Ob zatonu leta. Čitatelji! Zopet se bliža leto k zatonu, leto ipokio truda, znoja, boja, a tudi castne zsmage. Ko je pomlad napovedala kukavica, vtaknil si j>lug v njivo, obilen znoj je ovlaževal brazde za teboj, roke so pekli žulji, toda ti si vztrajal. Bil si neobčutlijiiv za vse napore, razživela pa se je v tebi pomladi slična ljiubezen do rodne grude, do družine; pa tudi soseda je objel plameoi tvoje Ijubezni. Na razor •si sipal seme, v nebesne vedrine pa pošiljal prošjije za blagoslov v zavesti, da prazno je vsako delo brez srece iz nebes, si pozablial sebe, tvoija skrb je videla samo tvojo rado&t, uteho in nado, ki prosi: »Ata, kruha!« Vpliv tega klica zamore čutiti zgolj očetovsko srce; še prav posebno trpko ga čuti, kadar kopasti oblaki pretijo setvi smrt. A prizanesljivost božja je to grožnjo Ln mraono slutnjo mnogokdaj preoblioila v blagodejne kapljice, pojemajoča kal in zel se oživljena nasmeji zlatemu solncu, ki je razblinila tudi meglo skrbi. Kmetsko življenje, kakor sploh vsalco življenje je slično reki, ki se tu niirno in iahiio vije raed cvetočimi bregovi, tam pa jo trešči tok na trde skale, trde ovire, toda njen pogum tudi čez najvecje zapreke doseže zaželjeni smoler. Tudi naše življenje je tako. Dnevi teko v težnji, bridkosti in radosti, poslednjih pa je daleč manj od prvih. Najtežavnejša borba za kruh je sojena kmetu (tudi delavou), vrednost kruha ve condti edino oni, ki ga prideluje. Cast tebil Ti nisi mali člmek, ti si krušni oče vseh stanov, cele države. Bodi ponosen na svoj stan! Zgodovma svedoči, da je tvoj plug odlikovan s častnimi kolajnami, namreč z utisi nekaterih odličnih rok. 0 ruskem velikašu Levu Tolstoju se piše, da je često zapodU gosposko suknjo ter se prelevil v kmeta; na polju pri plugu se je počutil najsrečnejšega, kar je lahko posnemati iz njegovih spisov, ki so polni navdušenja za kmetski stan. Te ideje prešinjen je brezdvomno bil tudi slovenski pesnik, ki je iakal razlike in Blednjič podelil venec odlike plugu. Nek pisatelj je dal kmetskemu stanu prvo mesto za duhovskim. Ni se motil! Resnično si kmetski in duhovski stan vzajemno podpirata temelje svojega dela. Dosti naukpv sy. vere, ki si jih je mesto po svojem okusu prilagodilo, če že ne popoinoma zavrglo, kmetic se visoko spoš- tulje ter si prizadeva |im biti dosleden in jih obraniti. Vzemi kmetu vero, vzel si mu vse! Vsled tega pa je poezija kmetgkega življenja tako lepa, ker ima izvor luči vekotrajnih žarov. Navedeno ne bo resnica! Oprosti, da ne bova islkala dolkaza v valovajočemu žitu, ki šušti tako lepo in vzvišeno pesem, katero raizumeva le kmetova duša, ali pa v z grozdi obteženem vinogradu, koder z grozdjem zori up sladak opajajoč srce v prijetne samje. Vzemiva v roke lepe povesti Družbe sv. Mohorja, iki so mnogoteri kmetski hiši dika in razvedrilo, videla bova, da so te povesti Tes nadvse krasne in globoko ganljive. Kje pa imajo izvir svoje lepote? Globdkočuteč, navdušen pisatelj je zajel lepo snov iz kmet skega življenja in ti je orisal vso radost in bridkost tega stanu v talko fcrasnem tonu, da se smeješ in jočeš zaeno. »KrasTia povest!« boš dejal. Ali pa veš tudi, da držiš v rokah s to knijigo svojo in svojega doma sliko? Zaeno nas je tekoče leto tudi vodilo skozi Ijut boj k lepi zmagi. BLla se je odločilna bitka, toda kmet se je izkazal junaka. Enodušno so se kmetje navdušili za svoje pravo, za zboljšanje svoje eksistence in bodočnosti ter so si izvolili pošteTio SLS za zašoitnico svojega imetja, svojih žena in otrok, ki jim bo sikušala izpolnlti vsako težnjo. Mnoga hiša poka pod težo dolgov, gotovo pa voditelji kmetskega stanu tega poka ne bodo presiišali, temvcč iskali z dobrlmi in ipravionimi zakoni oporo, ki bo zabranjevala razval teh za človeško družbo tolLkanj važnih hraraov. — Trdne kmetije — trdna, imovita in ugledna država. Kdor pa kmetije izpodkopava, ruai stebre splošnega blagostanja! Edimosit in vzajemmosit pa kmetakemu sloju propaveda dobro, krščansko časopisje. K jasnim, lepim ciljem nas vodi naš stari, priljubljeni, odkritosroni in zvesti prijatelj »Slovengki Gospodar«, ki ne samo kmetu, marveč slehernemu starra proži prijateljsko roko. Izkustvo spričuje, da ]e pravi, zve9ti prijatelj redkost, zato pa se tistega, ki čuti z nami, se trudi in dela za nas, tembolj tesno oklenimo. Vsaka kmetska hiša mu odpri vrata na stežaj, saj ti bo za mali denar (nizko naročnino) pripovedoval celo leto toliko zaniinivega, da boš blagroval trenutek, ko si se ž niim sestal. Splob pa je poleg brige za stan Ln njegove dolžnosti najbolj potrebiio in važno za kmeta (tudi za druge), da se izobrazuje. Razen novic ti oskrbuje dolkaj dobrih in k<v ristnih člamkov, ki ti tu pa tam pridejo v najboljši prid, zaemo pa te varuje škode, da svojega lesa, živine, žita itd. ne boš wgel v dobiček špekulantom, nefo boš znal to sam izkoristiti, kar tebi prLpada — hasek lastnih žuljev. Brhka kmetska mladež pa sezii po »Našem donra«! Tudi on je dober prijatelj, poln blagih misli, naukov in zasnaitkov. Mar ga boš odiklonil? Nikakor! Slovenski domovi že od nekdaj slove po svoji gostoljubnosti; sprejeli bodo radi tudi dobrega prijatelja in zvestega voditelja slovenske mladine! Hriberski.