ttetljaaa, četrtek 8. fealfe i*41 Leto XXIV., St 130 Uprartutevoj Lrubljaoa, Poccunjera ulica 5. Telefoo k. 51-22. 31-23. 31-24 Inserami oddelek i Liubliana. Pucaruicva ali- ca 5 — Telefoo St. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 izključno zastopstvo za oglase n Italije in inozemstvo; UPI S. A.. MILANO Računi: za L|ubi|ansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu St. 17.749. za ostale kraje Italije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 Die Mehrzahl der FeindferiickenkopSe zerschlagen Lssftlandeverbande nach kurzem, harten Kampf zum grossten Teli aufgerieben — Schlachtschiffverband mit gutetsi Erfoig angegriffen — Grossangrl££ des Gegners westlich Rom Un]a vsak (San razen pooedeiJtaL Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. S, Telefon 8t_ 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Večina sovražnikovih predmestij razbita Po kratkem, hudem boju so bili padalski oddelki v glav« »eni Skupina vojnih ladij uspešno napadena Sovražnikov velenapad zapadno od Rima Aus dem Fiihrerhauptquartier, 7. Junl. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Die feindiiche Landungsoperationen an der Nordkiiste der Normandie zvvischen Le Ha vre und Cherbourg vvurde vvahrend des ganzen Tages durch starke Seestreitkrafte imterstutzt. Zahlreiehe im Riieken unserer Rlistenbefestigungen abgesetzte Luftlande-verbande soilten diese Landung erleiehtern und das Heranfiihren unserer Reserven verhlndern. Sie vvurden zum grossten Teil nach kurzem, hartem Kampf aufgerieben, nachdem sie schon beim Absprung durch unsere Flak schvvere Verluste erlitten hat-ten. Es gelang dem Feind von See her, am mehreren Stellen Fuss zu fassen. Die Mehrzahl seiner Briiekenkopfe vvurde jedoch im Gegenangriff zerschlagen. Zahlreiehe Lan-dungsboote liegen ausgebrannt vor der Kiiste. Beiderseits der Orne-Miindung und nord-lieh Carentan sind beftige Kiimpfe mit star-k^rem Gegner entbrannt, dem es bis jetzt noch gelungen ist, diese Briiekenkopfe, vvenn auch mit schvveren Verlusten, zu behaupten. In den friihen Morgenstunden des 6. Juni griffen deutsche Torpedoboote in der -Sei-nebucht einen feindliehen Sehlachtschiffs-verband, der zusammen mit Kreuzern und Zerstorrrn die Landungsflotte sieherte, mit gutem Erfoig an. Leichte deutsche Seestreitkrafte stiessen in der Nacht zum 7. Juni vvestlich Le Havre gegen einen bri-tisehen Zerstorerverband vor und erzielten mehrere Torpedotreffer. Ein Zerstorer blieb brennend liegen. Kiistenbatterien der Kriegsmarine fiigten im schvveren Artiile-rieduell Schlachtschiffen nnd Zerstorern starke Schaden zu. Auf den von der Kriegsmarine ausgelegten Minensperren sind mehrere feindiiche Einheiten durch Mi-nentreffer gesunken. Die beiderseitšge Kampftatigkeit in der Luft war gestern durch das Wetter stark behindert. t!ber dem Landungsraum vvurden durch Luftverteidigungskrafte nach bisherigen Meldnngen 104 feindiiche Flugzeuge abgeschossen. In Italien trat der Feind nach Versamm- Berlin, 6. jun. Z večtedenskim bombardiranjem utrdb in prometnih zvez napovedani napad Britancev in Američanov na severno francosko obalo se je pričel v jutranjih urah 6. junija. Kmalu po polnoči so opazili pri Trouvillu, Caenu in na severni obali Normandijskega polotoka številne padalce in jadralna tovorna letala. Istočasno so bili izvedeni siloviti letalski napadi na važnejše obalne odseke med Cherbourgom in Le Havrom ter med Ca-lpusom in Dunkerquom. Takoj opozorjena obalna obramba je že ob pristajanju pričela obstreljevati padalce in je s protisun. ki uničila močne dele vedno znova ojače. nih padalskih čet. Ostale dele so uničile posebne, v višini eksplodirajoče mine. Med temi za sovražnika izredno izgub polnimi boji so se približali obali med izlivom rek Orne in Vire številni izkrcevalni čolni. Ob zori so opazili močan oddelek sovražnikovih vojnih ladij pred Le Havrom. V zaščiti bojnih ladij, križark in rušilcev so se zbrale sredi Seinskega zaliva številne iz-krcevalne ladje vseh vrst in velikosti. To ladjevje so odločno napadle nemške torpe-d-ovke. Med približevanjem so se skušale s<7vražne edinice zakriti v oblake umetne megle. Pri tem so jim pomagali oddelki letal, ki so okrog ladij spuščali goste za. vese megle, vendar so nemške ladje izstrelile vsa torpeda in vse topniško strelivo sredi med tesno ploveče ladje in čolne ter so zabeležile številne težke zadetke. Nato so se polnoštevilno vrnile na svoja oporišča, da bi vkrcale novo strelivo. Na ostalih mestih tega zaliva so se s sovražnikom uspešno spopadli tudi stražni čolni. Na. dalnje ladje, med njimi večja boina ladja, s-> se potopile v zapornem ognju obalnih baterij. Sovražnikovo ladijsko topništvo je odgo. vorilo na ta ogenj z rušilnimi granatami, kakor tudi z granatami za zameglevanje, ki jih je sipalo na obrambne naprave. Granate pa podobno kakor bombe, ki so neprestano padale na bunkerje, niso imele nikakega učinka. Medtem se ie nadaljeval boj proti britanskim padalskim četam, ki so pristale. V teh prvih urah je padlo v nemške roke že mnogo ujetnikov. Da bi prevarili obrambo, so odvrgli britanski letaka severno od Orne z eksplozivnimi naboji opremljene lutke v človeški velikosti, prevaro pa so Nemci pravočasno odkrili. Nad bojnim pasom so neprestano letala sovražnikova letalska krdela, ki so bombardirala obalne utrdbe ter železniška in cestna križišča na področju med De Hav. rom in Cherbourgom. Prav tako so brez odmora streljale baterije nemškega atlantskega zidu in topovi nemških napadalskih divizij, že kmalu po pričetku operacij je bilo razvidno, da so usmerili Britanci in Američani svoj glavni sunek zaenkrat na področja okrog Caena. Carentana in Cher-bourga. V zaščiti neprestanih bomb in težkega ognja ladijskega topništva je dovajal sovražnik med izlivom rek Orne in Vire ter ob vzhodnem robu Normandijskega polotoka svojim iz zraka in z morja iz-krcanim četam vedno nova