VESTNIK


PoMni urad 9020 Ceiovec Vertag$po$tamt 9020 Kiagenfurt
!:haja v Ceiovcu Encheinung$ort Kiagenturt
Po$amezni !zvod 3 litinge me$ečna naročnina 12 Miingov ceioietna naročnina 120 Miingov
P. b. b.
7i<mmtmHtmmm)nntm))nmtnnm))num))tHm))Ht)t)):m)tti=
LETNJK XXX!H.	CELOVEC, PETEK, 6. JULiJ 1979	ŠTEV. 27 [1924)
V KORiST AVSTRiJSKO JUGOSLOVANSKEGA SOSEDSTVA:
NepresHšno
opozorMo
da je treba dostedno uresničiti obveznosti ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe
Na av$trijsko-jugo:iovan:ki meji :o biii zadnjo :oboto siove!no odprli ilirje novi mednarodni mejni prehodi, ki bodo bistveno oiaj-laii svobodno kroženje ijudi in biaga med obema državama. Otvoritvene svečanosti na mostu mejne reke Mure so se udetežiii visoki predstavniki obmejnih dežei oziroma repubiik in s tem poudariti pomen takih skupnih pridobitev ter manifestirati skupno žeijo in pripravijenost ia nadaijnje pogiabijanje dobrososedskih odnosov in vsestranskega sodetovanja med Avstrijo in Jugosiavijo.
Kakor smo v našem iistu že večkrat poročati, se v zadnjem času tudi v OZN vedno boij zanimajo za probiematiko manjšin in posvečajo tem vprašanjem čedaije večjo pozornost. Pri komisiji za čiovekove pravice, ki deiuje v okviru OZN, pa je bii osnovan ceio poseben pododbor, ki se bavi z manjšinsko pro-biematiko.
Na ianskem zasedanju komisije za čiovekove pravice pri OZN je bit na pobudo Jugosiavije sprejet prediog za posebno dekiaracijo o pravicah narodnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin. Za ta prediog viada v svetu veiiko zanimanje in so mnoge države tudi že izdeiaie svoje pogiede in predioge. Jugosia-vija pa namerava na ietošnjem zasedanju komisije za čiovekove pravice zagotoviti kontinuiteto obravnavanja te pobude, o kateri bo OZN razpravijaia prihodnje ieto na podiagi novih komentarjev držav čianic.
O teh prediogih in tudi pomisiekih posameznih držav so v Jugosiaviji razpravijaii že v raznih (orumih. Pred nedavnim pa so se v Ljubijani sestati čiani podkomisije zveznega sekretariata za zunanje zadeve, da z izmenjavo mnenj repubiik in pokrajin prispevajo, da bo mednarodni dokument o zaščiti manjšin na podiagi jugosiovanskih izkušenj pri uveijavijanju enakopravnosti narodov in narodnosti kar najboij kvatiteten. Čiani podkomisije so razpravijaii predvsem o razširitvi subjektov, na katere se nanaša dekiaracija, o razširitvi dekiaracije na avtohtono prebivai-stvo [kar prediagata predvsem Avstrija in Norveška), o vkijuče-vanju deiovnih emigrantov v dekiaracijo, o vprašanjih vsebine zaščite in podobno.
Italijanski socialisti
za g!oba!no zaščito Siovcnccv
Vsi štirje mejni prehodi so na moji med Štajersko in Slovenijo 'n sta delegaciji obeh sosed vodita štajerski deželni glavar dr. Friedrich Niederl in predsednik izvršne^ ga sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša. Navzoči pa so bili tudi koroški dež. glavar Leopold Wag-ner in vladni svetnik Helmut Vogl kot predstavnik Gradiščanske ter predsednik izvršnega sveta SR Hr-vatske Peter Flekovič. Poleg tega so se svečanosti udeležili še številni visoki uradniki in drugi predstavniki treh zveznih dežel oziroma obeh republik.
Predstavnika Štajerske in Slovenije stal v nagovorih poudarila obojestranske koristi sodelovanja med sosednjima državama. Štajerski deželni glavar Niederl je naglasil vrsto prednosti, ki jih prinaša tako tvorno sodelovanje, kar da Ustreza zastavljenemu cilju, „da tu,
ZAHODNA NEMČIJA:
Proti
zastaranju
nacističnih
zločinov
Istega dne, ko sta v Zahodni Nemčiji CDU in CSU imenovali za skupnega kanclerskega kandidata politika Franza Joseta Straussa [kar splošno ocenjujejo kot pomik na desno), je parlament v Bonnu zaključil dolgo razpravo o vprašanju zastaranja nacističnih zločinov. Proti zastaranju in s tem za možnost nadaljnjega zasledovanja in kaznovanja nacističnih zločincev se je izreklo H3 poslancev, ko je 2!8 poslancev glasovalo proti tej odločitvi.
Med razpravo o tem zakonu so se socialdemokrati in liberalci večinoma izrekli proti zastaranju nacističnih zločinov, krščanski demokrati in pristaši Straussove CSU pa so v glavnem zastopali mnenje, da je treba napraviti konec zasledovanju nacističnih zločincev.
* tem delu evropskega prostora ustvarimo področje miru in sožitja med narodi. Pri tem naj bo naš skupni cilj, da še vnaprej skrbimo *a to, da na mejah ne bo prišlo do nepotrebnih trenj, ampak da vse "aše sposobnosti usmerimo tudi v to, da Izboljšujemo gospodarski in socialni standard obmejnih regij".
Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Vratuša) je prav tako
opozori) na števiine oblike sodeio-vanja in dejal, da taki stiki odločujoče prispevajo k medsebojnemu spoznavanju, ugotavljanju skupnih interesov in lažjemu sporazumevanju, pa tudi k hitrejšemu premagovanju težav. Toda poudaril je tudi mesto, ki ga v sklopu teh odnosov zavzema manjšinsko vprašanje, ko je menil, „da je tako vsestransko sodelovanje odločilen dejavnik ustvarjenja in utrjevanja ozračja, v katerem se tudi narodnostne skupnosti oziroma manjšine počutijo varne in se svobodno razvijajo". Vendar po je za tako ozračje in za takšen razvoj manjšin treba šele ustvarili potrebne pogoje in je predsednik Vratuša izrecno naglasil: „V tem duhu upravičeno pričakujemo, da se bodo obveznosti, ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe, katere sopodpisnik je tudi Jugoslavija, dosledno uresničevale. To namreč ni le v interesu slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in Štajerskem ter hrvaške na Gradiščanskem, ampak tudi v interesu demokratičnih sil nasploh. Prav tako to lahko prispeva k hitrejši in dokončni rešitvi preostalih vprašanj v zvezi z vrnitvijo arhivov In arhivskega gradiva, kar je pred-
videno z mednarod. pogodbami."
Ob takem nedvoumnem in ne-preslišnem opozorilu bi se moral zlasti koroški deželni glavar Wag-ner počutiti neprijetno, saij je le dva dni pred omenjeno manifestacijo avstrijsko-jugoslovanskega sosedstva v deželnem zboru zavestno ponavljal neresnično trditev o izpolnjenem členu 7 državne pogodbe ter hvalil zakon o narodnih skupinah kot uspeh tristrankarskega sporazuma. V tej neposredni povezavi je njegovo trmasto vztrajanje na politiki, ki ne kaže nobenega razumevanja za dejansko rešitev manjšinskega vprašanja in za dosledno izpolnitev tozadevnih pogodbenih obveznosti Avstrije, mogoče razumeti le kot demonstrativen afront proti prizadevanjem, ki gredo za tem, da bi se med državama odstranili vzroki trenj in nesporazumov ter bi se njuni odnosi razvijali na trdnih temeljih iskrenega medsebojnega sodelovanja.
Predsednik slovenske vlade je bil v svoji izjavi vsekakor dovolj jasen in razumljiv vsakomur, ki ga je hotel razumeti. Tistim koroškim in avstrijskim predstavnikom, ki ta^ ke govorice ne razumejo oziroma nočejo razumeti, pa bo treba resnico vedno spet povedati — neposredno, brez ovinkarjenja in brez olepšavanja. Načrtovani obisk jugoslovanskega zunanjega ministra na Dunaju bo brez dvoma spet taka priložnost — kajti res dobri odnosi se morejo razvijati le v duhu iskrenosti in medsebojnega zaupanja.
Medtem ko se na Koroškem merodajni politiki še vedno živčno oprijemajo tristrankarskega sporazuma o protimanjšinski politiki, ki je tako rekoč v zakonsko obliko vlita prepo-tenca večinskega naroda do slovenske manjšine, je v Italiji socialistična stranka (PSI) takoj ob odprtju parlamenta vložila ponovno svoj zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Ta zakonski osnutek ne izžareva nestrpnega duha, kot ga poznamo iz celovškega občinskega sveta ali celovškega kolodvora, kjer ni prostora za slovenska imena ali slovenski jezik, temveč je izdelan v sodelovanju s prizadeto manjšino in je tako že osnutek sam prispevek boju manjšine za dosego resnične enakopravnosti in zaščite.
Med nedavno videmsko konferenco o izseljeništvu, na kateri so emigranti skupno z deželnimi oblastmi obravnavali svoje probleme, je prvi
podpisnik osnutka senator Lepre izjavil, da je ta osnutek obveza socialistične stranke do slovenske manjšine, v kateri se izreka za zaščito manjšine in za ovrednotenje slovenske kulture. Izrekel pa se je tudi za priznanje popolne „etnične in krajevne avtonomije, ki morata predstavljati pravo demokratično razčlembo v naši republiki."
Senator Lepre je poudaril, da daje zakonski osnutek tudi pozitiven odgovor „že več kot tridesetletni zahtevi slovenskega prebivalstva, ki je toliko pretrpelo zlasti pod fašizmom in ki je toliko prispevalo v narodnoosvobodilnem boju za obnovitev svobode v naši državi".
Ati ne bi bilo bolje, da bi se koroški in avstrijski socialisti učili pri svojih tovariših npr. v Italiji, kakor da slepo uveljavljajo narodnostno politiko, kot jo narekujejo in izsiljujejo najbolj zagrizeni nemški nacionalisti.
Dan borca - praznični dan spomina
na junaški osvobodilni boj jugoslovanskih narodov in narodnosti
Sirom po Jugoslaviji so se v zadnjih dneh zvrstite najrazličnejše prireditve v počastitev Dneva borca — praznika, ki ga obhajajo v spomin na junaški narodnosvobodilni boj jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ta pomembni praznik so obhajali s spominskimi svečanostmi, s tovariškimi srečanji in drugimi manifestacijami, prav tako pa tudi z novimi delovnimi zmagami. Kajti pri vseh teh praznovanjih poudarjajo, da je poleg vseh spominskih obeležij, ki naj današnji in bodoče rodove spominjajo na junaštva in žrtve v borbi za svobodo, največji in najbolj trajni spomenik pač napredek, ki daje možnosti nadaljnjega razvoja.
V okviru prireditev ob Dnevu borca je bilo pod Storžičem tradicionalno srečanje koroških partizanov. O prireditvi, ki so se je udeležili tudi zastopniki bivših borcev z naše strani meje, poročamo na drugem mestu. Prav tako po stari tradiciji so se zastopniki ZKP udeležili proslave Dneva borca, ki jo vsako leto priredi velepodjetje Iskra. Letos je bila ta prireditev — Dan Iskre in dan borca — v Zajčji dobravi pri Ljubljani, kjer se je minulo soboto zbralo več kot 20 tisoč delavcev Iskre. Udeležencem sta najprej spregovorila predsednik skupščine mesta Ljubljana Marjan Rožič in predsednik borčevske organizacije v sklopu Iskre Franc Križnar, slavnostni govornik pa je bil predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan.
Predsednik Kučan je v svojem govoru nakazal naloge družbenoekonomskega razvoja in pri tem poudaril tudi vlogo delovnih ljudi pri razvijanju demokratične družbene prakse. Dejal je, da so dozoreli pogoji za to, da z odločno aktivnostjo združenih delavcev uveljavijo vse tiste demokratične
organe, ustanove in oblike dela, ki delavcem omogočajo, da vplivajo in odločajo na vseh ravneh družbe, tako v samem združenem delu kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih. ,To je ta čas gotovo eden temeljnih pogojev za to, da bi delavci in vsi delovni ljudje mogli uspešno delovati kot nosilci upravljanja v družbi in na tej podlagi uresničevati svoje interese in potrebe ter uspešno urejati odnose v združenem delu, v družbeni reprodukciji in v družbi nasploh, da bi mogli uspešno delovati kot samoupravljavci, kot organizirana družbena zavest in kot država."
Tem vprašanjem mora biti v prihodnje namenjena posebna pozornost, je dejal predsednik slovenske skupščine ter poudaril, da delavcem Iskre to še posebej narekuje izročilo generacij delavcev, .ki so ustvarjale in gradile socialistično Iskro, da je nam vsem v ponos z lastno voljo zrasla v eno največjih in najperspektivnejših modernih jugoslovanskih industrij, poznanih in cenjenih tudi preko evropskih meja".
V mestu Beli Manastir so odprli novo tovarno opreme za avtomobilsko industrijo, ki bo izdelovala opremo za 150.000 avtomobilov na leto v okviru delovne organizacije IMV Novo mesto. Na proslavi je govoril član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki je poudaril potrebo po utrjevanju stabilnega gospodarstva ter hitrejšem napredovanju v novo kvaliteto gospodarskih kakor tudi družbenih odnosov. Pri tem je poudaril, da ne bodo dovolili, da bi ozkosrčne interese bodisi posamezne gospodarske panoge bodisi posamezne občine ali republike postavljali nad skupne interese združenega dela in splošne interese družbe v celoti. .Zavedamo se stvarnega dejstva, da smo večnacionalna skupnost,"
je dejal Stane Dolanc. .Zavedamo se dejstva, da je ekonomski temelj pravi in edini temelj resnične enakopravnosti naših narodov in narodnosti. Zavedamo se dejstva, da vsi želimo čim hitreje napredovati, moramo pa se zavedati tudi dejstva, da to napredovanje poteka v določenih družbenih, gospodarskih in političnih razmerah — da nihče ne more drugemu vsiljevati svojega interesa, da nihče ne more živeti na račun drugega."
V občini Dravograd obhajajo 4. julija skupaj z dnevom borca tudi občinski praznik — v spomin na množično izseljevanje Slovencev prve dni julija 1941. Na slavnostni seji občinske skupščine so podelili listino o proglasitvi za častnega občana članu sveta federacije Francu Leskošku-Luki, ki je potem na osrednji svečanosti ob občinskem prazniku in dnevu borca v Trbonjah odkril spominsko ploščo padlim v narodnoosvobodilnem boju. Na Ključu v Dolomitih so na prizorišču znamenitega spopada Dolomitskega odreda s sovražnikom leta 1942 slovesno izročili namenu .Partizanski dom". Pri tem je slavnostni govornik dejal: .Odprli smo ga zgodovini, nepozabnim in slavnim dnem revolucije, izročamo pa ga življenju in bodočnosti, z željo, naj bo nosilec revolucionarnih tradicij, partizanska postojanka, ki tudi v svobodi združuje pri nadaljnji graditvi naše samoupravne socialistične domovine*.
Osrednja slovenska proslava ob letošnjem dnevu borca pa je bila v sredo pri Duhu na Ostrem vrhu v bližini Maribora, kjer sta bila pred petdesetimi leti zahrbtno ubita vodilna jugoslovanska revolucionarja Djuro Djakovič in Nikola Nečimovič, medtem ko je bilo istega dne v Škofji Loki tradicionalno srečanje slovenskih izseljencev.
Pravica po raziičnih meriiih
Spet napovedani procesi proti slovenskim aktivistom
Pred ceiovškim sodiščem se je v torek konča) proces prot) akademskemu stikarju Hansu Linthaterju z Dunaja, k) ga je državno foiiistvo obdo)ii)o, da je ; svojo grafiko, k) je biia marca tonskega teta prikazana v okviru razstave na ceiovški univerzi, pozivat h kaznivim dejanjem oziroma taka dejanja odobravat. Grafika je biia izdeiana v obiiki tarče, v katere središču je biia podoba Hannsa Martina Schieyer)a, predsednika združenja zahodnonemških podjetnikov, ki je teta 1977 postat žrtev terorističnega umora; nad Schieyerjevo podobo je umetnik namestit kozia z zastavama, ki naj bi simboiiziraii ievi in desni terorizem, spodaj pa je bit nameščen napis .Vstanite, strete! od biizu in daieč, danes gremo spet nad gospodo!". Linthaier je na ta ironični način hotei, kot je povedat v svojih interpretacijah in tudi zagovorih pred sodiščem, izraziti svoje mnenje, da so akcije kakor umor Schieier-ja brez smisia in da jih ne odobrava. Toda tožiistvo in sodišče sta biia drugačnega mnenja; zastopata sta staiišče, da povprečni državijan, ki se ne bavi neposredno z umetnostjo, grafike ni mogei razumeti drugače kakor kot poziv k takim kaznivim dejanjem aii vsaj kot njihovo odobravanje. Sodišče je umetnika obsodiio na dva meseca zapora pogojno na tri ieta.
Umetnik je proti tej odločitvi vložil priziv in se bodo z zadevo morate baviti tudi še višje instance. Tako bo lahko tudi širšo avstrijska javnost spet enkrat spoznata;, koko čudne stvari se dogajajo na Koroškem. Proces proti Linthaterju in njegova obsodba sta namreč le del očitnih poskusov, da bi na Koroškem smela veljati samo določena svoboda mnenja), določena) svoboda umetnosti in določena svoboda tiska.
