Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za'/«leta 80 din, za ‘/. leta 45 din, TRGOVSKI UST mesečno 15 din. Tedenska „ Plača in toži se v Ljubjani. Časopis za trgovino. industrijof obrt in denarništvo Številka 7 8 Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61» Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953, Izhaša vsa^ p°nedeljfk- _ * ^ sredo in petek Ljubljana, sreda 20. julija 1938 Cena posamezni 4>CA številki din 1 Kas ie z danimi obljubami 1 Sredi februarja 1938 je posebna delegacija beograjskega trgovstva razložila predsedniku vlade zahteve trgovstva. Te zahteve so bile kasneje tudi pismeno formulirane in so znane pod imenom 12 točk, katerih uresničenje zahteva jugoslovansko trgovstvo. Kasneje so zastopniki trgovstva znova razložili vse te zahteve na posebni konferenci z nekaterimi g. ministri in kakor je izjavil na ljubljanskem kongresu g. Savič, je bilo trgovstvu tudi obljubljeno, da se bodo te zahteve v glavnem izpolnile, razen zahteve po prepovedi veleblagovnic. Tudi na kongresu v Ljubljani je dobilo trgovstvo oficialno zagotovilo, da se bodo njegove zahteve upoštevale in nekatere v najkrajšem času izpolnile. Tako je bilo čisto konkretno obljubljeno, da izide v treh tednih nova uredba o krošnjarstvu, s katero bo krošnjar stvo odpravljeno. Medtem je bil tudi občni zbor Zveze trgovskih združenj in občni zbor ni mogel storiti nič drugega, kakor da je znova ponovil vse zahteve kongresa v Ljubljani, ker žal ni mogel s hvaležnostjo ugotoviti, da bi se bila medtem izpolnila le ena preje omenjenih 12 točk. Razumemo, da sedaj v počitnicah ni najbolj primeren čas spominjati na vse te zahteve in tudi ze dane obljube. Toda dostaviti moramo, da se te zahteve tudi takrat niso izpolnile, ko so bile izrečene v bolj primernem času. Na drugi strani pa je tudi sedaj v počitnicah , treba prav energično opomniti na te zahteve in obljube, ker bo kmalu določen delovni program za jesen. Trgovstvo naglasa, da v tem programu zahteve trgovstva ne smejo manjkati in da se mora že sedaj začeti pripravljati njih izvedba. Trgovstvo mora na svojih zahte vah tem bolj odločno vztrajati, ker so skoraj vse njegove zahteve takšne, da niso le v korist trgovstvu, temveč tudi celoti, predvsem pa državni blagajni. Samo poglejmo po vrsti vseh teh 12 točk, kakor jih je postavilo trgovstvo: 1. Zadružne trgovine naj se glede javnih davščin izenačijo s trgovinskimi obrati! Ali je morda za državno blagajno slabo, če bodo podjetja z milijonskim obratom plačevala davek kakor vsa druga? 2. Gospodarska delavnost naj se rezervira za domače sinove in ustanovi naj se gospodarski svet, la bo kontroliral delovanje tujega kapitala! Ali je ta zahteva mar pretirana? Ali ni zahteva prav vsega prebivalstva, da ne smejo imeti tuja velepodjetja večjih pravic ko domača nacionalna? Kdo pa je tisti, ki se upa javno braniti interese tujega velekapitala na škodo domačih podjetij! 3- Veleblagovnice, ki so izključ-n° last tujega kapitala, naj se prepovedo. Ali je ta zahteva neupravičena? Ali je v našem interesu, da Piocvita tuje velekapitalistično Podjetje, naša domača podjetja pa aradi tega propadajo? loč ^s*anovi naj sc odbor za dolnje cen karteliranemu bla-Kartelni spori pa se naj raz-P f'a vi j ajo javno, ne tajno! V odbo-za kontrolo kartelov pa naj bodo tudi zastopniki posameznih trgovinskih strok! Ali so morda te Zahteve neupravičene? Ali se ne krijejo te zahteve z interesi vseh potrošnikov Jugoslavije? Zakaj se potem niti ta zahteva ne izvede? Kje je vzrok, kje je razlog, da ostaja celo ta zahteva neuslišana? 5. Krošnjarjcnje se mora prepovedati! Da je ta zahteva upravičena, je bilo trgovstvu oficialno priznano. Ce pa je zahteva upravičena, zakaj se potem tudi ne izvede? Kar je prav, je prav in to se mora uresničiti, če hočemo priti naprej! 6. Revidirati se mora carinska tarifa po strokovnjakih. Ne zato, da bi se dohodki carine zmanjšali, temveč da bi bili pravilno razde- ljeni, da ne bi nekatere preveč obremenjevali, drugim pa dajali prevelike dobičke. Carina ne sme ovirati trgovine, to je ves smisel zahteve, kajti samo od napredka trgovine more država tudi povečati svoje dohodke. Ali ni tudi ta zahteva upravičena? In tako je tudi z vsemi drugimi šestimi točkami. Vse so v interesu celote, vse imajo le en namen, da se dvignejo razvojne možnosti narodnega gospodarstva in vse so tudi v korist državni blagajni. A kljub temu se izvedba teh zahtev le obljublja, zahteve same pa ostajajo neizpolnjene! Kje je tisti temni vzrok, ki preprečuje izvedbo teh zahtev? Kdo ima interes na tem, da se ne upoštevajo zahteve stanu, ki je po svoji davčni obremenitvi eden najboljših podpornikov državne blagajne! Ne more trgovstvo zaradi teh temnih sil odstopiti od svojih zahtev, a tudi ne sme, ker bi se s tem pregrešilo proti interesom našega narodnega gospodarstva. Zato ponovno kličemo v spomin odločujočim teh 12 točk in izjavljamo, da jih bomo ponavljali tako dolgo, dokler ne bodo uresničene! Ne gre drugače! Davčna odmera Zakaj propada davčna morala? Na ljubljanskem kongresu trgovstva Jugoslavije je bila sprejeta tudi zahteva, naj bi se določevala davčna osnova za pridobnino vsaka tri leta. Na ta način bi si davčna uprava prihranila mnogo dela, davkoplačevalcem pa se ne bi bilo treba vsako leto vznemirjati, kako visoko bo ocenjen njih čisti dobiček. Tako bi se ustreglo davkoplačevalcem in davčni upravi, državna blagajna pa tudi ne bi imela nobene škode. Saj je vendar znano, da je čisti dobiček večine naših trgovskih podjetij skozi leta enako nizek, le da je v zadnjih letih začel še padati. Zakaj je začel padati, je bilo zlasti v našem listu že tolikokrat pojasnjeno, da nam res ni treba vsega tega ponavljati. Če pa ije čisti dobiček podjetij skozi leta primeroma enak, potem tudi ni razloga, da se ne bi ustreglo želji davkoplačevalcev in se odmerjala davčna osnova le vsaka tri leta. To tem laže, ker tudi pri uvedbi triletne odmere še ni rečeno, da se sploh ne bi smela davčna osnova določiti za nekatera podjetja tudi vsako leto, če bi davkoplačevalec sam želel, ker se je njegov dohodek znižal ali če bi smatrala davčna uprava to za nekatera podjetja za potrebno. Vsa sprememba bi bila prav za prav le v tem, da se ne bi določevala davčna osnova za podjetja, za katera itak ni dvoma, da se njih dohodek ni dosti spremenil. Čeprav ta podjetja denarno zaradi te spremembe ne bi bila nič na boljšem, pa bi si prihranila nekaj davčnih prijav in nekaj nepotrebnega dela, kar (je tudi nekaj vredno. Poleg tega pa bi bila vsa večja in manjša podjetja vama pred raznimi presenečenji, ko morajo nakrat plačevati za nazaj večiji davek, kakor so pa računala. Z uvedbo triletne davčne napovedi pa bi se doseglo, da bi davkoplačevalec vedel že za dve leti naprej, kakšen davek bo moral plačati. S tem bi se olajšala njegova kalkulacija in vse njegovo poslovanje, kar bi vignilo njegovo konkurenčno sposobnost in njegovo gospodarsko moč. Vse plačevanje davkov bi