ojačenja ter ponekod tudi oklopnike. Temu so kmalu sledili nemški protiudarci. Na obeh straneh Cherbourga so bile sovražnikove padalske čete razbite, še preden so se mogle razvrstiti v boj. Velike izgube je imel nasprotnik zlasti pri Caenu, kjer so Britanci lung starker Krafte im Raum vvestlich Rom vviederum zum Grossangriff an. Mit iiberlegenen Infanterie- und Panzerverban-den gelang es ihm beiderseits der Kiisten-strasse vorstossend nach erbittertem Kampf in unsere Stellungen einzubrechen. Auch nordlich Rom konnte der Gegner trotz hel-denhaften VViderstandes unserer Truppen einen tieferen Einbruch erzielen. Schvvere Kampfe sind hier noch im Gange. Ostlich Rom fiihrte der Feind vvieder vvahrend des ganzes Tages heftige, aber vergebliche Angriffe gegen unsere Stellungen bei und vvestlich Tivoli. Im Osten kam es gestern nur zu Sanbe-rungskampfen im Raum nordvvestlich Jas-sy. Starke Kampf- und Schlachtfliegerver-bande griffen in die Erdkampfe ein und fiigten den Sovvjets hohe Menschen- nnd Materialverluste zu. Bei der Bekampfung des feindliehen Nachschubverkehrs durch die Luftvvaffe vvurden zahlreiehe Bahnhofe nachhaltig zerstort und mehrere Eisenbahnstrecken unterbroehen. In der Nacht vvaren besonders die Bahnknotenpunkte Proskurovv und Shmerinka das Angriffsziel schvverer deutscher Kampfflugzeuge, die starke Explo-sionen und ausgedehnte Brande hervor-riefen. Der Kampf gegen die komunistisehen Banden auf dem Balkan vvurde im Monat Mai besonders erfolgreich durchgefiihrt. Der Feind erlitt schiverste blutige Verluste und verlor ausser 17.200 Toten 8700 Ge-fangene und tfberlaufer. Zahlreiehe Ge-sebiitze, leichte und schvvere Infanterie-vvaffen, Munitions- und Vorratslager vvurden vernichtet oder erbeutet. Nordamerikanische Bomberverbande war-fen auf versehiedene Stadte in Siidosteuro-pa Bomben und verursachten besonders in Ploesti, Kronstadt, Tura Severin und Bel-grad Schaden nnd Personenverluste. Durch deutsche und rumanisehe Luftverteidigungskrafte vvurden 21 feindiiche Flugzeuge, darunter 13 viermotorige Bomber, vernichtet. In der vergangenen Nacht vvarfen einzel-ne feindiiche Flugzeuge Bomben auf das Stadtgebiet von Mannheim. uporabili veliko število naskakovalnih čolnov in skušali priti s pomočjo mornariških lestev po strmih skalah na obalo. Minske zapore in obrambni ogenj so uničili mnogo čolnov ter je sovražniku le z največjimi izgubami uspelo, da je spravil na kopno del svojih oklopnikov, s protisunki pa je bilo tu do opoldneva na ozkem področju uničenih že 35 sovražnikovih oklopnikov. V vsem obalnem odseku med Cherbourgom in Le Havrom so boji v polnem teku. Nadaljnje operacije sovražnika so usmerjene proti otokoma Jersey in Guernesey. Dopoldne so se bližali močni oddelki ladij tudi obali med Calaisom in Dunkerquom. Veliki spopad ob severni francoski obali se je torej s tem pričel. Našel je nemške čete vsepovsod pripravljene. Dalgo pričakovana ura Dopis vojnega poročevalca Helmuta Berndta PK. 6. jun. Alarm ob Rokavskem prelivu! Kako česito so tu v zadnjih dneh tulile sirene! Bombe so padale, tla so se tresla. Končno si se že na vse navadil in mimo prenašal dogodke. teda tokrat so tulile sirene bolj zateglo in glasno kakor sicer. Alarm, alarm, alarm! Ali je to invazija? Neprenehoma narašča in zopet pada zvok tulečih siiren. Ali je prišla ura; na katero smo čakali vsi onkraj in tokraj Rokavskega preliva in Oceana? Ali bo prišel 6. junij s svojimi prvimi jutranjimi urami v zgodovin o? Letala hrume v številnih jatah preko morja, lete nad kopnino in se zopet vračajo. Sovražnikova letala se mešajo z lastnimi. Protiletalsko topništvo strelja brez prestanka. Kljub silovitemu bombardiranju zadnjih dni in tednov niso nemške baterije izgubile prav nič svoje bojne moči. Tu in tam se pokaže ogenj, letala padajo na tla. Kot svetle verige smrti se dvigajo in padajo rdeče in rumeno svetleči se izstrelki. Reflektorji tipljejo vse tja do pregrinjala oblakov. Iz raznih odsekov javljajo o pristanku padalcev, ki so ponekod pred seboj odvrgli lutke iz slame. Mnogo sovražnikov so nemške čete že zajele. Vznemirjeno pa ni lc ozračje, tudi morje je prav tako. S te strani prihaja prav za prav glavni sunek. Tu dovažajo čete in materijal. Nastajajoči dan je bolj in bolj razjasnil bežne vtise noči. Izkrcevalni čolni se približujejo obali. Natovorjeni so s četami in vozijo majhne oklopnike. Visoki valovi jim povzročajo mnogo težav, predvsem pa imajo opraviti z nemško obrambo. Topovi streljajo, kar morejo. Prišla je dolgo pričakovana ura obračuna. Na to jutro naj mislijo AngIoamerič3ni vedno s strahom! Napadalno področje se razteza v več" odsekih od vzhodnega dela polotoka Cotentin nedaleč od Cherbourga vse tja do Le Havra. Vsa obala se premika. Vsepovsod kamor pogledam. vidim ogorčene boje. Tudi na točkah izven tega področja so opazilj ladijske cilje. Pred namj so težke sovražnkove mornariške enote. S prostimi očmi jih vidimo več v naši neposredni bližini. Tudi na morju je prišlo že do prvih bojev med nemškimi in sovražnikovimi bojnimi ladjami. Letala in baterije mečejo na sovražnika smrt in uničenje. Tuje ladje bi. se rade z umetno meglo zaščitile pred nemškim ognjem, vendar pozna moderno bo- jevanje sredstva, s katerimi vidi tudi skozi meglo in noč. Mi, ki srno na mestu doživel- pričetek invazije ne dvomimo, da je nemška obramba točno spoznala resnoben in veličino tega trenutka. Tri težišča sovražnikovih napadov Pariz, 6. jun. Vojni dopisnik nemškega poročevalskega urada na zapadu Alex Schmal-fuss javlja: Doslej so se izoblikovala tri težišča sovražnikovega napada in sicer ob izlivu Orne, ob izlivu Vire in pri Barfleimi. Pred Cherbourgom so močne sovražnikove ladijske enote. Morje je zelo nemirno. Med Yvetotom in Le Havrom je hotel sovražnik pričarati izkrcanje na ta način, da je odvrgel slamnate padalske lutke z .zažigalnimi naboji. Prvi ujetniki, ki so jih zajele nemške