaston na njenoj strani, za njim navzoč zdravnik. „Pustite, da jo vzdignem!" prosi strastno Gaston; „nijeden naj so jo ne dotakne." A Clievalier potisno ga neprijetno na stran. „Vi, Vi edini sto jo umorili!" — — Uro pozneje jo ležala v Jovaninej sobici, v onej sobici, ki jo je malo prej živa zapustila, vso — kar je še od nje ostalo — mrtva snov. Kakor je zdravnik rekel, počilo jej armado. Mej tem pa, ko se je naš hrabri vojskovodja pomikal proti severu, sklenol je naš cesar primirje z Neiuci, istodobno pa so Italijani sopet vzdignoli se, ali nadvojvoda je bil precej z vojsko 80.000 mož sopet na Laškem in bi bil Italijane Ša enkrat do dobrega naklestil, da niso Nemci in Napoleon 111. Avstrijo primorali, da odstopi Italijanom Benečijo. Od leta 1866. sicer nismo imeli nobene velike vojne, ker dalmatinski ustanek leta 1868. in okupacijo Bosne in Hercegovine ne moremo prištevati pravima vojskama ; ali nadvojvoda-maršal je porabil čas miru, da je našo vojsko radikalno preustrojil in uvedel v njo najboljši vojaški duh, in ako je danes naša armada morda ena najbolj dobro organiziranih v Evropi, je to skoro izključljiva zasluga nadvojvode Albrehta. Nam Slovencem in avstriiskim Slovanom sploh je pa ime nadvojvode Albrehta toliko dražje in milejše, ker v njemu poznamo pokrovitelja naših pravičnih teženj, ter uplivnega zagovornika v najviših krogih prave avstrijske politike, v njem poznamo tudi politikarja, ki teži na to, da se Avstrija ne spušča na anotraj in na zunaj v protislovansko politiko, kakoršno žele nekateri avstrijski politikarji nemškovalne šole. Sploh je osoba nadvojvode Albrehta vsim avstrijskim narodom simpatična, rni Slovani pa mu hranimo v srcih še posebno hvaležnost. Slavnosti 25. in 26. t. m. so imele sicer le bolj vojaški značaj,toda avstrijski narodi so vsi z vojsko vred iskreno slavili 60-letnico nadvojvode Albrehta, tako tudi naš slovenski narod. — Bog nam torej ohrani še mnogo let zdravega in čilega slavnega zmagovalca pri Kustoci, saj v njem vidimo vteleseno ono idejo in našo najiskrenejšo željo, da niti pedi avstrijske zemlje, posebno tukaj na jugu, se nema odtrgati nI naše mile Avstrije, v čemur na* tudi vtrjuje junaška zmaga pri Kustoci. Na mnogaja leta ! je srco. — A ko je tu ležala v bliščečom oblačili iz belo svilo, z dijamanti v laseh, bilo jo komaj verjetno, da je ta mlada nežna stvarica — mrtva. Z bridkimi solzami sklepati gospa d' Kstauvar in gospa Jakvemin nežne ročice nad srcem, ki jo nehalo biti. Prihodnjega dno okrasi gospa do Noltoy umrlo s cveticami. Kasneje pride Ernost Chevalior, da zadnjič pogleda deklico, kojo jo tako živo, tako brezupno ljubil. Slednjič pride tudi Gaston. Bolestno in molče poklekne pri parah ter zre v blodi mrtvi obraz, dokler slednjič prebiti no moro ter Hvoj obraz z rokama mod glasnim, bolestnim ihtenjem pokrije. „Pre-Ijubljena! ko bi to lo mogel zopet oživiti." Vedel je predobro, da jo jo zanemarjal, da je strastno ljubezen, ki jo jo gojil nekdaj za njo, drugoj poklonil. Bolelo ga jo neizmerno; bila je sploh njegova narava taka, da jo nakrat močneje čutil. Ko zapusti hram, v kojom so počivali zemeljski ostanki Jovanini, bil je ves obupan. Preprosti prstan, ki ga je pevka nosila, zginol je, in mesto njega krasil je odreveneli prst krasen prstan z dijamantom. Prstan, ki so je branila živa sprejeti ga, krasil jo roko umrle! Čez nekaj dni vdobi gospod do Ca-stagnier majhen zavitek, ki mu ga jo znnna roka napisaln. Z nevoljo ga odpre; v njem najde malo pisem, ki jih je Jovani Razgovor z generalom Ignatievim. Dopisnik parižkega „Figaro" je obi-Bkal generala Ignatieva ter piše o tem važnem obisku to le: O času orjentaljsko vojne jo igral general v Rusiji jako važno ulogo, toda zadnjih let se jo javnemu živenju nekoliko odtegnol. Zdaj pa razne razmero kažejo, da je prišel čas, v kojem se ima Ignatiev povrnoti v javnost, kajti on jo državnik bodočnosti. Zatorej je za nas jako važno vedeti, kacoga mišljenja je ta mož, katerega čaka v sredi nemških in anglež-kih spletk važna bodočnost pod vodstvom carja Aleksandra, kajti car je tako rekoč svoj lastni minister zunajnili zadev. Dasi tudi so danes važnih prašanj Ignatiev javno no udoležuje, sprejema vendar mnogo obiskov. Razni poslanci se jako zanimajo za njegovo inenenje in politične osobe raznih narodnosti ga obiska-vajo, ter povprašujejo za svet, kakor da bi bil še vedno na krmilu. Ko sem ga prvič obiskal, bil je bolan v postelji, tri dni pozneje pa mo je sprejel. Nikdo ne bi mogel roči, da ima uže (»O let, tako krepek je. Njegov siloviti stas je popolnoma enak vitožkej rasti kneza Bismurcka. Lase si češe na prav oseben način. Prodeli jih tik levega ušesa in jih potom pogladi prefco cele glave. Brke ao mu kratke, redko ter pokrivajo ustnice. Dasiprav je bil zadnji čas nekoliko bolan, vendar je bilo njegovo lice sveže in zdrave barve ter sem izrazil zategadelj generalu svojo veselje, da ga vidim pri popolnem zdravju. Leta 1808, rokel je Ignatiev, obiskal sem grofa llismarcka in bila mi je dolžnost uljudnosti mu čestitati radi njegove 0 tednov trajajoče vojno z Avstrijo. Bismark mi jo odgovoril, da ni bilo prav težko Avstrije premagati, kajti od pisal, in list papirja, na katerem so bile te lo besedo, ki jih je ona pisala: „Ako želi mož biti prost, — sluti to ljubeča žena, no da bi on izgovoril to željo. Ljubim To — nikdar ne jenjam ljubiti To; nikakor pa nočem ovirati Te v Tvojoj sreči. Zabi me, in bodi srečen! Nikdo Ti ne bode tega bolj želel, nikdo gorečneje za Tvojo srečo molil, kakor jaz, Gaston — in vendar To ljubim. — — — — Malo mesecev pozneje so praznovali v v Karaguzi dvojno ženitovanje: nevesti bili ste gospica Virginija de la llocho Baudois in Berta do Castagnier. Seveda bilo so toaleto izborno, novosti prekrasni in obe presrečni. Virginija je bila dobra, nežna in mila. Gaston jo ljubi. Mnogo sta skupaj in prav zadovol jna. Vendar se Virginija kakšenkrat čudi, zakaj njen soprog zmiraj majhen preprost prstan natika, in se ne da pre-prositi, da