postalo bolij stabilno. Dobički, ki jih dosegajo davkoplačevalci v enem letu, bi se kompenzirali z izgubami v drugih letih in obratno. Danes pa mora davkoplačevalec, ker nima možnosti takšnega kompenziranja, računati z večjim odstotkom dobička, kar navsezadnje ni v korist niti davčni upravi. Tehtni razlogi govore torej za to, da se ustreže želji davkoplačevalcev, nobenega resnega pomisleka pa ni, da se ta sprememba ne bi izvedla. Zakaj se torej ne bi tudi storila? Ali ni tudi davčni upravi v korist, če vidi davkoplačevalec, da se njegove utemeljene prošnje upoštevajo? Zadnjič se je poudarjalo v neki obrambi sedanje fiskalne politike, da je pravična razdelitev davkov težko izvedljiva tudi zaradi pomanjkanja davčne morale pri davkoplačevalcih. Je morda res, da je davčna morala v zadnjih letih precej padla. Toda, kdo je tega kriv? Ali ne že sam naš davčni zakon, ki določa tako visoko stopnjo obdačenja, da je uničen davkoplačevalec, če bi moral v celoti plačati davek po tej stopnji. Saj se je že takrat od davčne uprave, ko je bil sprejet ta zakon, javno priznalo, da je ta stopnja1 najmanj še enkrat previsoka. Danes pa je najmanj trikrat previsoka! In ta pretirano visoka stopnja ije eden glavnih razlogov, da se ne more razviti davčna morala. Vprašati pa je tudi treba, kaj je davčna uprava sama storila za dvig davčne morale. Ali so morda vsakoletne davčne odmere takšne, da bi vzdržale vsako kritiko? Ali ni notorično, da je že običaj, da morajo davčni odbori najmanj za 20% znižati ocene davčnih uprav? Ali ni nadalje znano, da so večinoma vse pritožbe davkoplačeval cev proti previsokim davčnim odmeram od upravnih sodišč ugodno rešene? Ali ni v tem zadosten dokaz, da bi morale biti davčne odmere bolj pravilne? Davčna morala pa se tudi ne pospešuje s tem, če davčna uprava ne upošteva razsodb državnega sveta, kakor se je to že ponovno pripetilo. Razsodbe drž, sveta bi morala davčna uprava spoštovati in se po njih ravnati, ne pa računati s tem, da se vsak davkoplačevalec vendar ne bo pritožil. Tudi v tem je eden utemeljenih razlogov, če davčna morala pada. Odnos med davčno upravo in davkoplačevalcem je treba zboljšati, kar pa je odvisno v prvi vrsti od davčne uprave. Zato pa naj davčna uprava upošteva želje davkoplačevalcev, najmanj pa one, ki ijih more izpolniti brez škode za fiskus. In želja po triletni odmeri pridobnino je takšna želja! Omejevanje pridobivanja nepremičnin v Sloveniji Pravosodni minister je izdal v sporazumu s kmetijskim in notranjim ministrom ter ministrom za vojsko in mornarico uredbo o iz-premembah in dopolnitvah uredbe z zakonsko močjo o omejevanju odtujevanja nepremičnin na območju apelacijskega sodišča v Ljubljani z dne 4. septembra 1936» Nova uredba se glasi: »§ 1. — Čl. 1. odst. 1. uredbe se spremeni in se glasi: (‘) Na ozemlju vseh okrajnih sodišč z območja okrožnih sodišč v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani in Novem mestu se dovoljuje prenos lastništva nepremičnin na podlagi pravnih poslov med živimi samo po odobritvi komisije za potrjevanje prenosov nepremičnin, predvidene v čl. 7. Isto velja tudi za primer, če se da nepremičnina v zakup za dalj ko pet let. § 2. — V čl. 10. odst. 1. uredbe se doda med drugim in tretjim: stavkom nov stavek, ki se glasi: »V primeru dvoma, če je prenos nepremičnine nasproten interesom državne obrambe, mora zahtevati komisija mnenje komandanta divizijske oblasti, na katere ozemlju se nahaja nepremičnina.« § 3. — Ta uredba je stopila v veljavo dne 13. julija 1938.« Ustanovitev iugoslov.- britanske trg v Zagreb V petek dne 15. julija ije bila v Zagrebu seja pripravljalnega odbora za ustanovitev jugoslovansko-britanske trgovinske zbornice. Člani pripravljalnega odbora so med drugimi: dr. Krasnik, predsednik trg. ind. zbornice v Zagrebu, doktor Julij Mogan, predsednik zborničnega odseka za denarstvo, doktor Kostrenčič, gen. ravn. Jugosla-venske banke, dr. Pliverič, gen. ravn. Praštedione, Pavle Ostovič, zastopnik britanskih industrialcev, G. Whiteker, poslevodeči ravnatelj Shell, d. d., Bradshovv, ravnatelj d. d. Canadian Pacific, Rovvcll, zastopnik tvrdke Associated British Manufacturer v Londonu, Harold Jarrow, podpredsednik Jadranskega brodogradilišta. Predložena pravila nove zbornice so bila na seji sprejeta ter se bodo sedaj predložila trgovinskemu ministrstvu v potrditev. Nobenega dVoma ni, da bo nova zbornica največjega pomena za poglobitev trgovinskih in gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Veliko Britanijo ter je zato treba ustanovitev te zbornice samo pozdraviti. Ne moremo pa pozdraviti, da ni v pripravljalnem odboru niti enega Slovenca. Nismo sicer informirani, zakaj ni nobenega Slovenca in bi zato bili prav veseli, če bi dobili kakšno zadovoljivo pojasni- lo. Pripomniti pa moramo takoj, da ima tudi Slovenija velik interes na tem, da se čimbolj razvijejo trgovinski odnošaji med našo državo in Veliko Britanijo. Pričakujemo zato, da bodo naši odgovorni gospodarski ljudje še pravočasno poskrbeli, da bo tudi Slovenija zastopana v novi zbornici in da bomo tudi mi imeli direktne zveze z Anglijo ter da ne bomo odvisni le od dobre volje Zagreba. To je zlasti važno sedaj, ko se Anglija pripravlja, da v večji meri ko dosedaj vpliva na razvoj gospodarstva v podonavskih in balkanskih državah. Ni vseeno, če bomo td čisto potisnjeni ob stran in zato upamo, da se bodo naši odgovorni gospodarski ljudje zanimali za vso zadevo in poskrbeli, da bodo tudi naši ljudje sodelovali pri gospodarskem zbliža-nju Anglije in Jugoslavije. Kontrola nad vsemi dobrodelnimi zavarovalnimi ustanovami V trgovinskem ministrstvu se izdeluje načrt pravilnika o nadzorstvu nad vsemi dobrodelnimi zavarovalnimi združenji (pogrebnimi, podpornimi, pokojninskimi!, osmrtninskimi, bolezenskimi itd.) v vsej državi. Takšnih organizaciji je v naši državi okoli 600. Vloge’ članov v teh organizacijah presegajo baje eno milijardo dinarjev. Dosedaj ni bilo nad temi organizacijami nobenega nadzorstva, kakor se oficialno pravi. Zato so se dostikrat dogajale zlorabe v teh ustanovah. Novi pravilnik naj to prepreči, kakor se utemeljuje namen pravilnika. Novi pravilnik bo objavljen že v začetku prihodnjega meseca. Bojimo se, da to nadzorstvo razvoju dobrodelnih zavarovalnih organizacij ne bo ravno v korist. Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani Rejci malih živali, iz vseh krajev Slovenije, združeni v Zvezi društev rejcev malih živali s sedežem v Ljubljani in rejci iz ostalih banovin, prirede v času jesenskega velesejma od 1. do 12. septembra 1938 pod naj višjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II-svojo I. zvezno banovinsko razstavo vseh vrst malih živali in produktov iz te reje. Prireditve1 v tem. obsegu Ljubljana še ni videla. Vsa prireditev bo obsegala do mala polovico velesejma in bo prikazala nazorno sliko požrtvovalnega dela za povzdigo našega malega gospodarstva. V nedeljo dne 4. septembra bo v Ljubljani tudi I. kongres rejcev malih živali, kjer se zbero skupaj rejci iz vseh krajev države in celo iz inozemstva. Na programu so razna predavanja, tečaji, ekskurzije. Vse priprave za prireditev od strani rejcev malih živali kažejo, da bo naše občinstvo na jesenskem ljubljanskem velesejmu deležno zopet novih senzacij, Samo f Franc Seršen Načrti za eeste že \T 4/vn/vlr l A iKll IVaI/AHO Tl \7 T .UltA« I V torek je 'bil pokopan v Ljutomeru Fran Seršen, predsednik nadzorstva ljutomerskega združenja trgovcev ter eden prvih gospodarskih ljudi v Ljutomeru. Pokojnik je bil rojen leta 1897. kot sin uglednega trgovca, mati pa je bila iz znane Kavčičeve rodbine v Sv. Juriju ob juž. železnici. Po dovršitvi meščanske šole v Radgoni in Pliberku se je pokojni Fran Seršen posvetil trgovini. Dobro strokovno podkovan se je z veseljem lotil trgovine. Med vojno je umrl oče, starejši brat je bil v vojni, tako je moral Fran prevzeti trgovino in gostilno. Čeprav mlad pa je bil dorasel svoji nalogi in trgovina je naglo napredovala. Sezidal je tudi nov hotel, ki je v kratkem postal priljubljeno shajališče. A tudi vse drugo gospodarstvo je vodil vzorno in si postavil svoje letno bivališče v Nunski grapi. Tu je gostoljubno sprejemal svoje znance in prijatelje. Pokojnik ni bil le izvrsten gospodar in odličen trgovec, temveč tudi zaveden član trgovskega stanu, ki se je z vso vnemo boril za napredek svojega stanu. Bil je tudi predsednik nadzornega odbora združenja v Ljutomeru. A tudi pri drugih narodnih organizacijah je deloval z vso marljivostjo ter bil eden glavnih narodnih delavcev v Ljutomeru. Zato je tudi užival splošno spoštovanje, kar je zlasti pokazal njegov pogreb. V rlemu gospodarskemu možu bodi ohranjen časten spomin! Žalujočim pa naše iskreno sožalje! 26 novih delniških družb je bilo ustanovljenih letos V letošnjem prvem polletju je bilo ustanovljenih v vsej državi 26 novih delniških družb s skupno glavnico 65,2 milijona din. Lansko leto je bilo ustanovljenih 25 družb z glavnico 24,4 milijona din. Na posamezne stroke odpada družb: število deln. glavn. rudarstvo lesna ind. kemična strojna tekstilna konfekcijska kmetijska živilska gradbena električna centrala špediterska podjetja trgovinska razne v mili j. din 8,0 14.0 2,0 1,2 10,5 ' 1,0 1,0 10.0 2,0 2,0 7.0 1,5 5.0 Pet družb pa je bilo dejansko le spremenjenih iz zasebnih tvrdk. Aport teh družb je znašal 7,8 milijona din. Nemčija zahteva, da more še nadalje nuditi blago na licitacijah v markah Kakor smo že sporočili, je Narodna banka prepovedala, da nudijo nemške tvrdke na javnih licitacijah blago v nemških markah, ker so s tem naši domači ponudniki prikrajšani zaradi nizkega tečaja marke. Ta prepoved je zainteresirane nemške tvrdke precej vznemirila in zato so se obrnile na nemško vlado, da ta v Beogradu intervenira, da se ta prepoved razveljavi. Kakšen bo rezultat nemške intervencije, še ne moremo reči. loBkom^porai^ Odpravljeni so konkurzi o premoženjih: Pavla Bohinca v Tržiču, ker je bila razdeljena vsa masa, »Planinskega doma« v Tržiču, ker ni pokritja za stroške postopanja in Poročali smo že, da je nekdo v »Jug. Kurirju« izlegel vest, da je hotelo ministrstvo za javna dela dati iz kredita 125 milijonov din celih 40 milijonov din za ceste, da pa ne more dati tega denarja, ker da načrti za ceste v Ljubljani še niso gotovi. Namen te vesti je bil prozoren: Krivda za prenizke dotacije Sloveniji naj bi padla na Slovenijo samo. Češ: saj ministrstvo je pripravljeno dati, pa kaj, ko so Slovenci tako nemarni, da ne pripravijo načrtov. In če bi ta intriga obveljala, potem bi bil tudi za bodoče vedno pri roki izgovor, če bi dobila Slovenija premalo, ker da pač ni pravočasno pripravila načrtov. Ta intriga pa je sedaj kardinalno razkrita in banska uprava je objavila kominike, v katerem čita-mo med drugim: »Informacije ,Jug. Kurirja' so netočne. Ministrstvu za gradbe so predloženi v odobritev oz. že odobreni sledeči detajlni projekti: Za modernizacijo državne ceste št. 2 Jeperca—Labor e, za rekonstrukcijo mostu čez Savo v Kranju, za modernizacijo državne ceste št. 2 skozi mesto Kranj in od Kranja do odcepa ljubclskc državne ceste ter za tlakovanje državne ceste št. 50 Maribor—Pesnica, skupno z ekspropriacijo zemljišč na državni cesti št. 2 Ljubljana—Kranj za proračunski znesek 39,112.310 din. Poleg teh projektov so že odobreni generalni projekti za modernizacijo državne ceste št. 2 Novo mesto—Ljubljana in Naklo—Podvin, državne ceste št. 50 Ljubljana—Št. Vid pri Lukovici in Vransko—Celje—Višnja vas ter Spodnja Ložnica—Slov. Bistrica—Fram. Izdelan je tudi že detajlni projekt za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 Št. Vid pri Lukovici—Vransko. Dalje je v delu še detajlni načrt za novo državno cesto Ljubljana— Sušak, ki je v glavnem popolnoma pripravljen za predložitev ministrstvu v odobritev. Dovršitev načrtov so ovirale skoraj leto dni trajajoče obtežilne preizkušnje zemljišča na ljubljanskem barju, ki so zaključene, tako da bo načrt te ceste v najkrajšem času dogo-tovljen. Izdelan je tudi že detajlni projekt za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 Fram—Maribor. V delu so detajlni projekti za vse že odobrene generalne projekte. V odobritev je predložen generalni projekt za modernizacijo državne ceste št. 2 Brcgana—Novo mesto. Izdeluje se generalni projekt za modernizacijo državne ceste št. 50 št. Vid pri Lukovici—Vransko. Proračunska vsota za vsa ta dela se ceni na okrog 650,000.000 dinarjev. Za izvršitev dosedanjih načrtov je kraljevska banska uprava iz banovinskih sredstev od 1. aprila 1936 do danes potrošila okrog 900.000 din, ker ji iz državnih proračunov v te svrhe doslej niso bili dodeljeni nobeni krediti in tudi še ni ustanovljena obljubljena terenska tehnična sekcija za trasiranje državnih cest v dravski banovini. Za dovršitev načrtov, ki so bili spredaj našteti, bi bil potreben še znesek okrog 800.000 dinarjev, iz česar izhaja, da se je iz banovinskih sredstev opravilo že več kot polovico dela in bi sek cija za trasiranje prevzela bogato dediščino. Poleg teh projektov se izvršujejo številni projekti za gradnjo in modernizacijo banovinskih cest. Iz teh podatkov naj javnost posname, da je kraljevska banska uprava iz banovinskih sredstev pripravila že ogromno gradiva za modernizacijo vseh najvažnejših cest v dravski banovini. Pri tem stanju torej ni važno, da se licitacija razpiše, temveč da se dodeli kredit, kajti dovršitev projektov v enem ali drugem primeru je vprašanje samo kratkega časa. Vsekakor kraljev- ska banska uprava ne bo v zadregi, če se ji takoj dodeli vsaj 40 milijonov din, to je znesek, o katerem »Jugoslovenski kurir« poroča, da je za dravsko banovino pripravljen, ker so najaktualnejši detajlni projekti gotovi ter odobreni, oziroma so predloženi ministrstvu v odobritev. Vedeli bi le radi, kdo je oče im-pertinentne vesti, ki je zagledala dan v »Jug. Kurirju«. Potrebna bi bila stroga preiskava in krivca prav odločno poklicati na