U 7. (Posamezna številka 5 vinarjev,) V Trstu« v U. rala »II k hala vsak dan, tudi ob nedeljah hi praznikih, ob 5 zjutraj. Uredu?34to: UBca Sv. Franf-Aka Asi-kega St. 20. L nadstr. — Vsi dopiii naj se po$Uj«jo uredništvu lista. Nefrankirana pism« se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Irdijstrfi fa odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij H*a .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge 2 oc ejenlm poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiški A«I5kega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znala: Za cc'o tety.......K 31 20 Za poleta.................15-60 ca tri mesece......................., 7 80 11 nedeljsko Iz d« jo za celo leto , 620 za po* leta ....................s 3*00 Posamezne Številke .Edinciil* se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjem. Oglasi se raSnoaJo na milimetre v SIrokosti ene kolone* Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....m:n po 10 vla. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...........' . . . . mm 00 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20. ~ vsaka na daljna vrsta.............2,— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trslu. Uprava In Inseratnl oddelek le nahajata v ulici Sv. FranZiSki Asilkega H. 20. — PoStnohranilnični račun St '41.652. Zueiiia armaifna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. majnika 1917. Vzhodno in jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno. Italijansko bojišče. — Boji ob Soči so se včeraj po razmeroma mirni noći iznova srdito vneli. Glavni sunek italijanskih mas, katerim so prihajala neprestano oiaeenja, ie bil naperjen proti hribovju vzhoda* ožine Plave—Solkan in proti črtj nred yr3tf Gorice. Na severu tega odseka se na Kuku vrše najsrditejši boji dan in noč. Branitelji In napadalci zamenjevalo vsako uro svoje uloge; sveže zastavljene rezervo naganjajo vrženega na prca,lika vedno v nove izgubonosne naskoke. Dalje proti jugu v okolišu hriba sv. Gabrijela so sovražni polki, ko so ponovno zastonj naskočili naše postojanke, že popoldne opustili napade. Nič manj uspešno niso potekli za nas boji ob cestah, ki "\udijo iz Gorice proti vzhod«. Tudi v čem okolišu so se skoraj ves dan vršili boji za posest naših prvih črt. Ko se je zvečerilo. so bili naii jarki temeijiio o'iičei.i, Izvzemii nekaj majhnih strelskih gnezd. Pcsebno omembo zaslužijo dunajske črnovcimške čete, ki so emilijski brigadi s pogumnim, popolnoma uspešnim napadom odvzele 400 ujetnikov. — Na kraški plunoti jc b»ia sovražna pehota zaradi i/bornega učinkovanja naših topov pbssjena v brezdelje. — Na tirolski fronti so Italijani južno Suganske doline močno streljali s težkimi kalibri. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. NEMŠKO. EEROLIN, 17. (Kor.) VVdtiov urad poroča: Velik! glavni stan, 17. majnika 1917. Zapadno bojišče. — Armadna skupina kraljeviča Ruprehta: Zaradi moč-M.-gu angleškega proirsunka smo morali Opustiti Zgodai zjutrai priborjeno pridobitev tal v vasi Roeux. V zvezi s tem fe&teiH severno Scarpe dopoldne in popoldne zastavljene močne angleške napade smo odbili s težkimi sovražnimi izgubami; Tudi jugozapadno Kuncourta so ostaii angltški sunki brez vsakega uspeha. Na fronti te armatfne skupine smo meseca mimika doslej ujeli 2300 Angležev. — Armada nemškega cesarjeviča: Pri Vau-saillonu in vzhodno Ltffauxa smo svoje črte z lzuenadujcčim udarcem porinili za nekaj sto metrov naprej in smo vzdržali dosežene uspehe proti francoskim napadom. Poleg krvavih izgub ie izgubil sovražnik v teh bojih 248 ujetnikov in več str ?inili pušek. Tudi zapadno Freidmond Ferme (pri Braye) se nam je posrečilo, da Sino sovražniku iztrgati namaknjen tiel postojanke in mu pri tem odvzeli nekoliko ujetnikov. Število na francoski fronti ob začetku tega meseca zajetih sovražnikov se zvišuje na 2700 mož. V ostalem je bilo bošno delovanje v področju te armadue skupine, kot tudi na ostalih frontah na zapadu ob deževnem vremenu malenkostno. _ . Vzhodno b o j i š č e. — Nič posebnih dogodkov. Macedouska fronta. — Po večdnevni artiljerijski pripravi severno in se-v»rt »zapadno Bitclia zastavljeni močni francoski napadi so se končali s polnim uspehom za tam se boreče nemške in bol-gar^Lc čete. V boju moža proti možu in s p: o ti sunkom je bil sovražnik povsod izgu-bonosno vržen. Prvi generalni icvartirmojsters d2. Ludendorif. BOLGARSKO. SOFIJA, 16. (Kor.) Generalni štab poroča- Macedcaska fronta: Na Crveni steni »<1 na višini 1248 severno Bitolja neprestan topovski »n minovški ogenj. V kolenu Ceroe in vzhodno Čeme streljanje lopov. Sovražne barake in zbiranja