bi jej povedal zgodovino njegovo. — Morda jo Berta to slutila, kajti, ko sto šli so svakinjo nekoč čez pokopališče, in sto na preprostem grobnem spomeniku iz belega marmorja počivali, prikazalo so so v njenih očeh solzice. Na tem grobnem spomeniku našel si vsakdan šopek jako izbornih cvetic. Grobni spomenik imel je napis: „V spomin Jovani Wcrncrjevej. Molite zanjo." »truni Priisije ni bilo potreba za-to nobenih posebnih priprav. Težko jo je bilo le do tega pripraviti, da nam je napovedala vojno. Tako smo mogli potem tudi miroljubnega kralj?, prepričati, daje vojna radi naše lastne varnosti neobhodno potrebna. Kaj pa je storil Bismarck leta 1870? praša Ignatiev. Porabil je ista sredstva, da je posilil Vam Francozom vojno. To se mu je tudi posrećilo in danes bi zopet rad prav t;iko napravil. Edino, kar on namer-java, jo, da bi osumničil Francosko pred ostalimi narodi, ker jo ne more zaplesti v druge zadrego, kjer bi mogla izgubiti svojo vojaško varnost. On bo na vse škripce delal, da kompromitira Francozko. On Vam ponudi Belgijo, da bi si pridobil Holandijo in bode zahteval od francoske vlade jamstvo, da ostaneti Alzacija in Lorena nemški. Ako bi pa francoska vlada po nesreči le pogledala na Bruselj ter so takemu predlogu le smehljala, vendar bi Bismarck takoj rekel Evropi: „Glejte Francoze! Vedno s» enaki, kajti zdaj hočejo prelomiti neutralnost Belgije. Evropa so mora tacemu postopanju z orožjem braniti!* Od leta 1871 je vedno skušal, da Vam nakoplje prekomorske spletko na glavo. Leta 1878, ko sem bil poslanec, rekel mi je tudi: „Turčija je gotovo zemlja, od katero bi si mogla vsaka evropska država kos odtrgati, Vi (Rusija) bi tam lahko našli prostora za svoje slovansko prebivalce. Na to mi je še našteval, kaj bi si mogla vzeti Avsrija, Italija in kaj Angleška in ker Franzoslce ni omenil naravnost, sem ga vprašal: ^ „Kateri delež pa bi dobila Francozka?" „Francoskej", odgovori Bismarck, „damo Sirijo in tam bo imela dosti časa opravka." „Vi imate dva nevarna sovražnika," pristavi general, „komunizem in Julija Ferrv." Komunizem! vidim, presvetlost, da bi mogel postati nevaren, toda Julij Ferry? Mogoče, pa prav sedaj ni posebno popularen, toda nobeden ne dvoji o njegovem domoljubju. (Konec prih.) Slovenske tiskovine. (Konec.) To so poglavitni pomislila proti nemšk im zapisnikom o izvidih in ogledih za slovensko razpravo in zahtevati bi so smelo v prvi vrsti, da so ravno ti zapisniki slovenski. Sicer pa jo jasno, da pomanjkanje navadnega obrazca nikakor ne izključuje, da se dotični zapisniki slovenski naprav-ljajo. Sliši so vendar sem ter tja reči, da tisti sodni spisi, za ktere niso prirejeni obrazci, se ne morejo zahtevati slovenski. Ne vemo, ali je to jalov izgovor, ali ros resen pomislek, in gojimo nado, da sedaj, ko se bo slovensko uradovanjo s pomočjo novih tiskovin čedalje bolj širilo, se bodo tudi uvaževali razlogi, ki zahtevajo, da se sestavljajo tudi zapisniki o izvodih in ogledih v slovenskem jeziku. Po večjem ravno to velja glede zapisnikov o realni cenitvi, za ktere, čudno, se tudi ni pripravil obrazec. Tudi realni zapisniki se morajo čitati, če pride do družbe. Sicer pa so tiskovine za civilno bodisi prepirno ali neprepirno postopanje jako polne in bodo zadostovalo za vse potrebe. Ker je sodiščem s tiskovinami preskrbeli najizdatneji pripomoček slovenskemu uradovanju, upamo, da se ga bodo sodišča na najširšeji podlagi poprijela in se nadjamo, da tudi oni sodniki, kteri slovenskemu uradovanju sicer niso posebno naklonjeni, opuste predsodke glede na to, da pravičnost in brezdvojbena potreba tir-jajo s slovenskim ljudstvom slovensko ura-do vanje. Ce bi jih pa še kaj motilo v tem, naj premislijo, da je ministerstvo naročilo tiskovine in da jih je priredil tako odličen dostojanstvenik v justični hierarhiji. V bodoče — na to se zanašamo — bodo zginilo ono polovičarstvo, da so sodni akti, zadevajoči slovensko stranke, pol slovenski, pol nemški — in zginile posebno ono spake, da je jeden in isti sodni spis pol nemšk pol slovensk — da se za slovensk spis vporablja nemšk obrazec, ali se večja spaka, da se na slovensk obrazec piše nemški, zapisujejo vprašanja nemški, odgovori slovenski, kar ho posebno večkrat zgodi pri zasliševanji prič, tako v kazenskem, kakor v civilnem postopanji, in kar, naravnost rečeno, tistega, ki tak spis podpisuje — smeši. Dalje jo v korist slovenskemu uradovanju resno priporočati, da se sodišča pre- skrbujejo z obrazci iz državne tiskarne, ki jih je priredila v velikem številu in bi navidezno opravičeno lahko tožila, da ni potrebo za tiskovine, če bi se no naročale pri njej, ampak pri domačih tiskarjih, kar se je doslej gostokrat godilo. (»led«' na znižano in jako nizko ceno tiskovin — 5 kr. za jedno lego, l1/« ceneje, kakor dozdaj in bolj praktičen "natis — tudi ni nikakega vzroka jih drugod na-redevati. Želeti bi bilo, da bi se vse slovenske tisk ovine v zvezek zbrale in kolikor mogoče razširile. Tako bi sodišča in posamezni sodniki si posamezne obrazce že pred naročilom ogledali in prevdarili, kteri so jim potrebni. Vstrezala bi taka zbirka tudi odvetnikom in notarjem, da bi se pri pismenih vlogah posluževali izrazov tiskovin in hi •sodni jezik tem enakomerneji postal. — Imela bi taka zbirka pa še drugo koristno stran. Recimo, da se to ponovi — kar se jo že jedenkrat zgodilo — da se nastavi sekira na slovensko uradovanje in so pod političnimi, nam nasprotnimi razmerami, tiskovine odpravijo — nahajale so bodo v taki zbirki — in ko bi zopet burja ponehala, ne bilo bi jih treba s toliko težavo na novo prirejati, kakor se jo dosedaj zgodilo. Pri tej priliki naj slednjič še omenimo, da ima državna tiskarna se okolu 200 slovenskih državljanskih zakonikov po 1 gld, — in okolu 20 kazenskih zakonikov po 50 kr. — slednji y obliki državnega zakonika na prodaj. Če so uradno naročijo, se dopošlje brez poštnino — privatnim naročilom je pridjati za poštnino 15 kr. Slovenski poslanec. Politični pregled. Notranje dežele. V gosposkej