odgovornost. Letni zakliuiek na enoletnem teiaiu „Hermes" v Mariboru Poslednjikrat so se zbrali na Vidov dan gojenci in gojenke Enoletnega trg. tečaja Slov. trg. društva v Mariboru »Hermes«, da se poslove od svojih profesorjev kakor tudi od članov Slov. trg. dru-tva in da si stisnejo v slovo roke, preden odidejo v težko pričakovane službe. V prisotnosti odbora Slov. trg. društva s predsednikom Vilkom Weixlom ter vsega profesorskega zbora z ravnateljem Modicem na čelu je otvoril svečanost prof. Lojze Struna. Po običajnih pozdravih je razložil učencem pomen Vidovega dneva za ves jugoslovanski narod, posebno pa še za nas Slovence. Ne obupati nad svojo usodo, ampak delati, učiti in izpopolnjevati se, naj bo geslo slehernega, ki zapušča danes šolske klopi. Le znanje in odločnost pri delu bosta pomagala vsakomur na njegovi bodoči življenjski poti. V imenu Slov. trg. društva, pod čigar okriljem je enoletni trg. tečaj »Hermes«, je spregovoril predsednik Vilko Weixl ter želel absolventom in absolventkam obilo sreče in uspeha v bodočih poklicih. Poslovilne in zahvalne besede je izrekla za absolvente in absolven-tinje gdč. Leopoldina Bizjak, zagotavljajoč hvaležnost vseh gojencev tako Slov. trg. društvu kakor tudi prof. zboru za njih trud in delo. Z razdelitvijo daril zmagovalcem v strojepisnih in stenografskih tekmah ter odličnjakom pri končnem izpitu kot spomin na končano šolanje v »Hermesu« in nagrado za marljivo udejstvovanje v šolskem letu je bila slovesnost zaključena. Darila so poklonili člani Slov. trg. društva: gg. Zdravko Andcrlc, Mirko Feldin, M. Goleč, Karol Jančič, Jakob Lah, Franjo Majer, Branko Mejovšek, Miloš Oset, Anton Paš, Pinter & Lenard, Janko Preac, ter Vilko Weixl. Za darove vsem prisrčna hvala! Končni ustni izpiti na »Hermesu« so trajali od 23. do 25. junija pod predsedstvom ravnatelja g. Petra Modica in v prisotnosti članov Slov. trg. društva. Izpit so po-ložili: Andlovič Vida (odlika), Ban Ivanka (odlika), Bernhard Drago, Bizjak Leopoldina, Brenčič Danica, Breznik Ivanka, Brodar Angela, Deželak Milena, Eigner Danica, Fajt Vera, Grmek Vera, Jamnikar Marija, Janžekovič Zvonimir, Kar-ničnik Slavica (odlika), Kos Alojzij, Kreft Hinko, Krošelj Zlata, Kukec Marjeta, Logar Janko, Lju-bej Angela, Lukša Irena, Makotter Helga, Erna (odlika), Mejovšek Eleonora, Mihorko Vida, Mirnik Francka, Pukl Srečko, Razlag Hilda, Rečnik Roza, Roglowitz Erik (odlika), Sever Irma, Skrbiš Ana (odlika), Vidmar Vladislava in Žerjav Marija. Vsakoletne tekme iz stenografije in strojepisja pa so bile oprav-jene že pred ustnim izpitom. Ene in druge so pokazale prav lepe uspehe tekmovalcev. Slov. trg. društvu, čigar last je enoletni trg. tečaj »Hermes«, moremo na hvalevredni pobudi le čestitati in želeti, da bi bil ta tečaj v resnici vedno strokovni zavod, ki bi izpolnjeval vrzel med izobrazbo na popolni srednji trgovinski šoli in med dokončanim študijem na nižji srednji ali meščanski šoli, onim, ki si iz gmotnih ozirov ne morejo privoščiti daljšega strokovnega študija. Ta tečaj je tudi velikega pomena za strokovno in nacionalno vzgojo mladine na naši severni državni meji. Pomemben je tudi za sinove in hčerke naših podeželskih trgovcev, ki potrebujejo za svoje poslovanje kratko, a vendar dobro trgovsko naobrazbo. Prospekte pošilja ravnateljstvo na zahtevo brezplačno in daje tudi vsa potrebna pojasnila. Vpisovanje je dnevno na Zrinskega trgu štev. 1/1. Občni zbori Jugoslovenske tvornice za im Bogdana Ziliča, trgovca v Ljubljani, ker se je po delni razdelitvi konkurznega sklada sklenila prisilna poravnava. Odobrena je poravnava, ki jo je sklenil trgovec Goli Robert s svo-| jimi upniki. Plača 50% kvoto. Uvedeno je poravnalno postopa , nje o premoženju pekovskega moj-[stra Otmarja Križana pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Poravnalni sodnik dr. Ilaunik, poravnalni upravitelj notar Hanžič. Narok za sklepanje poravnave dne 124. avgusta ob 9. Rok za oglasitev do 18. avgusta. pregniranje lesa Guido Riitgers d. d. v Hočah pri Mariboru sklicujejo IV. občni zbor za petek 22. julija ob 12. uri v svojih prostorih. Na sporedu so tudi volitve. Redni občni zbor Delniške trgovske in industrijske družbe Hartner v Murski Soboti bo 2. avgusta v prostorih Prekmurske banke ob 14. Na dnevnem 'redu so tudi volitve upravnega odbora in preglednikov. Delnice treba polo-; žiti z nezapadlimi kuponi šest dni pred občnim zborom pri družbini blagajni. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 20. julija objavlja: Uredbo o voditvi in vpogledova-nju zadružnega registra in o postopku glede prenosa vpisov iz se-[danjih registrov v nove registre — Avtentično tolmačenje 3. odstavka § 7. uredbe o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se iz-vrše v korist in ob stroških zasebnih strank in na njih zahtevo Spremembo § 22. občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih — Podaljšavo trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z Grčijo — Ratifikacije nekaterih konvencij — Odločbe občne seje državnega sveta z dne 31. maja in 1. junija — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. „ barva, plealra t» Ze v 24 urah rr«TJ: itd. Skrobl to »Tatlollka »raje«, orrat ilka In manieta. Pare. »nit, monga In Uka domača parilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-d. Selenbnrgera ni. I Telaton it 22-71 Politične vesti Potovanje angleške kraljevske dvojice v Pariz je poteklo natančno po programu. Kraljevska dvojica je odpotovala z Londona v torek ob 9. dop. v spremstvu zun. ministra Halifaxa in min. Hoarea. S posebnim vlakom je prispela dvojica v Doover ob 10., kjer je čakala na kraljevsko dvojico jahta »Enchentres«. Na njej se je odpeljala kraljevska dvojica v spremstvu angl. in fancoskih bojnih la- : dij v Boulogne sur Mer, kjer je pozdravil kr. dvojico minister Bon-net. Na sto tisoče ljudi je navdušeno pozdravljalo visoke goste. Vse mesto je bilo v zastavah in celo na vsakem čolnu sta bile angleška in francoska zastava. V vseh krajih Anglije in Francije, skozi katere je potovala kr. dvojica, je bilo vse v zastavah in je navdušeno pozdravljalo kraljevski par. Dokaz, da oba naroda iskreno pozdravljata novo prisrčno antanto med obema zapacLnima demokracijama. Višek sprejema je bil seveda v Parizu, kamor sta prišla angl. kralj ter kraljica ob 16.50. Sprejem je bil tako veličasten, vse mesto je tako umetniško lepo okrašeno, da je Pariz prekosil samega sebe. Po kratkem odmoru sta se kralj in kraljica odpeljala v Elizejsko palačo in obiskala predsednika republike Lebruna. Pri tej priliki je angl. kralj odlikoval predsednika republike, ta pa je odlikoval angleško kraljico z velikim križem častne legije. Zvečer je priredil predsednik Lebrun na čast kralj, dvojici velik banket, ki se ga je udeležilo 270 oseb. Angleški zun. minister Halifax bo razpravljal s franc. zun. ministrom Bonnetom predvsem o teh vprašanjih: špansko, češkoslovaško in srednje-evropsko. Nobenega dvoma ni, da bo o vseh teh vprašanjih doseženo popolno soglasje. Politični položaj na češkoslovaškem se je po mnenju političnih krogov sedaj tik pred pričetkom pogajanj za narodnostni statut znatno umiril. Razlog je predvsem v tem, ker hočejo velike zapadne demokracije na vsak način obvarovati mir in zato ne puste, da bi I češkoslovaški problem postal vzrok I vojne. Obisk angleške kraljevske dvojice v Parizu ima ravno ta namen, da najodločneje manifestira angleško-francosko enotnost v vseh vprašanjih zun. politike. Da se je položaj glede češkoslovaške umiril, dokazuje tudi članek »Frankfurter Zeitunge«, ki pravi med drugim: »Sedaj je zopet julij (ko 1. 