pehotnih čet v sovražnih jarkih smo sprejeli z uničevalnim ognjem. V ozemlju Mo-glenke topovski boj. Opoldne so po srditi topovski pripravi poizkušali srbski od-uciki napredovati vzhodno Dobregapolja, a jih je odbil naš ogenj. Tudi pri Zborskem _ P O Dil jJJ^l Milijonar, ki te izginil. Roman. Francoski spisal Evgea Chavctte. Ko je ruplsal te vrstice, ga je hipoma obse! strah, da jih je morda čital Colard preko njegovega hrbta. Zato se je hitro obrnil. S sklenjenimi rokami, žalostnega obraza z navzgor uprtimi ojini, je stal stari služabnik za baronom, popolnoma zatopljen v bolestni spomin na svojega gospoda, ki ga mu je zopet vzbudil zadnji po-govor. Zdelo se je. da je popolnoma pozabil, kje je in kaj čaka. Popolnima pomirjen po tem prizoru, je Je Lozeril zgenil in zapečatil pismo, ni pa napisal naslova. Sele ropot, ki ga ie povzročil, ko ie vstal, je prebudH Colarda iz jijegov£h sanj. Je sovražnik dvakrat poizkušal napast!, a je bil obakrat vrže«. Popoldne |e sovražnik srdito obstreljeval višino BosHkove kitke jnžno Hume. Pri Alčak Mahle so naši sprednji oddelki s protinapadom vrgli številno močnejše oddelke Iz nekega sprednjega jarka, ki sca je zasedel včeraj sovražnik. Naše patrulje so razrušile dve sovražni postojanki v vasi Alčak Mahle. Zapadno Vcrtfarja pičel topovski in strojniški ogeni. Ob dolnji Struini je topovski ogenj! znatno narastef. Zspsdno Baraki! Džume je naraste! popoldne do bobna}o-če^a ognja. Nato so poizkušale so-ri™* enote napredovati, a jih je nas ogenj ustavil. — Romunska fronta: Pri Tulceji pičlo streljanje med predstražami. TURŠKO. CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Dijali: Poizkus angleške konjenice in oklopnih vozov, da bi prišli naprej, je izjalovil naš topovski cgenj. — Perzijska fronta: Rusi, ki so od H. t brezuspešno napadali, so se umaknili v vzhodni smeri. — Kavkaska fronta: V centru sjito zasedli par vasi, ki jih ie zapustil sovražnik. Na levem krilu običajno rusko brezuspešno topovsko streljanje. Sicer nobenih važnih dogodkov. DOGODKI NA MORJU. V noči od 14. na 15. majnika je oddelek naših lahkih bojnih sH izvršil uspešen sunek v Otrantsko ožino, čigar žrtev so bili en italijanski rušilec torpedovk, trije trgovinski parniki in dvajset oboroženih strašnih parolkov. 72 Angležev s stražnih parin kov smo ujeli. Na povratku so morale naše enote dovojevati celo vrsto srditih bojev s sovražno premočjo, pri čemer je sovražnik, sestavljen od angleških, francoskih in italijanskih ladij, imel znatno škodo. Na dveh sovražnih -rušilcih smo opazovali požar je. Poseg sovražnih podvodaikov in letal v boj ni imel nič uspeha, dočim so pa naša pomorska letala, ki so izborno delovala, dosegla po en zadetek z bombo na dveh sovražnih križar-kah in so se učinkovito borila tudi proti nasprotnim podv odnškom. Naše enote so se vrnile poinoštevilno z majhnimi človeškimi izgubami. V odličnem sodelovanju z našimi bojnimi silami je neki ne&škl pod v odnik s torpedom potopil angleško križar K o s štirimi dimniki. BroUovno poveljstvo. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 16. majnika 1917. — Na fronti Julijskih alp se je naša krepka ofenziva, ki se je pričela dne 14. niamika, nadaljevala včeraj z vso odločnostjo. Z neprestanimi napori se je naši pehoti, ki jo ie vztrajno in krepko podpirala artiljerija, posrečilo vzdržati s*; na črti gozdnatih višin, ki se nahajajo ob vzhodnem bregu Soče nad Gorico in ki jih je bil izpremenil sovražnik v mogočno obrambno bastijo. Na levem krilu je ena naših kolon izsilila med Logom in Bodrežem prehod čez reko. Polastila se je slednjega kraja in se tamkaj utrdila. V središču sino zavzeli višino 383 severovzhodno Plav. dočim je hrabra pehota florenške (127. hn 128. pešpolk) in avellinske brigade (231. in 232. pešpolk) zavzela vasi Zagoro in Zagomilo, ki ste bili pravi strojniški gnezdi, m v enem navalu greben Kuka (točka 611) in Vodic (točka 524). Na .desnem krilu so izvoje-vale druge kolone znatne napredke na strmih pobočjih Svete Gore. Srditi sovražni napadi, ki jih je pripravljal rn podpiral izredno silen bombardma, so se vsi razbili ob žilavem odporu naših čet. V okolišu Gorice je mesiirska brigada (93. m 94. pešpolk) osvojila višino 174 severno Tivolija, ki Je bila močno sestreljena in jo U sovražnik trdovratno branil; vsi protinapadi so bili odbiti. Gorica je bila včeraj močno obstreljevana; poškodbe na poslopjih so težke. Na ostali fronti do morja živahne tGpovske akcije. Naša !e-taiska brodovja so izvršila »ponoči več poletov nad sovražne črte. Kljub napadom številnih aparatov in ognju nasprotne artiljerije nismo imeli nobene škode. Ujeli smo dosegaj 