zbornici je 22. t. m. SchmorJing utemeljeval svoj predlog, naj so izvoli odsek devet udov, ki ima pretresti Pražakov jezikovni ukaz. Rekel je: Ta ukaz, ako so natanko presodi, škodljiv je pravosodju, Govornik razlaga nnstopke, ki so nastali v Galiciji vsled uvedbe poljskega jezika v sodišča in pravi, da pravosodje tam nič ni pridobilo pri vsej izvrstnosti sodnikov. Za Prago veljavni in za Urno namenjeni ukaz zahteva so tudi za Gradec in Trst, kdor celo štirji jeziki tekmujejo. Govornik svari, naj se po tej poti dalje ne hodi ter kaže na nastopko pri deželnej hrambi in črnej vojski. V notranjo službo sta uvela nemški jezik cesarica Marija Terezija in cesar Jožef; promeniti so tedaj smo le s zakonom, ali vsaj z naredbo vse vlado, ne pa z ukazom le enega ministra. Govornik sklepa: njegov predlog ima namen, državno misel ohraniti nedotakljivo. Predlog izvira iz strogo domoljubnih dinastičnih razlogov. — Dobro mu jo odgovoril grof Taaffe; zavrnol je Sehmerlingovo trditev, da jo jezik v no-tranjej službi pri sodiščih in političnih oblastih nemški. V tej splošnosti to ni resnično, ker na južnem Tirolskem, v Dalmaciji i nekaterih delih Primorskega je italijanski, v Galiciji pa poljski jezik notranji službeni jezik. Vlada pa loči mej jezikom notranje službe in sodnim jezikom nasproti strankam. V Pragi in Brnu je jezik notranje službe tudi po ukazu še nemški. Ukaz ne nasprotuje njegovim trditvam; on je temu nasproti vedno na-glašal izvršitev državnih temeljnih zakonov. Cesarski patent od leta 1853 ni v nasprotji z ukazom, ker o prašanji notranje službe nič ne določa. Trditev, da se rabljivost mnogo sodnikov omeji, ni utemeljena. Vlada bodo pri podeljevanji služb vodno strogo pravična. Na interese javne službe pa so mora pred vsem drugim ozir jemati. V državnopravnom in političkom oziru pa nkaz ne zadeva na nikako po-inislike, ker on je zakonito popolnoma opiavičen in potreben. Vlada se ne straši pretresanja v odseku, ampak celo veseli so toga, da s tem najde priliko, Schmer-lingove trditve še bolj ovreči in ukaz na vse strani okrepiti, ker so jo bati, da se bo na javno menenje i na sodniški stan enostransko vplivalo. Grof Taaffe prosi nujno, naj se stvar naglo resi. — Potem se je predlog po nasvetu grofa Falken-havna izročil odseku petnajst, no pa, kakor je Schmerling zahteval, devet udov. — Kako se stvar razsodi, to je uže danes gotovo; Pražakov ukaz so izreče za opravičen in potreben in s tem dobi enakopravnost nov in trden steber, nemška stranka pa hud udarec, največji pa Schmerling sam. V seji poslanske zbornice dne 23. t. m. «je najprej finančni minister zahteval nekatere dodatne kredite, potem je naučni minister odgovoril na interpelacijo glede češke ljudske šole v Litome-ricah ter rekel, da je uže ukazal deželnemu šolskemu svetu, naj stori potrebne korake, da so dokaže, nJi je šola potrebna in da se potem konča začasnost; dalje je odgovoril na interpelacijo zarad vednega menjanja vsebine knjig za ljudsko šole. da se uže dela na to, da se napake pri šolskih knjigah odpravijo. Načelnik Smolka jo (»pomnil velicih zaslug slavnega nadvojvode Albrehta ter prosil, naj ga zbornica pooblasti, da jubilantu izreče ponižna voščila zbornice. (Živo odobravanje in splošna pritrditev). Poslanec Plener je interpeliral, ali je res, da so bili v Šibeniku izgredi in kaj je vlada tam storila za varstvo oseb in vlastnine. Potem je zbornica v daljšej razpravi rešila mnogo prošenj, moj temi 34 prošenj kmetijskih družb za nagle ukrepe, da se zlajša slabo stanje poljedelstva; te prošnje so se izročilo vladi, da poseben ozir nanje jemlje. — Včeraj se je pričela razprava o proračunu. V ministerskem svetu, ki je bil predzadnji vtorek, zahteval je vojni mi-ninister tretjino vsega v delegacijah dovoljenega kredita; ministri obeh državnih polovic so se pa temu uprli ter predlagali le 0 milijonov za izvršitev začetih del. Ker se niso mogli zjediniti, bilo je v sredo pod cesarjevim načelništvom drugo posvetovanje, pri katerem je grof Kalnoky izjavil, da se za zdaj ni bati vojne. Ker pa vojni minister od svojega zahtevanja ni odstopil, dovolilo se mu je devet milijonov goldinarjev. V finančnem mini ste rstvu se vrši posvetovanje zastran olajšav, ki se imajo dovoliti občinam pri pobiranju državnih davkov. Povod temu posvetovanju je dalo to, da so nekatere občine izrekle, da državnih davkov vprihodnje nočejo več pobirati. Trdi se, da se o tej zadevi predloži še v tem zasedanju državnemu zboru dotična zakonska osnova. Vnanje dežele. Vojni hrup je naklonil nove dolgove evropskim velikim, pa tudi nekaterim malim državam. Avstrijska-ogerska mora pokriti nad 150 miljotiov gold., Nemčija hoče vzeti na posodo več sto miljonov mark; na Francoskem, kder se državni zbor upira posojilu, misli vlada izdati državna dolžna pisma, na Ruskem se prav zdaj podpisuje zajem 100 milijonov rub-1 jev; turška vlada po vsem svetu išče de-denarja, a nikjer ga ne more dobiti; v Italiji je vlada tudi uže izjavila, da potrebuje denarja in da bo treba zajma. Te finančne zadrege bodo imele še hude na-stopke. Mej Nemčijo in Francosko je še vedno huda razdraženost zarad zapora francoskega komisarja Sehniibola. Francozi trde, da je bil ujet na francoskej zemlji, Nemci pa, da so ga zasačili na nemških tleh zarad veleizdajskih naklepov. Vsa stvar so diplomatično preiskuje in tako pride rosniea k malu na dan. Francoski časniki dolže nemško vlado, da išče vojne s Francosko. Z francosko svetovno razstavo v letu 1889 slabo kaže. Zdaj je še angleška vlada sklenola, da se Angleška razstavo oficijelno ne udeleži. Temu se pa tudi ni čuditi, ker razstava so ima napraviti v spomin stoletnice francoske revolucije, tacega dejanja pa no morejo poveličevati konservativne monarhistično države. Italijanom se v Masavi ne more predobro goditi. Jedva je novi poveljnik, general Saletta, tja dospel, uže je brzojavno zahteval, naj se mu v pomoč pošljeta dva bataljona pehoto in več kanonov. Nemška poslanska zbornica je 25. t. m. cerkveno predlogo