1914.), toda franc, veleposlanik v Berlinu je odšel na dopust, angleški parlament se bo razpustil in povsod odhajajo ljudje na počitnice. Krize, ki jih preživljamo, so sicer resne, toda povsod v Evropi hočejo ohraniti mir.« V Parizu in v Londonu, kjer so natančno poučeni o vseh podrobnostih čsl. vprašanja, priznavajo, da praška vlada v dveh stvareh ne more popustiti. Ne more pristati na odpoved pogodbe z Rusijo in pa na teritorialno avtonomijo, ker bi bila s slednjo nevarno zmanjšana njena obrambna sposobnost. Hitler je poslal v London svojega posebnega odposlanca kapitana Wiedemanna, ker v. Ribbentrop ne uživa več njegovega popolnega zaupanja. Kap. Wiedemann naj bi opozoril londonsko vlado, da ne sklene vojaške zveze s Francijo in da se ne angažira preveč zaradi češkoslovaške, ker v tem primeru n6 bi moglo priti do anglosko-nem-škega sporazuma, za katerega da je Hitler iskreno. Madžarski ministrski predsednik I Imredv in zun. minister Kanya sta prišla v Rim, kjer sta ju pričakovala Mussolini in grof Ciano. Sprejem je bil zelo slovesen. Takoj dopoldne so se začeli politični razgovori v palači Chiggi med madžarskima državnikoma ter grofom Članom. Popoldne so se posvetovanja nadaljevala ter se je teh udeležil tudi Mussolini. Italijanski tisk piše, da imajo posvetovanja predvsem političen pomen, vendar pa se bodo obravnavala tudi gospodarska vprašanja Vsi listi naglašajo staro itaUjansko-ma-džarsto prijateljstvo. Poljski zunanji minister Beck bo v kratkem odpotoval v Rim, kjer se bo sestal z Mussolinijem in grofom Cianom. Francove čete prodirajo nadalje proti Saguntu. Republikanske cete se sicer krepko upirajo, toda prodiranja Francovih čet ne morejo zadržati. Uspehe Francovih čet priznava tudi republikansko vojno poročilo. Zunanji minister Kolumbije je izjavil, da bo Kolumbija izstopila iz Zveze narodov. Na zadnji seji vrhovnega sveta SSSR v Moskvi sta bila tudi Je-žov in Petrovski ter so s tem demantirane vse vesti o njuni aretaciji. Denarstvo V juniju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 2,5 milij. dinarjev Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v juniju 1938 za 2,544.058 din na 1.073,390.080 dinarjev. Vloge na knjižice so sicer padle za 1,6 milj. na 634,8 milj. din, zato pa so narasle vloge v tek. računu za 4,2 milj. na 438,5 milj. din. Število vlagateljev na knjižice je naraslo za 124, v tek. rač. za 2, in je znašalo skupaj 134.058. Vloge na knjižice so narasle pri 7, v tek. rač. pri 11, skupne vloge pri 9 hranilnicah, število vlagateljev pa je naraslo pri 6 hranilnicah. Treba je omeniti, da se pripisujejo po hranilnicah obresti vlagateljem šele na koncu leta, ne pa Polletno. V primeri s stanjem 31. decembra 1937 se kaže porast 33,449.433 din. Povečanje zaupanja je utemeljeno zlasti s tem, da je dala Narodna banka hranilni cam na razpolago kredite za izplačila vlagateljem. Sicer se pa opaža zboljšanje položaja pri denarnih zavodih vseh vrst. Odlog plačil Kmetijsko ministrstvo je dovolilo odlog plačil naslednjim zadrugam: Hranilnici in posojilnici r Beli Cerkvi za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 21. februarjem 1938 Obrestna mera za stare vloge 2% Kmečki hranilnici in posojilnici v Fokovcih za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 26. decembrom 1936. Obrestna mera za stare vloge 2%. Posojilnici pri Sv. Barbari v Ha ložah za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 27. novembrom 1937. Obrestna mera za stare vloge 2%. Hranilnici in posojilnici Sv. Jurij ob Taboru za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 6. decembrom 1937. Obrestna mera za stare vloge po 2%. • Pravila za novo mestno hranilnico v Sisku je potrdilo trgovinsko ministrstvo. Narodna banka je po italijanskem kliringu izplačala dne 18. julija nakaznice do št. 14.829 z dne 16. marca. V turškem in poljskem kliringu ni nobenih sprememb. Zlati rudnik francoske družbe Mineš d’or de Pek v Jugoslaviji s sedežem v Parizu izkazuje v bilanci za leto 1937. kosmati dobiček 3,6 milijona fr. frankov, od tega za amortizacijo 1,4 in čistega dobička 1,5 (zadnjič le 1 mil. fr.). Izplača za temeljne delnice dividendo 28 fr., za prednostne po 70 frankov od 1. septembra dalje. Pridobila je lani 444,8 kg zlata in 100,3 kg srebra; zlato je prodala Narodni banki. Ameriški finančni minister Mon- tagu odpotuje na povabilo ministrskega predsednika Chamberlaina in sira Simona v London, da se z njima dogovori o ureditvi va-• noye trgovinske pogodbe ter da se sporazume glede raznih dolgov. B Uredba o k gostinskih obratov ter maksimiraniu cen v teh obratih Stanje naših kliringov Po izkazu Narodne banke se je stanje kliringov spremenilo od 8. do 15. julija (vse številke v milijonih dotične valute) takole: Pasivni kliringi: ' + Proti 15.7 - 8.7 Švica šv. fr. 3,40 Češkoslovaška Kč 155^72 jogija belga 2,98 Romunija din 11,61 madžarska din 33,93 ^.ktivnj kliringi: T[a}|ia (stari) lir 13,96 irria (novi) din 104,85 J9ka din 8,48 Rmgarska (redni)din 2,00 P°lgarska (tur.) din 0,26 ^rška din 12,84 Panija pezet 2,90 Nemčija RM 10,01 — 0,55 + 0,08 + 0,48 -f 0,05 -j- 1»30 — 2,25 — 1,57 - 2,81 — 1,09 — 0,02 + 0,02 + 0,21 Na podlagi §§ 62. in 460. obrtnega zakona in 61. 9. uredbe o pospeševanju turizma ter v zvezi z uredbo o gradnji in ureditvi gostinskih obratov je izdal trgovinski minister v sporazumu z notranjim ministrom ter ministrom za soc. pol. in ljudsko zdravje uredbo o klasifikaciji gostinskih obratov in maksimiranju cen v teh obratih. Iz uredbe posnemamo naslednja najvažnejša določila: § 1. — Hoteli se dele v štiri, pcnzije pa v tri razrede. § 2. — V 1. razred spadajo hoteli, ki imajo: 1. hot. prostore za sprejem in salon za čitanje in pisanje. Pohištvo v teh prostorih mora ustrezati zahtevam modernega konfora. Potreben je poseben prostor za portirja. 2. Toplo in hladno tekočo vodo v vseh sobah. 3. Električno razsvetljavo v vseh sobah, da se inore ugasiti in prižgati iz postelje. 4. Centralno kurjavo. Hoteli, ki pozimi ne delajo, morajo imeti centralno kurjavo vsaj v nekaterih sobah. 5. Pohištvo prvovrstne kakovosti. Za minimalno število pohištva veljajo predpisi § 8. uredbe o gradnji in ureditvi gostinskih obratov. 