3375 mož, med njimi 98 oficirjev, in uplenili eno gorsko baterijo, okoli 30 strojnic n mnogo orožja, municije | in vojnega materijala. — Tu imaš, — jo dejal baron in mu izročil pismo. Colard je ogledal pismo ^obeh strani, iščoč naslov. — Glej, res, — je pripomnil de Lozeril, — naslova nisem napisal.... a imel sem vzrok za to. Ce bi fzgubil pismo, bi mogel vsakdo, kt M našel pismo na ulici, kompromitirati osebo, kateri Je pismo namenjeno. Toda česar nisem napisal, pa zaupam tvoji molčečnosti kot možu poštenjaku. Colard se je zahvalil s poklonom. — Ali veš, kje je palača Brageron? — Da, v ulici SaSnt-Honovć. — To pismo je namenjeno markizi. Izročiti ga tudi ne smeš nikomur drugemu, temveč samo nji. — Dobro, takoj pohitim tjakaj, — je odgovoril Colsjd in se okrenil k vratom. Baron ga ie pridržaf. — Ne, — }e dejal, — ni ti še treba oditi. M1LJUKOV DEM1SIJONIRAL. PETROGRAD, 16. (Kor.) Pet. brz. ag. poroča: Na seji provizorične vlade, ki se je vršila ponoči, je minister za vnanje stvari, Millukov, naznanil svojo demisijo in definitivno izsiopitev iz vlade. Pravosodni minister K e renski j je bil imenovan za vojnega in mornarskega ministra. LUG ANO, 17 (Kor.) Odstop mskega vuanjega masira Miljukova je napravil v Italiji globok vtisk. Sporazum med provizorično vlado ter delavskim Ia vojaškim svetom. LONDON, 17. (Kor.) Kakor poroča Reiiterjev urad \% PetTOgrada, je prišlo po pogajanjih, ki so trajala cel dan, do sporazuma med izvr§evatnim odborom delavskega in vojaškega sveta. V novi kabinet stopijo trije demokratični in trije narodni socijalisti. Izpremembe v diplomaciji entente v Petrogradu. STOCKHOLiM 16. (Kot.) »Svenska DagblaMCt« poroča, da bo prevzel posla-niško mesto Francije v PeUfcgradu mu-nicijski minister Thomas. ffed? angleški poslanik Buchan^n bo nadomeščen z bolj den.okratično osebnostjo. Socijalistični kongres v Stockholmu. STOCKHOLM, 16. (Kor.) Kongres so- cijalisfov levice sfi je soglasno pridružil ziinmerualdskema programu in sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja rusko revolucijo. KOPENHAGEN, 16. (Kor.) Odposlanstvo avstrijskih socijalistov za stock-holmsko konferenco je prispelo zvečer semkaj. Deputacijo je sprejel minister Siauning. Eksplozije v Uuutjskem Novem mestu. DUNAJ, 17. (Kor.) V specijalni tovarni za acsiniekcijske ;rparate v Dunajskem Novem mestu, tvrdke Thursfeld, je nastala včeraj eki*piozija treh reservaiorjev kisika. Trije delavci so biii ubiti, 3 lahko, 3 težko ranjeni. iJalje je nastala eksplozija v pirotehnišk-žm zavodu tvrdite tian-sel. ki ie uničiia celo poslopje. Devet delavcev je bilo ubitih, več težko in lahko ranjenih. Obe tovarni ste zasebni podjetji. Prihod ameriških rušilcev v Anglijo. LONDON, 16. (Kot.) Tiskovni urad poroča: Pred kratkim je prispela v Anglijo flotiljri rušilcev Združenih držav, 4a sodeluje v vojni z našimi pomorskimi silamf. Vrhovni poveljstvo nad vsemi v Evropo odposlanimi ameriškimi pomorskimi silami je v rokah kontreadmirala Simsa. Sbiliil zbor politima društva »Edinosti" v nedeljo, 13. majnika 1917. Naša notranla politika. — Nemškonacijo-aalne zahteve. Pred svojim utemeljevanjem resolucije, ki smo jo objavili ipod tem naslovom, je izjavil državni poslanec dr. Otokar Rybaf glerie preskrbe družin vpoklicancev, vdov in sirot ter pohabljencev, da je pač res nujno potrebno zboljšanje tozadevnega zakona. Vlada je že sama mislila na to in ie vsaj začasno že nekaj ukrenila. Vsekakor ni nikakršnega dvoma, da pride v kratkem do potrebnega zboljšanja. Moja naloga je, — je nadaljeval nato govornik, — da rz pregovori m o našem splošnem političnem položaju. Kdor je bil vajen prejšnjih naših javnih zborovanj v razsežni dvorani, ki >e bila napolnjena vse do zadnjega kotička, ali pa se je udeleževal naših shodov v okolici, tistemu se bo morda zdel današnji občni zbor, vkljub razmeroma sijajni udeležbi, vendarle skromen. Današnje razmere so pač take, da je moral biti okvir našega današnjega zborovanja skromen in zato so tudi naša poročila skromna in bo tudi moje poročilo skromno. Sta pa zato dva razloga: eden splošen, drugi pa oseben. Mogoče je, da sploh ne bo treba. Zgodi se lahko, da končava igro prav kmalu, tudi v eni sami uri. V tem slučaju bi mogel jaz oditi še pravočasno, in potem, vidiš, bi bilo nepotrebno, da bi *pošiljal to pismo dami, katero itak posetim nato. To je res. — Pismo ima torej le tedaj svoj pomen, če bi se igra zavlekla. — Razumem. — če me ne boš videl, da odidem pred polnočjo, potem šele zanesi pismo tjakaj. — Dotlej vas bom čaka! v veži. — Da, dobro, v veži.... tako da te najdem tamkaj, da pismo zopet dobim, če bi morda odšel že