v drugem čitanju sprejela po določilih gosposke zbornice. To je velepomembno, ker s tem se je dosegel na Nemškem cerkveni mir in sprava s papežem. Bismarck sejo prepričal, da je ta sprava nemškej državi neobhodno potrebna, če tudi jo Nemčija, vzlasti Pru-sija, večinoma protostantovska, zato je vse svoje moči nategnol, da je spravo dosegel. V Avstriji pa, ki jo večinoma katoliška, liberalci, katerim je Bismarck polu Jloga; rujejo zoper vse, kar je katoliškega, vzlasti pa zoper papeža. Modrost naših liberalcev tedaj ne sega daleč. Iz Avfgani stana dohajajo popolnoma nasprotujoča poročila. Angleška vlada jo 25. t. m. v spodnjej zbornici naznanila, da se upor mej Gilzaji no širi in da jih je avfganska vojska večkrat potolkla; a prav isti dan je prišlo poročilo iz Bombaja, da so Gilzaji orairjovo vojsko blizu Kelati-ja pobili. DOPISI. Iz sv. Ivana. Čitajoč v „Edinosti",, kako lepo napreduje delal. podp. društvo v Trstu, močno se mi je srce razveselilo, da se goji prava moč in edinost mej slovenskimi delavci v Trstu. A dragi čitatelj, ni samo v mestu slovenskih društev, temveč imamo jih tudi v našej okolici dovolj, to je n. pr.: obrtnijska društva, pobožna pogrebna društva, pevska društva itd.T kojih društvena pravila so tiskana v slovenščini in od vlado potrjena. No, ko sem že za pero prejel, hočem o vrdelskem pobožnem pogrebnem društvu nekaj spregovoriti: omenjeno društvo sejo ustanovilo, ako se ne motim, pred 18 leti, ter tudi mnogo nesrečnim družinam pomagalo, a vendar dalje in dalje je to društvo dobro in redno napredovalo, dokler je bil vodja tega neki gosp. Anton Godina (Muha) iz Vrdele, mož vse časti vreden. Omenjeni gospod so je brigal močno za to pobožno stvar, nabiral novo ude in nagovarjal ljudi, da so k društva pristopali; po njegovem 12-letnem delovanju danes stoji društvo prav dobro, koliko se je ta mož mučil in trudil za to društvo, tega ni mogoče popisati, in to skoraj brezplačno. Bil je skozi 12 let tajnik in blagajnik, voditelj računov, knjig in imel na rami vse druge opravke. A letos so izvolili za predsednika in blagajnika dva brata-kmetu V. iz Videle, dva prava pritiskača, koja v enomer nad-legata. Predsednik, ni udom po volji — Jože Višnjevec, blagajnik, pa jo broz društvenega dovoljenja potegnol v Dalmacijo, ter izročil blagajnico bratu-predsed-niku — zarad česar udje jako mrmrajo, ker brez dovoljenja ni smel blagajnice izročiti, taka stvar je prevažna. Zato se mi bratje soudje obračamo na slavni odbor, da bi blagovolil novi izvanredni občni zbor sklicati, da ta novo predsedništvo in blagajništvo izvoli, ker tako ostati ne more. Upamo, da so to v kratkem zgodi. Iz tržaške okolice, 21. aprila. (Puš-| čavnikova premišljevanja). Iz tržaške okolice ni sedaj ne duha ne sluha ; misli si kdo, ki jo bil nekdaj navajen čitati ! tožbo in javkanje obteženega tukajšnjega 1 naroda od strani zagrizlih sodeželanov | Lahov. Naša okolica stoji nasproti njih jezi, liki ladija sredi viharnega in burnega morja. Tu smo, ubogi okoličani, ter mirno prenašamo krivice, ki nas tlačijo in nam 1 sapo jemljejo ; tu smo igrača divjim La-honom, ki nas stiskajo, zaničujejo, moralno I in naravno duše — a vendar se mi tega , žalostnega stanja ne zavedamo, ter no j spoznamo, kolike pomembe je sovražni-| kovo tlačenje in koliko škode nam in našim otrokom ono prinaša ! Zavedamo so pa zato ne, ker lahon-ska prebrisanost in potuhnenost presega vse meje : vode nas za nos, počenjajo z nami, česar jim ljubo, a mi spimo sladko spanje politiške nezavednosti, ter puščamo, da sovražnik seje moj nas ljuliko, datira za seboj naše otroke, odtujuje jih svojemu narodu in njegovim principom, ter nam prizadeva ogromno duševne in materijalno škode. Da, ako se počenjanje naših sovražnih vladalcev dobro premisli, sprevidi so, | da nam prouzročuje obilo škodo, najprej duševne, potem pa iz dušnih zmožnosti izvirajoče materijalno. Pomislimo nekoliko to našo trditev. Nevednost ni gotovo še nobenega obogatila, a bogatstvo in blagostanje v deželi prinesla jo gotovo veda in' znanstvo. Poglejmo pa čine naših vladalcev Lahov. Ne vladajo li oni najbolje nad nevednostjo? Ni li vsa njih skrb obrnena v to, da bornega okoličana zadržujejo v nevednosti, da mu no puščajo se omikati, dobro vedoč, da lažje in boljše nad njim vladajo, dokler je ncomikan in priprost. Ako nema mož, ki bi se za njo potegnoli, valujejo mu po svojih veščakih svojo omiko in svojo krivico. Kolikokrat se jo čitalo v Vašem listu, gospod urednik, da v tržaskej okolici po-manjkuje inteligence in sploh mož ir. sredino okoličanov, ki bi poznali tužno oko-lioansko razmere, ter bi se na incrodajnera mostu za svoje sorojake potegnoli! Žali-bog je to tožna resnica, ki je dan na dan očevidnejša. Okolico še tlači v zaspanost in nezavedanje in celo tako, kakoršne ni najti nikder drugje po slovenskih pokrajinah, zato, ker okolica nema svojih budi-teljev in mož, ki bi svoj narod iz spanja budili ter mu kazali pravo njegovo stanje. Nema namreč mož, koje bi priprosti in politično zapeljani in preslepljeni okoličan poslušal ter se po njih nasvetih ravnal. Pred vsem seje sovražnik med okoličane ljuliko v podobi nezaupanja. Slovenska prizadevanja in podjetja razupiva on kot otročarije in ničvredne stvari, ter vcepa svojoj „raji" krive nazore o narodu in pravici. In zadnja mu žalibog veruje ! Ali vsaj to ni nikako čudo! — vsaj tudi priprosto kmetsko dekle v svojoj neskuše-nosti čestokrat veruje sladkim besedam mestnega pobalina, ki jo išče zapeljati! Ni čuda tudi, da okoličani tržaški verujejo prekanjenim svojim sovražnikom, ki jih vedo zvabiti na led, ter ž njimi vladati, kakor hočejo. Vsaj jih v njih pri-prostosti vsaka dobrota iz rok sodeželanov oslepi, da jamojo hvaliti darovatelje, ter govoričiti o prizadevanju — pljuvati tako-rekoč v lastno skledo ! In res, ako primerjamo tržaške okoličane družbi zbranej pri pojedini, enaki se nam zde, kajti puščajo, da kako ničvredno človeče slabo govori o stvareh, ki tudi nje zadevajo : en renegat stori