Pri Linthalerjevem procesu je značilno dejstvo, da je vso zadevo sprožilo šele poročanje celovškega dnevnika .Kleine Zeitung", kjer se je vodja uredništva; Heinz Stritzl — kakor je na torkovi obravnavi dejal obtožencev zagovornik dr. Schram-mel — .zgražat, ker se nihče ni zgražat*. To je seveda rodilo sadove: v koroškem tisku je sledil val dopisov, v katerih so se pisci prav tako .zgražati", pri čemer pa je vprašanje, ali so si sami sploh ogledali .inkriminirano" grafiko oziroma se zanimali pri umetniku, kaj si je mislil, ko je oblikovat svojo umetniško izpoved. To .zgražanje" je trajalo tako dolgo in je bilo tako glasno, da je prišlo na uho državnemu tožilcu, ki je potem vložil tožbo zoper umetnika.
Del koroškega tiska je v zvezi z Linthalerjevo grafiko objavil tudi hude napade proti celovški univerzi in posameznim učiteljem. Določenim krogom na Koroškem je ta ustanova očitno trn v peti, ker na njej deluje vrsta demokratično in napredno usmerjenih visokošolskih učiteljev, ki so znani tudi po svojem pozitivnem odnosu do slovenske manjšine. Tukaj pa se odkriva drugi aspekt celotne zadeve, saj je znano, da je del koroškega tiska s svojim protislovenskim pisanjem sprožil že vrsto podobnih .afer". Tako so pred časom v tisku .obso-
dili" na primer tajnika) NSKS Filipa Warascha, še preden je prišlo do sodnijske obravnave, kjer pa Wa-raschu niso mogli dokazati nobene krivde. Pred sodišče je moral Peter Wieser, vodja SINDOK-a, in pred sodiščem se bo moral zagovarjati celovški visokošolski učitelj dr. Robert Saxer; prav tako je še v teku proces proti .Slovenskemu vestniku" — v vseh primerih samo zato, ker so kritično ocenjevali protimanj-šinsko pisanje .Kleine Zeitung" ...
izgleda, da je na Koroškem merodajno — tudi za sodišče — samo mnenje, ki ga ustvarjajo in za-
stopajo določeni krogi, saj tisti, ki svobodo mnenja, svobodo umetnosti in svobodo tiska razume in tolmači drugače, s tem tvega, da se prej ali slej znajde pred sodnikom. Vendar pa tako pojmovanje osnovnih demokratičnih pravic ni edino, ki je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti vseh državljanov pred zakonom. V okvir kršenja omenjenega ustavnega načela spada namreč tudi val političnih procesov proti pripadnikom slovenske manjšine, ki jih postavljajo pred sodišče samo zato, ker so demonstrativno opozarjati na neizpolnjeni člen 7 državne pogodbe, medtem ko so brez sodnijskega zasledovanja in kaznovanja ostali vsi tisti, ki so se pred leti vandalsko spravili nad uradne napise in pri tem kršili celo vrsto zakonskih predpisov.
Na to prakso dvojnih meril je treba znova opozoriti, kajti za bližnjo prihodnost so napovedani novi procesi proti slovenskim aktivistom: za 11. julij v Salzburgu zaradi dogodkov v Škocijanu (kjer je celo ustavno sodišče obsodilo ravnanje varnostnih organov); za 23. julij pa v Wiener Neustadtu zaradi napisne akcije. Pri tem pa je treba vprašati, kako dolgo mislijo nadaljevati s takim uradnim teptanjem pravnega reda Avstrije?
NSKS je star 30 !et
Narodni svet koroških Siovencev obhaja 30-!etnico svojega obstoja. Ustanovljen je bil 28. junija 1949 kiot posebna organizacija poleg Osvobodilne fronte kot vsenarodnega gibanja koroških Slovencev. Nastal je neposredno po usodni odločitvi o mejnem vprašanju, torej v trenutku, ko bi bila enotnost koroških Slovencev v boju za obstoj še posebno potrebna.
Ker je ustanovitelj NSKS in njegov dolgoletni predsednik dr. Joško Tischler šele pred nekaj meseci umrl, pri Narodnem svetu ne nameravajo prirejati večjih proslav ob jubileju organizacije. Pač pa je „Naš tednik" v zadnji številki obletnici namenil tri članke, ki so jih prispevali sedanji predsednik NSKS dr. Matevž Grilc ter prejšnja predsednika dr. Valentin Inzko in dr. Reginald Vospernik.
Dr. Grilc ugotavlja, da se cilji NSKS od ustanovitve pa do danes niso spremenili, v metodah pa da je Narodni svet sledil toku časa. „Dot-goletne izkušnje so privedle do na-rodno-političnega koncepta naše organizacije, kateremu je treba slediti
Konzu! Zupančič se pos!av!jja
Jugoslovanski konzu! v Ceiovtu Peter Zupančič po peiieinetn deiovanju zapušča Koroško. Ob tej pritoinosti je generaini konzui Miian Samec prejšnji teden prcedii v prostorih generainega konzuiata posioviini sprejem, k) so se ga udeiežiii predstavniki poiitičnega, kuiturnega in gospodarskega živijenja Koroške. Med udeieienci so biti tudi števiini zastopniki ogranizatij in ustanov koroških Siovencev. Na naš) siiki s posioviinega sprejema so [od desne proti ievi) konzu) Peter Zupančič, tajnik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dip). inž. Feiiks Wieser in predsednik Zveze koroških partizanov Kare) Prušnik-Gašper.
še posebno danes, ko se nahajamo v težki situaciji, ko rešujejo avstrijske stranke v smislu tristrankarskega sporazuma naša vprašanja brez nas." Poseben poudarek polaga NSKS v borbi za enakopravnost v smislu člena 7 državne pogodbe na zaupanje v lastno moč in samopomoč in iz tega izvaja tudi potrebo po samostojnih nastopih pri volitvah. Uspeh dela in boja pa vitdi dr. Grilc tudi v enotnosti znotraj vrst koroških Slovencev ter poudarja: „Neglede na morebitne ideološke razlike, morajo v vseh vprašanjih, ki zadevajo razvoj našega naroda, vse organizacije in tudi drugi činitelji najtesneje sodelovati. Treba je najostreje zavrniti vse poskuse cepitve, naj pridejo ti poskusi s strani večinskega naroda ali iz naših vrst. Nesoglasja služijo, to je neizpodbitno dejstvo, samo nasprotnikom naše borbe za enakopravnost."
Dr. Inzko utemeljuje potrebo po nastanku NSKS z novo družbeno ureditvijo v Jugoslaviji, ki da je izsilila po drugi svetovni vojni tudi nove ideološke in politične strukture med Slovenci na Koroškem. „Tako se je v prvih povojnih letih izoblikovala v vrstah manjšine slovenska levica. Posledica tega razvoja je bila strnitev sil na kulturni in politični ravni, ki so delovale v smislu krščanskih idej." Vendar pa je v prizadevanjih za uresničitev Člena 7 vedno prišlo do skupnih nastopov z ZSO, meni dr. Inzko in potem ugotavlja, da je vrsta problemov ostala nerešena, „vse pa kaže, da se začenja tudi večinski narod polagoma zavedati, da je šel z napadi na manjšino v preteklih letih predaleč in da z zakonom o narodnostnih skupnostih manjšinsko vprašanje ni bilo urejeno".
Dr. Vospernik pa se bavi predvsem z vprašanji šolstva. Ugotavlja, da so svoječasno obvezno dvojezično šolo, ki je služila medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju, narodnopolitično burni časi po podpisu avstrijske državne pogodbe „v ponovnem navalu nestrpnosti in nestrpnežev izbrisali z duhovnega zemljevida naše skupne domovine". Vendar pa je tudi manjšinska šolska zakonodaja iz leta 1959 imela svoje pozitivne poteze: legalizirala je namreč leta 1957 ustanovljeno Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu. Sicer pa dr. Vospernik pravi, da nam tarnanje nad izgubljeno obvezno dvojezično šolo ne sme zamegliti pogleda v bodočnost in zaratfi upravičeno nostalgičnih pogledov nazaj ne smemo pozabiti na potrebno konceptivnost za bodoče dni.
OB !ZiDU NAJNOVEJŠE
Pred	je C%M%4rjev% založi?# v ZJ#i?ijaHr' poslala #a ^njiznt
trg zgodovino Slovencev v en: sdnd knjigi. Kot je vdM prospekt založbe, so avtorji „ng(edn:" s/ovens^: zgodvindrj:. Knjiga je sestavljena in Mrejend nd podoben način, ^ot je i?i!a pred trend leti pr:prdvijen% s/ovens^d izddjd /derderjeve Svetovne zgodovine. Deio je obsežno, ol?sega 964 strdni, 33 proNernsi;:!.? in ^rono/oš^d preglednic, 66 i?arvn:'i? in črwo-i?cii/j zemljevidov, številne didgrdme in sferne ter 630 i?arvnii? in rrno-iiehd' ii#strac:j fta^o ovitek). Po dcid se je že precej čdsd ČKtiio pomanjkanje, ta^o med zgodovindrji, kot tndi med tistimi, ki v določenem trenatk# potrečmjejo i?o!j poijaden tekst.
Že omenjeni propdgdndni letak je navajal, dd .taka knjiga ndstdne komaj enkrat nd več generdcij". Če ki to drždio, potem id se mordie generacij nd Slovenskem preidtro menjdti. V predgovor# je sicer okrokno omenjeno, dd tekst knjige ni popolna novost. Zd mnogd poglavja se idkko Mgotovi, dd so to celotni pondtisi, z dii krez vrinjenik podndsiovov, dii (e delno spremenjeni teksti iz že prej izddnik sintetičnih del o celotni slovenski zgodovini. Novost pomeni prvo pogidvje — zlrkeo/oškd okJokja — izpod peresd strokovnjdkd — drheoiogd in ne kot se je dogdjdio doslej — (e arkeoiogiji kiiz# stoječih ijddi. dvtor poseže preko rdziičnih arkeoioškik doh do rimske dntike in ohdohjd preseijevdnj ijddstev.
Sledi prikdz prihodd Siovdnov, njihove ndseiitve, ndstdnek Karanta-nije, Kveijdvitve JevJaiizma med Slovenci, srednjeveškegd gospoddrstvd in ndstdnkd mest, kmečkih Kporov, tdrških vpddov, rejormdcije, protirefor-mdcije, Zdčetkov ndrodnegd gihdnjd, revoi#cionarnega leta 7&4$, Kveijdvitve siovenske ndrodne skapnosti ter demokrdtične in socidine prekaje do prve svetovne vojne. Nato je poddn pregled siovenske zgodovine v čdSK stdre /ngosidvije in Siovencev v zdmejstv# — /tdiiji, Avstriji in Afdd-ždrskem. Kot skienjend ceiotd so prikazani.* okapacija, osvohodiin: koj, ndstdjdnje nove okidsti in partizanske KStdnove. Zddnje pogidvje — Siove-nijd po osvokoditvi — seže do 7976, zdrddi okiiice mdteridid in krdtke distdnce do okdokjd je to ie oris, ki se gd ko najno dopolnjevalo. Posd-mezni dvtorj: so tK Zdstopdni ie s tremi dii nekdj več strdnmi.
Ok koncd so doddnd rdznd kdZdid in pa; /zkrdnd iiteratara. Prdv tK ndstopi gidvni prokiem. Prdv ki kiio, če ki slovenski zgodovindrji ndtočiii jdvnosti čistegd vind in ki okjdviii vso iiterdtKro, nd podidgi kdtere so pisdi: tdkd sintetičnd deid, kot je to pred ndmi. Drždvnd Zdiožkd Slovenije je pred 73 leti okijakijaia nd ovitka svoje zkirke Zgodovind siovenskegd ndrodd kot deseto knjigo „ Pregled virov in iiterdtKre v okiiki povezdnegd kesediid". Venddr s tem ndčrtom vse do ddnes ni kiio noč. Očitno tadi ne napredaje deio nd Zgodovini ndrodov /dgosidvije, ki je imeid vsdkemK poglavja doddn tdko pregled virov kot tad; iiterdtKre.
V pričajočem pogidvj# o „izkrdni iiterdtKri" si sestdvijdvci niso kili nd jdsnem, dii ndj omenjdjo k/ki/ogrdjije dii posdmeznd deid. Drži, dd je iiterdtKre veliko, sdmo potem ki kiio edino prdviino, dd se Zd deid, ki so že zdjetd v kikiiogra/ijak, ndvdjdjo slednje, novejšd deid pd se ndj citi-rdjo. 7'o se pd ni zgodilo. Pozorni krdiec ko idhko Kgotovii, dd se je vrstd del o posdmeznih okdokjih siovenske zgodovine enostdvno zdtdjiid, čeprdv se njihovi izsledki v celih odstdvkih proddjdjo kot modrost avtor-jev. /sto veijd tadi glede iiterdtKre o koroških Slovencih. Precejšen del primdrne iiterdtKre, po kdteri je ndpisdno pogidvje o tej prokiematiki, ni spisdi nihče izmed dvtorjev, ki so omenjeni pri izkrdni iiterdtKri. dii se je rdvndio po načela — tegd imdmo v Zjakijani rddi, onegd ne in se Zdto njegovegd imend in deid ne sme omeniti? Pri tem pd se nd neki strdni govori o nekem ..pregled#", o .oceni", .dokamenta", dvtorjd pd se je tdko „izkrdio", dd se gd sploh ne omenjd. Pri pregled# zgodovine koroških Siovencev se dvtor tekstd spretno izogne imenovanja očitno „neij#hih" osek z nevtrdino mdnjšino, dr#gih sploh ne omenjd, tretjim spremeni krstnd imend.
Nihče ne zdhtevd citdtov nd konc# vsdkegd stdvkd, mislim pd, dd ki knjigd z 964 strdnmi prenesid več kot ie štiri strdni izkrdne iiterdtKre. Upam, dd ni kil prisoten ndmen, dd ki se v kodoče prvenstveno citirdid sintetičnd deid, ndmesto Zdmoičdnih, d Kpordkijenih del.
!anoi Zw)tter-Tehovn])[
„Ohcet v Ljubljani"
Poleg velikih športnih prireditev, ki pa so; bile vedno le enkraten dogodek, je Ljubljana pred leti slovelo tudi kot organizator ene največjih turistično' folklornih prireditev v Jugoslaviji, znane pod imenom .Kmečka ohcet", ki je ime Ljubljane in njene gostoljubnosti ponesla po' vsem svetu. Po večletni prekinitvi bodo to prireditev letos spet obnovili, kajti v času od 11. do 15. julija bo v Ljubljani osrednja turistična prireditev — .Ohcet v Ljubljani".
Pričakujejo, da bo z oživitvijo te prireditve postala) Ljubljana še bolj .odprto mesto". Računajo namreč, da bo ohcet s svojimi .obrabnimi" dogajanji privabila na deset tisoč obiskovalcev, in to ne te iz Slovenije, marveč tudi iz ostalih jugoslovanskih republik ter iz mnogih drugih držav — saj bo tudi udeležba poročnih parov mednarodna.
.Ohcet v Ljubljani" pa ne bo samo poroka kot taka, temveč tudi predstavitev raznih folklornih običajev iz Slovenije, iz ostale Jugoslavije in iz inozemstva. Letošnja prireditev bo imela svoj poudarek na ljudskih šegah in običajih iz Prekmurja ter predstavlja važen prispevek k predstavitvi bogate ljudske zakladnice tudi širši javno-
sti. Ker pa hočejo pri tem dosledno izločiti vse, kar spominja na kič, in to tako v glasbi kot v drugih izraznih sredstvih, so organizatorji zaprosili za sodelovanje tudi strokovnjake Slovenske akademije znanosti in umetnosti, etnografskega) muzeja, etnološkega društva, raznih galerij in drugih ustanov.
V prvi vrsti pa se na .svojo" veliko prireditev pripravlja Ljubljana, ki želi nuditi vesel, hkrati pa veren vpogled v slovensko ljudsko izročita. Celotna prireditev bo trajalo teden dni, višek pa bo dosegla s poroko, ki bo v soboto 14. julija na ljubljanskem magistratu, kjer se bo poročilo več parov iz Slovenije in tudi od drugod. Med tistimi, ki bodo na tako slovesen način napravili korak v skupno zakonsko življenje, bomo tudi koroški Slovenci imeli svoja .predstavnika": svoj .da" si bosta namreč dala ženin Folti Hartman iz Klopinja in nevesta Marica Tischler iz Celovca.
Poleg poroke same bo .Ohcet v Ljubljani" obsegala še celo vrsto veselih in zanimivih prireditev, pri katerih bodo sodelovali številni ansambli. Za zaključek pa bo na Gospodarskem razstavišču veliko svate vanje.
Naša glasbena šola
je uspešno zaključila prvi letnik
Pred enim tednom — 29. junija — je bi) za' novo slovensko glasbeno šolo na Koroškem pomemben dan. Prvič v okviru glasbene šole so učenci v Pliberku prejeli spričevala, za zaključek prvega letnika' pa so predstavili navzočim staršem to, kar so se v teku enega leta naučili.
sosednjega naroda;. Po več ko enem letu delovanje pa lahko ugotovimo, da je ta uspešen začetek bil samo dokaz za širšo potrebo po glasbenem izobraževanju. Saj ima glasbena šola sedaj že šest podružnic in sicer v Bilčovsu, Ločah, Pliberku, Šentjakobu, Sentjan-
PHborSki učene! s svojim! uč!te!j!
Pobudnik te šole in sedanji vodja kuratorija glasbene šole učitelj Joško Hudi je v svojem uvodu povedal, da je obiskovala šolo v Pliberku v tem letu redno 57 učencev; 47 od njih je prejelo spričevala, nekateri so zboleli, nekateri pai bodo nadoknadili izpite v jeseni.