6. V vsakem nadstropju vsaj nekoliko sob, sorazmerno skupnemu številu gostinskih sob hotela, ki so zvezane s kopalnico, obloženo s keramičnimi ploščicami. Pod ne sme biti iz lesa. V skupnem številu sob s kopalnico mora biti vključeno nekoliko apartmanov, ki imajo spalno sobo, salon, kopalnico. 7. Na vsakem nadstropju mora biti telefonska kabina za krajevne in medkrajevne pogovore, če ni v sobah instaliran telefon. 8. Na vsakih 15 sob mora biti vsaj ena kopalnica, ki mora biti urejena kakor pod toč. 6. Če je v nadstropju manj ko 15 sob, mora biti v nadstropju vsaj ena kopalnica. 9. Signalizacija svetlobnega sistema mora biti urejena tako, da se more iz postelje poklicati postrežba. 10. Na vsakih 15 sob morata biti po dve stranišči (za moške in za ženske), ne računajoč pri tem sobe, ki so zvezane s kopalnico, v katerih mora biti posebno stranišče. če je manj ko 15 sob v enem nadstropju, morata biti po dve stranišči, ki morata biti angleškega tipa, obloženi s keramičnimi ploščicami, in pod ne sme biti iz lesa. V klozetu mora biti higienični papir. 11. Lift mora biti v vsaki hotelski stavbi, ki ima več ko tri nadstropja poleg parterja in mansarde. 12. Hotelski inventar za postrežbo gostom, posteljnina itd. mora biti v skladu z razredom hotela. 13. Običajno uniformirano osebje, ki prihaja v neposredni dotik z gosti. § 3. — V drugi razred spadajo hoteli, ki imajo: 1. Navadne prostore za sprejem občinstva, dostojno urejene in dovolj velike, posebne prostore za pisanje in čitanje in za portirja. 2. Toplo in hladno tekočo vodo v vseh sobah. 3. Električno razsvetljavo v vseh sobah. Luč se mora dati ugasiti iz postelje. 4. Centralno kurjavo v vseh sobah, razen v hotelih, ki delajo samo poleti. 5. Pohištvo mora ustrezati razredu hotela, sicer kakor po čl. 8. uredbe o gradnji hotelov. 6. Električen zvonec za postrežbo, da se more pozvoniti tudi iz postelje. 7. Na vsakih 15 sob ena kopalnica, obložena s keramičnimi plo- ščicami ali prepleskana z oljnato barvo. Če ima hotel v vsakem nadstropju manj ko 15 sob, mora biti v vsakem nadstropju kopalnica. 8. Na vsakih 15 sob morata biti dva klozeta (za moške in za ženske) angleškega tipa, obložena s keramičnimi ploščicami ali prepleskana z oljnato barvo, s hig. papirjem, tla ne smejo biti iz lesa. 9. Telefon v hotelu za krajevne in medkrajevne pogovore, če je v mestu telefonska centrala. 10. Navadno uniformirano osebje, ki pride v neposreden stik z gosti. § 4. — V tretji razred pridejo hoteli, ki imajo: 1. Poseben prostor za portirja. Če imajo več ko 25 sob, morajo imeti prostore za sprejem publike. 2. Tekočo vodo v vseh sobah. 3. Električno razsvetljavo v vseh sobah, da se more ugasiti luč iz I>ostelje. 4. Peči v vseh sobah, razen hotelov, ki poslujejo samo poleti. Peči ne smejo biti železne. 5. Pohištvo, ki ustreza razredu hotela, sicer kakor po ČL 8. uredbe o gradnji hotelov. 6. Električni zvonec v vsaki sobi, da se more poklicati postrežba iz postelje. 7. Vsaj ena kopalnica v vsakem nadstropju. 8. Na vsakih 15 sob vsaj dva klozeta, kakor za hotele drugega razreda. 9. in 10. Kakor za hotele drugega razreda. § 5. Vsi drugi hoteli spadajo v 4. razred. Ti hoteli morajo zadostiti tem pogojem: 1. Zasebni prostor za portirja. 2. Električno razsvetljavo v vseh sobah, da se more luč ugasiti iz postelje. 3. Peči v vseh sobah, razen v hotelih, ki delajo samo poleti. 4. Pohištvo mora ustrezati razredu hotela. Pohištvo v smislu čl. 8. uredbe o gradnji hotelov. 5. Električni zvonec v vseh sobah, da se more poklicati postrežba iz postelje. 6. Vsaj ena kopalnica. Če je več ko 25 sob, morata biti vsaj dve kopalnici. 7. Na vsakih 15 sob vsaj en klo-zet, ki je prepleskan dva metra visoko z oljnato barvo. Pod ne sme biti iz lesa. Če je v nadstropju manj ko 15 sob, mora vendar biti v vsakem nadstropju po en klozet. 8. Telefon, kakor za hotele 3. razreda. 9. Pravilno in čisto oblečeno osebje. Penzije § 6. V prvi razred spadajo penzije, ki imajo: 1. Prostore za sprejem publike s pohištvom, ki ustreza zahtevam modernega konfora, salon za čitanje in pisanje ter poseben prostor za portirja, če je obrat večji. 2. Restoran, ki mora ustrezati kapaciteti penzije. 3. Restoranski inventar z ozirom na kvaliteto penzije. 4. Toplo in hladno vodo v vseh sobah. 5. Električno razsvetljavo v vseh sobah, stikalo, dosegljivo iz postelje. 6. Centralno kurjavo v vseh sobah. Penzije, ki ne obratujejo pozimi, morajo imeti vsaj v tretjini sob centralno kurjavo. 7. Pohištvo mora ustrezati razredu penzije. 8. do 12. Električni zvonec, kopalnice, klozeti, telefonska ureditev in uniformiranje osebja kakor za hotele 2. razreda. § 7. — V drugi razred spadajo penzije, ki imajo: 1. Zasebne prostore za sprejem publike ter za čitanje in pisanje. 2. Restoran, ki ustreza kapaciteti penzije. Ostale določbe kakor za hotele tretje vrste. § 8. — Penzije 3. razreda morajo imeti: 1. Prostore za sprejem publike. 2. Restoran, ki po svoji velikosti ustreza kapaciteti penzije. Vse pogoje, kakor hoteli 4. vrste v točkah 2. do 9. § 9. — Mednarodne nazive za velike gostinske obrate smejo uporabljati samo hoteli 1. in 2. razreda. Kako se izvede klasifikacija hotelov § 10. — Hotele in penzije klasificira pristojna občna upravna oblast. Pri komisijskem pregledu lokalov obrata v smislu § 77. obrt. zakona se mora natančno navesti, katere pogoje, navedene v §§ 2. do 7., izpolnjuje obrat. Vsako tretje leto mora občna upravna oblast najkasneje do konca januarja pregledati vse hotele in penzije ter se prepričati, če izpolnjujejo pogoje za razred, v katerega so uvrščeni. Če izpolnjujejo, se jim izda o tem potrdilo. Če pa ne izpolnjujejo več teh pogojev in teh nedostatkov lastnik obrata ne more ali noče odpraviti v določenem roku, potem mora oblast po uradni dolžnosti uvrstiti hotel ali ppnzijo v razred, ki ustreza pogojem, ki jih izpolnjuje. Proti vsakemu sklepu upravne oblasti je dopustna pritožba na višjo upravno oblast. § 11. — Lastnik hotela ali pen zije, ki je izpopolnil svoj obrat tako, da ustreza pogojem višjega razreda, more zahtevati, da upravna oblast tudi prej ko v prejšnjem členu predpisanem roku pregleda na njegov strošek njegov obrat, da ga uvrsti v višji razred. To mora storiti upravna oblast tudi sama, če vidi, da izpolnjuje kateri obrat pogoje višjega razreda. § 12. — 30 dni po izvršeni klasifikaciji morajo upravne oblasti predložiti trg. ministrstvu in banskim upravam izkaz vseh klasifi-ciranih obratov. § 13. — V propagandnem materialu, ki ga izdajajo gostinski obrati, se sme označiti le oni razred, v katerega je dotični obrat uvrščen. Maksimiranje cen § 14. — Lastniki hotelov, resto-ranov, kavarn, penzij, prenočišč in gostiln v vseh turističnih krajih morajo do konca januarja vsakega leta predložiti upravni oblasti I. stopnje cenike jedil in pijač ter nočnin v odobritev. Obrazce v ta namen bo predpisal trg. minister. Upravna oblast more cenike iz-premeniti oziroma jih dopolniti. Potrjeni cenik velja do preklica oziroma dokler se ne odobri novi. Pri potrjevanju cenika se mora upravna oblast v prvi vrsti ozirati na razred, v katerega je uvrščen obrat. Proti