pri njih mnogo več, nego kopica zavdenih in pametnih mož. Pred vsem pn jih moti denar, kateremu se dajo podkupiti. Da jo v resnici tako, kažejo nam zadnji dogodki in sedanje razmere v okolici. V zadnjej jo istinito oslepelost doma. Pravo značajnost pokazuje le oni, ki je ponosen na svoj rod in jezik, okoličan pa na to ni ponosen, ampak mirno pušča, da mu sovražnik vodo kali. Da, še celo na roko gre svojim sovražnikom, da še bolj nad njimi razgrajajo in prevladajo voleč v mestno upravo možo tuje narodnosti in čutov. Od kod izvira to, ako ne iz pre-vladajočo nevednosti ? Okoličan pušča, da mu Lahoni nastavljajo šole v tujem jeziku, ter z njim v tujem jeziku uradujejo. Ako ga prašaš, zakaj je tako popustljiv, ter ga prepričuješ, da bi lahko bilo boljše, pritrdi ti, ali le za trcnotek ; ko pride čas boja in volitev, pozabi vse, ter se dajo voditi tujcem, Lahom. Odkod izvira to nego iz nezavednosti? Lahi vsiljujejo v okoličanske šolo svoj jezik ; laški jezik postane, ako bodo tako naprodovalo, k malo učni jezik v vseh okoliČanskih šolah, čeprav je okolica po- Itolnoma slovenska, ter okoličanska deca aščino čisto nične ume. Laščina širi tembolj nevednost mej okoličani, kajti deca v šoli nič ne umeje, kar jej laški učitolj prodava. Po dokončanih treh do štirih letih no vč tako rekoč niti čitati niti pisati in sposobna jo zgolj za kako materijalno delo, ki jej hitrega zaslužka prinaša. Kdo je temu kriv, ako ne nozavedanje ukoličanov? Glejmo si gorske vasi po Krasu, ali po Kranjskem in videli bodomo tam večji napredek in vso drugačno ljubezen do vede in učenja memo tržaških okoličanov, ki vendar žive v obližju velicega omikanega mesta. No govorimo samo za to, da kaj pišemo, ampak iz skušnjo. Navadno jo ljudstvo, ki prebiva v obližju omikanega mesta bistrejšo, nego v krajih, oddaljenih od večjih središč ; tu pri Trstu pa nahajamo uprav nasprotno, kajti prido ti pred oči čestokrat sivi starček, ki pri vseh svojih skušnjah nema še niti pojma o napredku, ampak vedno trdi svojo, in pri tem tudi ostane. Podoben mu jo do pičice tudi srednji rod in enako kaže postati tudi mladina, samo da so zadnja navdaja z slabimi mestnimi navadami ter meščane posnema lev slabem, pustivši popolnoma dobro. To je uzrok, da pi jančevanje v okolici raste in mladina noče slišati kar nič o umnem gospodarstvu, meneč : dokler sem zdrav, ne manjka mi zaslužka v mestu ; ko se pa postaram, skrbeli bodo uže drugi za me! Ta škodljivi pesimizen so je v oko-ličanskem, sicer čistem in umnem narodu preveč vkoroničil, ter poplavil duhovo. On jo tudi nekoliko vzrok nemarnosti, ki bo pri vseh okoličanih opazuje glede kori-stonosnih podjetij, napredka v kmetijstvu in sploh v vsem. (Konec prih.) Z tolminskih hribov, na belo nedeljo 1887. j Iz v. dop.] Minoli so velikonočni prazniki, kaj ne? Teden dni se je uže pregreznolo v morje neizmerne večnosti, odkar je nam preč. g. župnik v turnej cerkvi zapel „Aleluja" ; a danes praznujemo u že belo nedeljo. Tudi naša selivka-kukavica pa nas jo pozdravila so svojim navadnim „kukuk" ; sploh vse nas Hpo-minja na veselo spomlad, le mične muzike naravnih pevcev ni šo slišati, kajti buči jim so vedno mrzla burja ; in sv. Jurij no bode gotovo mogel v zelenjud nositi svojega pramčka. No, pa pustiva za sedaj to, predraga „Edinost", ter pokramlajva o česar drugim, ako ti je drago ; — in sicer o cestah. C o pogledamo nekoliko v minolost, vidimo, koliko jo bilo zanemarjeno po naših hribih ozir jomajo na občinske poti; sedaj pač moremo tudi mi veselo vsklik-noti: „aleluja", ker so se večidel občinski predstojniki vzbudili iz dolgotra jnega spanja, in se sedaj trudijo in delulejo na to, da bi se vendar uže zboljšale občinske poti, kjer se še niso. — V našem tolminskem okraju, hvala Bogu, vijo se po kačjo uže z marsikaterega strmega hriba lepo zgrajene obč. poti, n. pr. iz Pečin proti Slapu, isto tako iz Logarsk skozi Bahovec v Klavže. Vedeti pa morate občinarji svojemu g. županu J. Mraku in vi Rakolčani g. J. Kuštrinu, posestniku in voditelju pri ^grajanju vaše domače ceste, dolžno zahvalo. To je vaša sveta dolžnost. Kako ste sedaj veseli, kaj ne ? ko pridelate stot jabelk, ali črešp, ko vam ni treba podložiti svojega uže tako oglojenega hrbta pod koš, marveč naložite na voz in odpeljete v Bačo našemu bratu Ročincu ali Bricu. Pardon ! n ila mi „Edinost* ! še nekaj bi to rad poprašal, ali si čitala cenjeni list. „Sočo", št. 12. od 17. p. m., kako neki gospod dopisnik iz llakovca pere Podmelške občinske predstojnike radi obč. poti. Imel sem tudi jaz čestokrat priložnost pohoditi lepo opisane poti, katere dotični g. dopisnik imenuje "Grape,. Pod-melški obč. predstojniki ! Ali nemate toliko ljubezni do svojih soobčanov, oziroma f'a-ranov, da bi se uže usmilili onih grap proti Klavžam ? Mar mislite, da je Klavžanoin, Rakolčanom in drugim uže mati pri zibelki napovedala dan in uro njihove smrti in da tudi oni potrebujejo dušnega tolažila. Usmilite se toraj vsaj svojih veleč. gg. dušnih pastirjev, kateri morajo tudi vtemnej noči in pri najneugodnejšem vremenu plezati po onih grapah. G. melški občinski predstojnik! ako mislite kaj ukreniti k zboljšanju omenjene grape, požurite se, kar vam moči prepuščajo, ako ne, uver-jeni bodite, da pridejo pritožbe do konipe-tente oblastnije. Za danes, ljuba „Edinost", sva se zadosti pogovorila. Pa drugikrat kuj več. Tolminec. Domače vesti. 