Pliberška podružnica glasbene šole je začela z delovanjem že zat-četek leta 1978 in je s svojim uspešnim začetkom bila dobra osnova za ustanovitev širše zasnovane glasbene šole, ki naj bi skrbela za glasbeno izobraževanje med pripadniki slovenske narodnostne manjšine, pa tudi med pripadniki
žu in v Svečah, ki jih obiskuje skupno okoli 160 učencev.
Glasbeno šolo, ki deluje pod okriljem Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze, lahko štejemo med korake samopomoči, ki naj odstranijo pomanjkanje strokovnega znanja na tem važnem področju kulturnega delovanja. Iniciatorji šole so začeli z delom, ker so videli, da dtržava v to smer ne bo povzela nobenih korakov. Ze pred enim letom pa SO' ugotovili, da obstaja pomanjkanje domačih učiteljskih kadrov in da bi po členu 7 državne pogodbe država morala prevzeti stroške glasbene šole. Gle-
de domačih učiteljev se je stanje malo izboljšalo, tako da' so izgledi za razširitev delovanja šote; glede podpore s strani države pa se do sedaj ni spremenilo kaj bistvenega in pot da priznanja pravice javnosti gotovo ne bo lahka.
Pouk sloni sedaj v prvi vrsti na učiteljih, ki se morajo podati ob vsakem vremenu enkrat na' teden na naporno pot iz slovenskih obmejnih občin čez mejo v dvojezične kraje južne Koroške. Njihovemu požrtvovalnemu delu se je treba zahvaliti, da je napredek učencev tako zadovoljiv.
Razmeroma široka' udeležba v prvem letu delovanja šole pa sloni na delovanju krajevnih društev. Šola bo ustanovila nove podružnice tam, kjer bo povpraševanje po njej največje, zagotovitev učiteljev pa najlažja. Učence bodo sprejemali naprej brez vsake starostne omejitve, tako da bodo tudi v bodoče vpisani osnovnošolci kakor tudi takšni, ki so že v poklicnem življenju.
Eden izmed učiteljev iz Raven pa je v Pliberku dal v pogovoru pobudo, naj se učenci v prihodnje učijo po možnosti bolj tiste instrumente, ki jih lahka igrajo tudi v večjih skupinah. Sedaj namreč kitara močno prevladuje. V prihodnje pa se bo vodstvo glasbene šole potrudilo tudi za uvedbo teoretičnega pouka, da bo šola stala na čim trdnejših temeljih.
Kdor se hoče prepričati o dosežkih in napredkih naših mladih glasbenikov, ima za to možnost v soboto 7. julija pri Miklavžu v Bilčovsu. Ob 19.30 uri bodo učenci priredili koncert, v katerem bodo nastopali posamezniki, pa tudi v skupinah.

Na vseh teh instrumentih je miadina na naključni prireditvi pokazala svoje znanje in raivcsoliia navzoče starše
,Vese!i vandrovčki" iz Kanade
bodo prvič gostovati pri nas na Koroškem
.Nam se )e vaš nastop, ki ste ga <met) v Kanadi, žeto dopadei. Zeio smo biii veseii, da smo videi! in pokušati naše siovenske brate in našo !epo siovensko pesem, ki ste jo vi tako iepo zapeii. Biii smo zeio ponosni na vas, saj mi tukaj dobro vemo, v kakšnih okoiiščinah vi živite in se borite za obstoj, za svojo slovensko kuituro in za svoj sioven-ski materin jezik. Ko sem po dvorani opazovat ijudi, je marsikateremu pritekia debeta soiza po obrazu med vašim koncertom in govorom. M) tukaj v Kanadi in vi tam na Koroškem imamo dosti skupnega. Tudi mi tukaj žeto težko detamo in se trudimo, da obdržimo svoje iepe slovenske navade, svojo kuituro in naš tepi stovenski jezik. Zato bi mi radi prišti k vam na Koroško in tudi pokazati, da mi tukaj v Kanadi, čeprav tako dateč od svoje domovine, zaigramo in zapojemo našo pretepo stovensko pesem. Obenem pa, da bomo imeii ožje stike z vami koroškimi brat). To je naša velika žeija, da se tudi mi predstavimo vam."
To je kratek odlomek iz pisma, hi ga je pisat čtan siovenskega an-sambta .Veseti vandrovčki" iz Kanade, ki bo prihodnji teden prvič gostovat prt nas na Koroškem. Prve sttke so navezati ieta 1977, ko )e .Trio Korotan" s pevci iz Šentvida v Podjuni obiska) slovenske rojake v Ameriki in Kanadi. Seda)
pa bodo bratje iz Kanade vrniii obisk:	ansembei .Veseii van-
drovčki", ki je trenutno v stari domovini in prireja koncerte po Sio-veniji, bo v soboto 14. jutija nastopi) v Biičovsu (ob 20. uri pri Ogrisu -Miktavžu), v nedeijo IS. juiija ob 20. uri pa koncertira) pri Rutarju v Zitari vasi.
Ansambei .Veseii vandrovčki" sestavtja sedem oseb, šest godbenikov (harmonika, orgie, trobenta, ktarinet, saksofon, bobni in kitara) ter pevka, ki jo poznamo še iz Avsenikovega anšambia — Marija Ahačič-Poiak. Skupino vodita brata Pušič, ki sta biia rojena v Metii-
ki, pa sta se s šestimi teti preseiiia v Kanado. Ansambei igra siovensko, pa tudi mednarodno giasbo, tako da iahko zadovoiji vse postu-šatce.
Bratske vezi, ki jih je pred dvemi teti vzpostavi) naš pevsko-godbeni ensembet med Koroško in Kanado, bodo sedaj utrditi .Veseii vandrovčki" iz Kanade. Veseiimo se njihovega obiska in jim žeiimo prisrčno dobrodošiico pri nas na Koroškem. Najboij pa se bodo dragi gostje vesetiii, če bosta obe prireditvi res dobro obiskani. Zato poskrbimo, da se bodo iahko počutiti kot bratje med brati!
Andrej Einspieler
dobil spomenik v rodnih Svečah
Ob svoji 70-letnici je Slovensko pro- dini južne Koroške utreti uspešno pot
svetno društvo .Kočna" v Svečah minulo nedeljo odkrilo spomenik znanemu borcu za pravice koroških Slovencev v prejšnjem stoletju Andreju Einspielerju. Spomenik — doprsni kip v bronu — je delo akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta, ki si je leta 1973 uredil dom in galerijo v Svečah. Na prostoru pred Goršetovo galerijo je bil sedaj z Einspielerjevim spomenikom narejen prvi korak k ureditvi načrtovanega .kulturnega parka", v katerem naj bi dobili svoja obeležja tudi še drugi zaslužni narodni in kulturni delavci.
Udeležencem nedeljske svečanosti, med katerimi so bili tudi župan domače občine Otmar Baurecht s člani občinskega sveta ter predstavniki slovenskih narodnih in kulturnih organizacij, je spregovoril domačin in potomec Einspielerjeve rodbine, predsednik SPD .Kočna* dr. Valentin Inzko. Obširno in vsestransko je prikazal zasluge Einspielerjev in drugih narodnih delavcev iz Sveč oziroma bistriške občine, ki so v prejšnjem stoletju sooblikovali duhovno podobo našega človeka. V središču svojih izvajanj pa je razumljivo postavil osebnost Andreja Einspielerja, ki ga je kot profesorja verouka in slovenščine, kot deželnega poslanca, kot izdajatelja in urednika časopisov in revij, pisanih v slovenskem in nemškem jeziku, prikazal kot eno .najmarkantnejših osebnosti v kulturni in politični zgodovini koroških Slovencev in slovenskega naroda". Pri tem je menil, da mu je vsled njegovih zaslug za razvoj predvsem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem zgodovina dodelila naslov .Oče koroških Slovencev".
Ko je govoril o delovanju Einspielerja na šolskem področju, je dr. Inzko kot zgodovinsko dejstvo naglasil, da manjšinska šola v južnem delu Koroške — odkar je začela veljati v Avstriji leta 1869 šolska obveznost — nikoli ni bila po svojem konceptu tako zasnovana, da bi naučila slovensko mladino materin jezik, jo vpeljala v bogastvo slovenske kulture, jo seznanila z zgodovino njenega naroda, ji posredovala slovenskega duha in jo utrjevala v narodni zavesti. .Tudi obdobje obveznega dvojezičnega šolstva po drugi svetovni vojni, ki je upoštevalo želje koroških Slovencev na področju obveznega šolstva, je bilo le kratko, prekratko obdobje, da bi si mogla ideja posredovanja obeh deželnih jezikov in dveh kultur vsej mla-
v miselnost koroškega prebivalstva."
Zaključno pa je govornik o Andreju Einspielerju in njegovem delovanju še poudarit: Kljub temu, da je prihaja) iz obrobnega področja slovenskega ozemlja, se je čutil Einspieler soodgovornega za politično usodo in duhovni razvoj vsega slovenskega naroda. Zato njegovo sodelovanje že takoj leta 1848 pri ljubljanski .Sloveniji", zato njegovo prizadevanje za politični koncept .Zedinjene Slovenije", zato njegovo iskanje skupne poti z javnimi delavci
gg'	' - AAfH! :
iz drugih slovenskih dežel. S tem, da je odprl Einspieler svoj list .Slovenec* priznanim slovenskim pesnikom in pisateljem, pa je hotel poudariti, da za duhovni potencial slovenskega naroda vsi odgovarjamo in da je možno ta duhovni potencial večati le ob čim širše zasnovanih narodnih konceptih.
Svečanost odkritja Einspielerjevega spomenika je s svojo pesmijo obogatil moški pevski zbor SPD .Kočna" pod vodstvom dr. Antona Feiniga.
Popoldne pa je imelo SPD .Kočna" v občinski dvorani na Bistrici proslavo svoje sedemdesetletnice, za katero je izdalo tudi posebno brošuro, kjer sta med drugim v besedi in sliki predstavljena zgodovina in razvoj društva.
V Ljubljani že petnajstič
poletna šola za tuje slaviste
V Ljubljani se je v ponedeljek začel dvotedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture, takoimenavana poletna šola za tuje slaviste, ki jo že petnajstič prireja oddelek za slovanske jezike in književnosti filozofske fakultete ljubljanske univerze. Kakor v minulih letih, tako so tudi letos zbrani številni študentje, prevajalci, profesorji, lektorji in drugi strokovnjaki iz raznih držav, ki se zanimajo za stovenski jezik in kulturo. Med udeleženci so kakor vsako leto tudi mnogi študentje iz zamejstva.
Seminar poteka v dveh delih: Na eni strani so vsak dan posebni tečaji, ki jih morajo udeleženci obvezno obiskovati in kjer jim strokovnjaki predavajo o zgodovini in dialektih slovenskega jezika ter o zgodovini knjižnega jezika; prav tako vsak dan so obvezne lektorske vaje iz slovenskega jezika; končno pa so za udeležence brez slavistične izobrazbe še predavanja o formiranju slovenskega naroda ter o slovenski književnosti. Na drugi strani pa je pestra paleta predavanj, v katerih priznani slovenski strokovnjaki govorijo o svojih znanstvenih izsledkih na raznih področjih slovenskega jezika, kulture in literature. Letos ta del seminarja velja zlasti sistematični obdelavi in predstavitvi slovenske proze, so pa na dnevnem redu tudi razna druga vprašanja, kot na primer aktualnost Speransa, sodobne teorije umetnostne zgodovine pri Slovencih in v svetu, vprašanja ruskih je-jezikovnih prvin v slovenščini, pomen Mairija Kogoja v slovenski
glasbi, sodobne teorije, umetnostne zgodovine, jezik učnih knjig v 19. stoletju itd. V tem okviru pa bo posebej govora tudi o našem koroškem rojaku Urbanu Jarniku, ki ga bo Alenka Sivic-Dular prikazala kot jezikoslovca in stovarnika.
Letos je seminar prvič povezan z uvodnim mednarodnim simpozijem, ki je bil prejšnji teden pod naslovom .Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi". S predavanji so sodelovali domači in tuji slavisti, literarni zgodovinarji in jezikoslovci. Znanstveno srečanje je bilo interdisciplinarne narave, tako da je bilo omenjeno obdobje slovenske preteklosti osvetljeno s širšega kulturnega vidika. Naš koroški prispevek k tej razpravi je dal Teodor Domej, sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Prireditelji računajo s tem, da bo simpozij posta) vsakoletni uvodni del seminarja, predstavil pa naj bi posamezna obdobja slovenske kulturne preteklosti vse do najnovejših dni.
Poleg napornega seminarskega dela pa so za udeležence pripravili seveda tudi zanimive izlete v razne predele Slovenije, kjer imajo priložnost spoznati kutturno-zgodovin-ske znamenitosti in naravne privlačnosti.
Izdajate!], založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; giavnt urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tet. 32 5 50, tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec — Borovije.
Srečanje koroških partizanov pod Storžičem
V nedeljo je bito območje pod severnim ostenjem Storžiča — pred naškega narodnoosvobodilnega bo-pianinsko postojanko „Dom pod Storžičem" — prizorišče srečanja bivših koroških partizanov in aktivistov z obeh strani Karavank. Na srečanje sta vabiia Področni odbor koroških partizanov za Gorenjsko in Zveza koroških partizanov v Ceiovcu. To je biio četrto srečanje, organizator ie-tega pa je bita občina Tržič. Čeprav vreme ni biio ugodno, se je nabraio tepo števiio nekdanjih partizanov in aktivistov, ki so se v zadnji vojni boriii na Koroškem, to je na ozemiju takratnega takoime-novanega .tisočietnega rajha".
Poleg bivših protifašističnih borcev z obeh strani Karavank so se srečanja udeležili tudi številni druž-beno-politični predstavniki Slovenije. Zbrano publiko pred planinsko postojanko je pozdravil predsednik Skupščine občine Tržič tovariš Ogris Milan, spregovorili pa so še predsednik koroških partizanov v Ljubljani tovariš Pavel Žaucer, pred-
sednik Področnega odbora koroških partizanov za Gorenjsko^ tovariš Beton Anton-Bojan in predsednik Zveze koroških partizanov v Celovcu tovariš Karel Prušnik-Ga-šper. Vsakoletna tovariška srečanja bivših koroških partizanov in aktivistov služijo plemenitemu namenu tesnejšega medsebojnega sodelovanja in da se ohrani tradicija ju-
jo.
Tovariš Prušnik je v svojem govoru med drugim naglasil, dai so koroški partizani ponosni za to srečo, da so se lahko pridružili na severni strani Karavank slavni Osvobodilni fronti in da so doprinesli svoj delež za uničenje oboroženega tašizma. Danes predvsem naj višji predstavniki avstrijske republike spoznavajo zgodovinsko resnico, da so koroški partizani mnogo doprinesli k osvoboditvi in obnovitvi republike Avstrije, za! kar v zadnjih letih od zveznega prezidenta dr. Kirchschla-gerja prejemajo visoka odličja — častni znak za osvoboditev Avstrije. Tovariš Prušnik je menil, da bi tudi jugoslovanski državljani, ki so se borili po ozemlju Avstrije za! uničenje hitlerjeve Nemčije zaslužili to avstrijsko odlikovanje, češ da je maršal Tito odlikoval na stotine avstrijskih državljanov. Zakaj ne bi tega storil tudi naš prezident Kirch-schlager? Sad protifašističnega! boja je bil vsekakor sedmi člen avstrijske državne pogodbe, ki predstavlja osnovo današnjega! boja koroških Slovencev za dosego socialnih, kulturnih in gospodarskih pravic na podlagi resnične enakopravnosti. Nadalnjat pridobitev partizanskega boja za koroške Slovence je, da smo se otresli more suženjstvo in ponižnosti in da smo postati bolj samozavestni. Skratka partizanski boj je preobrazil našega človeka, tako da zaupa v lastne sile. Prišel je tudi do spoznanja, dd nič ne pade samo od sebe v naročje in da se je treba trdo boriti če hočemo doseči, da bomo na naši avtohtoni zemlji dosegli pravice, ki nam pripadajo.
Po aficialnem sporedu je bila pogostitev pri partizanskem kotlu, katero so organizirali pripadniki Jugoslovanske ljudske armade.
Šmarjeta pri Kotmari vasi
V	sre</o 79. maja je pretresi našo oBo/fco ža/ostna vest, </a je amr/a Žojfja NaBfcB p(/. NrfBernBova mama s $??Mrjete nat/ Rotmaro vasjo. V 73. /eta starost/ jr je neizprosna smrt pretrga/a Hrt žfv/jenja.
Trajna je Bf/a znana prosvetna t/e-/avBa. Doma je Bf/a prf Ža^ercrr na Rata prf 7/ot/fšaB, Bjer se je aBtfv-no at/ejstvova/a v tamkajšnje SPD „Zvezrfa" fn to t/e/o nat/a/jeva/a ta-t/f prf našem prosvetnem t/raštva „Gorjancf". Rf/a je prežeta z mfsffjo, t/a je treBa naše s/ovensBo /jat/stvo na RorošBem oBranftf tat/f nasferf-njfm poBo/enjem. Njeno t/e/o na prosvetnem porfročjrr fn pa tat/f v najtežjem časa zgot/ovfne našega /jat/-stva, ko je našf t/eže/f zav/at/a/ oBrat-nf nacfzem fn ko se je postavf/a na stran protfjašfstfenega ot/pora — Bf/a aktfvna terenka — je preprfč/jfv t/o-kaz zato, kako je /jakf/a svoj narorf fn sovražffa krfvfco. Zararff te njene t/cjavnostf je Bf/a spfošno prf/jaB/jena.