čete. so Angleži in Kanadčani. Vesti o poteku bojev so zel0 zadovoljive in zbujajo zaupanje. Berlin, 6. jun. Takojšnja obramba nemških zaščitnih oddelkov pred angleškimi in ameriškimi padalskimi četami, ki so 6. junija zjutraj odskočile v zaščiti umetne megle in močnega topniškega ognja v zalivu Seine, že kaže svoje prve uspehe. Več padalskih oddelkov je bilo uničenih. Zadeta od granat se je vnela neka velika bojna 'adja. Ženeva, 6. jun. Agitacija z invazijo, ki jo je davi pričela angloameriška poročevalska služba, ne dopušča nikakega dvoma da zasledujejo angloameriški vojaški voditelji največje cilje. V prvi objavi iz glavnega stana zavezniških invazijskih čet so najprej napovedali, da so se pod poveljstvom vrhovnega poveljnika generala Eisenhovvra pričele na severni sran-coski obali izkrcevalne operacije zavezniškega ekspedicijskega zbora in zavezniške mornarice. Kmalu nato je imel sam vrhovni poveljnik general Eisenhower nagovor, v katerem je napovedal pričetek operacij za »osvoboditev Evrope«. Ob kcncu je dejal, da bo prišlo do težkih bitk in da pač ne bo mogoče preprečiti, da bo moralo francosko preb:valstvo doprinesti za uspeh dokončne osvoboditve še nove žrtve. Nato so imeli svojo govore po vrsti še bivšj norveški kralj Haakon ter belgijski in nizozemski »ministrski predsedn;k«. Napovedujejo tud; govore generala de Gaulla. angleškega kralja in Roosevelta. Angloameriški vojni poročevalci so se na dolgo in široko razpisali o zadnjih pripravah za invazijo zapadne Evrope. V zadnjih 24 urah &o baje v južni Angliji zbral: ogromne količine čet in materijala. Neki angleški dopisnik pravi, da se bo nervoznost med angleškimi vojakj dala najbolje odpraviti s praktično zaposlitvijo. Naposled pripominja, da podpirajo operacije proti francoski obali tako britanske kakor ameriške pomorske edinice in s:cer bojne ladje, križarke in monitorji. Prve operacije so izvršile ameriške. kanadske m britanske čete. Poveljuje jim general Montgomery. Hude izgube izkrcevalnih čet Berlin, 7. jun. Na severni francoski obali se nadaljujejo težke borbe z angloameri-škimi izkrcanimi četami, čete, ki so pristale na Normandijskem polotoku tja do Carentana. so utrpele najtežje izgube. Angloameriški padalski oddelki, ki so pristali med Carentanom in Bayeuxom, z letali pripeljane čete in one, pripeljane z morske strani, so bile po težkih bojih vržene nazaj. Na področju izliva reke Orne so bile angloameriške izkrcevalne čete začasno zajezene. Pod varstvom njihovega ladijskega topništva dovažajo v ta odsek nove čete. Na območju južno od Le Havra so bili uničeni močni oddelki sovražnikovih čet, pripeljanih z letali. Vsekakor pa je treba še pričakovati novih podvigov Angležev in Američanov. Izgube invazijskih čet rasejo od ure do ure. Boji so izredno ogorčeni in težki, ker se izkrcane angleške in ameriške čete najzagrizeneje branijo in podvzemajo vse možno, da bi obdržale postojanke, ki so jih zasedle. Berlin, 7. jun. Posebno smolo so imele invazijske čete na območju izliva reke Seine. Tu sta se spustila z letali dva bataljona angleških in kanadskih čet. En oddelek se je zmotil v letu in je padel Nemcem v roke že ob pristanku. Posamezna brezmotorna tovorna letala so bila takoj obvladana. Prvi ujetniki v tem odseku so bili privedeni, ko so tavali okrog divizij-skih bojnih postojank. Bili so skoraj sami mladi vojaki, ki so bih hudo razočarani, ker se je njihov podvig tako hitro končal. Eden izmed njih je tudi izjavil: »To je začetek in konec našega pohoda v Berlin.« Oba bataljona, ki sta pristala na območju te divizije, sta bila po večini na mestu uničena. Ostanek okoli 100 mož je bil odpeljan v ujetništvo. Mussert Fiihrerjti Den Haag. 7. junija. Mussert je poslal Fiihrerju naslednjo brzojavko: »Fiihrer, sedaj, ko se je pričela invazija, čutim potrebo, da Vam. moj Vod.ia. izjavim, da so vsi nizozemski narodni socialisti v zvestobi na življenje in smrt zvezani z Vami. Gre za obs'oj ali propast Evrope. Tvorimo enoto in na čelu te enote stojite Vi, moj Vodja. Tako Vas smatramo kot vodjo vse Evrope, in zaupamo, da nam bo Bog v tej borbi naklonjen. Naša vera in zaupanje sta neomajna. — Mussert« ChurchilSove Izjave v spodnji zbornici Ženeva, 7. jun. Kakor poroča Reuter, Je govoril Churchill v torek v spodnji zbornici o invaziji. Sporočil je, da se je v noči na torek v prvih jutranjih urah pričela invazija na evropski kontinent. Bilka bo zavzemala, je izjavil dalje, vedno večji obseg in sicer še več tednov. De Gaulle v Londonu Amsterdam, 6. jun. Reuter javlja, da je prispel De Gaulle v London. Zadolžitev Zedinjenih držav ženeva, 7. jun. »News Chronicle« poroča, da so vojni stroški Zedinjenih držav tako fantastično visoki, da je moral ameriški parlament dvigniti mejo javnih dolgov na 240 milijard dolarjev. Ftihrerjev glavni stan, 7. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Sovražnik je svoje izkrcevalne operacije ob severni obali Normandije med Le Havrom in Cherbourgom ves dan podpiral z močnimi pomorskimi silami. Številni za hrbtom naših obalnih utrdb pristali padalski oddelki naj bi izkrcanje olajšali ter preprečili dovoz naših rezerv. Bili so v kratkem, hudem boju po večini uničeni, še prej pa jim je že pri odskoku zadalo naše protiletalsko topništvo težke izgube. Sovražniku je uspelo, da je z morske strani prišel na več mestih na kopno, vendar smo večino njegovih mostišč razbili s protinapadi. Številni zgoreli izkrcevalni čolni leže pred obalo. Na obeh straneh izliva Orne in severno od Carentana so se razvili siloviti boji z močnejšim nasprotnikom, ki mu je za sedaj še uspelo, da je obdržal ta predmestja. čeprav s težjimi izgubami. V zgodnjih jutranjih urah 6. junija so napadle nemške torpedovke v zalivu Seine z dobrim uspehom skupino sovražnikovih bojnih ladij, ki je skupno s križar-kami in rušilci šč&ila izkrcevalno bro-dovje. Nemške lahke mornariške edinice so podvzele v noči na 