60-letnica nadvojvode Albrehta obhajala so je tudi v Trstu na predvečer slavnosti po javnoj vojaškej godbi, katero jo spromljevalo veliko število občinstva z navdušenimi „živijo"- in „evviva" - klici. Častniki tržaško posadko pa so odpravili na dan obletnico po slovesnem banketu brzojav jubilantu, v kojem so izrazili uda-nost svojemu vodju. Odlikovanja. Vsled zaslug pri lanskej koleri so bili odlikovani, in sicer: name-stnifttvoni svetovalec in deželni zdravstveni poročevalec pri tržaškem deželnem name-stništvu, dr. Albert Boliata, dobil jo red železno krone tretje vrste, mostni fizik v Trstu dr. Giaxa viteški križec Fran Jo8ipovega reda, okrajni zdravnik v Kopru dr. Cesar Radoicovich in okrajni zdravnik v Voloski dr. Ivan Fonda zlati križec za zaslugo s krono, okrajni tajnik v Kopru Alozij Luchos, župan v Plominu Matija Tonetti, zlati križec za zasluge, občinski tajnik v Plominu Jakob Marion sreberni križec za zasluge. Potem so dobili najvišjo priznanje: dvorni svetovalec tržaškega deželnega namestništva Teodor vitez Ri-naldini, okrajni glavar v Voloski Viljem vitez Jcttmar, magistratni vodja v Trstu Caharija Gandusio, župan v Jelšanah Se-bastijan Pipp in občinski svetovalec v Plominu Ivan Dundora. — Dr. Ignacij Hoffmann, štabni zdravnik v pokoji je bil odlikovan z viteškim križcem Fran-Josi-povega reda. Katoličanom tržaško-koperske škofije. Ves katoliški svet tekmuje sedaj v gorečej ljubezni, hoteč vredno in spodobno praznovati preimenitni dan zlatonuišništva svojega skupnega O č e r a in najvišjega pastirja Leona XIII., ki bodo, ako je volja božja, praznovali 31. decembra t, 1. svojo zlato mašo. Ako budi zlata maša najnižega j dušnega pastirja splošno veselje tudi v najmanjši vasi, koliko več radovati mora se ves katoliški. svet in udeležiti preime-nitno svečanosti o priliki, ko bode glavar vesoljne cerkve obhajal petdesetletnico svojega posvečenja v inašnika, ter daroval j zlato sv. mašo za verno okoličane celega sveta! Iti zares, ko je storilo katoliško mesto Bolonja prvi korak s tem, da se je ustanovil tam poseben odbor v ta namen, začelo so je plemenito gibanje po celem katoliškem svetu, in vse se trudi in tekmuje, da bi se pri tej priliki sv. Očetu izrazila srčna voščila in mu izročili milodari udanih mu otrok. Tudi v našej domovini, Avstriji, ustanovil se je na Dunaju glavni odbor, kteremu so se pridružili mnogobrojni odseki po raznih škofijah. Namera (program) postavljena za to priliko v Bolonji in sprejeta od vseh drugih odborov in odsekov ima naslednje točke : 1. Miloščina za zlato mašo sv. Očeta, kot izraz udanosti in srčne ljubezni vernih kristjanov do sv. Očeta; 2. Napotila se bode v Rim posebna deputacija, da pokloni namestniku Kristusovemu voščila in milodare vernikov ; 3. Odpošljejo se na razstavo, ki so bo vršila v Vatikanu, raznovrstni izdelki, osobito cerkvena oprava, ki bo služila v pomoč in pospeševanje razširjanja sv. vere po katoliških misijonih. Ker se jo tudi pri nas ustanovil tak odbor, ki ima v svojem krogu najodlič-nejse meščane, javlja se vernim katoličanom tega mesta in škofije, da je ta odbor postavno ustanovljen, ter ima svoj sedež v škofovej palači. Ta odbor goji upanje in željo, da se bodo ustanovili tudi drugod po škofiji odseki, ter uljudno vabi, da bi ti odseki, kakor tudi posamezneosebe, ki se hočejo udeležiti tega dobrega dela, združili se ž njim kot glavnim odborom. Ta odbor pa so obvezuje, da bode udeležnikom javljal vse, kar bodo želeli znati, da se ta namen tem lažjo doseže. Temu naznanilu odbor pridruži željo in upanje, da se bode našlo v Trstu in po celej škofiji obilno število gospej in go-spodičin, ki bodo z nježnimi rokami pletle in pripravljalo vsake vrste cerkvenega kinča, perila in druge, za službo božjo potrebne oprave, ktero bodo sv. Oče darovali misijonarjem, ki s trudom in gorečnostjo oznanujejo sv. vero nevernikom v daljnih krajih sveta. Vrhu tega pa so obrača škofijski odbor zaupljivo do odličnih meščanov, naj bi ga blagovolili podpirati s kolikoršnim denarnim doneskom, da se moro ovršiti dragocena tkanina posnemajoča imeniten mozaik, ki se nahaja v stolni cerkvi sv. Justa v Trstu, ktero delo so podvzelo naj- iznos še določiti ne more. — ^genj je nastal menda uže na poti proti Trstu. Nesreče. Težak Anton Brunek jo v pondeljek padel z voza pred kavarno Fabris in kolesa so mu šla čez noge. Odnesli so ga v bolnico. Tudi 10-letni Ivan Pontoni je v ulici Raftinerija padel z voza in si močne butico pobil. Spravili so ga na dom. — 5-letni sin g. Ivana Per-havca je padel včeraj opoldne v morje. Priskočil mu je brzo v pomoč vrli težak Vincenc Martelanc, ter otroka rešil gotovo smrti. Policijsko. V cerkvi sv. M. Magdalene zgornje je ukradel nek brezbožen tat nekej ženski svilnat dežnik, vreden ti gld. Natakarju Edvardu K. jf ukradel nepoznat tat obleke,vredne 20 gld. Kurilcu Henriku A. pa je odnesel nek dober prijatelj 40 gld. gotovega denarja. 15-letni mesarski učenec Viktor T. je ukradel v nedeljo na parniku „Quieto" omot voznih listov; vozil se gotovo ne bode, kajti spravili so ga takoj pod ključ. 21-letni Jurij D. se jo spri z neko vlačugo v ulici deli' Olio in jo napadel z nožem; kričanje ponočne „vile" je privabiio stražarje, koji so vroče-krvneža zaprli. Težak Franjo Z. jo pod ključem, ker je v pijanosti na trgu postajo metal kamenje na miinogredoče. Ogenj. V soboto ob ^ll uri zvečer je nastal požar v prelnici pamuka v Tržiču. Osobljo tovarne je gasilo uprav po-žrtovalno in temu se jo zahvaliti, da se je ogenj pogasil. Vendar pa bode nastala škoda iznašala do 10.000 for. Učiteljsko društvo Sežanskega okraja zboruje dne 5. maja t. 1. ob !). uri v jutro v prostorih narodne šole v Divači s tem lo dnevnim redom: 1. Verifikovanjc zapisni-kovo zadnjega zbora. 2. Kmetijstvo v na-daljnem tečaji. Kritika o „Fran Kuha-čevej pjevanki". 4. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in pevovodjo. 5. Volitev pre-glcdovalcev računov. (I. Volitev društvenega vodstva. 7. Razni nasveti. 