Tat/f t/ragače njeno žfvfjenje nf Bf-fo z rožfcamf post/ano. Moža Ermana je zgakffa že 7967 /eta, t/ve /etf poprej pa se je smrtno ponesrečf/ srn Nanzej. R/jaB tem at/arcem nf ok-apa/a fn sf fskafa ateko v t/e/a za na-rot/ov kfagor.
V	petek 22. maja smo jo spremfjaff na njenf zat/njf potf na kotmfrško po-Bopa/fšče, kjer je našfa svoje pos/et/-nje počfva/fšče. PogreBnf oBret/ je opravff žapnfk Maks MfcBor, t/omačf pevcf pa so se z fepo sfovensko pe-smfjo, kf jo je pokojna tako /jakf/a, pos/ovf/f or/ rajne sopevke fn jf tako fzkaza/f pos/et/njo čast.
Pokojno NrfBrnBovo mater komo okranf/r' v častnem spomfna, kčerkf z t/ražfno fn sorot/nfBom ok tej težkf fzgakf fzrekamo naše g/okoko so-ža/je.
Siovensko prosvetno društvo tradiclonatno
Zarja" v Zeiezni Kapti vabi na
6. Poletno noč
v soboto 7. julija 1979 s pričetkom ob 20. uri pri občinskem kopa-iišču (Freibad) v Zeiezni Kapii. Prirediteij nudi skrbno priprav-tjene jedi na žaru in druge domače jedi ter dobre pijače.
Za prijetno zabavo bo skrbei ansambei K V ) K
Prfsrčno vak/jenf/
Primorski lovci obiskaii koroško
V nedeljo 24. junija je skupina lovcev s Primorskega (Italija) — člani Slovenskega lovskega društva Doberdob — obiskala Koroško. Na Ločilu (Hart) jih je sprejeta in potem vodila
Siovensko prosvetno društvo ,Bitka" v Biičovsu vabi na
ZAKLJUČNi VEČER GLASBENEGA POUKA
v soboto 7. juiija ob 19.30 uri pri Ogrisu - Mikiavžu v Biičovsu. Ob tej priiožnosti nam bodo naši miadi učenci-gias-beniki pokazati kaj so se v minuiem šoiskem tetu naučiti. Na prireditev vabimo starše in vse, ki jih gtasbeno udejstvovanje naše mtadine zanima.
po južni Koroški predstavnica Kluba prijateljev lova Marica Pradetto. Pot je vodila lovce mimo romantičnega Baškega jezera v Rož. Prvi postanek so naredili v Šentjanžu pri Tišlarju, kjer so se okrepčali z domačim kmečkim kruhom, zaseko in sadjevcem. V Borovljah so si ogledali puškarno Fanzoj ter obiskali spomenik padlih partizanov, kjer so Doberdobčani položili šopek rož in se tako spomnili težkih časov fašistične strahovlade v drugi svetovni vojni. Nato so pot nadaljevati preko Smarjete v Rožu, Rebrce v Železno Kaplo, kjer je bilo v hotelu Obir kosilo. Na povratku so se peljali mimo očarljivega Klopinjskega jezera, obiskali glavno mesto Koroške in se še mimogrede potegnili na Gosposvetsko polje in grad Ostrovico (Hochoster-witz).
Prepričani smo, da so se primorski lovci polni lepih vtisov vrnili na svoje domove, saj so tako imeli priložnost vsaj nekoliko seznaniti se s tisto deželo, ki je bila nekoč zibelka slovenstva.
Ponovna diskriminacija
koroških Siovencev na ceiovškem koiodvoru
Ze zadnjič smo poročali o očitni diskriminaciji, ki so jo doživeti siovenski dijaki na ceiovškem koiodvoru, ko so v siovenščini zahtevati vozovnice in jih niso dobiii. Tudi zadnjo soboto 30. junija so dijaki siovenske gimnazije zahtevati vozovnice v siovenščini. Navzoče je biio spet veiiko tajne poiicije in dijaki ponovno niso dobiti vozovnic. Zaman so čakaii pred prodajnimi okenci in tudi drugi potniki so morati kupovati vozovnice v viakih, ker uprava Avstrijskih zveznih žeieznic ni pripravijena urediti te zadeve.
Takšno ravnanje s koroškimi Siovenci nas spominja tudi še na rajnko monarhijo, ki je na podoben način ravnata s stovenskimi potniki, ki so zahtevah na ceiovškem kotodvoru vozovnice v siovenščini.
Koroška dijaška zveza se je zato zadnjo soboto obrnita na potnike in jih prosita za razumevanje za akcijo, s katero se borijo za enakopravnost sio-venskega materinega jezika. V pismu, ki ga je nasioviia na direkcijo ieiez-nic pa zahteva uvedbo siovenščine kot enakopraven jezik v Ceiovcu in na vseh kotodvorih na južnem Koroškem.
Tudi Stovenska mtadina podpira upravičeno ravnanje stovenskih dijakov in opozarja na zamude pri izpoinjevanju pravic siovenske manjšine, za katere je odgovorna Avstrija.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
V a b i t o
na uprizoritev Mikeinove dramatizacije noveie koroškega pisateija Prežihovega Voranca
Samorastniki
v soboto 4. avgusta 1979 ob 19.30 uri in v soboto 11. avgusta 1979 ob 19.30 uri
na prostem jv btižini Vazarja) v Spodnjih Vinarah pri Šentpri-možu v Podjuni.
V primeru siabega vremena bosta predstavi v nedetjo (S. oziroma 12. avgusta) ob istem času in na istem prostoru.
Odbor
Jubilej dveh zaslužnih žena
Na zaJnjf sej/ Zveze s/ovensBfB žena smo počastf/f žfv/jenjsBf jaBf/ej t/veB tovarfšfc fn ot/Bornfc naše orga-nfzacfje /Lojzke Roštjančfčeve, Bf je oBBaja/a 60 fn Zrnce Rapperjeve, Bf je oBBaja/a 30-/etnfco. /aBf/ant^ama je v /mena Zveze BorošBfB partfza-nov čestfta/ tat/f pret/set/nfB ZRP Ra-re/ PrašnfB-Gašper. Lojzka t/oma fz Rf/čovsa je pot/pret/set/nfca ZSŽ fn aktfvna r/raž^eno po/ftfčna t/e/avBa. Obračamo se nanjio, če je treBa orga-nfzfratf /etovanje otroB, srečanje žena a/f fz/etov, a ne samo to, ona se, Bjer je to potreBno, vB/jačaje tat/f v t/ražBeno t/e/o BorošBfB S/ovencev. Tat/f za časa jašfstfčne straBov/at/e nar/ BorošBfmf S/ovencf je aBtfvno pot/pfra/a Borce za svoBot/o fn za-rat/f tega Bf/a or/ gestapa preganjana fn zaprta v Ce/ovca, Bjer je v zapora sreča/a naror/nega Beroja Majr/o Vr-BovnfB, Bf je Bf/a or/ gestapa zverfn-sBo aBfta oB Bonča vojne fn se še r/anes ne ve Bje je poBopana.
Naša r/raga s/av/jenBa rlnfca Nap-perjeva pa je sreča/a y4BraBama, Ba-Bor tema po r/omače pravfmo. 7*ar/f ona je naša aBtfvna r/ražBeno-po/ftfč-na r/e/avBa, že or/ m/ar/ostf. Doma je
Obiski v Siovenski študijski knjižnici
V petek 18. maja so Siovensko študijsko knjižnico obiskaii bibiiote-karji iz Kranja in okoiice, v soboto 26. maja bibiiotekarji Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubijani, v ponedeijek 25. junija pa še študenti ceiovške siavistike pod vodstvom iektorja in bibiiotekarja Droi-ca. Magister Marija Maiie-Wieser je skupine v imenu SSK pozdravita in jih seznanita z razvojem, deio-vanjem ter probiemi SŠK. Skupino bibiiotekarjev iz Kranja in okoiice je pozdravit tudi direktor Siovenske-ga znanstvenega inštituta in jim ob-raztožii širok deiokrog SZi. Knjižničarji iz Siovenije, ziasti bibiiote-kcrji Narodne in univerzitetne knjižnice, so izraziti pripravtjenost pomagati SŠK ziasti pri kompietaciji knjižnega gradiva.
Bf/a na 3entjanšBfB RataB prf /čo-venjaBa, Bjer je Bf/ za časa naror/no-osvoBor/f/nega Boja r/om tar/f mnogfB partfzanov fn aBtfvfstov. Tam sta s sestro Zojfjo streg/f ranjenfm partf-zanom fn Bf/f oBveščeva/Bf fn Barfr-Bf. Vse to njeno r/e/o pa nf osta/o prf-Brfto sovražnfBom našega /jar/stva fn m/ar/o rlnfco je gestapo or/v/eBe/ v z/og/asno taBorfšče RavensBracB.
Žene se fmamo zlnfcf zaBva/ftf za organfzacfjoštevf/nfB fz/etov, Bf se jfB naše žene ze/o rar/e ar/e/ežajejo, na BaterfB se mer/ seBoj spoznavajo, spoznavajo pa tar/f astvarja/nost r/e-/ovnfB /jar/f v našf matfčnf r/omovfnf.
R taBo p/or/nema žfv/jenjsBema jaBf/eja našfma tovarfšfcama fsBreno čestftamo. Že/fmo jfma trr/nega zr/ravja fn oseBne sreče ter še mnogo aspeBa v njanem nar/a/jnjem r/e/a.
Stovensko prosvetno društvo ..Bitka" v Biičovsu vabi na
KULTURNt VEČER
v soboto 14. juiija 1979 ob 20. uri pri Ogrisu - Mikiavžu v Biičovsu.
Nastopajo: sestri Veiik,
mešani in moški pevski zbor SPD „Biika" in ansambei ..Veseii vandrovčki".
Prfsrčno vaB/jenf/
Siovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
KULTURNiVEČER
v soboto 14. juiija 1979 ob 20. uri pri Vogiu [Picejj v Šentprimožu.
Nastopata: mešani pevski zbor SPD ..Danica in an-ansembei
..Fantje izpod Obirja"
Prfsrčno vaB/jenf/
Kiub prijateijev iova bo ob priiožnosti 15-ietnice obstoja kiuba v nedeijo 15. juiija 1979 s pričetkom ob 8. uri pri-rediio na streiišču ..Gojitvenega kroga Piiberk"
3. iovsko streijanje
v tarče in na umetne goiobe. Na tem iovskem streijanju bodo scdeiovaii iovci iz Siovenije in Koroške — Karntner Jdgerschaft ter Kiub prijateijev iova.
Prfjate/jf /ova prfsrčno vaB/jenf/
3. srečanje slovenskih žena iz zamejstva iti matične dežele Slovenije
V soboto 23. junija je bito tretje srečanje predstavnic siovenskih ženskih organizacij iz zamejstva in svetov za vprašanja družbenoekonomskega in poiitičnega poiožaja žensk iz siovenskih obmejnih občin. Organizator tokratnega srečanja je bii svet pri jeseniiki občinski konferenci Sociaiistične zveze.
Siovensko prosvetno društvo .Trta" v Žitari vasi V A B i L O
„S pesmijo in piesom v poietje"
v nedeijo, dne 1$. juiija 1979 ob 20. uri pri Rutarju v ittari vas).
Nastopajo: motki zbor domačega SPD .Trta"
Obirski ženski oktet z novim programom pesmi, ki so jih vtisniti na pravkar posneto 2. piotčo
Po koncertu bomo zapiesaii po vižah in meiodijah siovenskega ansambia .VESEL) VANDROVČKt )z Kanade, ki prvič nastopa med Koroškimi Stovenci. Prijatetje in znance, ki jih navdušuje s)o-venska pesem in radi zapieiejo ob poskočnih potkah in vatčkih, prav prisrčno vabimo.
S števitntm obiskom bomo pozdraviti in se oddotžiti stovenskim gostom iz datjne Kanade.
izgradnja turske avtoceste se biiža koncu
Srečanje se je odvijalo v jeseniški Kazini, tema pa je bila mednarodno leto otroka in vse kar je lahko s tem povezano. Poleg žena so se srečanja udeležili tudi družbeno politični predstavniki občine Jesenice, ki so ob tej priložnosti tudi predstavili značilnosti te občine.
Zenske predstavnice iz matične dežele in zamejstva so spregovorile in nakazale težave in uspehe s katerimi so soočene zlasti na področju izboljšanja življenjskih razmer otrok. Seveda so imele ženske predstavnice iz zamejstva glede Vzgoje otrok še posebne probleme, ki se bistveno razlikujejo od problemov v matični deželi. Pri tem mislimo predvsem na pereče vprašanje, da dajo otrokom boljšo možnost, da ohranijo in ne zavržejo najbogatejšega zaklada — materinski jezik.
Predsednica Zveze slovenskih žena v Celovcu Milena Groblacherje-va je podčrtala veliko voljo in ho-
tenje našega koroškega slovenskega ljudstva, da se tudi predšolski mladini da možnost vzgoje v slovenskem jeziku in pri tem naglasila, da smo koroški Slovenci ravno v letošnjem letu otroko beležili lep uspeh s tem, da smo si sami priborili dvojezični otroški vrtec v Šent-primožu, ki pa je že ob vpisu postal premajhen. Čeprav po občinah južne Koroške zahtevamo od oblasti, da uvedejo dvojezične otroške vrtce, se nihče ne zmeni za to. Tovarišica Groblacherjeva je svoja izvajanja zaključila z ugotovitvijo, da na Koroškem s strani oblasti ni bilo večjih pobud ob mednarodnem letu otroka, to predvsem zaradi tega, ker se politične stranke v glavnem ukvarjajo z volitvami.
Na srečanju je prišla do izraza želja po nadaljevanju vsakdanjega! sodelovanja med slovenskimi ženami matične dežele in zamejstva, ki se je v zadnjih letih močno okrepilo in preraslo v številne oblike po-
vezovanja na različnih področjih.
Po oticialnem delu so žene obiskale temeljno organizacijo Gorenjskih oblačit na Jesenicah, kjer so jih seznanili z delovnim procesom in jim predstavili nekatere modele z proizvodnega programa. Žene so si ogledale tudi Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in muzej talcev v Begunjah. Srečanje so naše žene končale v prijateljskem pogovoru v restavraciji leškega letališča.
Medtem ko je bilo lanskoletno srečanje na Koroškem in letošnje 3. v Sloveniji, bo prihodnje 4. v Julijski krajini.
Nov trak s koroško siovensko pesmijo
Ob 70-letnici svojega obstoja je Slovensko prosvetno društvo .Kočna", ki je včlanjeno v KKZ, izdalo kaseto z 22-imi pesmimi moškega pevskega zbora SPD .Kočna" iz Sveč. Kaseta ima naslov .Pesem Koroške" in vsebuje sledeče pesmi:
Kar v srce je mati djala (J. Aljaž — F. S. Finžgar) — Pršva je ta luba v'hred (narodna, priredil L. Kramolc)
—	Vuštnejša ja ni (nar., pr. E. Adamič)
—	Vhred^č (nar., pr. P. Kernjak) — Bom pa Rut^)č zorau (nar., pr. F. Cigan) — Oj te mlinar (nar., pr. Z. Svi-karšič) — Burno jes haužjam (nar., pr. P. Kernjak) — Sem še mihen puob biv (nar., pr. F. Cigan) — Je na Dravca m^hva (Mirko Kernjak) — Se anbart v mojem življenju (nar., pr. F. Cigan)
—	Kadar Žila noj Drava (nar., pr. Z. Svikaršič) — Sem še mihna bva (nar.,
r. L. Kramolc) — Moja lubca je tam v
kofčah doma (R. Gobec — M. Miškul-nik) — O ti preburna ženska stvar (nar., pr. A. Nagele) — Mrzel veter tebe žene (Sveška priredba, bes. Orožen) — Mi smo se skupaj zbrali (nar., pr. F. Maroit) — 2e rožce po polju cvetejo (nar., pr. M. Dojuk) — Zvezde (R. Gobec) — Saj n'či frajda več na sietu (nar., pr. P. Kernjak) — Nocoj pa oh nocoj (nar., pr. F. Marolt) — Je biv an hospud Bebenav (nar., pr. P. Kernjak) — Pesem od rojstva (F. Le-der-Lisičjak, pr. L. Kramoic).
Stovensko prosvetno društvo ..Vrtača" v Stovenjem Ptaj-berku vabi na
KULTURNt VEČER
v soboto 14. jutija 1979 ob 19.30 uri pri Sereinigu v Podnu.
Sodetujejo: tamburaški zbor iz Hodiš
domači kvartet in sestri Čertov
Zadnja ovira na območju Turske avtoceste na Solnograškem je odstranjena. 17,4 kilometra dolgi odsek avtoceste od Werfna do Eben v dolini Pongau je dograjen in to ravno ob pravem času, saj se je sedaj v začetku meseca julija začela iz Zvezne republike Nemčije valiti ogromna kača avtomobilov na počitnice proti jugu. Otvoritve tega cestnega odseka v soboto 30. junija so se med drugimi udeležili zvezni minister za gradnje Josef Moser, finančni minister dr. Androsch in deželni glavar Solno-graške dr. Haslauer.