7. junij zapadno od Le Havra sunek proti oddelku britanskih rušilcev in so zabeležile več torpednih zadetkov. Neki rušilec je goreč obtičal na mestu. Obalne baterije vojne mornarice so v težkem topniškem dvoboju zadale bojnim ladjam in rušilcem težke poškodbe. V minskih zaporah, ki jih je položila vojna mornarica, se je zaradi eksplozij potopilo več sovražnikovih enot. Obojestransko bojno delovanje v zraku je vreme včeraj močno oviralo. Protiletalske obrambne sile so po dosedanjih vesteh sestrelile 104 sovražnikova letala. V Italiji je sovražnik po združitvi močnejših sil na področju zapadno od Rima ponovno pričel velik napad. Z nadmoč-nimi pehotnimi in oklopniškimi oddelki mu je s sunki ob obeh straneh obalne ceste po ogorčenem boju uspelo vdreti v naše postojanke. Tudi severno od Rima se je sovražniku kljub junaškemu odporu naših čet posrečil globlji vdor. Tu so še v teku težki boji. Vzhodno od Rima je sovražnik zopet ves dan silovito, a zaman napadal naše postojanke pri Tivoliju in zapadno od njega. Na vzhodu je prišlo včeraj le do čistilnih bojev na področju severnozapadno od Jasija. V boje so po6egli močni oddelki bojnih letal, ki so zadali sovjetskim četam velike človeške in tvarne izgube. Pri napadih letalstva na sovražnikov oskrbovalni promet je bilo s trajnim učinkom uničenih več kolodvorov blizu bojišča in prekinjenih več železniških prog. Ponoči sta bili zlasti železniški križišči Proskurov in 2merinka napadalni cilj nemških težkih bojnih letal, ki so povzročila močne eksplozije in obsežne požare. Boj proti komunističnim tolpam na Balkanu je bil meseca maja posebno uspešen. Sovražnik je utrpel najtežje izgube ter je poleg 17.200 padlih izgubil 8700 ujetnikov in prebežnikov. Uničili ali zaplenili smo mnogo topov, lahkega in težkega pehotnega orožja, municije in materialnih skladišč. Severnoameriški bombniški oddelki so bombardirali razna mesta v južnovzhodni Evropi in so povzročili zlasti v Ploeštiju, Brašovu, Turn-Severinu in Beogradu škodo ter izgube med prebivalstvom. Nemške in rumunske protiletalske sile so uničile 21 sovražnikovih letal, med njimi 13 štirimotornih bombnikov. V pretekli noči so vrgla posamezna sovražnikova letala bombe na mannheimsko mestno ozemlje. Rumunsko vojno poročilo Bukarešta, 7. jun. Rumunsko vojno poročilo z dne 6. junija se glasi: S spodnjega Dnjestra in iz Besarablje ni važnih vesti. V Moldaviji so nemško-ru-munske sile, podprte z močnimi nemško-rumunskimi letalskimi oddelki uspešno nadaljevale svoj napad severnozapadno od Jašija kljub zagrizenemu odporu sovražnika. Vsi sovjetski protinapadi so bili brezuspešni. Naše čete so nadalje obdržale pridobljeno ozemlje. Na tem odseku je bilo sestreljenih 39 sovražnikovih letal. V noči na 6. junij so sovražna letala bombardirala mesta Joši. Danes dopoldne je izvedlo angloameriško letalstvo straho. valne napade na mesta Ploesti, Brašov, Galac, Crajc-vo in Rammic-Walceo, ter povzročilo škodo v stanovanjskih okrajih. Ubiti so bili otroci in žene. Sestreljenih je bilo več sovražnikovih letal. Finsko vojno poročilo Helsinki, 6. jun. Finsko vojno poročilo pravi: »Na Maaselkaeški ožini smo odbdi dve sovražnikovi naskakovalni skupini. Na ostalih bojiščih ni bilo nikakih posebnih dogodkov.« Pregled vojnega položaja Naraščajoče izgube britansko-ameriških Invazijskih sil Nadaljevanje hudih obrambnih in napadalnih bojev na ostalih bojiščih Berlin. 7. jun. Medtem ko prizadevajo nemške čete na severni francoski obali britansko-ameriškim pristajalnim silam od ure do ure naraščajoče izgube, so se nadaljevali 5. t. m. ostri obrambni in napadalni boji na ostalih bojiščih. V Italiji so se pomaknili nemški oddelki ob Tiberi in na južnem robu pogorja Enrici dalje na nove odporne postojanke. Iz Rima na-padujoči sovražnik je poizkušal zaman, da bi prehitel nemške zaščitnice. Povsod je naletel na žilav odpor. Glavne sunke so izvedli Američani severno od Albanskih gora proti cesti Tivoli-Rim. Ti sunki so se izjalovili z velikimi izgubami sovražnika. Na pogorju Enrici je bil pritisk sovražnika nekoliko slabejši. Nemške zaščitnice so branile svoje obrambne postojanke ter prizadele z razstrelitvami in obstreljevanjem le počasi siledečim Maročanom in Novozelandcem občutne izgube. Na drugih žariščih je poizkušal sovražnik pomagati svoji pehoti z letalskimi napadi. Ko je sovražnik predrl globlje v zaledje, so sestrelili lovci in protiletalski topničarji 8 sovražnikovih letal. V vojnem poročiu 6. t. m. omenjene očiščevalne akcije na zapadno bosanskem področju med Sano in Uvcem so zahtevale ogromnih naporov od oddelkov vojske in SS. Te komun;stične tolpe so bile vgnezdene na tem področju že dalje časa ;n so vodile na deloma pragozdnem ozemlju zahrbtno borbo. Tolpe so se čutile tukaj varne ter So preložile svoje vodstvo v gorovje Sedaj pa so bile izgnane tudi iz svojih skrivališč; njihova oporišča pa so bila razbita s sodelovanjem letalstva. Uspeh nemških oddelkov je treba tembolj ceniti, ker So komunist čne tolpe podpirale anglo-ameri-ške letalske sile. Posebno hude izgube je prizadela tolpam 7. SS planinska divizija. To divizijo sestavljajo prostovoljci: osnovana je bila v poletju 1. 