preje. — Da, gospod baron. — Sedaj lahko oefideš, ±ragi moj. Colaxd je odprl vrata. — Ali da! Pozabil .sem še nekaj, — je menil de Lozeril. — Pazi, da zopet zakleneš vrata.... kakor si jih našel zaklenje- Glede splošno s t? je treba reči, da se nahajamo v najožjem vojnem ozemlju, v katerem vlada izjemno stanje, kjer nam prav sedaj od tam preko prihajajo dokazi, da smo še daleč od miru; saj poizkušajo prav sedaj Italijani desetič ono, kar se jim je že devetkrat ponesrečilo ob hrabrosti naših junakov. Skromno pa je moje poročilo tudi iz osebnih razlogov. Sem pod vojaško disciplino, in le za par uric sein .dobil dovoljenje, da sem mogel stopiti pred vas tako, kot sem stopal nekdaj. Ak% nočem govoriti o vseh grehih, ki so se zagrešili izza časov pred vojno na škodo skupnosti, na škodo našega, na škodo slovanskega naroda, ne storim tega le zato, ker upam, da pride &koraj čas, ko bomo jasno obračunali z vsemi teini stvarmi. Vendar pa smo prisiljeni danes, da se bavimo z vprašanjem našega življenja Ne mislim pa tu našega nagega fizičnega življenja, tla se ohranimo kot ljudje, temveč naše narodno, kulturno in gospodarsko življenje kot prebivalstva na tej najvažnejši točki naše države. V tem oziru se hočem omejiti na tri točke. Bili smo v prvi vrsti mi, ki sino kot vsi drugi na prvi klic svojega vladarja pohiteli pod orožje, pripravljeni, da žrtvujemo tudi svoje življenje. Zato pa smo tudi mislili. da ostopanja, potem ne zaslužujemo boliše usode, nego nam je bila usojena doslej! In temu se moremo izogniti vsaj za sedanji čas.« Tako nam govori češki zgled, na katerega se je z vso toploto skliceval utcmc-Ijevatelj resolucije za narodno koncentracijo na obenem zboru političnega društva s Edinost« minole nedelje, in govori le o politični šoli in zrelosti tržaških Slovencev dejstvo, da so tako glasno in soglasno pritrjevali temu utemeljevanju! _ Razne poIHKno vesli. Notranje-politični položaj. Včeraj pred-poldne smo prejeli z Dunaja veleznameni-to sporočilo, da je poljski klub sprejel resolucijo, ki odpoveduje vladi podporo Poljakov, češ, da je bila vlada brezbrižna napram stvarem poljske politike, ter da hoče vlaJati brez sodelovanja Poljakov. Ce je ta sklep resno mišljen in če ni inor-•ia strel v zastrašenje, potem je sklep poljskega kluba dogodek, ki bo težko padal na tehtnico našega notran)e-političnega življenja. Na prvi hip se bo zdelo, da se s tem kompllkuie naša notranja politična kriza. V resnic* pa bo ta sklep le pospeševal proces čiščenja in bistrenja —-zdravljenja. Kajti, po našem nazoru bi bil to naravnost afront proti naravi, ako bi Poljaki iskali uresničenja svojih narodnih aspiracij na škodo drugih slovanskih plemen. ako bi svojo svobodo hoteli rezati iz kože krvnih in plemenskih sobratov v državi. Srlep poljskega kluba, ako je resno mišljen, jim začrtuje pot na stran Čehov in s temi solidarnih južnih Slovanov! — Vsekakor pa ram je po tem sklepu poljskega kluba še vidneje pred očmi dejstvo, da je položaj še v pcpolni nejasnosti, kako razmerje in razvrščenie se razvije med parlamentarnimi strankami?« 2e do sedaj \c bila vlada dovolj »zapeta« glede svojih namer, posebno pa glede svojega stališča, ki ie misli zavzeti napram parlamentu. — Sedaj pa se pridružuje še velekočljivo vprašanje, kake konsckvence bo vlada izvajala iz sklepa poljskega kluba? Ali bo smatrala to kot napoved vojne proti sebi in bo temu primerno štela Poljake med svoje nasprotnike? To dejstvo v zvezi z dejstvom, da so Cehi m južni Slovani že napovedali opozictjonelno stališče, nas stavlja pred veliko vpra: nje. kake grupacije bo iskala vlada, da se nasluni nanio? Kajti, že ob koalierii Poljakov in nemških strank bi bilo njeno stališče kaj labilno. nestalno in nezanesljivo. Ce. odpadejo Poljaki, hi bil njen položaj še pre-kerne!'. Pri tem se vsiljuje še važno vprašanje, ali ni na prevrat v poljskem klubu delovalo tudi konsolidlranje v Češkem taboru — izpoznanie. da bi bilo vendarle riz-Kirano. ako bi Poljaki vezali svojo usodo z zahtevami nemškega radikalizma? Zato treba računati tudi z možnostjo, da je !