Na novem cestnem odseku se bo promet preko poletja odvijal delno še po enem cestišču v obe smeri. Kljub temu je poskrbljeno, da promet zaradi tega ne bo preveč oviran, kajti ta dvosmerna cesta je speljana tako, da bo imela tri vozišča, kar bo zelo olajšalo prehitevanje oziroma ritem vožnje. Posebna težava pri gradnji je bila na 6,7 km dolgem odseku med Hlittau in Eben, kjer je bilo treba zgraditi celo vrsto mostov in to v terenu, ki je skrajno neugoden — nevarnost drsenja pobočja v dolino. Da so mogli stebre za mostove zasigurati pred drsenjem, so morali zgraditi takoimenovane „vod-njake", ki dosežejo celo 38 m globine. Pri tem je zanimivo, da so vidni stebri (ki gledajo iz zemlje) glede dolžine, manjši od nevidnih, vgrajenih v vodnjakih. Poleg tega so graditelji morali jeklene žice, ki so jih fiksirali v steni ..vodnjaka", zabiti horizontalno v zemeljsko gmoto, da s tem preprečijo vsakršen premik zemelj-
skih mas. Velik problem je bil tudi z odvajanjem vode od avtoceste.
Poleg teh tehničnih problemov pa so bile še težave gospodarskega značaja. Od treh gradbenih podjetij, ki so prišla v gospodarske težave, so morali dvema podjetjema odpovedati pogodbo.
Od leta 1976 do 1978 se je na turski avtocesti dvignila frekvenca vozil za 56 "/o. Z dogradnjo avtoceste s Salzburga do Rennwega na Koroškem, pa so šanse seveda še mnogo večje.
Z dograditvijo tega 17,4 km dolgega odseka, je od skupno 145,7 km dolge avtoceste na območju od Salzburga do Spittala še 12,5 km avtoceste v gradnji. Ta odsek (Rauchen-katsch—Gmlind) na koroški strani bo predvidoma zgrajen še pred pričetkom poletne sezone v prihodnjem letu. Leta 1984, ko bo dograjen cestni predor pod Karavankami s cestno povezavo k turski avtocesti, pa se bodo še bolj odprla vrata proti jugovzhodu, še zlasti zaradi tega, ker bo takrat v glavnem dograjena tudi avtocesta od karavanškega predora do grške meje. V tisti čas soupada tudi izgradnja avtoceste Trbiž (Tarvisio) —Videm (Udine), ki bo povezana z južno in Tursko avtocesto. Kar še ostane nezgrajenih avtocest na Koroškem je samo še odsek med Spitta-lom in Beljakom (35,7 km). Obe mesti sta danes med seboj povezani po velikopotezni sanirani cesti, ki dopušča hiter tok prometa. Kljub temu pa ostane zahteva, da bo treba zgraditi tudi še ta zadnji odsek turske avtoceste.
Zaključna šolska prireditev v Kotmari vasi
Prejšnji petek 29. junija so kotmirški učitelji in učenci v telovadnici osnovne šole priredili zaključno prireditev. Učenci so pokazali, kaj so se naučili. Vrstili so se odrski in pevski nastopi, najbolj pogumni pa so deklamirali pesmi.
Uvodoma je pozdravi) ravnatelj Josef Schwarz — vodstvo šole je prevzel začetkom minulega šolskega leta), jeseni 1978 — starše in sorodnike učencev ter častne goste, med njimi župana Jožeta Strugerjai, oba podžupana, navzoče člane občinskega odbora, župnika Maksa Michorja in še nekatere druge. Rovnaitelj je tudi povezoval posamezne točke sporeda.
Od nastopajočih je treba izrecno pohvaliti šolski pevski zbor, ki je pod vodstvom učiteljice Renate Trieb zapel več pesmi; učenci obeh četrtih razredov so pod vodstvom učiteljice Emilije Muller zapeli tudi eno angleško pesem. Nadvse razveseljivo in pohvalno pa je bilo, da je bilo letos pri zaključni šolski prireditvi slišati tudi domačo slovensko besedo. Šola je dvojezična in povsem pravilno in upravičeno je, da se to tudi pokaže pri taki šolski prireditvi.
Učiteljica Rezika Iskra je z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo s prvošolci pripravila recitacijo Župančičeve otroške pesmi .Ciciban in čebela" (ciciban je bil Kris Muri, čebelica Simona Iskra, Rudi Kulnik in Andrej Morič sta bila pripovedovalca). Mali Kris se je postavil tudi zelo pogumno, ko je zapel in zaigral pesem .Meljem, meljem kavico". DrugošotKi Bernardka Niemetz in Vesna Wakcunig (učiteljica Emilija Muller) pa sta deklamirali pesem .Počitnice".
Mirne duše lahko rečemo, da) je občinstvo nagradilo nastopajoče za slovensko besedo in pesem, kakor tudi vse druge skupine s prisrčnim aplavzom; zlasti učenci so navdušeno ploskati svojim sošolcem.
tMI
Diktat zmagovatcev i/ dvorani zrca!
Pred šestdesetimi !eti so v VersaiHesu narisati nov zemtjevid Evrope
.Dvorana zrcal" v nekdanji rezidenci francoskih kraljev, 28. junija 1919, s podpisom mirovne pogodbe med premagano Nemčijo in zmagovito antanto je padel zastor po prvi veliki svetovni moriji.
Diplomati so se nato razkropili po drugih gradovih v okolici Pariza, toda .versajski mir", splet dogovorov, ki so jih podpisovati še v naslednjem letu, je izmučeni Evropi prinesel samo nov zemljevid, kajti za trdnejšo prihodnost sveta odsevi v zrcalih zgodovinske palače niso bili pravšnji.
Francozi slovite galerije zrcal niso naključno izbrali. V 'stih prostorih so leta 1871 podpisali boleče premirje v vojni z Nemčijo in prav tu so bili v 18. stoletju botri novega zemljevida severne Amerike, ki so s Španijo, Anglijo in predstavniki Zmagovitih kolonij potrdili neodvisnost ZDA. Toda tokrat pred zrcali, od katerih je sleherno terjalo pet tisoč ur dela rokodclavcev 17. stoletja, niso stali vsi tisti, ki jih je svetovna vihra potegnila v vrtinec. Zmagovalci so na pariško mirovno konferenco namreč povabili samo 27 držav, a še od teh je imela samo peterica po dva delegata, besedo pa sploh le svet četverice: Wilson za ZDA, Hoyd George za Veliko Britanijo, Glemencesau za Francijo in Orlando za Italijo. In prav to je bil eden od razlogov, zakaj so versajske listine tako kmalu Porumenele.
GROZLJtVABtLANCA SPOPADA
Tri mesece po veliki ofenzivi antante so se vojske centralnih sil sesule, prve svetovne vojne je bilo konec. Enajstega novembra 1918 je morala Nemčija sprejeti neizprosne pogoje, ki so zmagovalcem zagotavljali, da ne bo nemara še enkrat dvignila glave, če ji poznejše zahteve mirovne pogodbe nemara ne bi dišale: v 30 dneh je morala umakniti vse enote na desno obalo Rena, a za 10-kilometrski prazni pas; predati je morata ključna mesta Koln, Koblenz in Mainz ter izročiti ves vojaški material — orožje, ladje, letata, vagone itd. — povrh pa brezpogojno izpustiti vse vojne ujetnike. (Ti ukrepi so se obrestovali: ko so v Berlinu 7. maja 1919 prejeli osnutek mirovne pogodbe, so prvi hip poskušali obnoviti sovražnosti in Hindenburg je le s težavo prepričal vlado, naj se ukloni.)
O neposrednem davku, ki ga je Evropa plačala v 1. svetovni vojni — tj. žrtvah, gospodarski škodi in podobnem — je bilo že veliko napisanega, manj pa so znane posredne posledice te evropske hekatombe. Za primer: med vojnimi leti je nataliteta povsod občutno padla (v Franciji za približno poldrugi milijon, v Nemčiji za tri milijone), toda posledice je bilo čutiti šele v letih 1934—1939, ko so sredi demografske piramide zazevale usodne vrzeli. Konec vojne je spremljalo tudi pravo preseljevanje narodov: na utesnjeno območje Wei-marske republike se je zatekel skoraj milijon Nemcev iz Poljske, Nizozemske, Alzacije in Lorene; na Madžarskem si je novo domovino poiskalo 400 tisoč ljudi, v Bolgarijo jih je prišlo 200 tisoč, grško-turški spopad je sprožil eksodus več kot milijona Grkov, živečih v Mali Aziji .. .
Toda o vsem tem so pariški pogajalci bolj malo razmišljali, preštevali so le mrtve, seštevali porušene hiše in mostove, merili kvadratne kilometre. Molčali so tudi o tem, da so nekatere države med vojno zaslužile neizmerne dobičke: Japonska je z Bližnjega vzhoda in iz jugovzhodne Azije povsem spodrinila evropske trgovce, Kanada se je okoristila s poveča-
nim izvozom lesa in metalurških izdelkov v zavojščeno Evropo, ZDA pa so na račun prve svetovne vojne svoj nacionalni dohodek v petih letih podvojile. Zaslužili pa so tudi posamezniki v sami Evropi: franooski Citroen, denimo, ki je tedaj izdeloval predvsem topovske granate. Evropske države so si hkrati nakopale precejšnje dolgove (bodisi z domačimi posojili bodisi pri ameriških bankirjih): Francija 33 milijard zlatih frankov, Velika Britanija 32 milijard, Italija 20 milijard .. . Niti o tem diplomati niso dovolj preudarjali, in znano je, kako se je denarni sistem kmalu po vojni sesul in kakšen I vrtoglav vzpon je dosegla inflacija; decembra 1919 je šter-linski funt izgubil 10 odstotkov vrednosti, francoski frank 50 odstotkov, nemška marka celo 90 odstotkov, medtem ko so se cene v Veliki Britaniji povečale 2,5-krat, v Franciji 3,5-krat, a v Nemčiji kar 12,5-krat, pri čemer je povečevanje ) osebnih dohodkov seveda močno zaostajalo. Taka je bila torej Evropa na predvečer pariške konference, toda krojači nove Evrope niso kaj dosti upoštevali tega vatla.
V LABtRtNTU DtPLOMATSKEGA ČEBELNJAKA
Zmagovalci na konferenco predvsem niso povabili premagancev; iz tega so pognale kali pravega protiversajskega vzdušja, ki ga je nacionalsocializem v Nemčiji zna) močno izkoristiti — za Nemce je bil versajski mir preprosto .diktat". V Parizu tudi ni bilo predstavnikov mlade sovjetske države; diktatorski francoski voditelj Clemenceau je s podporo italijanskega ministrskega predsednika Orlanda uveljavil oceno, da so Rusi .izdali antanto" in da velja nadaljevati intervencijsko vojno proti novi državi (ekspedicijska korpusa francoskih in britanskih sil sta s prodori na skrajnem severu in na Krimu res poskušala postaviti .pregrado proti boljševizmu").
Sicer pa je bila pariška konferenca organizacijsko izredno zapletena. Trajala je od 12. januarja do 28. junija 1919, sledila pa ji je še vrsta posebnih pogajanj. Že sama pariška konferenca v ožjem smislu besede je bila pravi blodnjak plenarnih
O — Štev. 27 (1924)
6. julij 1979
Na igrišču sem opazovala otroke pri igri. Prisluhnila sem tudi njihovemu razgovoru. Dva dečka in deklica v starosti od pet do sedem let so se igrali samopostrežno trgovino. Pogovarjali so se prav tako, kot bi bili že odrasli.
.Veste, kar Magi juho bom skuhala, je hitreje gotova. Moji otroci so že jedli v vrtcu" — je rekla Mojca Tončku in odhitela s kamenčki v roki na drugo klop, katera je v njeni domišljiji predstavljajo njeno stanovanje. Tam je pričela s kamenčki in listki trave spretno pripravljati svoje kosilce.
K deklici pristopi deček. Potrka na klop. Njemu pomeni to trkanje zvonjenje na vežna vrata. In Mojca ga veselo pozdravi ter pravi:
.Veš, Jure, otroci so še v vrtcu, jaz pa sem se
Razmišljanje ob otroški igri
pravkar vrnila iz samopostrežne trgovine". Nato prične Jure — v igri Mojčin soprog — pripovedovati o svoji službi:
.Veš, toliko dela sem imel danes, da me kar glava boli. Po kosilu bom legel. Prosim, poskrbi, da otroci ne bodo preveč kričali."
Ko sem poslušala te otroške pogovore, sem imela občutek, da poslušam njih starše. V svojo igro in razgovor ob njej so vnašali resnično življenje družine, probleme očeta in matere. In to tako resno, kot da bi bili že starejši šolarji. Pa jim je bilo le pet in šest let.
Pri našem vzgojnem prizadevanju pogosto niti ne pomislimo, kako nas otroci kritično opazujejo in nato posnemajo. Starši si pogosto postavljamo vprašanje, če naj že s tako majhnimi otroki rozpravljamo o naših težavah. Res je, da nas le-ti zaradi stopnje svoje duševne zrelosti še ne bodo razumeli. Toda otroci, ki ne vedo nič o težavah svojih staršev in o vrednosti njihovega dela za družino in celotno družbo, se bodo tudi sami pozneje težko znašli v šoli in družbi. Otrok naj čimprej — seveda svoji starosti primerno — spozna, kje in kaj dela oče in mati, kakšne so težave pri njihovem delu in kakšne uspehe dosegata. Kjer je le mogoče, naj si otrok ob kakršnikoli priložnosti ogleda delovno mesto svojega očeta in matere. Na primer oče — ta-petnik naj na sprehodu po mestu pokaže sinu v izložbi stole in postelje in hkrati pove, da to delajo on in njegovi delovni tovariši. Mati prodajalka naj v trgovini otrokom pojasni, da tudi ona tako prodaja. Seveda pa je potrebno najti za vsakega otroka primerno razlago in tudi ob primernem času. Povedati mu je potrebno o koristi našega dela za družino. Tako bo otrok razumel tudi delo drugih in ga pozneje, ko se bo sam vanj aktivno vključil, pravilno vrednoti).
Potrebe družine, posebno družine z več otroki, so velike in je težko izpolniti želje vsakemu otroku. V takem primeru je zelo vzgojno, če nabavijo starši eno igračo, ki jo vsi uporabljajo, ali eno knjigo, ki jo lahko vsi berejo.
Mnogi starši pred otroki stalno jadikujejo, da nimajo tega in onega, da težko žive in podobno. Bolje je, da poizkušajo v otroku razvijati optimizem, to je pripravljenost, da se zadovolji s tistim, kar imajo, in jim povedati, da bodo z delom in marljivim učenjem dobili tisto, kar si želijo.
Neka mati je takole obrazložila svoji hčerki: .To obleko bom sama pobarvala in videti bo kot nova. Prihranjen denar bom uporabila za nakup plošče z Andersenovo pravljico." Hčerka je bila zelo zadovoljna. Njena obleka je bila spet kot nova in hkrati je videla, kako je mogoče štediti. Prepričana sem, da bo to materino iznajdljivost tudi sama uporabila v drugih oblikah. Ni lahko naučiti otroke štediti. Veliko pa
Rana želodca in dvanajsternika
Rana na želodcu ali dvanajsterniku je poznana pri prebivalstvu širom našega planeta. Statistike govore, da 5 odstotkov odraslega prebivalstva Evrope in Amerike bo-luje za to boleznijo. To je povprečje, v posameznih državah je povprečje še večje, celo do 12 odstotkov.
Razumljivo je, da' zaradi tako razširjene bolezni nastajajo problemi, kako zdraviti ter ozdraviti te bolnike in seveda kako preprečiti bolezen, ki razen osebne prizadetosti bolnika škoduje proizvodnji zaradi izpadov z dela, manjše delovne sposobnosti in podobno.
Za nastanek rane na želodcu ali dvanajstniku je več vzrokov. Kaže, da ima največji vpliv stanje stalne duševne napetosti in vzburjenje živčnega sistema, ki ni odvisen od naše volje. Precej pomagajo cigarete in alkohol, pa tudi pretirano uživanje prave kave. Vse to skupaj, pai tudi vsako zase, povzroča preveliko izločanje kisline v želodcu, kar najprej povzroči vnetje želodčne sluznice, nadaljnja okvara pa je rana.
Bolnik s to boleznijo toži, da ima občutek pritiska, tope bolečine ali da ga nekaj grize v želodcu. Največkrat pravi, da ga boli v žlički oziroma desno od nje. Večinoma se pojavljajo bolečine na tešče oziroma pri praznem želodcu. Ko bolnik nekaj poje, se bolečina pomiri. Razumljivo je, da bolnik čuti največ takih bolečin pred obedom in še posebej na tešče zjutraj, večkrat ga' take bolečine celo zbude. Zanimivo je, da so bolečine najbolj močne spomladi in jeseni. Ker ima bolnik preveč kisline, ga navadno peče zgaga, je zaprt in včasih celo bruha.
Da lahko točno ugotovimo, če gre za rano ali morda le za močno vnetje želodčne sluznice, so potrebne posebne preiskave. Najprej je potrebno ugotoviti količino želodčne kisline. To opravimo v laboratoriju. Potem je nujna še rentgenska preiskava' želodca, ki rano dokončno najde. Dodatno naredimo še eventualne druge preiskave.
Rana na želodcu in dvanajstniku je lahko nevarna, če se predre. Tedaj nastane krvavitev bodisi navzgor z bruhanjem ali pa navzdol z blatom. Izbruhana temna kri je pomešana s hrano, blato pa je črno kot katran. V takem slučaju je seveda' nujen prevoz v bolnišnico.