1942 in je bila že v prejšnjih borbah proti Ttovim tolpam jako uspešna. Se bolj k^kor izgube ift moštvu pa je zadelo smražn:ka umčenje preskrbovalnih dobrin. ki jih nikakor ne bo mogel nadomestiti. Na vzhodnem bojišču so se osredotočili boji naprej v odseku severnozapadno od Jasija. kjer so nemške čete nadaljevale napade Pri-dob'le so si neko višinskd ozemlje in vzpostavile zvezo s sosednimi rumunskimi oddelki. Neka druga mešana napadalna skupina je pregnala sovražnika z vrha gora in ca vrgla kljub žilavemu odnoru na gozdno ozemlje V nadaljnjem napredovanju je uspelo nemškim četam, da so prodrle v gozd. Boljševiki so izvedl: več razbremenilnih napadov, k; so pa bili vsi krvavo odbiti Bojna letala so podpirala delovanja koeneskih čet in so bombardirala so-vražnikovej topniške postojanke. Lovska letala so sestrelila nadaljnj h 39 letal in s tem zvišala število doslej pr Jasiju od letalskih in suhozemnih oddekov sestreljenih sovražnih letal na 328. V ostalih odsekih vzhodnega bojišča je prišlo na obeh straneh Vitebska do živahnejših bojev. Tu so izvedli boljševiki ponoči in podnevi več s težkim orožjem podprtih napadov v jako&tj približno 600 mož. da bi zopet pridobili ozemlje, ki so ga izgubili prejšnji teden. Vsi ti napadi so se izjalovili. Neki krajevni vdor na predmostje Novickj je bil v protinapadu oč'ščen. Tudi na visokem severu je prišlo le do posameznih bojev, v katerih so nemški gorski lovci krvavo zavrnili sovjetski izvidniški napad. Boji v Italiji Berlin, 6. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča o včerajšnjih bojih na italijanskem bojišču: Angloameriške oklopniške edinice so včeraj prodrle iz Rima proti severu in severo-zapadu, vendar jim ni uspelo, da bi prebile varovalne črte nemških zaščitnic. Zapadno od Tibere so Angloameričani z osredotočenjem svojih oklopniških in pehotnih sil ves dan silovito napadali na črti Bagni Albule-Tivoli. V kasnih večernih urah so težki boji še trajali. V tem odseku boreči se oklopniški grenadirji in padalci so krvavo razbili vse napade in med drugim uničili 23 oklopnikov. O bojih današnjega dne trenutno še ni nikakih poročil. Verjetno je, da bo severno od Rima operirajoča ameriško - britanska oklopniška skupina nadaljevala svoje napade v smeri proti severu in zapadu. Odstop Viktorja Emanuela Stockholm, 6. jun. Kakor javlja Reuter iz New Yorka, je kralj Viktor Emanuel po neki vesti »Associated Pressa« iz anglo-ameriškega glavnega stana v Neaplju baje v ponedeljek popoldne podpisal proglas, v katerem se odpoveduje svojim pooblastilom, ki jih prenaša na italijansko vlado. Kmalu nato je javil »Associated Press« iz Neaplja, da je kralj' Viktor Emanuel izdal odlok, s katerim prenaša svojo kraljevsko oblast na Umberta, vest pa dodaja, da kralj prestolu ni odpovedal. Istočasno je razširil moskovski »Tass« kategorično vest. ki si jo je pustil javiti iz Alžira in v kateri pravi, da se je ital.-janski kralj Viktor Emanuel v korist svojemu sinu odpovedal prestolu. Stockholm, 7. jun. Kakor poroča Reuter, je Emanuelov sin Umberto sprejel v torek ostavko Badoglijeve vlade. Kakor jej bilo pričakovati, je poveril Badoglija takoj nato za sestavo nove vlade. Kakor poroča nadalje agencija Reuter, bodo v novo vlado pritegnjeni nadaljnji politični vodje strank. Nova »vlada« se za sedaj ne bo preselila v Rim, temveč bo ostala nadalje v Sa-lemu. Nova vlada v Iraku Car/grad. 6. jun. Po odstopu dosedanjega iraškega ministrskega predsednika Nuri es Saida, ki je zaradi svoje brezpogojne poslušnosti Angležem spravil sivojo deželo v sužnost, je prejšnji predsednik parlamenta, Hamdi Al Badšadži. ki je bil večkrat minister, sestavil novo vlado Zunanji minister je Arša Omaiy, dosedanji bagdadski župan. Po poklicu je inžo-> njer. Notranji minister je Mustafa Omary, vojni minister pa Tahsin Ali Ostali člani no iraške vlade so bili že v prejšnjih vladah, i V boj u 1 invazijskitni četami Frvl zbvamhtii niaree torpe^ovk — Uničenje močnih cvetkov ssvražsdh padalcev — 35 angleških oklopnikov uničenih m Caenu Kdo nam bo pomagal? V današnji borbi za obstoj slovenskega naroda so se najpozitivnejše sile odločile trn brezkompromisni boj s komunizmom. Nastopil je vrhunec borbe in najbolj krvavo obračunavanje s komunizmom. Šele sedaj, po savojskem izdajstvu je vzelo slovensko ljudstvo v Ljubljanski pokrajini narodno usodo v svoje roke. Moti se. kdor misli, da je mogoče komunizem zatreti samo z orožjem; posebno pa je nemogoče, da bi se to moglo izvršiti brez duhovne in nacionalne osnove. Ker smo se pred zlomom Italije v borbi s talovajstvom morali izogibati vsemu, kar b: dalo slutiti, da se borba proti komunizmu hoče vršiti na široki nacionalni osnov', je naš boj dosegel višek šele kasneje. Od tedaj sri stojita iz oči v oči oboroženo slovensko ljudstvo m oboroženi mednarodni komunizem Smisel velike dobe, v kateri živimo, je ta, da morajo narodi sami iz sebe pokazati toliko moči. da zatio komunistično kugo v svojem telesu. Narod, ki tega ne zmore, je narod brez bodočnosti! Kako dobro se nekateri še spominjajo vseh mogočih argumentov, s katerimi so sicer morda protikomunistični, vendar v bistvu od duhovne propagande Kominterne načeti ljudje zavirali polni narodni odpori V to vrsto spadajo vsi tisti, ki so se pozivali na mednarodno pravo, češ da mora okupator sam skrbeti za red in mir na ozemlju, in se obenem zgražali nad merami, ki so bile podvzete. Druge vrste duševni reveži so pa pomagali širiti za Slo-vcnce tako škodljivo suženjsko miselnost: Kaj se bomo borili, saj bodo te -»parmezančke« že ukrotili brez nas. Toda »parmezančki« so zrasli čez glavo. Tako so ti defetisti pomagali komunizmu in še pomagajo s svojo brezvestno nevamo-neumno propagando. Vendar se moramo zavedati, da so stvari prcccj drugačne. Nič se ne dobi brez borbe, še celo pa svoboda ne. Nič se ne doseže brez žrtve; da ostane skupnost, se morajo žrtvovati poedinci. Če zaide skupnost v težave, čutijo to poedinci, ne glede na to. kaj so mislili ali hoteli. To nam nazorno dokazuje primer ba-doljevske množestvene internacije nedolžnih Slovencev. Usoda pcedincev je odvisna od usode sfcunncsti. • Da moremo t ovojem napora dokončno —peti, morano spoznati in priznati ranico. Vedeti moramo, da se je naša pot v nesrečo začela že pred nastopom našega komunizma- Da, komunistična: revolucija je le stala na kancu poti, po kateri smo mi hodili, misleč, da hodimo po svoji narodni poti. To pa ni bila naša narodna pot — bila je pot, ki jo je hotei tujec. Zapleli smo se v vojno za angleške interese. Kaj pa so nam do danes ti Anglo-sasi naredili, da bi koristilo našemu narodu? Obljube, negotove obete, da