tem odlokom upravne oblasti je dopustna pritožba na višjo instanco. Če se lastnik pritoži, potem se mora ravnati, dokler ne postane ugovarjam cenik izvršen, po zadnjem potrjenem in veljavnem ceniku ali po ugovarjanem. § 15. — Pred koncem vsakega leta je pristojna upravna oblast I. stopnje dolžna zaslišati pristojno zbornico, prisilna združenja lastnikov gostinskih obratov in občin, kako bi se za prihodnje določile maksimalne cene. Svoje mnenje morajo te ustanove sporočiti upravni oblasti v 15 dneh. Mnenja teh ustanov služijo upravnim oblastem v ravnanje pri potrjevanju maksimalnih cenikov. § 16. — Lastnik obrata se mora strogo ravnati po potrjenem ceniku. V cene cenika za jedi, pijače in prenočevanje morajo biti vračunane vse takse in kurjava. Posebej se sme zaračunati samo nagrada za pomožno osebje v smislu uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih. Pri cenah za celotno oskrbo (penzije) se morejo posebej zaračunati jedi in pijače, ki jih je gost potrošil čez pogojeno oskrbo. V pavšalne cene, določene za daljše bivanje v nekem gostinskem obratu, se morajo vračunati celotni stroški hkrati s taksami, ki jih mora nositi gost. Te cene morajo biti naprej določene in odobrene od oblasti. V cene jedil, pijač in prenočnin ko tudi vse oskrbe ne spadajo posebne usluge po izrečnem naročilu gosta, kakor pranje in likanje perila, hlač itd. § 17. — Ceniki morajo biti nabiti na vidnem mestu v vsakem prostoru, kjer se streže gostom. Cene za prenočevanje in celotno oskrbo v penzijah morajo biti nabite v vsaki gostinski sobi. § 18. — Upravne oblasti morajo vsako leto poročati trg. ministru o vseh potrjenih maksimalnih cenah. § 19. — Vrhovno nadzorstvo nad izvrševanjem te uredbe izvršuje trg. minister. V ta namen odreja začasne preglede obratov. Uradna oseba, ki pregleduje obrate, mora vse nedostatke javiti lastniku obrata in upravni oblasti, ki mora takoj storiti vse potrebno, da se te napake odpravijo. Kazni § 20. — Z denarno kaznijo od 200 do 10.000 din se kaznujejo: 1. lastniki gostinskih obratov, ki ne predlože pristojni oblasti cenike v določenem roku v smislu § 14.; 2. lastniki gostinskih obratov, ki prijavijo oblasti netočne cene in podatke o delu in ureditvi obrata; 3. lastniki gostinskih obratov, ki pobirajo od gostov večje cene, kakor so v ceniku navedene; 4. lastniki gostinskih obratov, ki ne nabijajo v svojih obratih maksimalnih cenikov; 5. lastniki gostinskih obratov, ki v svojih prospektih in propagandnem materialu objavljajo nepred-pisane cene; 6. lastniki obratov, ki v svojih prospektih niso navedli cen, potrjenih od oblasti. § 21. — Prekrški drugih določil se morejo kaznovati z globo od 50 do 6000 din. § 22. — V primeru nemožnosti izterjave se postopa po določbah § 405., odst. 2., obrtnega zakona. § 23. — Denarne kazni po tej uredbi se stekajo v fond za podpiranje strokovnih šol. § 24. — Pristojne upravne oblasti I. stopnje morajo v 6 mesecih pregledati in klasificirati vse hotele in penzije, ki so dobili obrtno dovoljenje pred uveljavljenjem te uredbe. Uredba stopi v veljavo mesec dni po njeni razglasitvi v »Službenih novinahe, t. j. dne 13. avgusta 1938. žitni silosi Najnovejše vrste silosov imata pristanišči Gdynja (Poljska) in Oran (Alžir). Poljski silos ima prostora za 10.000 ton blaga. Polovica stavbe je urejena na celice, polovica pa za nasuto blago. Za prekladanje z ladij so vzidani trije vodi z zmogljivostjo 100 ton na uro. Vse naprave se premikajo z električnim vodstvom na daljavo. Francoski silos v Oranu ima prostornino za 30 tisoč ton žita in preloži na uro iz vagonov po ceveh 800 ton, iz ladij pa 100 ton zrnja. Vse strojne naprave so nameščene v stolpu, kjer je tudi osrednji transformator, ki žene naprave za gibanje celic, za zračenje, čiščenje in prevajanje plina. Za oba silosa je izdelala vse strojne naprave neka švicarska tvrdka oz. njeni podružnici v Varšavi in v Parizu. dobavo cinka, dne 18. avgusta za dobavo mleka in dne 19. avgusta za dobavo raznega platna; do dne 20. avgusta sprejema ponudbe za dobavo smirkovega papirja na platnu; dne 22. avgusta pa ofertna licitacija za dobavo firneža, barve in lakov. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 27. julija ponudbe za dobavo borovih tramov, čopičev, električnih akumulatorskih lamp kaljenje, trave afrik, magnezita, klor-magnezija, azbesta, mrež in železnih pocinkanih žic itd. LICITACIJE: Pri strojnem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani bo dne 1. avgusta ofertna licitacija za dobavo raznih olj in električnih žarnic. Pri Upravi drž. monopolov v Beogradu (odelenje za preradu) bo dne 2. avgusta ofertna licitacija za dobavo pločevinastih škatel; dne 3. avgusta licitacija za dobavo sukanca; dne 9. avgusta licitacija za dobavo raznih tramov. Pri štabu mornarice v Zemunu bo dne 3. avgusta licitacija za dobavo mešanice bencin-alkohol,, motornega in strojnega olja; dne 22. avgusta pa licitacija za dobavo raznih žarnic. Pri Centralni dir. drž. podjetij v Sarajevu bo dne 5. avgusta ličita cija za dobavo dveh transformatorjev; dne 3. avgusta pa licitacija za dobavo strugarskega stroja. Hove knjige Dr. Zlatan Ružič: Revizorstvo v Jugoslaviji (stanje, razvoj in bodočnost). — Zagreb, 1938. 228 strani. Samozal. Pravkar je izšla ta knjiga naše-1 itd. ga priznanega revizorskega stro- Direkcija drž. rudnika v Vrdniku Uovninkn dr /latam Ružiča _ sprejema do 28. julija ponudbe za kovnjaka dr. Zlatana muica. . I dobavo negašenega apna; do 4. av- V knjigi so navedeni avtentični gUsta pa ponudbe za dobavo vija- podatki o revizijski stroki in nje- kov z maticami. nem stanju v Jugoslaviji. Knjiga Komanda pomorskega arzenala v ie hkrati Drvo veliko delo v ka- Tivtu sprejema do 1. avgusta poje nitrati prvo veimo ueio, v k a nudbe za dobavo keramičnih plo- terem se v celoti obdeluje revizor- portland cementa, asfaltne- ski sistem pri nas ter razpravljajo ga, katranskega laka, vrvi, firneža, njegovi izgledi za bodočnost. I olja, cinka, svinca, svinčenih cevi; Dr. Ružič poroča izčrpno in kri- £ ticno o najnovejših dogodkih na špirita, razne jadrenine, kalcijeve-polju revizorstva ter daje zelo za-1 ga karbida, ventilatorja za peč za nesljive predloge in podnete odločujočim činiteljem za pravilno in koristno rešitev tega vprašanja. Revizorstvo je namreč postalo pri nas posebno aktualno v zadnjem času, ko so izšli novi izenačeni gospodarski zakoni kakor trgovinski zakon, zakon o gospo- I Povsod se opaža, da se zlasti v I treba več sramovati in se bomo darskih zadrugah in ko je danes Sloveniji z vseh strani intenzivno lahko postavili z enakim cestnim revizorstvo eno glavnih komercial- propagira zidava novih in moder- (omrežjem kot sosednja Nemčija, no-finančnih življenjskih vprašanj nizacija starih cest. Predvsem veza vse delniške družbe, banke, jja to za državne ceste, ki so glav-1 Industrializacija Maribora hranilnice, zadruge, državne go- lie prometne žile in tvorijo lirbti-spodarske ustanove ter za vse ijav- gge cestnega omrežja. Posebno no in zasebno gospodarstvo. živa je akcija za modernizacijo. , , Knjiga dr. Ružiča bo dobro slu- cest zadnje tedne ko so odloču- g.oslavlje’ sfe je st ° pre!