Zdravljenje bolnika z rano na želodcu ali dvanajstniku pozna več načinov. Najvažnejša je dietalna prehrana, ki naj skrbi za to, da bolnik ne bo jedel kislih in dražečih jedi
in da' bo jedel pomalem, pa večkrat. Prepovedana) je svinina, alkoholne pijače, kajenje, prava kava, vse vrste suhega mesa, divjačina, svež kruh in vse kar je močno slano, močno kislo, papricirano ali poprano. Dovoljen je vsaj en dan star kruh, prepečenec, pecivo, mleko in vsi mlečni proizvodi, mehko kuhana ali surova jajca, testenine, riž, pire krompir, pasirana zelenjava, teletina, jagnjetina, ribe, kokoši in druga' perjad, krhano in pasirana sadje, sadni sokovi, razne kreme in pudingi, bela kava brez cikorije, vse naj bo delano na maslu, surovem maslu, olju, margarini ali rastlinski masti in čim manj začinjeno. Poteg dietne prehrane dajemo zdravila. V poštev pride tudi zdravljenje v zdraviliščih s pitjem mineralne vode. V določenih slučajih, posebno pa po 45 letu starosti, operiramo želodec in na ta način rano dokončno odstranimo. Brez kirurškega noža tudi ne gre, če se rana predre.
Bolnik z rano na dvanajstniku ali na že-dolcu potrebuje precej dobre živce, mir in dobršno mero potrpljenja ter samodiscipline, če hoče, da ozdravi. Ker pa precej bolnikov greši posebno zaradi kajenja in alkohola', so uspehi ozdravljenja manjši, kot bi lahko bili ter imajo bolniki po nepotrebnem težave na letat.
Drobni nasveti
Zamet potrebuje skrbne nege. Če ima žametna obleka ali plašč že nekaj pritisnjenih mest, obesimo oblačila nad kopalno kad in spustimo vanjo zelo vročo vodo, da se tvori čim-več pare. Otroške obleke obesimo nad lonec s kropom. Potem pritisnjena mesta rahlo nad paro skrtačimo v smeri proti dlačicam. Stisnjena mesta takoj zginejo.
Pri čiščenju madežev moramo biti silno previdni. Pri ncdolžnejših, kakor kavnih, mlečnih ali čajnih madežih napolnimo čisto platneno krpo z malo vročega peska in jo položimo na madež. To pa storimo le takrat, kadar so madeži še povsem sveži. Vroči pesek maščobo vsrka. Madeže nato speremo s čisto, mlačno vodo. Vinske madeže odstranimo z etrom.
Priporočljivo je žamet pogosteje sna-žiti z alkoholom ali špiritom; namesto krtače pa raje uporabljajmo mehko gladko krpo ali gobico. Žamet likamo takole: nekdo naj drži likalnik z likalno ploskvijo navzgor, drugi pa naj potegne žametno tkanino nekajkrat Čeznjo.
Lesen pod bo čist in svetal, če ga včasih zbrišemo s krpo, namočeno v bencinu.
Nekaj zelenjavnih in gobjih jedi!
ŠPINAČNA JUHA S SMETANO
73 špinače, 4 d&g serovega masla, slan Lrop, 2 stroga česna, sol, žlička sesekljanega zelenega peteršilja, 4 dl mleka, '/: dl smetane.
špinačo očistimo in razdelimo na dra enaka dela. Polovico špinače dasimo na sagovem masla z malo slane vode. Mekko špinačo nato sesekljamo ali zmeljemo (v mešalnika ali mesoreznici), dodamo s soljo strt česen, sesekljan zelen peteršilj, sesekljano sarovo špinačo (ostalo polovico) in poper, dolijemo mleko in smetano, premešamo ter serviramo.
TATARSKI NAMAZ
20 dkg pljačne pečenke, ramenjak, poper, žlička gorčice, P dkg skate, 2 žlički olja, drok-na čekala, žlica sesekljanega zelenega peteršilja, 6 kaper, česen, sol.
Meso očistimo vlaken in maščoke, ga nastrgamo, drokno sesekljamo ali zmeljemo, primešamo sarov ramenjak, poper, gorčico, pretla-
čeno skato, olje, sesekljano čekalo, peteršilj* majaron, kapre, česen in soli po okasa. Zmes dokro amešamo, da je gladka, in namažemo na rezine črnega kraka. Okiožimo z zeleno papriko, kislimi kamaricami ali rezinami sira-
LISIČKE V JUH)
PO dkg lisičk, 73 dkg olja in masti, J dkg zelenega peteršilja, sol, P dkg moke, 3 1 kostne jake ali vode, 7 dl kisle smetane, poper.
Lisičke očistimo, operemo, če so prevelike* jik zrežemo, in dašimo na maščoki. Nato jilr potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem* solimo in dašimo, da voda izpari. Nato potrosimo z moko, zaramenimo, zalijemo s kostno jako ali vodo in pastimo nekaj časa vreti. Nato dodamo kislo smetano in popopramo. Ponadimo s posašenimi krakovimi kockami ali ajdovimi žganci.
GOBE S SMETANO (za eno osebo)
lahko družina prihrani, če vsak njen član skrbno čuva svoje stvari.
Pri štednji gredo nekateri starši v skrajnosti. Skoda se jim zdi postaviti na mizo vazo z rožami, češ da se bo razbila, ko bo otrok dregnil v mizo. Skoda je postaviti v sobo lončnico, ker bi jo lahko otrok prevrnil. In tudi manj prostora bi imel za skakanje. Tako ravnanje ni pravilno.
Otrok naj se že zgodaj nauči paziti na predmete, ki se razbijejo in pokvarijo. Nauči naj se tudi vrednotiti lepe predmete in cvetje v stanovanju. Normalno duševno in telesno razvit otrok bo hitro spoznal, kaj sme in kaj ne sme prijeti. Naučil se bo vrednotiti lepe stvari in jih čuvati, ne samo v svojem domu, ampak tudi izven njega.
73 dkg gokanov, 2 dkg olja ali masti, 2 dkg čckalc, zelen peteršilj, poper, sol, 7 žlica kisle smetane.
Očiščene goke zrežemo na tanke rezine. N% maščoki prepražimo drokno sesekljano čekalo, dodamo goke, sesekljan zelen peteršilj; popopramo, solimo In dašimo. Dašenlm gokam dodamo smetano, jlk prevremo In takoj pona-dlmo.
na*aaaaon
sej, sestankov 16 odborov izvedencev in 52 najrazličnejših komisij. Pri vsem tem pa sta nazadnje odločala le tako imenovani „svet deseterice" in „svet četverice". Prvi organ so sestavljali šefi vlad in zunanji ministri petih osrednjih zmagovalk: ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske. Končno besedo pa je imel svet četverice, ki se je prvič sestal 24. marca; v njem so bili Francoz Clemenceau, Britanec Lloyd George, Italijan Orlando in Američan Wilson. Smemo celo reči, da se je vse skupaj končalo pri dialogu dvojice: Clemenceauja in Wilsona, pri čemer je ameriški predsednik z načeli svoje „nove diplomacije" nasploh dajal ton konferenci. Znanih je 14 točk, ki jih je Wilson razgrnil že precej pred koncem sovražnosti. V njih je bilo marsikaj naprednega, za tedanje čase celo utopičnega, močni pa so bili seveda tudi prizvoki ameriških interesov; v soočenju z ..realističnimi" bri-tansko-francoskimi tezami je Wilson nazadnje moral popustiti. Ne toliko na lastno škodo kot na račun manjših evropskih narodov — in prihodnosti. Francoze je na konferenci namreč vodila predvsem „skrb za varnost" in to jim je narekovalo ostre teritorialne zahteve in pretirane odškodninske pogoje. Wilson in Lloyd George sta se, denimo, upirala Clemenceauje-vim zahtevam po zasedbi levega brega Rena; slednji se je bal predvsem francoske hegemonije in ni hotel Nemčije preveč oslabiti, kajti zahodni imperializem je nanjo že tedaj računal kot na ..pregrado" pred širjenjem vzhodnega komunizma.
SOOČENJE „PRAV)ČNOST)" )N ..VARNOST)"
Tipičen primer dvoboja med osrednjima osebnostima konference je, denimo, seja 28. marca 1919, ko je francoski predstavnik Tardieu z zgodovinskimi in gospodarskimi argumenti poskušal opravičiti priključitev Posarja k Franciji. Medtem ko so bili ugovori Lloyda Georgea pusto juridični, sta Se Wilson in Clemenceau udarila v veliko slikovitejšem, retoričnem slogu.
Predsednik Wilson: „Ni ga razumnejšega naroda od fran-
ooskega. Če mi boste dovolili, da mu odkrito razgrnem svoje stališče, potem me ne bo strah njegove sodbe ... Ni dovolj trdne zgodovinske osnove, da bi ta območja priključili k Franciji. Del teh ozemelj je francoski šele dvaindvajset let; drugi deli pa so že več kot sto let ločeni od Francije. Vem, da je zemljevid Evrope prekrit S starimi krivicami, ki pa jih vseh ni mogoče popraviti.. ."
Premier Clemenceau: „Na znanje jemljem besede in odlične namene predsednika Wilsona. Vendar ne upošteva ne čustev ne spominov... Amerika v prvih treh letih te vojne ni videla od blizu; mi pa smo v tem obdobju izgubili poldrugi milijon ljudi. Ostali smo brez delovne sile. Naši angleški prijatelji, ki so izgubili manj kot mi, a kljub temu dovolj, da so prav tako hudo trpeli, me bodo razumeti. V tej deželi se je zaradi vsega gorja pojavil globok občutek, da imamo pravico do reparacij .. . Skušate biti pravični do Nemcev. Nikar ne verjemite, da nam bodo kdajkoli oprostili; nenehno bodo iskali riložnost, da bi nam vrnili milo za drago; nič ne bo uničilo esa onih, ki so hoteli zagospodovati Svetu in ki so menili, da so si ga že skoraj podvrgli .. ."
Jedki Clemenceau je bil v teh besedah prav tako preroški kot Bismarck po nemški zmagi nad Francozi leta 1871.
Še večje razprtijo so med zmagovalci nastale zaradi obveznosti, izvirajočih iz medvojnih obljub. Dovolj je samo omeniti iredentistične zahteve Italije, ki so ji 1915. leta v Londonu namenili Trst, južno Tirolsko, Istro, Dalmacijo in nekatera območja otomanskega cesarstva (Smirna). Wilsonov odločni ne je Orlanda in njegovega zunanjega ministra Sonni-na tako razburil, da sta protestno zapustila Pariz. Nadaljevanje je znano: zamera do antante, pogrevanje ideje o „okr-njeni zmagi", razraščanje nacionalizma in vznik fašizma. Podobne težave so bile z Romunijo in Japonsko, ki je zahtevala nemško dediščino na Kitajskem in ki je tudi uspela, kajti grozila je, da ne bo podpisala pakta o ustanovitvi društva narodov, zamisli, ki jo je pestoval predsednik Wilson.
OTROC) VERSAJSKEGA M)RU
Politično teritorialnih vprašanj novih držav — med njimi je bila tudi kraljevina SHS — v sami versajski pogodbi niso zajeli, kajti te države so obravnavali kot „države v nastajanju", pa so o njihovi usodi odločali na poznejših pogajanjih. Za nas sta najpomembnejši pogodbi, ki so ju podpisali v zelenem Saint-Germain-en-Lay (10. septembra 1919) in v trianonskem gradu (4. 6. 1920) z naslednicama habsburškega cesarstva Avstrijo in Madžarsko. Obe sta izgubili dostop do morja, obe so močno oklestili — prvo na vsega 83.000 kvadratnih kilometrov, drugo na tretjino nekdanje površine.
S tema pogodbama je spet vstala Poljska (ki je ob koncu 18. stoletja izginila z evropskega zemljevida), pridobila je Romunija, povečala se je Italija (ki pa vendarle ni dobila ne Reke ne Dalmacije). In nastali sta dve novi državi: Češkoslovaška in Jugoslavija.
S pogodbo v Neuvillyju (27. novembra 1919) so prisilili Bolgarijo, da se je razorožila, plačala reparacije in vrnila dele ozemlja Jugoslaviji, Grčiji, Romuniji. In še pogodba iz Sevre-sa (11. avgusta 1920): z njo so Turčiji odvzeli arabska ozemlja in jo oklestili na evropskem koncu.
Vse te pogodbe, ki so zemljevid Evrope popolnoma spremenile, pa niso zadovoljile ne premagancev ne zmagovalcev. Pri premagancih se je začel razraščati revizionistični duh, zmagovalci so se čutili bolj ali manj opeharjene, na silo zatrta ljudska in revolucionarna gibanja v mnogih deželah — od madžarske republike Bete Kuna do nemških špartakovcev — pa paranoični strah pred boljševizmom, zaradi katerega so članice antante po zmagi iz leta v leto vse bolj popuščale v zahtevah do Nemčije, in, navsezadnje, zagrizen boj za ohranitev starega družbenega reda, s hkratno konkurenčnostjo med nekdanjimi sobojevnicami — vse to je kaj kmalu potemnelo zrcala v galeriji versajske palače, kjer so bili svetovni voditelji tako dolge mesece prepričani, da ustvarjajo novo in trajno Evropo.	Vi/^o Nov%&
10. KOROŠKI KULTURM) DNEVI V CELOVCU — 10. KOROSK! KULTURNI DNEVI V CELOVCU — 10. KOROŠKI KULTURI« DNEVI V CELOVCU
(Mzz/dfjeudnje :z zrzJujc Itevi/hc)
Zgodba. ..Škornji", ki jo avtor imenuje ..nonstop dramo" pripoveduje o resničnem dogodku pred koncem druge svetovne vojne, ko je nemška soidateska pomorila enajst članov partizanom naklonjene Peršmanove družine. V tej zgodbi se Lipuš nadrealizma in groteske ne poslužuje. Da pa mu ne gre zgolj za pripovedovanje zgodovine, jasno pove v navodilih in napotkih, kjer uspešno povezuje zgodovinski zločin s sedanjostjo. Mimogrede opozori na aktualno situacijo — prodajanje te s krvjo prepo-
1970 — V ozadju Celovec). Iz naslovov je razvidno, da gre v teh „raz-glednicah" za tri različna zgodovinska obdobja za kontinuiteto zatiranja in zapostavljanja koroških Slovencev. Drugo razglednico je avtor priredil za televizijsko dramo ..Vrnitev" (1973). Za to delo je avtor prejel na 14. mednarodnem festivalu v Pragi 1. nagrado „Zlato Prago" (od 48 televizijskih dram iz 30 držav).
.Skurne štorije' prikazujejo narodno bol na Koroškem skoraj zmeraj na paraboličen način. Bralec si napravi iz tega skurnega pripovedovanja svoje zaključke — kolikor jih ni napra-
onesnaženjem okolja. Messnerju je v ..Pogovoru" uspelo literarno strniti vrsto vprašanj. Ker tekstu ne primanjkuje dramatične napetosti, ga je ljubljansko eksperimentalno gledališče „G!ej" uprizorilo — v Ljubljani, Beogradu, Skopju in Trstu, povsod z velikim uspehom.
Jezikovno je „Pogovor" izmed vseh tekstov najmanj dialektalno obarvan. V drugih tekstih Messner zavestno uporablja dialektalne izraze, ki živijo predvsem med podeželskim kmečkim prebivalstvom.
Čeprav se pesniki in pisatelji na Koroškem običajno izogibajo dialek-
V I D A O B ! D
j i...
Stovenska titeratura na Koroškem po !etu 1945
jene zemlje Nemcem za gradnjo počitniške vasi.
Tudi prispevki drugih avtorjev se ukvarjajo od leta 1970 dalje predvsem s sovražnim ozračjem na Koroškem in manj z notranjeslovenski-mi razmerami. Od leta 1970 naprej — ob 50. obletnici plebiscita — se je ozračje na Koroškem izredno zaostrilo. V tem času začne objavljati svoje hridke izkušnje Janko Messner. Leta 1971 sta izšli dve prozni zbirki: Skurne štorije" in „Ansichtskarten Von Karnten". Messner v teh kratkih tekstih zavestno uporablja realistični stil, ki naj v bralcu prebudi kritično oceno stvarnosti.
..Koroške razglednice" sestavljajo trije teksti: Klagenfurt 1935 (Oče-uas), Leningrad/Globasnitz 1942 — Im Hintergrund Heiligengrab (Leningrad/Globasnica 1942 — v ozadju Humec) in Maria Worth 1970 — Im Hintergrund Klagenfurt (Otok
vil že avtor sam.
Prihod in odhod iz zdravilišča sta okvir razmišljanja o lastnem življenjskem križevem potu v „Bad-gasteinskih protokolih". Spomini iz dijaških let, vojne, iz časa aretacije in emigracije, iz časa brezposelnosti v Avstriji se zlijejo s sedanjostjo in vedno spet stopa v razmišljanja napetost, ki izvira iz prikrite, fine nacionalne nestrpnosti pisateljevih ob-miznih kolegov.
Messner v svoja dela vpleta tudi druge vsebinske komponente, n. pr. v prispodobi „Job" propadanje kmetiča ob celovškem robu, problem motorizacije in s to povezanega onesnaževanja okolja. Pravtako se v groteski ..Pogovor v maternici koroške Slovenke" ukvarja z vprašanji, ki se narodnosti neposredno ne tičejo: s socialnimi problemi, s pomanjkanjem otroških vrtcev (zato Anza obžaluje, da je zamudil ..rokovno rešitev"), z
ta — iz političnih razlogov — je Messner izdal leta 1974 v Celovcu zbirko „Iz dnevnika Pokržnikovega Lukana", tekste, objavljene v listu ..Kladivo" v podjunskem dialektu. Pavel Zdovc je zbirko jezikovno re-digiral in obširno dokumentiral. Zbirka vsebuje kritiko predvsem no-tranjeslovenskih odnosov, ki se jih Luka loteva hudomušno in satirično.