dobimo tisto, kar smo nekoč imeli! Ali je to opravičilo za vojno, kater« nas je in nas se bo stala mnogo dragocenih slovenskih življenj. Poglej si, čitatelj, obraze naših fantov v »Črnih bukvah«, oglej si jih in videl boš same klene, zdrave obraze, da se ti bo stisnilo srce ob misli na njih pogin, če čutiš le količkaj ljubezni za svoj narod. Kajti vse to je posledica... vse to. Še enkrat vprašam, kaj so naredili Anglosasi do danes, kar bi koristilo slovenskemu narodu? Ali niso s svojo podlo potuho morilcem našega ljudstva dajali oporo, ko so pripovedovali zlagane bajke o junaških podvigih Titovih in Kidričevih tolp? Ali niso s tem širili zmešnjave med našim ljudstvom in begali poštene ljudi? Komunisti so v svoji propagandi enostavno citirali radio London in njegova poročila o borbi proti okupatorju. Kdo ne ve, da anglosaške radio-postaje že tri leta neprestano pozivajo na pogubno borbo proti okupatorju, v kateri naj bi ravno Slovenci nosili svoje glave naprodaj. Nas prav nič ne briga, kakšno »visoko politiko« igrajo Angleži. Toda v tistem trenutku, ko vidimo, da dajejo moralno, materialno, javno, po časopisju, radiu, v parlamentu podporo največjemu, najkrutejšemu in najnevarnejšemu sovražniku, kar jih je kdaj slovenski narod imel. mednarodnemu in tolovajskemu komunizmu, mora biti še toliko poštenja v nas, da povemo vsakomur, da take prijatelje, ki podpirajo našega najhujšega sovražnika v borbi proti nam samim, odločno odklanjamo. Čas je da nehamo biti Žoga. s katero se igrajo Anglosasi v svoji »pametni« in »previdni« politiki proti Kremlju. Kolhoz aH lastna kmetija? Ljubljana, 6. junija Naš priznani narodno gospodarski teoretik univ. prof. dr. Bilimovič predava ta teden srednješolskim profesorjem o aktualnem vprašanju, ali ustreza naravnim razvojnim tendencam v gospodarstvu kolektivno gospodarstvo ali lastna kmetija. V naslednjem skušamo podati sumarično prikaz tega predavanja, ki so ga vsd navzoči spremljali z veliko pozornostjo. V industriji, rudarstvu, prometu, trgovini, bankarstvu, zavarovanju gre razvoj v smeri koncentracije. Zaradi različnih prednosti velikih obratov, ki izvirajo iz uporabe velikih ksapitalov in ugodnosti ve-leprodukcije se mali obrati do neke mere umikajo velikim. Vendar kljub vsemu celo niti v industriji mali in srednji obrati ne izginjajo in celo v Anglji, v klasični deželi industrijskega kapitalizma, delež m"jhnih obratov ni tako majhen kakor se splošno misli Dočim se torej v industriji kaže zakon o koncentraciji produkcije, tega ne opažamo v kmetijstvu evropskih držav, kakor nam kažejo podatki agrarne statistike. To je posledica različnih posebnosti kmetijstva, predvsem njegovega organskega značaja, omejene možnosti uporabe strojev in pa posledica takozvanega zakona o pojemajočem donosu, po katerem večja uporaba dela, oziroma kapitala ne prinaša več temu sorazmeren donos. Poleg teh je še več drugih posebnosti, ki govore v prilog malim kmetijam, d asi se ne more zanikati, da imajo tudi veelposestva v neki meri svoje prednosti. Zato opažamo, da se spontano. celo neodvisno od agrarne reforme, počasi toda stalno drobijo veleposestva tu (Nemčija, Danska) v večje, drugje (predvsem južnovzhodna Evropa) v majhne, celo premajhne kmetije. V zadnjem času pa se zopet čujejo glasovi, ki trdijo, da gre moderni razvoj kmetijstva po isti poti kot razvoj industrije. | Kot prvi argument navajajo, da je kme-! tijstvo šele sedaj prišlo v fazo industrializacije, kakor se je to že zgodilo pri industriji. Toda, v kolikor se tiče Evrope, takemu vzporejanju očitno nasprotujejo dejstva, saj povsod opažamo drobljenje veleposestev, dočim se veletovarne niso nikdar drobile, da bi na njihovem mestu zrasla srednja in mala obrtna podjetja. Kot drugi argument navajajo najnovejšo koncentracijo kmetijstva v Ameriki. Ta koncentracija, ki se je v Ameriki opazovala že pred prvo svetovno vojno, je rezultat vrste posebnih ameriških pogojev: predvsem obsežnih prostih in cenenih zemljišč v stepskem ozemlju, posebnih načinov obdelovanja te zemlje z izbiro posebnih rastlinskih vrst in pa uporabe novejših poljedelskih strojev. Teh posebnih pogojev pa v Evropi ni. Velikih prostih zemljišč v Evropi ni na razpolago, pa tudi višina pridelka na 1 ha je v Evropi veliko višja, dasi ni vloženih toliko kapitalov. Tretji zopet se skušajo sklicevati na rusko kmetijstvo, ki se je koncentriralo v velike sovhoze in kolhoze. Vedeti pa je treba, da so bili ti veleobrati uvedeni nasilno, iz strahu pred individualističnim samostojnim kmetijstvom, iz stremljenja olajšati poltično nadzorstvo nad kmet-stvom in pa zaradi tega, da bi država lažje odvzemala pridelke. Kmet se je ko-lektivizaciji upiral, kolikor se je mogel, sovjetsko kmetijstvo je utrpelo veliko škodo, kar se kaže zlasti v zmanjšanju živinoreje in pa zmanjšanju pridelka na 1 ha. Iz vsega tega pregleda sledi, da kolektivno gospodarstvo v kmetijstvu ne ustreza njegovi individualistični naravi. Tipična slika normalnega razvoja je: individualno jedro, obdano z zadružnim kolobarjem v pomožnih panogah. Zato na vprašanje kolektivno gospodarstvo ali lastna kmetija, odgovarjamo le: Lastna kmetija, na lastni grudi, z lastno kmečko hišo. Skok v osfe gjiezdo Od vojnega poročevalca Adalberta Callevvarta .... 6. jun. (SS-PK.) Bila je še noč, ko so bili SS-padalski lovci pripravljeni in so vstopili v pripravljena letala. Vsi poznajo svojo nalogo. Zvenelo je zelo enostavno in skromno iz ust poveljnika SS-Hauptsturm-fiihrerja Rybkeja, ko je dejal: »To pot bomo napadli sovražnikov glavni stan!