8. Izlet v odličnejšo gospe našega mesta, ter ga bodo poslalo na razstavo v Rim z drugimi iz-; krasno na no^o odprto vilenico Divaško. delki, ki so bodo poklonili sv. Očetu. — K obilnej udeležitvi vljudno vabi poklonili Doneski se bodo lahko oddajali ali odboru samemo v škofovej palači, ali posameznim odborovim udom ali po zakristijah mestnih cerkva, kjer se bodo sprejemali v nalašč zato napravljeno skrinjico vsi tudi najmanjši doneski. Škofijski odbor želi in pričakuje, da bi se na več krajih škofije ustanovili odseki z istim dvojnim namenom, namreč napraviti kako cerkveno opravo za katoliške misijone ali v drug namen po želj« ODBOR. Iz Tomaja piše nam prijatelj: Bil je pri meni vazmeno praznike J. profesor bogoslovja iz Celovca, in mi jo o čeških bogoslovcih pohvalno rekel: „V celovškem semenišču je 12 Cehov; to so uzorni mladeniči, krotki, marljivi in polni cerkvenega duha." Kaj ne, krasna pohvala. Zato so nadejamo tudi mi, da imajo češki mladeniči v Goriškem semenišču prav tako kreposti, kakor njih rojaki v C. in kader pridejo v vinograd Gospodov, da bodo za dotičnih odsekov, ki zamorejo tudi sami zase poslati svoje darove v Rim. Prosimo j g0"reH~za čast*Bo*žjo, srečo ljudsko in pa te odseke, naj bi nam blagovolili na-; svoje zveličamo. ' znaniti vsaj do arede maja, kaj da mislijo " ., Dniini.'j„ . .. , , i im ^ 11 i L i -X- 'i Podgrada nam lavno dne 26. t.m.: poslati na vatikansko razstavo; kaiti do n„„„ ni«, • t i t J m ••• , , , Danes liosnod Slavoi Jenko enoglasno za konca Marijinega meseca bodo moral a • ■ i- al i • I V -i tii»i.; „,11™.. i *•» • » i . župana izvoljen. Svetova ci tudi enoglasno škofijski odbor dotičnim načelnikom na- 4A„ ; v*" % ^ u r- i in sicer: Andrej Vicic, Anton Sadič, Ivan znaniti velikost prostora, kojega bi potre bovala naša škofija na vatikanski razstavi. Škofijski odbor ni le pripravljen — marveč želi duti odsekom vsako potrebno razjasnilo, da zamorejo vsi verni kristjani naše škofije izraziti svoje sočutje in ljubezen do sv. Očeta Leona XIII, Trst, 29. marca 1887, Odbor: Alber de Glanstaetton dr. Avgust, komendator, predsednik. Albori Ivan vitez, podpredsednik. Clescovich Spiridon, komendator, podpredsednik. Bersenda Ivan — Dodmasei Peter — Dragovina Edvard, komendator. — Ferra dr. 1 lektor, vitez — Loser dr. Ivan, vitez — Machlig Felix, vitez — Porenta dr. Karol, komendator — Rossetti Pasquale, vitez — Safret Martin — Sterk Andrej, stolni dekan — Tommasini dr. Anton, vitez — Verona Blaž, vitez — Vidich Jože, veliki trgovec. „Jour-fix" tržaškega „Sokola" v sobote 23. t. m. jo bil dobro obiskan in jako animiran; posebno dopadalo se je petje "na 10 ur> v®u*a ura 10 in šo prav posebno mešan zbor. Mnogojdokada 10 Imnut> VHaku " je obudila kineška godba podvod-!kund ™ V9nka 8okur,d* 10 zobcev, kapelnika Kang-Ring-Šinga. Pohva-iae ^daj !'a/do,ll T 100 000 delov . L . £ , tfitn k-n n i imn zda i 8ft -lflft f«<.Lim.h smeha s tvom liti nam je to „nobel" godbo še posebno za to, ker je vse, kar je od poslušalcev nabrala, namreč gld, 10.70 podarila društvu sv. Cirila in Metoda, kar pri naših domačih navadnih godcih ni ravno v navadi. Tržaške novosti: Nesreča na morju. V soboto jo prispel v Trst parnik „Zaire" angleškega društva „Buily and Seethum", obložen z žigicami, usnjeni, špiritom itd. — A' nedeljo proti polunoči je opazil poveljnik kapitan John Grant, ogenj v spodnjih skladiščih in takoj klical pomoči. Parnik „Audax" jo remorkiral goreči „Zaire" iz novo luke na prosto morje, kjer so ga stavili pod vodo. Po dolgem trudu so je posrečilo ogenj zadušiti, vendar pa je nastala škoda ogromna, dasiravno se danes Tomažič, Fran Božič, Tomo Meršnik in Anton Zadkovič. To je zmaga prave narodne stranke. Denašnej številki smo priložili zopet lepo število „rudečih listkov" onim gospodom naročnikom, kateri so z naročnino vkljub naših prošenj zaostali. — Opominjamo tedaj dotično gospodo zopet, da nas blagovolijo v našem težavnem poslu podpirati, namesto nam pripravljati zaprek. Sušenje ljubljanskega močvirja. 20. t. m. so začela v Ljubljani posvetovanja radi presušenja močvirja. Sprejet je bil načrt, višjega inženirja Podhagsky-ja, po katerem bi so imela voda močvirja odpeljati po Ljubljanici. Stroški so preračunani na lepo svoto 1,800.000 gld. Nova razdelitev časa. V Wiesbadnu je nedavno izdal J. Moder knjižico, v ka-teroj priporoča decimalno uro. Ta njegov predlog pride v pretres v mejnarodnej konferenci v Nizzi. On predlaga: dan naj dekad, vsaka minuta 10 se« Dan mej tem, ko jih ima zdaj 86.400 (sekund). Po tem načelu so jo napravila ura v \Vies-badnu. G. Moder predlaga tudi, naj so leto razdeli v 10 mesecev in sieer tako, da hi so meseci vrstili po U7 m iiO dni; on meni, da se to načelo Sčasoma sprejme in uvede, če tudi nujde mnogo nasprotja. Nesreča na morju. Parnik „Baliia" se je vsled trčenja z drugim patnikom na braziljskem obrežji razbil; 70 osob je utonilo. Zanimiv je oglas sreč e, katerega objavlja v današnjoj številki Samuel ileok-scher senr. v Hamburgu. Ta tvrdka sojo odlikovala vedno po svojem točnem in poštenem izplačevanju dobljenih dobitkov tukaj in v bližnjih p o kraj i-n a h, da moremo vsacega opozoriti užo na temu mest na njegov današnji oglas. Naši čitatelji bo gotovo opazili t na-gora listu oglas o nekem francozkem proizvodu, katerega ae služijo vsi kadilci, to je namreč papir za cigarete „L e Ho u-blontt, kojega izdeluje tvrd k ti Cawley in II o u ry v Parizu. Ta papir so preiskovali sloveči profesorji na Dunaju, Dr. Tohl, Ludvvig in Lipmann, koji so napisali o preiskavi službeno spričevalo ter izrekli, da je ta papir zares odlične vrste in popolnoma prost vsake zdravlju škodljive tvarine. Zato pa tudi moremo ta papir našim čitateljem najtoplije v lastnem interesu priporočati, opozarjajoč jih ob onem, da se ne služijo druzega papirja za cigarete. Bratje Sokoli! Izlet v Solkan, dne 8. maja, je dovoljen; oni izvrševalni udje, ki se hočejo vdeležiti izleta v polnej opravi, so prošeni, da se prej ko proj javijo tajniku društva, da se bode d o s o s e m d n i njih število natačno Ako so ne naznani zadosti delež-— izostane izlet. — Na zdravje! Odbor.' ■M. VABILO, dane znalo. nikov Javna zahvala. Podpisani si štejem v dolžnost, se zahvaliti vsim. kteri so meni mojo srčne rane polajšali s tem, da so spremili mojo obžalovano in nepozabljivo soprogo PAVLINO k večnemu počitku. — Posebno pa Re presrčno zahvaljujem slavnemu ženskemu oddelku tržaškega podpornega in bralnega društva za podarjeni krasni venec. Še enkrat : srčna zahvala! Trst, 27. aprila 1887. Josip Sirk. Dne 11. maja 1884. lota je bila v Divači najdena krasna vilenica. Nje zale umotvore jo občudovalo uže mnogo, mnogo odličnega občinstva; — da — s ponosom zabil ježimo! — mi je preslavne vladarske hiše so tudi blagovolili, podati se v prelepe podzemske prostore. Sodba o vilenici se v obče glasi: Divna vilenica je dika Divači. V proslavo triletja se vilenica 8. maja t. 1. slovesno odpre. K obilnemu obisku naše vilenice vabi uljudno: 3—i Gospodarski svet v Divači. Krojačnica A. Bonne. trg Sv. Katarine št. 1. 