Messner je poleg Lipuša eden glavnih stebrov za revijo mladje. Deloval je in še deluje na različnih področjih, tako se je uveljavil kot prevajalec iz slovenščine v nemščino in obratno. Njegovi literarno-kritični spisi, polemika, eseji, ki jih je objavljal v različnih časopisih in revijah, so leta 1974 izšli pri Partizanski knjigi v Ljubljani z naslovom „Zasramovan-ci... združite se!".
Medtem ko na Koroškem ob vsakem Messnerjevem tekstu (objavljen
v mladju ali drugje) neki kritiki zaženejo vik in krik, ki sega celo do obrekovanj, prof. Paternu ocenjuje njegovo delo takole:
„Če nazadnje poskušamo bežno izmeriti pomen in mesto Messnerjeve proze v današnji slovenski književnosti, lahko zapišemo, da vanjo prinaša marsikaj novega in vrednega. Njena posebna vrednota je neizprosna in prepričljiva angažiranost, tista, ki je muka in privilegij ogrožanih in pokončnih hkrati. Ta prvinska angažiranost je kot sveža, živa voda v nekoliko utrujeni sodobni slovenski književnosti. Potrebna nam je."
Poleg bolj profiliranih osebnosti sodeluje v mladju še cela vrsta mlajših. Večinoma tudi ti oblikujejo svoje tekste iz nujnosti narodne situacije, kar pa ne pomeni, da se revija prispevkom druge vrste zapira. Iz kroga mlajših sodelavcev se do zdaj ni razvil kak nov ustvarjalni talent, vsekakor pa obetajo Jože Blajs, Jožica Čercov, Toni Schellander (če bi več pisal) in Štefka Vavti neki razvoj. Prav zaradi tega pa izpolnjuje revija pomembno potrebno vlogo, saj sta Lipuš in Januš razvijala svoj talent skoraj izključno v njej.
Poleg slovenskih pesnikov in pisateljev mladje v vsaki številki predstavi kakega literata naroda soseda, znanega predvsem tudi iz solidarnostnega gibanja. Prav tako so nekatere revije objavile tekste naših avtorjev v nemškem prevodu (AHA, Wespen-nest, Fettfleck, Pannonia, Geschich-ten nach 68). Ker mladje iz pretežno finančnih razlogov od leta 1975 naprej izhaja štirikat letno, je zelo težko objavljati v njem res samo kvalitetnejše prispevke. Kljub temu pa bi bilo treba uporabiti bolj Stroge kriterije za objavo nekih tekstov, ker obstoja nevarnost, da revija poplitvi in ne spodbuja sodelavcev h kvalitetnejšemu delu. Ta nevarnost obstaja predvsem za nekaj njenih zadnjih številk, ki literarno zainteresiranega bralca ne morejo zadovoljiti. Nikakor pa mladju za nadaljnji razvoj ne koristijo osebni in nekvalificirani napadi na posamezne njegove sodelavce.
Potem ko se je kmalu po prvih stoletjih našega štetja v temeljih zamajal ves ustroj antične Evrope in se je v silnih preseljevalskih valovih tudi srednjeevropski prostor nekajkrat spraznil pa spet napolnil, ga je, kakor je znano, v nekaj kolonizacijskih ešalonih trdneje in ambiciozneje zasedel staroslovenski živelj, ki se je tod tudi državno organiziral in to s središčem v današnji celovški kotlini; ta je bila glede na celoto poseljenega ozemlja potisnjena v smeri selitvenih gibanj, na zahodnem delu na novo koloniziranega ozemlja (sprednji selitveni rodovi so bili paČ najambi-
analizo izčleniti iz koroškega ljudskega slovstvenega izročila, kakor se je bogato ohranilo še vse do praga tega stoletja, že samo po sebi govori o nekakšni sredotežnosti konoškega prostora. Upravna središča so po sa-moposebni logiki zmeraj tudi kulturna središča, v njih se ob materialnih zbirajo tudi kulturne dobrine. Nekaj prispeva k temu težnja po reprezentativnosti takšnega središča (kultura gradnje, kultura ceremoniala itd.) še pomembnejše je, da se ob središču oblasti in bogastva zbira največ sposobnosti, ambicije, načrtov, dejanj, da je končno z žeg-
janju starih in kar naprej rabljenih obrazcev za posebne ritualne ali podobne priložnosti. Zapisi, ki so ohranjeni, so sicer iz 15. stoletja, toda jezikovno mnogo bolj arhaični. — Sta-rogorski rokopis je datiran s prelomom 15. v 16. stoletje in je bržkone le prepis starejših predlog — kar oboje dovolj zgovorno priča o tem, da je do praga slovenske književne dobe obstajalo precej avtoritarno jezikov-no-civilizacijsko izročilo koroško središčnega izvira.
Toda medtem je resnična upravno-središčna moč celovške kotline v slovenskem prostoru že nekaj stoletij
Siovenska koroška in siovenska matična iiteratura
Razmerje med matičnim slovenskim narodom, njegovo kulturo in literaturo pa med današnjo slovensko manjšino, njeno kulturo in literaturo na avstrijskem Koroškem je bržkone izjemno in v nekaterih bistvenih lastnostih sploh ni primerljivo s podobnimi razmerji pri drugih avstrijskih ali sploh evropskih manjšinskih skupnostih.
Določa ga enostavno in dovolj znano dejstvo, da je bilo ozemlje, kjer danes slovenska koroška manjšina živi, več kot pol tisočletja po naselitvi slovensko upravno in s tem tudi kulturno središčno, da je naslednjega več kot tričetrt tisočletja s svojim monolitnim značajem, s tiho, manj artikulirano, vendar nikoli docela ugaslo središčno samozavestjo bilo kot eden integralnih delov slovenskega ozemlja in slovenske kulture docela naravno in uravnovešeno, celo pobud-no vključeno v slovensko celoto. V kontinuiteti srednjeevropske kulture je njegovo izročilo neposredni nadaljevalni člen rimsko-keltsko-ilirskega civilizacijskega substrata brez germanskega tampona, mezostrata; nasprotno, germanski kulturni prispevek tod je superstrat mnogo mlajšega, Zvečino šele meščanskodružbenega izvira, po svojem značaju pogosto kar civilizacijski kalk avtohtonega, v tej Zgodovinski fazi še docela slovenskega izročila (posebno značilno za ta del je stanje v folklori).
Kakorkoli že torej merimo značaj m pomen manjšine in njene kulture oziroma literature, izstopa za slovensko manjšino na Koroškem prav ta faktor; ob vsem spoštovanju nacionalne kulturne identičnosti in upravičenosti boja za narodnostni in kulturni obstanek drugih avstrijskih manjšin, so te v razmerju do svojih matic vendarle periferne; podobno Velja za avstrijsko manjšino v Italiji itd. Taisti faktor tudi, hoteli ali ne, v veliki meri uravnava ustrezno slovensko zavest, v matici na Koroškem, uravnava razmerje med njima, tudi kar zadeva literaturo. Toda prav je, da gremo po vrsti; skozi čas in skozi stanje, kakor je to danes pač navada.
M A T I A Ž KMECL
cioznejši), v osi sever-jug pa je bila kar nekako v zlati ozemeljski sredini. Vrsta materialnih pričevanj govori o tem, kako se je razmeroma naglo iz ostankov raznotere staroselske kulture in iz kulture vzhodnih priseljencev amalgamizirala nova kulturna sinteza. Bržkone velja isto za slovstvo. Raziskave Ivana Grafenauerja so svojčas skušale razmeroma prepričljivo in metodično iz prastarega ljudskega slovstvenega izročila na Koroškem izločiti in klasificirati različne faze tega nadvse zanimivega stapljanja: s prvinami različnih predkrščanskih (staroselskih in slovanskih) kultur, z elementi pokristjanje-valske in zgodnjekrščanske kulture, pa tistimi, ki so se izoblikovale iz zgodnjekarantanske in velikokaran-tanske državne ureditve ter različnimi kasnejšimi.
Takšno kupičenje, ki ga je bilo mogoče s pazljivo in poznavalsko
nom oblasti vsako dejanje, tudi kulturno, opaznejše, deležno večje pozornosti in spoštovanja.
Podobne rezultate so dale jezikoslovne analize. 2e deloma znano hipotezo o obstoju nekašnega slovenskega predknjižnega koine, to je enotnega jezika za javno nastopanje, ki naj bi temeljil na koroškem slovenskem govoru, ta je bil pač središčen, so slovenski slavisti Tine Logar, Breda Pogorelec, Jože Koruza in drugi pred nedavnim lahko ponovno potrdili z natančno analizo na novo najdenega starogorskega rokopisa iz okolice Čedada. Ta je ne glede na mesto nastanka in najdbe izkazoval nekatere arhaične jezikovne pojave nedvoumno koroškega značaja, podobne kot jih je mogoče videti tudi v rateškem oz. celovškem rokopisu; v obeh se pojavljajo tudi podobne ali celo iste stilizacije — kar vse že razmeroma prepričljivo govori o obsta-
vztrajno kopnela; znano je n. pr., da je slovenski obred pri ustoličevanju koroških vojvod oziroma knezov presahnil prav v 15. stoletju. Po imanentni zgodovinski logiki je bila eden od dejavnikov tega usihanja tudi že razmeroma zgodnja ustalitev slovensko nemške etnične meje le nekaj malega severno od celovške kotline; redko kolonizirani alpski prostor do sem je bil zvečine germaniziran že od 14. stoletja. Tako se je Koroška tudi po svoji geografski legi spremenila v obdobje (omenjena etnična meja je potem ostala, kot je znamo, vse do meščansko nacionalističnih gibanj v glavnem nespremenjena; sistem rodovnih posesti je bil pač docela drugačen od meščanske nacionalne državnosti — etnično zvečine nevtralen, nenevaren).
(D%!;e prihodnjič)
		A V S T R t J A 1
H		PETEK, 6. 7.: 10.30 Ktub se-niorjev — 11.00 Vojvode 3o-
hanna velika ljubezen —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18 00 Muppet show — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Ml
—	19.00 Slike Iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Stari — 21.25 Večer v Teruelu — 22.10 šport — 22.20 Notredamski zvonar — 0.10 Poročila.
SOBOTA. 7. 7.: 15.15 Stella Dallas — 17.00 Gradbišče — 17.30 Pinocchio — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Dober večer v soboto ieii Heinz Conrads — 19.00 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.15 1000 kii showa — 21.55 šport — 22.35 Trije angeli za Charlija — 23.40 Poročila.
NEDELJA, 8. 7.: 15.20 V zaporu ni nobene sobe proste — 16.45 Orli v Avstraliji —
17.30	čebelica Maja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Ime mi je Panarai in sem ena Thai — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Komedija iz gangsterskega miljeja — 21.45 šport — 21.55 Nočni izbor — 22.40 Teologija v pogovoru
—	23.10 Poročila.
PONEDELJEK, 9. 7.: 10.30 Stella Dallas —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 švicarska družina Robinson — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Ml — 19.00 Slike Iz Avstrije
—	19.30 čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Ponedeljskl šport — 21.00 Trije angeli za Charlija — 21.45 Poročila in šport.
TOREK, 10. 7.: 10.30 Amizanten mušica) —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Zivai-ski svet — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Mi človekovi otroci — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.10 Dolgi dan Johanna Kotlerja — 22.05 Ljudje v Manhattanu — 22.50 Poročila in šport.
SREDA. 11. 7.: 10.30 Jeremy — 17.00 Mavrica — 17.25 Tudi pošaliti se je treba —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Očetje klamote — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Veseloigra v petih dejanjih — 21.50 Poročila in šport.
ČETRTEK, H. 7.: 10.30 Otroci, matere in en general — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda
—	18.30 Ml — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Nepošteni dobiček — 21.15 Mala TV igra „Nad dolino" — 21.40 Poročila in šport.
		A V S T R ! J A 2
E		PETEK, 6. 7.: 14.00 Wimle-don: teniško prvenstvo —
19.30	Trailer — 20.15 Krožna kontra enosmerna cesta — 21.00 Nova — 21.25 Will Shakespeare — 22.15 čas v sliki s kulturo in karikaturami tedna — 22.50 Pesmi za otroke sveta.
SOBOTA, 7. 7.: 14.00 Wimbledon: teniško prvenstvo — mednarodno skakanje na vodi — 19.30 The Munsters — 19.55 Galerija
—	20.15 Blazen dan — 21.40 Big Band Battle. NEDELJA, 8. 7.: 15.00 Mednarodno skakanje na vodi — 17.30 Pregled — 18.00 We live Again — 19.20 Povej ml, kje so norci
—	20.00 Knjižni bazar — 20.15 Einsteinov universum — 22.15 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 9. 7.: 18.25 Pregled sporeda
—	19.30 Otok, ki se imenuje ..nevarnost"
—	19.30 Orientacija — 20.00 Ljudje v Manhattanu — 20.45 Vstop prost — 21.45 čas v sliki — 22.15 Clairina kolena.
TOREK, 10. 7.: 18.25 Pregled sporeda —
18.30	Evropa v 20. stoletju — 19.15 Ljudje brez živcev — 19.30 Deklica pade z neba
—	20.00 Grede po Avstriji — 21.00 Čuki, strahovi, glasbeniki iz Waldviertla — 21.45 čas v sliki s kulturo — 22.20 Z dežnikom, šarmom in melono.
SREDA, 11. 7.: 18.25 Pregled sporeda —
18.30	Pregled — 19.00 Obisk na razstavi —
19.30	The Munsters — 20.00 Kviz v rdeče belo rdečem — 21.00 Franz Schubert na Nižjem Avstrijskem — 21.25 Čas v sliki s kui-turo.
ČETRTEK, H. 7.: 18.25 Pregled sporeda —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 Pavel in Vlržinija — 20.00 Dvorni svetnik Geiger — 21.35 čas v sliki s kulturo — 22.10 Klub 2.
____ JUGOSLAV! JA
PETEK. 6. 7.: 14.00 Wimb!e-don: Teniški finale — 17.55 Porpčila — 18.00 Deček Skok — 18.15 Priljubljene zgodbe — 18.40 Obzor-
nik — 18.50 Domač) ansambli — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer dalmatinskih pesmi — Split 79 — 21.05 Junaki serijskega tilma — 21.55 Dnevnik — 22.10 Nočni kino: Klavnica št. 5.
SOBOTA, 7- 7.: 14.00 Wimb!edon: teniški finale — 17.25 Poročila — 17.30 Matija, gos-
ji pastir, risani film — 18.30 Naš kraj — 18.50 Muppet show — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Hišica v najem — TV nanizanka — 21.00 Lepi strup — film — 22.25
Dnevnik — 22.40 625.
NEDELJA. 8. 7.: 9.15 Poročila — 9.20 Za nedeljsko dobro jutro — 9.45 625 — 10.05 Več kot Igra — 11.00 Priljubljene zgodbe —
11.30	Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila —
17.20	Otalia iz Bahie, film — 19.20 Cikcak —
19.30	Dnevnik — 20.00 čardak na nebu in na zemlji — 20.40 Slovenci od naselitve do marčne revoiucije 1848 — 21.25 Dnevnik — 21.50 Zabavno glasbena oddaja — 22.05 športni pregled.
PONEDELJEK, 9. 7.: 17.55 Poročila — 18.00 Glasbena pravljica — 18.15 Mroži — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.20 (MzthzljevdMjf ntz #. 3fr<zM;)


RADIO — TELEVIZIJA

Dogovor o
Prejšnji petek je delegacija koroških Slovencev, ki so jo sestavljali ravnateljica celovškega dijaškega doma SŠD Ančka Kokot, predsednik Slovenskega šolskega društva dipl. inž. Franci Einspieler, podpredsednik Zveze slovenskih organizacij Janez Wutte^Luc, predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacher, predstavnici domske skupnosti dijaškega doma SŠD Stavka Apovnik in Berta Piskernik, predstavnik Zveze slovenske mladine Mečirta Jože in zastopnik Slovenske športne zveze Wieser Mirko, obiskala dom srednjih šol Lizike Jančar v Mariboru. Tam so delegacijo poleg sodelavcev doma! Lizike
Stovenska prosvetna zveza obvešča
Likovna kolonija ..VUZENICA 79" bo letos med 11. in 2$. avgustom. Mladi likovniki se bodo tudi ietos uriii veščin grafike, seveda pa bo med bivanjem v Vuzenici ob Dravi dovoij časa za iziete in kopanje. Tako bodo imeii priiožnost nekaj iepega ustvariti in kot spomin prinesti s seboj domov. Udeieženci kolonije naj bi biii stari vsaj 10 iet. Navzgor ni omejitve, vendar običajno sprejemamo udeiežence do 20. teta starosti.
Zadnji rok prijave 2$. julij 1979.
Prijave pošljite na nasiov: Slo-venska prosvetna zveza, 9020 Celovec, Gasometergasse 10/1, telefon (0 42 22) 32 S M
pobratenju
Jančar na čelu z ravnateljico Magdo Zezlina sprejeli in pozdravili tudi predstavniki družbeno-politične-ga življenja občine Maribor.
Namen srečanja predstavnikov obeh domov je bil dogovor, da bodo letos 10. oktobra podpisali listino o pobratenju. S tem se bodo obvezali, da bodo medsebojne vezi še bolj utrdili, da bodo negovali tradicije narodnoosvobodilnega boja ter da bodo sodelovali tudi na različnih drugih področjih.