>o vlada skuhala prilagoditi situvacijl, kekor jo ustvarja sklep poljskega kluba, da bo iskala nove grupacije, ki jej ohrani eporo Poljakov. AH, kako. po kakih poteh! Težko pojde. Preveč nezaupanja se ie nabralo v nenemških strankah vsled dosedanjega postopanja vlade. Stojimo tc-rei pred vrsto težkih vprašanj, na katera danes ni možno odgovarjati. Na vsak mčin pa je preobrat v poljskem klubu to-tažljiv za slovanska plemena v državi, ker Je znak. da božji mlini, četudi počasi, vtnd-r-le me I je jo zrnie U narave, zrnje —^pravico. Adresa hrvatskega sabora. V svojem r.i'nolcm zasedanju ie hrvatski sabor skloni, da na pozdrav Njegovega Veličanstva, rporočen mu po banu, odgovori s posebno odrocc, ki j"> ima — po dosedanjem običa-f: — izročiti vladarju preisedništvo sa-Vora. Adresa }e že izdelana lepo in umet-ii;5ici. v obliki knjige, dolge 46, a široke cent., uvezane v kožnate platnice, rumenkaste barve kot naravna koža. Tekst r. jrcse jc tiskan na treh l:stih iz pergame-r,c, okrašenih z ornamenti in krasnimi inicijali, fci jih je izdelal prof. dr. Branimir £cnqa, dofiim je tisk opremila kraljeva de-lJna tiskarna. Listi adrese so sešiti -z nrrodno trobojnico in na tel visi lesena busola s saborskim pečatom. Predsedstvo čaka seJat. da se mu določi dan avdiftcnce pri Njeg. Veličanstvu za izročitev adrese. Taki so ti — Madjari! Stranka neodvisno ti — na skrajnem krilu opozicije na Odrskem — je sprejela te dni xsWep«. v katerem se zavzemlje za takojšen mir. hvali našega ministra za vnanje stvari, jjrofa Czernina ter razvija tudi sicer tako simpatične nazore, da bi človek kar stegnil r^o, da stisne žnjo ono ogrskih *neod-viSnjalcov«. Na podlagi izkustev — pravi o. pr. — pridobljenih v tej vojni, vftti nranka. da diplomacija s svojimi do seda* r.jrmi sredstvi ni bila v stanu, da bi človeško kulturo rešia pred grozečo pogubo, fi zato je prišla stranka do uverjenfa, da ireba živ ljenje narodov"— drugega poleg drugega — postaviti ca nove podlage. Narodom treba zagotoviti svoboščine sloneče na demokratični podlaci, a mednarodno pravo treba ustvariti na novo. Mari niso to simpatični nazori?! Tudi temu se ne bi protivili, da hoče stranka neizprosno varovati gospodarsko neodvisnost napram Avstriji in — NemČfji, seveda pod pogojem popolne reciprocitete med obema polovicama monarhije: da bo tudi naši polovici zagotovljena popolna neodvisnost v vseh pogledih in da bo absolutna varno pred1 posezanji — od madjarske strani sem, kakor so bila doslej v navadi, ko so vedno odločno odklanjali vsafco vnanje vmešavanje v notranje ogrske -stvari, dočim so oni od onkrat Litve vedno streljali sem črez ob Vsaki politični, a posebno še ministrski fcrizi v Avstriji! Vsa politična zgodovina naše polovice vsebuje zanimivih poglavij, kako so z Ogrske sem z odločnimi nastopi ali pa intrigami podstavljali nogo avstrijskim državnikom, strmoglavljali in postavljali ministrstva — in to od Hohenwarta na začetku 1870-tih let pa do — Korberja nedavno temu. Ce že naj bo neodvisnost, pa naj bo — ali enaka za obe strani. Da-li stranka neodvisnosti res misli na tako re-ciprociteto? Morda, ne vemo. Kajfi ma-djarska politika je že od' nekdaj taka, da z eno roko rada daje, a z drugo obenem — hitro jemlje. Tako je tudi z gornjimi simpatičnimi nazori, ki so nam — čim smo natančno prečitali vse — postali nesimpatični. zoprni. V lepi steni z dekorativnimi figurami liberalnih, modernih in demokratičnih naziranj so si pustili — vratca, ki vodijo zopet k madjarskemu nasilstvu, k madjarski hegemonijski pohlepnosti, k odrekanju vsake pravice in svobode drugim narodnostim! Kjer govore namreč, da narodom treba dati državno samostojnost, so potaknili v-stavek besede: »zgodovinski v to poklicanim narodom«! »Zgodovinski poklicani« politični narod pa so na Ogrskem — glasom madjarskega političnega katekizma — le Madjari! Popolno svobodo na novih demokratičnih podlagah T sem narodom, ki so »zgodovinski« »poklicani! A ker so tam le Madjari« poklicani, ostajajo za druge narodnosti prejšnje, stare podlage — podrejenosti in brezpravnosti. In potem govore še, da hočejo življenje narodov drugega poleg drugega postaviti na — nove podlage. So pač taki ti Madjari! _ Aprovizaciiske stvari. Čokolada na izkaznice za javne kuhinje. Aprovizacijska komisija naznanja, da se more ta teden tudi na izkaznice za javne kuhinje dobivati čokolada, ker se čokolada razdeljuje namesto kave._ DomaČe vesti. Tržaški c. kr. namestnik v Ajdovščini. Pišejo nam od tam: Dne 13. t. m. pred-poldnc jc dospel v Ajdovščino njegova ekscclenca. gospod namestnik baron A. dr. Fries-Skene. Spremljala sta ga dvorni svetnik Glanz in namestništveni svetnik Fabiani. Pred poslopjem c. kr. okrajnega glavarstva je sprejelo gosp. namestnika uradništvo z gospodom glavarjem baronom Braunom na čelu, pred cerkvijo pa so ga pričakovali županje, duhovniki in učitelji, ki so bili pred kratkim odlikovani za zasluge m so bili posebno povabljeni v ta namen; dalje občinsko starešinstvo in mnogo drugega občinstva. Odlični gostje so se udeležili slovesne svete maše, ki jo je daroval odlikovani g. župnik Remec. Po maši je ajdovski župan povabil Njegovo ekscelenco v čedno okrašeno občinsko dvorano, kjer so se zbrali