36-2 izdeljuje fine, cene oblake po najzadnjem kroju. (Proseli se 24. avgusta t 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvom lista »II Piccolo«). Javna zahvala. Podpisani štejem si v prijetno dolžnost, javno zahvaliti so blagorodnomu gospodu Josipu dr. Kenda, da mi je z nenavadno spretnostjo in neumornim trudom rešil in popolnoma ozdravil silno hude in prav nevarne bolezni blago soprogo, za koje ozdravljenje skoraj nismo več upali človeške pomoči. Bog mu stoterno plati za to neprecenljivo dobroto! Občinstvu pa bodi vrli gospod doktor v vsakoršnih nevarnih boleznih najtoplije priporočen! V Ajdovščini 20. aprila 1887. Jakob Setničar, 2—2 naduČitelj. Delniško podporno društvo pod pokroviteljstvrm Njfg. viickosti crsirjcviča Rudolfa. VABILO. Odb( >r delalskega podpornega društva je sklenol in vso potrebno preskrbel, da bode v nedeljo, dne 8. maja t. I. izlet s posebnim vlakom v Gorko in od tam na sv. Goro (Vlak ne odpelje iz Tr. Gld. 4.60. « I Gld. 2.30. -- Gld. I.I5. | Vo Ir^n 13 \sr\-rr za podplate, dobrih Z-CUUyd KU^ in tPpežnihf lastnega izdelka — priporoča po nizkej ceni strojarija Ivan Tomšič-a na Vrhniki. 10-10 Najboljši papir z,a cigarete 3-36 je pristni LE HOUBLON fraocozlii fabrikat Cawlejev in Htnrvev ? Parizu. Svari se pred ponarejenjem. Ta papir gorko priporočajo gospodje dri. J. J. PohI, E. Ludwig, E. Lipmann, profesori kemije na dunajskem vseučilišču, radi njegove najboljše kakovosti, radi njegove čisiot^ in >.uto, ker v njem ni nikake druge zdravju škodljive tvorine. Pozor: V*ak naj paii na naslednji podpis: b>otv \rcrniEs] wc. cfflSfl lEd rAc--Hwii.it dk i.'ktkjukttk 17. rut Bensjjr, i PAKU EILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv Stabilinjento austr, di Credito per Commercio ed Industria. TerNamonll lat conlantl. Banconote: 2Vt°/0annuo Interesse verso preavvisodi 4giorni 3»/# • » » • • 8 » 3»» ■ » » 30» Napoleoni: 2'/»% annuo interesa« verso preavvisodi 4giorni 2'/* » • » » » 3 mesi 6 » Banco Giro: Banoonote 2*/« »opra qua)unque lomma Napoleoni semsa interessi Assegni -opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla Leopoll. Fiume nonchd su Agram, Arad, Bol-zano, Graz, Hermannstadt, Innobruck, Kla-genfurt, Lubiana, Salisburgo — franco spese. Acquisti e Vendite li valori, divise e incasso coupona'/g°/« provvig. Antecipazioni sopra Warranto in contanti, interesse da convenirsi. Mediante apertura di eredito » Londra o Parigi provvig. Eer 3 mesi. 'l*°/o Interesse annuo sino 1'im-port ) dl 1000 per importi supir-riori da convenirsi. Depositi In Custudla. Si accettano in custodia cartedi vulore, monete d'oro e d' argento, banconote eatere a condi-zioni da convenirsi. Trioote. Maržo 1886 17—48 T »kij delajoče, Uepeh zajamčen. Neizogibljivo! Svak dobije unos natrag, kod koga bi moj sigurno djeljuči roborantium 1.1 briidoriut) [bexuspješan ostao.Iito [tako sigurno djeluje protiv ćelavosti, ispadanju kose peruti i osedenju Uspjeh viš — Eutnim trenjem aajamčem. Originalne oce po 1. for, 50 nč. i boce za probu po 1 for šalje 50—1 J. Grolich u Brnu. U Trata samo kod A Praxmarer, P. Preiidlni; v Ljubljaai Edv. Mahr-u-v Gorici lekar C. Cri8i,offoletti, B. Pontoni lukar, A. Ilerinanek drogar: v Reki lekar J. Gmelner; v Celji Ed. Pelle; v Mariboru J Martinz; v Gradcl Kasp. Uoth, Murplatz 1. g/T Tamo se može takodjer dobiti Han de Hebe, iztočno sredstvo ljepote, koje uzdrži svieŽost l bie-loću puti. Ciena 85 novčid&. _ S00- NI alaparija! Pri JULIJU GRIMM, dežnikar, Barriera Vecchia št. 18 jo zelo bogata zaloga solnčnikov za gospe, za jako nizke cene. — Solnčiliki za gospode od 00 novč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 110VČ. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 72—104 Na obroke ! 158-71,1 00,000 mar. mar»k- inarak. "G Ngoditak ž 5,000 106 »goditak A :» OOO 25(5 spodi tak A 9,000 f>19 Rgoditak ii 1,000 791 sgoditukil soo 15f»s«iod. ii 300,200,150 30950 sgoditak A 11S 7990sgod. am,l0094 78ft0sgnd.iVO».tO,*O ukupno 4S.VOO sgodltpkah Premija 300,000 1 sgoditak A 900,000 2 s god itak d 100,000 1 sgoditak A »O,OOO 1 sgoditak a ta OOO 2 sgoditak 90.000 1 sgoditak A OO.OOO 2 ssioditak A SO OOO 1 sgoditak a »O OOO 5 sgoditak i\ tO OOO 3 sgoditak H 10,000 ovakovih izadje sjegnmo u malo mji'sicih n 7 odielah. Glavni sgodlt».k I reda iznaša ftO.OOO mar., naraste u II. naOO.OOO m , u III. na 90000 m., u IV. na mo OOO m., u V. nu OOOOO m, u VI. lOO.OOO m., i sa premijom od OOOOOO'evvntualno fiOO.OOO marakah. — Za prvu vucidbu, koja je službeno ustanovljena, stoji : ciela orig. srečka 6 m. ili f. 3 60 a vr. pol » 3 » » > |.80 » četvrt » i'/ . » 90 nvč . te razpošiljam ove od države zajamčene originalne srećke (nikakve zabranjt'Urt pro-mese; sa vucidbenlm nacrtom sa državnim grbom uz frankiranu pošiljku svut* i u najdalje krajeve. Svaki sudionik dobij- od mene nakon svake vuclJbe listu Rgodituka badava; - Viiciđhcnl nacrt sa državnim prbom, na kojem se nalaze G uložni razdioba HKodita'cah polag i razreda!) razpošiljam aan»paao«l i badava a -15 Izplatu i pošiljku dobivenog novca šaljem sam Izravno na interessnte uz naj-strožijn tajnoMC. Svaku naru^bu može se pomuti na-putnicom ili proporukoni lista. Neku se dakle svatko obrati odmah radi brze vucidbe i to svakako do 5, maja tekuće godine pouzda Samuel lleckscher-a **nr. bankir i mjenjačnica u Hamburgu. na Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Ouoaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro |l (Tergesteo.) Lnatnik društvo „Edinost". Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.