Zastopniki naše delegacije so med drugim orisali položaj naše narodne skupnosti zlasti na področju vzgoje predšolske in dijaške mladine. Povedali so, da je v načrtu gradnja novega dijaškega doma, ki bo modernejši in seveda prostornejši, kar je zelo važno, ker je sedanji po kapaciteti mnogo premajhen in nesodoben. Glede vzgoje predšolske mladine je Slovensko šolsko društvo že beležilo prvi uspeh, da je v Šentprimožu zgradilo dvojezični otroški vrtec in s tem uresničilo dolgoletno željo prebivalstva občine Škocijan in okolice.
Predstavniki iz Maribora so obljubili, da bodo podprli prizadevanja, ki so jih iznašali člani delegacije in izrazili željo, da bi pobratenje med obema mladinskima domovoma bilo gatrant za še tesnejše sodelovanje v bližnji in daljnji bodočnosti. Naj še omenimo, da med obema domovoma obstoja že dalj časa plodno sodelovanje, ki bo s podpisom listine o pobratenju dobilo še prisrčnejše obeležje.
/MrJa/jevan/e s 7.
Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dve zvezdici za ugodje — 21.05 Oči kritike — 21.50 Dnevnik.
TOREK, 10. 7.: 18.05 Poročila — 18.10 Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77 — 18.35 Obzornik — 18.45 Čas, ki živi —
19.20	Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 TV tribuna — 20.55 A. Haley: Korenine — 21.40 Glasbeni magazin — 22.25 Dnevnik.
SREDA, 11. 7.: 18.00 Poročila — 18.05 Mala čebelica — 18.20 Ne prezrite — 18.35 Obzornik — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Logatec — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Igre brez meja — 21.35 V neznano — 22.30 Dnevnik.
ČETRTEK. 12. 7.: 17.40 Poročila — 17.45 Iskanje Britanika — 18.35 Obzornik — 18.45 Razmiiljanka — izmišljanka — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Film tedna: Krinka — 21.40 Glasbena oddaja — 22.10 TV Dnevnik.
SLOVENSKE ODDAJE RADIA CELOVEC
PETEK, 6. 7.: 14.10 Cetovški radijski dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, 7. 7.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 8. 7.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 9. 7.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Soiisti-pevci — „S)ovani v Avstriji iz vidika krajevnih imen".
TOREK, 10. 7.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — šport — „Otroci, posiušajte!"
SREDA, 11.	7.:	14.10 Ceiovški radijski
dnevnik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 12. 7.: 14.10 Cetovški radijski dnevnik — Družinski magacin.
RADIO CELOVEC
PETEK, 6. 7.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Zenski magazin — 9.05 Znanje za vse — 9.30 Avstrijska ijudska gtas-ba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 iz deiete, za deieio — 13.00 Deieini razgiedi
—	13.40 Gost v studiu — 15.00 še vedno priijubtjeno — 16.15 Pogovori in gtasba
—	17.10 Za konec tedna — 18.00 Deieini razgtedi — 18.35 Pet čez poi sedem — 19.07 Dunaj, metodija mesta — 20.05 Večer ijudske giasbe iz Bavarske in Zgornje Avstrije — 21.00 Umetnost in tehnika —
21.45	Pod svetiiko za branje — 22.00 Poročita in šport.
SOBOTA, 7. 7.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Družinski magazin — 9.00 V žarišču — 9.45 Zadovotjni z giasbo — 11.05 Zeteni magazin — 13.00 Deietni razgtedi — 14.00 Voščita — 15.30 Komorna gtasba — 16.00 Dopustniška stuiba — 17.10 Pisano sobotno popotdne — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.30 Na dveh in štirih koiesih
OBIŠČITE
Wemer Bergovo razstavo
V PLIBERKU
—	19.05 Sobotni šport — 20.05 Vašo števii-ko prosim! — 22.00 Poročita in šport —
22.20	Ptesna gtasba po naročitu — 0.00 Poročita.
Nedeija, 8. 7.: 6.10 tgra na orgte — 8.15 Takšno je živtjenje — 9.45 Venček uvertur Franca von Suppe-ja — 10.30 Radijska pravtjica — 11.00 Dopotdanski koncert —
13.00	Dežetni razgtedi — 13.15 tz mestnega gtedatišča — 14.30 Voščita — 16.00 „Ve-rižna reakcija" — 17.10 Vesetite se živ-ijenja — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.05 Gtasba — 18.35 Mtadi tatenti se pred-stavtjajo — 19.00 Nedetjski šport — 19.30 Ljubavne pesmi in popevke — 20.05 Program ansambia „Gatteristen" — 21.30 ^ujci med nami" — 22.00 Poročita in šport.
PONEDEUEK, 9. 7.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Oddaja za starejše tjudi
—	9.05 Otroci brez prihodnosti — 9.30 Ti-rotske pesmi in ptesi — 10.00 Zadovoijni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto —
13.00	Dežetni razgtedi — 13.40 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 še vedno priijubtjeno — 16.00 „Nezgodna postaja" —
16.30	Vaš probtem, naš probtem — 17.10 Kaj radi stišimo — 18.00 Dežetni razgiedi
—	18.35 Z zvenečo gtasbo — 19.07 Metodi]q za vsaki ietnik — 20.05 „Verižna reakcija"
—	21.05 Lahko se smejemo — 21.30 Udarec za udarcem — 22.00 Poročita in šport.
TOREK, 10. 7.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Zenski magazin — 9.05 Znanje za vse — 9.05 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 iz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 13.40 iz ijudskega živtjenja —
15.00	še vedno priijubijeno — 16.00 Vaš probtem, naš probtem — 17.10 Promenadni koncert — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.35 Koroški komponisti — 19.07 Ljudska gtasba — 20.05 „Bogat kot kamni" — 20.30
Schubertiada Hohenems 1979 — 22.00 Poročita in šport.
SREDA, 11. 7.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Zenski magazin — 9.05 Znanje za vse — 9.30 Dunajska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 iz deiete, za dežeto — 13.00 Deietni razgtedi — 13.40 Ktub seniorjev — 15.00 še vedno priijubtjeno — 16.00 Odrasti, prosim ne posiušajte — 16.30 Vaš probtem, naš probtem — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Deietni razgtedi — 18.35 Veseto zaigrano —- 19.07 Kjer se poje ... — 19.30 Za pri-jatetja ptanin — 20.00 Poročita — 20.05 Zveneča atpska deieta — 21.00 Spomini na fitme — 22.00 Poročiia in šport.
ČETRTEK, 12. 7.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji? — 8.05 Zenski magazin — 9.05 Znanje za vse — 9.30 Ljudska gtasba z južne
Odvetnik
dr. Matevž Gritc
sporoča, da je odprl od-vefniiko pisarno v Celovcu, Karfreitstraf;e 14,
3. nadstropje, telefon 82 1 77
Gradiščanske — 10.00 Zadovotjni z gtasbo
—	11.05 tz deiete, za dežeto — 13.00 Deietni razgtedi — 13.40 Literatura popotdne —
15.00	še vedno pritjubtjeno — 16.00 „!n spet je potetje" — 16.30 Vaš probtem, naš probtem — 17.10 Operetne metodije — 18.00 Deietni razgtedi — 18.35 Koroške mate skupine — 19.07 Avstrijske pihaine godbe —
20.00	Poročiia — 22.00 Poročita in šport.
RAD!0 LJUBLJANA
PETEK, 6. 7.: 4.30 Dobro jutro) — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.30 Gtasbena pravtjica — 8.50 Naši umetniki mtadim po-stušatcem — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 „Rezervirano za" ... — 12.10 Z orkestri in soiisti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihatne godbe — 13.30 Priporočajo vam . . .
—	14.25 Voščita — 15.55 Od metodije do
metodije — 16.00 „Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00	— 18.00 Od	arije do arije	—
18.30	S knjižnega trga — 19.45 Z ansam-btom Borisa Kovačiča — 20.00 Uganite, pa vam	zaigramo ...	—	21.05 Oddaja	o
morju in	pomorščakih	—	22.30 Besede	in
zvoki iz	togov domačih	— 23.05 Lirični
utrinki — 23.10 Prostor za reprize — 24.00 Poročita.
SOBOTA. 7. 7.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Pionirski tednik — 9.05 Z radiom na poti
—	10.05 Sobotna matineja — 11.05 Zapojmo pesem — 11.20 Po repubtikah in pokrajinah
—	11.40 Domače viže — 12.10 Godata v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseti domači napevi — 14.05 Gtasbena panorama — 15.30 Od metodije do metodije —
16.00	„Vrtitjak" — 17.05 Kutturna panorama — 18.30 tz deta Gtasbene mtadine Sto-venije — 19.45 Z ansambtom Jožeta Burnika — 20.00 Sobotni zabavni večer — 21.50 Oddaja za naše izsetjence — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 igramo in pojemo ... —
24.00	Poročita — 0.05 Nočni program — gtasba.
NEDEUA, 8. 7.: 4.30 Dobro jutro) — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.51 Sktadbe za mtadino — 9.05 Še pomnite, tovariši) — 10.05 Panorama tahke gtasbe — 12.20 Za kmetijske proizvajatce — 14.05 Humoreska tega tedna — 14.25 S popevkami po Jugo-staviji — 15.10 Listi iz notesa ... — 15.30 Nedetjska reportaža — 15.55 Pri nas doma
—	16.20 Gremo v kino — 17.05 Poputarne operne metodije — 17.50 Radijska igra —
19.45	Gtasbene razgtednice — 20.00 V ne-detjo zvečer — 22.20 Skupni program JRT
—	23.05 Lirični utrinki — 23.10 Mozaik me-iodij in ptesnih ritmov — 24.00 Poročita — 0.05 Nočni program — gtasba.
PONEDEUEK, 9. 7.: 4.30 Dobro jutrot — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.40 Počitniški pozdravi — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 „Rezervirano za" ... — 12.10 Veiiki revijski orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihatne godbe na koncertnem odru — 14.05 Pojo amaterski zbori
—	14.25 Voščita — 16.00 „Vrtttjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.25 Zvočni signati —
19.45	Z ansambtom Borisa Kovačiča —
20.00	tz naše diskoteke — 21.05 Gtasba vetikanov — 22.20 Popevke iz jugosiovan-skih studiev — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Za tjubitetje jazza — 24.00 Poročita.
TOREK, 10. 7.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.30 Mtadi koncertant — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za . . . — 12.10 Danes smo izbrati — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 14.05 V korak z mtadimi — 15.30 Od metodije do metodije — 16.00 „Vrtitjak"
—	17.00 Studio ob 17.00 — 18.15 V ptesnem ritmu — 18.35 Zborovska gtasba v prostoru in času — 19.45 Z ansambtom Jožeta Privška — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 20.45 Tipke in godata — 21.05 Radijska igra — 22.20 S Ptesnim orkestrom
RTV Ljubtjana — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 S popevkami po Jugostaviji — 24.00 Poročita — 0.05 Nočni program — gtasba.
SREDA, 11. 7.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Pesmice na potepu — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za . . . — 12.10 Veiiki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ob izvirih ijudske gtasbene kutture — 14.05 Razmištjamo, ugotavtja-mo . . . — 14.25 Voščita — 15.30 Od metodije do metodije — 16.00 „Loto vrtitjak"
—	17.00 Studio ob 17.00 — 18.00 škatiica z godbo — 18.30 Kaj radi postušajo — 19.45 Z ansambtom Borisa Franka — 20.00 Naš gost — 20.15 iz stovenske iiterature za kiavir — 20.40 iz miajše generacije sio-venskih sktadateijev — 21.05 P. t. Čajkovski: Odtomki iz opere „Pikova dama" —
22.20	Revija stovenskih pevcev zabavne gtasbe — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Jazz pred potnočjo — 0.05 Nočni program — gtasba.
ČETRTEK, 12. 7.: 4.30 Dobro jutrot — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.30 Mtadina poje — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za . . . — 12.10 Znane metodije —
12.30	Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 14.20 Koncert za mtade postušatce
—	15.30 Od metodije do metodije — 16.00 „Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.00 Vsa zemtja bo z nami zapeta — „Počiva jezero v tihoti" — 19.45 Z ansambtom Moj-mira Sepeta — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.05 Literarni večer — 21.45 Lepe metodije — 22.20 Ptesna gtasba iz jugostovanskih studiev — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Pateta popevk jugostovanskih avtorjev — 24.00 Poročiia — 0.05 Nočni program — gtasba.
Vabimo na enodnevni IZLET
V SLOVENJ GRADEC
in na Pohorje, ki bo v nedeljo IS. julija 1979.
Kdor :e želi udeležiti izleta, naj se takoj javi v Posojilnici Pliberk. Vozni stroški znaša-jo ISO žil. na o:ebo.
Odhod izpred Po:ojilnice Pliberk ob Vž7. uri zjutraj.
Mežani pevski zbor „Podju-na" v Pliberku vabi na
..Potetno noč"
v soboto 7. julija 1979 s pričetkom ob 20. uri v dvorani Schwarzl v Pliberku.
Za ples bo igral ansambel ..Obirkvintet"
Prisrčno
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje društva na
IZLET NA SEDLO ŠKRBINA (1867 m) v Košuti v nedeljo 22. julija 1979
Zbirališče in odhod ob 8. uri izpred gostilne Škrbina pd. Malej v Srednjem Kotu. Vodil bo Franci Kropivnik pd. Gašper iz Zgornjega Kota.
Prisrčno ug/?!;en!/
RTV Ljubljana bo začela s predvajanjem TV serije
..ŽIVE NAJ VSI NARODI'
v nedeljo 8. julija 1979 ob 20.30 uri. Oddaje pod tem znotom se bodo nadaljevale ob nedeljah ob istem času tja do meseca avgusta.
ŠPORTNI VESTNIK
Turnir prijatftjjslva na Ravnah
Minuti konec tedna so se srečati na Ravnah na Koroškem pripadniki-športnikt stovenskih manjšin iz Ita-tije, Madžarske in Avstrije ter Ravenčani kot zastopniki matične dežete. Prvič so se na takšnem turnirju meriti ne te v nogometu, temveč tudi v štafetnem teku, teku na 400 m ter v namiznem tenisu. V teh panogah so tekmovati te Ravenčani ter Madžari.
Višek turnirja pa so bite, kot že teta poprej, nogometne tekme. V prvi tekmi sta se meriti moštvi ZSŠDI in Cettdomotk (Madžarska). Madžari, ki so prišti na turnir s ktubskim moštvom, so premagati itatijanske Stovence visoko s 6:0.
Drugo tekmo so igrati Ravenčani in reprezentanca Stovenske športne zveze iz Koroške, Ravenčani, ki so nastopati s komptetno selekcijo, so imeti iz tega raztoga vetiko prednost. Nogometaši stovenske športne zveze niso imeti niti en skupen trening. Toda improvizacija in dobra taktika sta preprečita, da bi koroški nogometaši istotako visoko zgubiti tekmo kot itatijanski Stovenci. Prišto je četo drugače: Ravenčani so se morati dotgo mučiti, da so premagati Koroške Stovence z 1:0. Edini got so dati 9 minut pred koncem tekme. Najbotjši igratec te tekme je bit Jan-
ko Mahe, ki je obvarovat koroško moštvo pred še višjo zgubo.
Reprezentanca SŠZ je v tej tekmi bita takšna: Matte (SAK), Krištof (Šmihet), Sommeregger (SAK), Hribar (SAK), Pandet (SAK), Vetik (SAK), Riedt (Ptiberk), Polanšek (SAK), Marčič (Ptiberk), Hobet (SAK), Lesjak (Dobrta vas).
V	tekmi za tretjo in četrto mesto je reprezentanca SŠZ igrata proti moštvu ZSŠDI (Itatija). V tej tekmi so povedti Italijani, toda še prod koncem prvega potčasa je Potanšek izenačit. V drugem potčasu so Korošci zapraviti mnogo lepih možnosti, toda končno je Lesjak zabit te zmagoviti got. Razvesetjivo je bito dejstvo, da se je na to tekmo pripeljal z Dunaja nekdanji režiser Stovenske-ga atletskega ktuba, Marjan Pandet. To tekmo so igrati stedeči igratci: Matte (SAK), Krištof (Šmihet), Sommeregger (SAK), Kap (Šmihet), Pandet Janez (SAK), Vetik (SAK), Pandet Marjan (Dunaj), Potanšek (SAK), Lesjak (Dobrta vas), Hobet (SAK), Lopinsky (Šmihet).
V	finatni tekmi so Madžari premagati ravensko selekcijo z 2:1 (0:1) in tako postati prvi na tem turnirju prijateljstva.
SLOVENSKA rozpisuje šolanje za
ŠPORTNA ZVEZA
VADITELJE NAMIZNEGA TENISA (I. stopnja), INŠTRUKTORJE NAMIZNEGA TENISA (II. stopnja) In VADITELJE NOGOMETA (I. stopnja)
Tečaj za vaditelje in inštruktorje namiznega tenisa bo v času od sobote 14. do torka 17. juiija 1979 v Selah (farna dvorana). Predavatelj: Janez Mikeln (Visoka šola za teiesno kulturo Ljubljana).
Tečaj za vaditelje nogometa bo v času od srede 1$. do sobote 18. avgusta 1979 v Železni Kapii (hotel Obir).
Program tečajev predvideva 30 ur teorije in prakse in se konča z izpitom. Po uspešnem izpitu prejme kandidat diplomo in naziv vodnik oziroma inštruktor. Tečaji so predhodni tečaji za trenerje. Kandidati, ki se prijavijo na sedež Stovenske športne zveze, Spitalgasse 12, Celovec (tel. 85 2 35), se zberejo na dan pričetka tečaja na navedenem mestu. Tečaji so celodnevni. Stroške prevoza do mesta šolanja In stroške prebivanja nosi vsak kandidat sam, stroške za predavatelje pa nosi SŠZ.