vsi odlikovana. V kratkem nagovoru je župan pozdravil ekscelenco, se mu zahvalil na obisku, izrekel posebno zahvalo v imenu navzočih sood lik ovan cev za premHostno podeljena odlikovanja, -proseč namestnika, naj blagovoli na najvišjem mestu predložiti izraze naših udanostnih 'čutstev. Povabil je navzoče, da v znak temu zakHčejo živijo Njegovemu Veličanstvu, cesarju Karlu I. in premilostni cesarici Žiti. Gospod namestnik je sprejel to naznanje, nagovoril navzoče posamezno, se zanimal za težnje Ln potrebe ljudstva na Goriškem, ter obljubil. da stori vse možno v zboljšanje sedanjega bednega stanja. Izročili ste se mu obširni spomenici ajdovskega županstva ln grgarskega župnika. Nato si je namestnik ogledal Ajdovščino, ki je bila okrašena z zastavami, ter je obiskal razne urade in tukajšnje vojaško poveljstvo. — Ob V2I uri je bil razmeram primeren obed odlikovancem v Čast. Prvo napitnico je izrekel namestnik odlikovancem v slovenskem in nemškem jeziku, zahvaljujoč se jim za doprinešene zasluge. Priporočal je delavnost za nadalje, hvalil potrpežljivost in vztrajnost ljudstva, ter zagotavljal od vlade najizdatnejše podpore, poravnanje poškodb in vspostavitev dežele v prejšnje blagostanje. PrvaŠki župan in deželni poslanec g. Furlani se je zahvalil namestniku v vznesenih besedah. Renški župan g. Stepančič je napil g. namestniku in g. glavarju v imenu beguncev, župan ajdovski g. Kovač pa v imenu občine in dežele. Njegova ekscelenca je dajal dalekosežnih obljub, da smo dobili vtis. da bodo obljubam sledila tirdi dejanja. Nato I se je gospod namestnik, spremJjan po g. okrajnem glavarju in županu križkem g. MedveŠčku, odpeljal v Križ, a od tam je sledil povratek v Trst preko Štanjela. Odziv Slovenca na aentUie zahteve dede šolstva v Primorja. Kakor vse naše Časopisje, je tudi pul&ki. »Hrvatski list« s primerno odločnostjo zavrnil pretirane, po ničemur opravičene, a naravnost nezaslišane zahteve nemških volksratov sprKo dejstva, da o kakih pravicah domačega, avtohtonega slovenskega prebivalstva uliti ne govore. V odziv na članek v puljskem listu je pisal uredništvu »Hrvatskega lista* neki Slovenec: Čestitam vam na lepem, energičnem članku od dne 9. t. m. pod naslovom: »Nemške šolske zahteve na Jadranu«. Bodite uv.erjeni, da ste govorili iz toliko tisoč src nas bratov Slovencev. O, mi čutimo z vami, dragi bratje, m ne bo je sile, kl bi nam zabranila skupno delo potem, ko nastopijo mirni časi.... Ali naša zvezda ne pride sama. Treba jo je prisiliti In geslo nam bodi: •delo in zopet delo! V delu je rešitev. Varujmo, čuvajmo to sveto svojo rodno grudo! Spoštujmo in ljubimo svojo milo govorico! Ako bo vsak -poedinec na svojem mestu, ne podavi nas sovražnik! Kaj vse še bi človek-trpln napisal! No, zora puca, bit* će dana! Brat Slovenec. Vicko Katalinić. V Splitu je umrl v čvrsti moški dobi veletržec rn bivši župan Vicko Katalinic, mož plemenitih čutstev, vročega rodoljubja in kremenitega značaja. Kakor mnogi drugi po Dalmaciji je bil tudi on žrtev sedanjih časov: za časa balkanske vojne je prišel pod obtožbo radi političnega delikta. Na razpravi v Celovcu je bil rešen vsake krivde, nakar so mu someščani vnovič izkazali svoje zaupanje, izvolivši ga vnovič v občinski svet, ki ga je zopet izvolil županom in je pokojnik vršil to čast do druge razpustitve občinskega zastopa po proglašenju vojne. — Umrl je — mož v najlepšem pomenu te besede. Slava njegovemu spominu! Od Sv. Jakoba. Včeraj so se zbrali sta-riši gojencev otroškega vrtca pri Sv. Jakobu, da se poslovijo od vrinarice gdč Vere Ponikvarjeve, ki je bila sedaj imenovana za občinski otroški vrtec pri Sv Ivanu. — Ko so otroci otroškega vrtca zapel: nekaj pesmi, je prevzel besedo vsle i odsotnosti predsednika šentjakobske podružnice CMD g. Josipa Soma, ki je bil poklican pod orožje, tajnik g. Josip Durnik, ki je pozdravil navzoče občinstvo ter se zahvalil za veliko udeležbo. Poročal je, kako je nastopila gdč. Vera Ponikvarleva službo kot vrtnarica z navdušenjem in zanimanjem. Ona ni imela samo lepih besed, obljub in gest temveč se je tud; dejanski z vso ljubeznijo oprijela dela v vrtcu. Delovala je vztrajno, požrtvovalno in njen trud in delo nista ostal 1 breuspešna. To so dokazale prireditve, pri katerih so nastopali gojenci otroškega vrtca. — Njej se ima odbor šentjakobske podružnice največ zahvaliti, da so prireditve tako dobro uspele. Stariši, ki so pošiljali otroke v vrtec, so znali, da jih izroče v dobre, skrbne, varne roke. Njene zasluge za vrtec ostanejo Šentja-kobčanom v trajnem «Spominu in ji bodo vedno hvaležni. Govornik je nato imenom podružnice čestital slavljenki k nje-nemi novemu imenovanju ter jo uveril, da se bodo gojenci otroškega vrtca vedno spominjali svoje dobre in izvrstne vrtna-rice. Močno gmjena se je slavljenika zahvaljevala za izkazano ji čast ter obljubila, da bo tudi v naprej zastavljala vse •svoje moči za družbo in poljubila v slovo vs~ gojence. Na to se ie v imenu sta-ri-šev gospa Klun najtoplejše zahvalila za izborno podučevanje otrok in Ji izročila v spomin krasna darila in cvetlice. Po končanem slovesu so nabrali stariši v korist šentjakobske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda svoto nad K 50. Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolniSniti Rdečega križa ie 16. t. m. umri strelec Vil. prostovoljnega strelskega bataljona, Rudolfi Ciach. Pogreb se bo vršil .danes, 18. t. m., ob 4 popoldne iz imenovane bolnišnice na vojaško pokopališče. Dobrodelni koncert v občinskem gledališču. Prireditelji komite naznanja * za sedaj? da bo na koncertu, ki se bo vršil 23. t. m. v občinskem gledaliSču, pevec dunajske dvorne opere, g. Maikl, pel v italijanskem jeziku »Otooondo« ln nekaj drugih točk. Občinstvu se nadalje naznanja, da se bodo od danes naprej lože in sedeži prodajali tudi pri gledališki blagajni m sicer dopoldne in popoldne. V c. Ia kr. zasedene« ozemUu Srbije sta se z dnem 15. aprila t. L otvorila zasebnemu poštnemu prometu c. in kr. etapna poštna urada II. razreda Osipaonica in Kolari. Na ta urad se smejo pošiljati: dopisnice, pisma, tiskovine (časopisi), blagovni vzorci in zavitki brez navedbe vrednosti do 5 kg. Od tega urada: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci. Novi etapni poštni urad posluje glede gornjih za dovoljene označenih pošiljk kot vojnopoštni urad za prideljene čete, poveljstva, oblasti in zavode. Odškodnina za oddane kovine. Anagra-frčni urad v ulici Sanita št 25 III., vrata 58, bo danes popoldne od 3 do 5 izplače- val odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila do št. 5155. Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izrefclo zaplembo imetja naslednjih oseb: Angel Furlan, rojet leta 1876. v Pie-risu pri Tržiču, kmetovalec, zadnji čas črnovojmški desetnik v 76. pešpolku; Maks Laagbank, uradnik v Trstu, zadnji čas črnovojniški praporščak 97. pešpolka; Ferdinand Paronitl, 36 let star, prekajeva-lec v Tržiču. Za prvega obstoji utemeljen sum, da je zakrivil zločin ubega k sovražniku, drugi ie osumljen zločina proti voini moči države, tretji pa zločina veleizdaje in zločina proti vojni moči države. Za svobodo časopisja! Pred par dnevi smo omenili, kako bivši urednik zagrebških uradnih »Narodnih Nov in«, Janko Jbler, ki je s slepo pokorščino služil vsakemu zistemu in to nič manje tedaj, ko je ta davil neodvisno časopisje, piše sedaj, ko je vpokojen, članke za — svobodo časopisja! Proti Jblerju je nastopil urednik »Hrvatske Rieči«, V. Wilder. V naše večje začudenje je splitsko »Naše Jedinstva« nastopilo proti — Wilderju!! In s ka'ko argumentacijo! Jbler da je bil pa'č urednik »Narodnih Novin« in nasprotnik tiskovne svobode, ali se»uaj da je svoboden. Wilder da Je pa pripadnik stranke, ki tvori sedaj večino sabora, ki pa nič ne stori v obrambo svobode časopisov. Čuden argument res! Pustimo na strani vprašanje, ali je sedaj primeren čas, oziroma: ali bi mogla biti ravno ob sedanjih okolnostih uspešna kaka akcija za tozadevno reformo;« na vsak način pa je čudno, ako se koga, ki je bil večen nasprotnik dobrega, oprarvičuje z naglašanjem, da kdo tfrugi sedaj nič ne stori za to dobro! — Po mnenju »Našega Jedinstva« ni dopustna nikaka razprava o svobodi časopisja, ker ta da je »dogma« vseh svobod«, a o dogmah da se ne razpravlja, ker samo ob sebi da se razume načelno pravilo, da nobena stvar, tako tu-»di ne svoboda, ne sme biti izven zakona. Krasen nauk to za — teorijo! Ali za prakso bi bil poguben. Mari ni n. pr. v avstrijskih temeljnih zakonih fundirana tudi enakopravnost narodov? Po mnenju »Našega Jedinstva« pa bi ne bilo dopustno razpravljanje o enakopravnosti, ker ta je zago^ tovljena v za>konih In ne sme biti izven zafkona!! Ne sme — lepo je rečeno to. Pa — če je vendar le!! Ce ta princip postavljajo v prak«si izven zakona cek> činitelji, ki naj bi bili prvi poklicani čuvarji za'kona in torej tudi enakopravnosti narodov!! Kaj bi bilo iz avstrijskih narodov, ako bi ne protestirali proti kršenju principa enakopravnosti, ako bi ne razpravljali o stvari, ki — po mnenju »Našega Jedinstva« — ne sme biti izven zakona in zato da tudi ne more biti predmetom razpravljanj in polemik?! Gorje avstrijskim narodom potem, ker puščali bi, naj ise le suši veja, na kateri hočejo sedeti. Ni nam namen, da bi se tu zavzemali ^a kakega Wil-derja, ali opravičevali kake zamude večine v hrvatskem saboru. Povzdigamo le svoj glas proti nevarnim naukom, proti sicer lepemu teoretiziranju, ki je pa — žal, da je tako! — vsakdanja praksa ubija. AH imam kako pravico ali dobroto zajamčeno v zakonu, alt je nimam: čim se mi odreka, moram govoriti o tem in delati proti temu! Kajti — ponavljamo — ne koristjo vse največje svobode in pravice v teorijh, če se ne izvajajo praktično, če so le zapisane na papirju, a se dejanski ne dajejo. Grau, theureT Freund, ist alle Theorie. — Und griin des Lebens goldner Baum! Tako nas uči velikan Goethe v svojem »Faustu«. Prosimo slovenskih, hrvatskih In čeških knjig za naše ranjene in bolne Junake ter za one v okopih. Pošljeio naj se v Narodni doni. Vsaka krona pomaga unKitf sovražnikov up! Vsaka krona je stavbni kamen za mir. Vsaka krona pospeii povratek našiti Junakov z bojiica! Vsled lega naj stori vsakdo svojo dolžnost In naj podpiie vojno posolilo! v Likerji. Velike in male partije prodam takoj po ugodnih cenah. Dvojen kumin buteljke po Vi Maraškin „ „ 1ll Menta 9 9 1fk Crema maršala „ „ lfl Grenčica „Istria" „ „ Vi Fernet * „ 7t Vlahov (tip) „ „ »/i SUvovec v sodih Žganje „ „ Malinovec „ , kakor tudi šampanjec „Comte de Valofe", sladki refošk, dezertna in namizna vina v buteljkah po 7/io- NB. Za kakšnosibodi naroČilo prosi se denar poslati v naprej. J. PARČINA, Trst. Skladišče Via Gelsi 10 od 11—12 in od 4—5. Naši sovražniki hočejo uničiti Avstrijo. Hočeš k temu pripomagati? Ne, ne, nc! Podpiši vojno posojilo. :: MALI OGLASI:: M nliuj« f« 4 flot. kulm tlakaM k«wda m rai«-aai« •nkr«! t«i — Mdualh : prištetima ammšm U itetmk. , 00 □□ JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmio 5 (Lastno poslopje) Kapital In rozerva K 8,890.000.— FILIJALKE: Dunaj Tegcthofstrassc 7—9, Dubiovnlk, Kotor, Ljubljana, Mctkovfč, Opatija Split, Šibenik, Zaća% VLOGE NA KNJIŽICE 11 °l. - od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentni davek plačajo banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroraCunu po dogovora - Akredetlvi, čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. KUPUJE IN PRODAJA : vrednostne papiije, rente, obligacije, zastavna pisma, prijontete, delnice, srečke itd — VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago loieče v javnih skladiSCih, SAFE DEPOSITS PROMESE.--Prodaja srečk razredne lote rije. Zavarovanje vsakovrstnih papiriev proti lrarzni izgubi, revizija žrebanja srečk i. t- d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Eorma naročila. — Inka^o. MENJALNICA.---ESKOMT menic. Telefoni; 1463, 17H3 in 2676 Uradno uro: od 9 d) 1 popoldne* Brzojavi: JADRANSKA. Uče se več m—mri-i it i—r ni—fti—rr—epa proti dobremu plačilu. — Ve: se Izve pri tvfdki J. Tavfer, Trst, ul. S« Zaccaria štev. 3. Ibtfn« I Kupuje se cunje po 80 stot, vrvi do rUZUl I 1 K. Corenek, ul. Istria 18. 1138 Ptev. 10. ▲iiton Jerkii poainjezopet v »vojem ate^a ▼ Tsst«, Via deUe Porte 407 Hm ▼take Trste lrapuje Jakob Margon. Via Solitario SI (pri mestni bolni&nici). 1061 Odda se I. sad, desno. meblirana soba, na razpolago j e tudi Irakinja. Via Commerciale it«v. 14, »hflMMflnfri v ttlio Salice, (PiaZ/.a Barriera) rarvuiniu M barvajo.moška in Zcn»ke ableke tar v>aiovr»tca blago. Čistijo §e obleke in zavese. — Fellizsaro. 1139 16 il Trst - Olo Stadion 10 - Trst Odprt od 8% zvečer naprej Ceno:!. vrsten 2. iLorste KI. Morskega jpomofnlRo r^n? Cecilia Hittmever l5. 1130 Kuppjem dnevno v vsakovrstni množini aor lapa vrtnica SB i tfolalm ptditni V. P—»tU ul. S. Hlcol6 i*, as ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermćk v Trstu, ul. Poste vecchlo 12, vogal ulice delle Poste. izdiranje zobov brez :-: bolečine. s-s Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE „Tržaška posojilnica in hranilnica c I POSOJILA DAJE I ta vknjižbo 5 % •/. ~ » I oa menice po •*/, I aa zastave ta amortftacifo ta tfalJS* dobo po dogovora ^ isnoNPTuie TeeovsKi mwa HRANILNE VLOGEI ■te tadi ni a4 ia jih obrastala pa ■Bii^H e na tek. račun po dogovoru. ----- m lihhi m ras krra*. — oddaja NE PUftCE.) f C raglalrovana zadruga a cmajenlm poroltvom TPST . Piazza deli a Caserma it. 9a I. nad. - TRST (v lastni hlll) vhod po stavnih atopnjlcah. Poitno hrsDilaiftni rafiaa 16.004. TELEFON St. 052 lioo varnoeftno ealico (safe depout.) z« shrambo vrednostnih listin, doka men to t in raznih dragih vrednot, popolnoma vamo preti ulosra ia pnlara, urejeno po aajnoT.jlem oafioa ter i. oddaja strankam ▼ najem pO najnlljlh coni h. STANJK VLOO NAD 10 MILIJONOV KROM. Ms m: ti! to 121* M J k J m ivtabjt is* Mih* rt intiil irai ■!!■ WIIF f IM Ml