^7---' žila ne samo teoretikom, ki se jodi činitelji izjavili, da je velik s va v “®stu f™6™.111.V najb.lMSJ1 bavijo s splošnimi gospodarskimi del n0vega milijardnega posojila okollcl> k! se ahko steJe za n]eao problemi, temveč tudi številnim namenjen za ceste ter tudi za one Pr&dmestJe, skoraj podvojilo, da praktikom, ki se bavijo s strokov- v Sloveniji Ta akcija ni le poseb-1 *te.ie danes že nad 55.000 duš. Še nimi revizijami bodisi direktno no živa v Ljubljani, ampak se in. I večje kot številčne pa so spremem-kot računski strokovnjaki, revizor- tenzivno dela na izboljšanju naše- be> k* so nastale v povojnem Maji, kontrolorji, bodisi indirektno cestnega omrežja tudi v Mari-1 riboru v gospodarskem in social-kot knjigovodje, šefi knjigovod- boru stva, prokuristi, ravnatelji itd. ' Posebno vodilni uradniki ter čla- V obdravski prestolnici je bila ni upravnih svetov in nadzornih te dni konferenca vseli zainteresi-odborov morajo biti dobro infor- ranih činiteljev, na kateri so raz-mirani o instituciji strokovnega) pravljali o živahnejši propagandi revizorja, ker se bo v najkrajšem za preureditev cestnega omrežja, času uvedla z zakonom revizor- predvsem v severni Sloveniji. Na-ska služba. I vz°čm so bili predstavniki obla- Vscbina knjige je naslednja: Utev, cestnih odborov, tehničnih 1. Knjigovodstveni strokovnjaki I referentov in Društva za ceste v Ker prva ofertna licitacija ni I jo, da so tudi v Londonu izjavili, imela uspeha, razpisuje Uprava da se more vprašanje Gdanskega smodnišnice v Kamniku za dan rešiti le s pristankom Varšave. 4. avgusta drugo ofertno licitacijo General Franco je izjavil, da bo za dobavo gutaperče. vojno nadaljeval z vsemi sredstvi, Pri Vojno-sanitetskem zavodu v dokler ne bo dosegel popolne zma-Zemunu bo dne 29. julija licitacija ge. Zaradi odpora republikancev za dobavo plutovinastih zamaškov; bo sicer Španija zelo trpela gospo-dne 1. avgusta pa licitacija za do- darsko in finančno, toda tega ni bavo jenskega stekla. .... mogoče preprečiti. Zastopnik gen. Pri Štabu dravske divizijske Franca v Varšavi pa je izjavil, da oblasti v Ljubljani bo 2. avgusta bo vojna v Španiji končana že do licitacija za oddajo del na objektu, jeseni s popolnim porazom repu-vojašnice »Viteškega kralja Ale- blikancev. ksandra I. Zedinitelja« v Mariboru. Nemci nameravajo baje napra-Dne 8. avgusta bo pri Vojno-sa- viti največ jo ladjo na svetu, ki bi nitetskem zavodu z Zemunu ofert- imela 90.000 ton. Baje so se vena licitacija za dobavo poletnih like ladje mnogo bolj izkazale kot plaščev za bolnike in platna (mrt- manjše in se tudi bolj rentirajo. vaške tančice). Poleg tega pa se z velikimi ladja- Dne 12. avgusta bo pri Direkci- mi dvigne državni prestiž, ji pomorskega saobračaja v Splitu Kuga se v Indiji in na Kitajskem licitacija za dobavo 1665 zabojev nevarno širi ter je dosedaj umrlo petroleja v dveh pločevinastih po- na Kitajskem za kolero okoli 250 sodah. tisoč ljudi, v Indiji pa 50.000. Sa- (Predmetni oglasi so v pisarni nitetne oblasti v obeh državah so Zbornice za TOI v Ljubljani na | vse dežele naprosile, da pripravijo vpogled vsem interesentom.) Za modernizacijo cest Cestna razstava v okviru Mariborskega tedna V dvajsetih letih, odkar spada Maribor v sestav kraljevine Ju- nem pogledu. Prejšnji značaj mesta se je docela umaknil novemu Doma in po sveto čim več seruma proti kugi, da bi mogli cepiti proti tej epidemiji ne samo vse vojaštvo, temveč tudi večino civilnega prebivalstva. Največja ruska tvornica čevljev | v Kijevu je pogorela do tal. Ogenj | je bil najbrže podtaknjen. Zunanja trgovina Romunska kraljica Marija je po daljši bolezni umrla na gradu Pe- leš pri Sinaj i v starosti 63 let. Po- — —.-o-------------------------- - ... , , , , kojna kraljica se je ravno vrnila iz pri sodiščih. 2. Revizorji Trgovin- Ljubljani. Na tem sestanku so se Dresdena, kjer je iskala zdravniške sko-industrijske zbornice v Zagre- izčrpno obravnavala vsa vpraša- pomoči v nekem sanatoriju. Njeno hn 3 ReviVorii no novem trgovin- nia> ki so v zvezi s tem proble- stanje pa se je kljub vsej negi bu. d. nevizorji po novem trgovin I •, stalno slabšalo in ko so jo pripe- skem zakonu. 4. Revizija po za- mam, predvsem pa se je govoriloI ]-ali iz Nemčije na pej€š, je konu o gospodarskih zadrugah, o modernizaciji državnih cest in kmalu nato izdihnila. Ob njeni 5. Nadzorstvo nad zavarovalnica- zvez z inozemstvom ter glavnimi smrtni postelji so bili kralj Karol, mi. 6. Revizorji državne in samo- centri Jugoslavije. Ugotovilo se je, upravne administracije. 7. Revi- da so bas te ceste najbolj zastarele g. visoki 'uradniki, zorji kot davčni strokovnjaki, in tudi zanemarjene, čeprav bi jih p0k. romunska kraljica je bila 8 Strokovno-stanovske organizaci- morali po obmejnem položaju in po rodu Angležinja. Bila je naj-je revizorjev. 9 Kolegij o revizor- kot najkrajšo zvezo s srednjo fe^j^čsSJ^glešKraljic; stvu na gospodarsko-komercialni L v rop o vzdrževati v najboljšem Viktorije. Ko še ni dopolnila 19 šoli v Zagrebu. 10. Revizorstvo in stanju. let, se je poročila z romunskim poklic gospodarskih svetnikov. Ker torej vse kaže, da se hoče I kraljem Ferdinandom.^ Hitoo^se ^je 11. Bodočnost strokovnega revi- pri nas v državi res nekaj storiti I ™de fvetovno^ojno bistveno pri-zorstva v Jugoslaviji. za rešitev cestnega vprašanja, tudi pomogla, da se je Romunija odlo- Knjigi je dodana tudi obširna mariborska javnost noče in ne sme čila za antanto in proti centralnim revizorska literatura ter abecedno stati ob strani s prekrižanimi ro- H13,1?- Piak‘ Karla^in 6 Nikolo ter kazalo, kar vrednost knjige še kamk Zato so na uvodoma orne- Elizabeto!?^Marijo in Heano. Njena znatno povečuje. njenem sestanku sklenili prirediti druga hči Marija jo naša vzorna Knjiga, ki jo toplo priporoča- v okriliu Mariborskega tedna raz- kraljica Marija. -- Pok- kraljica 'O se naroča direktno nri avtor- stavo cest, ki bo obsegala ves važ-lje blla vellka P-- 3 ^ knjigi 00 din. Dobave - licitacije mo, se naroča direktno pri avtor . siavo ceSi, ki do oosegaia ves vaz-1 {hnetnosti ter je tudi sama napi-ju, Zagreb,^ Heinzelova ulica 29. nej§i elaborat zadnje ljubljanske saja veg dej univerza v Cluju ji Čekovni račun št. 38.098. Cena I razstave in še vse ono, kaT je v | je zaradi tega podelila častni dok- posebni zvezi s cestami v sever- kora('. J^abf^°tudi za ^a" 1 . , j_,,, kraljica udejstvovala tudi za na- nem in severovzhodnem delu Slo- predek romunskih žen in na do-venije. Pri organizaciji te razsta- brodelnem polju. Njena smrt ni ve, ki bo edinstvena te vrste v samo težek udarec za Romunijo, severnem predelu dravske banovi- temveč je napravila tudi globok , , j , ,. ... . vtis v vsej Jugoslaviji. Direkcija drž. železnic v Subo- ne’ bodo sodelovali vsi okrajni Pap