« Več ko dve uri je trajal polet. Možje sede v letalih tesno drug poleg drugega. Nekateri poizkušajo spati in monotoni ropot motorjev spremlja njihove sanje. Drugi gledajo skozi mala okna in vidijo pod seboj mesta, vasi in gore, ki brze mimo njih. Mislijo na domovino, na prijatelje, na kako temno- ali svetlolaso deklico, toda vedno znova se odvračajo od teh misli. Neka posebna napetost teži može, pojavljajo se vprašanja, vprašanja, na katera se še ne da odgovoriti. Toda sčasoma so postali gospodarji svojih živcev. Deset minut pred sedmo. Cilju se približujejo. Letala JU lete v nizkem poletu previdno med dvema gorskima grebenoma. Med prevoznimi letali pa brne strmoglavci in bojna letala. Tu je Drvar. »Vsi na mesta!« se glasi povelje. Možje se avtomatično dvignejo. Panika v gSavstessa stanu Nad mestecem se je razbesnel pekel. Med Izstrelki obrambe se poženejo strmoglavci in bojna letala v nižino, strojnice iz letal prasketajo, bombe zamolklo udarjajo. Veliki tronutek je prišel. Iz letal JU se oglasijo signalne sirene. To je znak za odskok — in možje so že tudi odskočili. Tesnoba je premagana, le par sekund mine, ko se že zibljejo padalci v zraku in nato pristanejo v tolovajskem gnezdu. Presenečenje je popolno. Preden so se mogli tolovaji zbrati, so jih že napadli SS-padalski lovci. Medtem ko prodirajo dalje, se že spuščajo brezmotorna letala in nova bojna skupina pristane. Možje SS napadejo in nič jih ne more več zadržati. Očistijo hišo za hišo, z naskokom zavzamejo odporna gnezda, zasedejo tovarno orožja. Tudi kolodvor je po ogorčeni borbi kmalu v njihovih rokah. K^jer koli se tudi skušajo postaviti tolo- | vaji v bran, divjemu napadu SS padalskih j lovcev niso dorasli. Baterijo protiletalskega topništva, orožja vseh vrst, ogromne množine streliva, oskrbovalna skladišča, podzemeljska skrivališča, radijske postaje ter mnogo ujetnikov — vsega tega so se polastili hrabri SS-padalski lovci. Osje gnezdo je uničeno. Med t3lovafskimi divizijami Ob nastopu večernega mraka prično tolovaji zopet napadati. Približujejo se z vseh strani. Toda SS-padalski lovci so se pripravili na obrambo. Z vseh strani žvižgajo krogle nad glavami padalskih lovcev in izv-strelki metalcev min padajo po vsem ozemlju. V ogorčenih borbah je napad odbit. Noč je, temna noč. Divjih gora, ki obkrožajo doline, skoro ni več videti. Včasih je popolnoma tiho in noben strel ne prekine tišine. Nenadno zaprasketajo z vseh strani strojnice in izstrelki težkih granat padajo na postojanko branilcev. Poročilo gre od moža do moža: Radijska postaja je uničena! Zadetek v polno! Vse zveze so prekinjene ! VzMati fe treba! Poveljnik Hauptsturmfiihrer Rybke je hudo ranjen. Le trenutek traja pobitost, ko se možje zopet zberejo in prisežejo: »Borili se bomo še z večjo odločnostjo!« Kakor koli brezupno bi tudi izgledal položaj in naj stane, kar hoče, vzdržali bodo. Med borečimi se tovariši leže laže ranjeni, ki polnijo z naboji brzostrelke in pasove z naboji za strojnice. 20 krat napadejo tolovaji in 20 krat so odbiti. Branilci streljajo, kolikor je v njihovi moči. Streljajo tako dolgo, dokler se z nasprotne strani oglašajo le še boleči kriki in se nič več ne gane. Na vzhodu se že dani. S prvimi sončnimi žarki pridejo znova tudi strmoglavci in borbena letala. Oglušujoče brnenje leži nad dolino in odmeva tisočkrat po vseh okoliških bregovih. Letalci mečejo bombe na tolovaje in jih obstreljujejo s strojnicami. Prispejo tudi transoortna letala in odvrže-jo branilcem strelivo. tn vržejo sovražnika daleč nu^uj. Ko je sonce dose- grebena močan ropot. Prispele so nore čete, da razbremene hrabre borce. Padalski lovci znova močno napadejo in se prebijejo do svojih tovarišev. Obroč je prebit. V pripekajočem soncu posedejo hrabri lovski padalci vsi izmučeni, da se po težki borbi nekoliko odpočijejo. Vsi vedo: »Svojo nalogo smo izvršili.« Slovenci, Slovenke! Tolovajski komandir Weiss »Goriški list« z dne 3. junija t L piše: »Enemu izmed italijanskih tolovajskih oddelkov, ki se klatijo po briško-benečanskem področju in ki pripadajo sestavu Garibaldi-jeve brigade, poveljuje Slovencem znan\ žal predobro znani tenente VVeiss. Kdo ne pozna te umazane figure iz Gonar-sa? Od 20. marca 1942. leta do jeseni istega leta je bil tržaški Zid Weiss poveljnik taborišča c in pozneje tudi taborišča d. v katerem so bili internirani naši podoficirji in okrog 3000 civilnih internirancev. Vsak dan 90 sestradani intemiranci trepetali pred to židovsko pošastjo. Obešal jih je za najmanjši prestopek ob največji vročini na steber, in to tako, da so imeli roke zvezane na hrbtu, a z nogami so se jedva dotikali tal. Fantje so padali v nezavest in ta zverina- jih je nato tepel tako dolgo, da So prišli k zavesti. Z zverinstvom se je družila korupcija. V živilskem skladišču je kradel makarone, iz taboriščne delavnice je odnašal podplate, denarne pošiljke pa je zadrževal po mesec dni. Pakete z živili, ki so jih intemiranci /tako željno pričakovali, je tiščal v pisarni, da ®o se živila pokvarila. Pisem pa tudi kar po par mesecev ni izročil internirancem. Bil je eden tistih grdih ljudi ki jih človek nikdar ne pozabi, ampak kadar se jih spomni, mi vzbujajo grozo in gnus. Tenente Weiss! še 9e bomo srečali in pravična kazen ti ne bo ušla!« Morda bo po tem poročilu marsikomu jasno, da je Baeblerjeva »vojska« postala zatočišče vsej oni savojski sodrgi, kj je dve leti morila, ropala in požigala po Slovenskem. Vsa ta svojat se hoče zavarovati pred kaznijo in Kidrič je tako mednarodno širokogruden, da jo sprejema v vrste »slovenske osvobodilne vojske« _ Kundmachttngen der Er&ahrungsanstalf Verlegung der Kartofielzutsilung Verbraucher vverden verstandigt, dass Kartoffeln nicht am 9. und 10. d. M., vvie zuerst verlautbrat vvurde, sondern am 12. und 13. d. M. zur Abgabe gelangen. Abgabe von Fleisch Verbraucher bekommen am Samstag, den 10. d. M. bei ihren Metzgern je 10 DKg Rindfleisch gegen Abgabe der Abschrutte No »51 und 52 — Jun« der vom SVA in Laibach ausgegebenen Junigrundlebens-mittelkarten, Verandeningen im Fleischbezug Die bei den Fiiialen des Javornik Ivan auf der Miklošičeva 17 und Rimska 21 fiir den Fleischbezug angemeldeten Partei-en und die bis zum 5. V. d. J. dort Fleisch bezogen haben, bekommen es vom Sam-stag, den 10. d, M. vveiter vvieder in die-sen Fiiialen. Obvestila »Prsv^ia« Preložitev delitve krompirja Potrošniki se epezarjajo, da se krompir ne bo delil 9. in 10. t. m., kakor je bilo prvotno objavljeno, temveč 12. in 13. t. m. Prodaja mesa Potrošniki bodo prejeli v soboto dne 10. t. m. pri svojih mesarjih 10 dkg govedine proti odvzemu odrgzkov »št. 51. in 52 Jun« junijske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Izprememba v oddaji mesa Stranke, prijavljene za nakup mesa v podružnicah Ivana Javornika na Miklošičevi c. 17 in na Rimski c. 21, ki so do 5. V. 1944 tam prejemale meso, bodo od sobote 10. t. m. dalje zopet prejemale meso v imenovanih podružnicah. KINEMATOGRAFI KINO UNION Telefon 23-21 Napeta in tajinstvena krimrnalna afera, ki je ogrožala srečo dveh mladih zaljubljencev. Misterijozeu umor, ki ga je razkrinkal slaven zagovornik Filmska umetnina v stilu nepozabne MAZURKE Zagovornik ima besedo Heinrich George, Carla Ilust, Rudolf Fernau, Margit Symo, Kari Sehonbock Predstave ob 10.30, 15., 17. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Zabava! Užitek! Dora Komarjeva in O. \V. Fiseher kot krasen mlad parček iz dobrih starih časov v razgibani glasbeni veseloigri praškega velefilma SREČA NA POTI Sodelujejo: Paul Kemp, Maria von Buchlovv, Gustav Waldati in drugi odlični umetniki Predstave danes ob 10., 15., 17. in 19. KINO MAT J CA Telefon 2S-41 Imenitna vaška veseloigra z živahno Heili Finkerzeller v glavni vlogi — Smeha in solz na pretek POROČNA NOČ Igralci: Geraldina Katt, Rudolf Kari, Theodor Danneger i. t. d. Predstave ob: 10.30, 15., 17. in 19. uri KINO MOSTE Za vse zamudnike samo še v četrtek Indijski nagrobni sp:menik Predstave na praznik ob 2.30, 4.30 in 6.30 uri Predprodaja vstopnic ob 9. uri Sef aktivne propagande g. Izidor Cergol Je imel včaraj t ljubljanskem radiu naslednji govor: Včeraj zjutraj so se anglosaške trupe z močno podporo zračnega brodovja izkrcale na francoski obali v ustju Seine. Istočasno so se oddelki sovražnih padalcev spustili v Normandijo. S tem se je začel dolgo časa pripravljeni napad na Evropo, začel se je boj, v katerem bodo združeni evropski narodi pokazali in dokazali, da duhovna sila več pomeni kot številčna množica. Kajti izid te odločilne borbe je jasen, da bolj biti ne more. Dolgo časa je evropska vojska iskala in izzivala fronto za resen spopad. In dolgo časa so se anglosaksonske pluto-kracije upirale to fronto dati, vse dotlej, da so postale zahteve Stalina tako vnebo-pijoče in njegova beda tako velika, da ga je bilo treba reševati. Anglofili, katerim še do danes ni bilo jasno, da stoje i London i Washington i Moskva pod enim — židovskim poveljstvom, naj vam sedanja invazija to dokaže! Naj vam odpre oči včerajšnji proglas vrhovnega zapovednika ekspedicijskega kora generala Eisenhovvera, ki kar v prvem stavku pravi: »Prišel je trenutek iz-krcavanja, ko skupno s sovjetskim zaveznikom prehajamo v napad na naše sovražnike.« In potem poročilo Churchilla, v katerem je poudaril, da se je izkrcava-nje vršilo povsem v soglasju in dogovoru s Sovjeti po načrtu, ki so ga slednji odobrili. Vse anglofile vprašamo: čemu vaša borba proti partizanom, proti sedanji Moskvi, ko pa jim vaš lastni London hiti na pomoč? Da ne boste morda tudi vi dobili ukaz pridružiti se jim — ali jih vsaj »to-lerirati«? Kaj menite? Možje in fantje, žene in dekleta, prišel je čas obračuna z židovskimi pomagači. Evropa mora zmagati in bo zmagala! Tu naš narod ne more odločati: ogromen in silen stroj, mesece in mesece skrbno pri-pravljan in negovan, je pognan, da očisti ognjišča vpada. Mi ne vemo. če bo to danes ali jutri — vemo pa, da bo sigurno. Evropskim narodom je bodočnost zagotovljena! Vsem? Ne, samo tistim, ki bodo zali, da so politično zreli in le oni, ki bode takrat še biološko dovolj močni. Hočete li« da je tudi naš slovenski narod med temi? Hočete li, da se še vedno sliši slovenska beseda po naših domovih, da tudi v bodoče slovenska pesem doni po naših gričih jn dolinah? Hočete li? Če to hočete in iskreno želite — potem smete samo po eni poti: po poti našega prezidenta generala R upnika! a to je pot zdravega slovenskega razuma, ki se dobro zaveda, da so vsi vabljivi glasovi od zunaj samo mamilo. Kajti vsakdo bo iskal korist le za sebe! In korist Anglosasov in boljševikov ni naša slovenska korist: njihova je v borbi proti Evropi, naša je nujna v borbi za Evropo! njihova v sodelovanju in podpiranju komunizma, naša v krvavem obra-čunu z njim! Vsaka druga pot je naša smrt, in to prav lahko prava biološka smrt. Danes so v kretanju milijonske mase, in če se še naš majhna slovenski narod po neprevidnosti vtakne v to vojaško kolo bo neusmiljeno strt. V tej borbi ne bo usmiljenja! Kaj nam potem pomaga slovenska domovina, če pa ne bo niti slovenskih mož niti žena ... Zato. bratje in sestre, proč od vabljivih in .sirenskih glasov raznih postaj, proč od zlokobnih šepetal cev — od teh grobarjev naše krvi. Bodimo ponovno in vedno politično dorasli peložaju! Samo na ta način izpolnjujemo pravilno svoje poslanstvo! Pričujoči poziv je resen opomin naši javnosti in vsak naš človek ga naj upošteva v celoti. Anglosaški sovražnik Evrope bo v stiski, v katero je moral planiti po zahtevi Moskve, skušal na vse načine oslabiti borbeni duh evropskih narodov, da si olajša strahotno borbo. Ta sovražnik ve, da trdnjave Evrope ne more osvojiti, ako naleti na strnjen odpor njenih narodov, zato bo gotovo poskušal zanesti med bran i tel je te ponosne trdnjave maloduš-nost, dvom in bojazen. Nihče pa naj se ne da begati od raznih napihnjenih poročil, ki bodo namenoma slikala položaj na zapadu v čim temnejših barvah. Vsakdo naj ve in veruje: Trdnjava Evropa je nepremagljiva! Pcgfavnik o invaziji Zagreb, 6. jun. Poglavnik je dal dopisniku DNB-ja Heinzu Grunertu ob pričetku angloameriške invazije naslednjo izjavo: Zgodovina Evrope pozna že dolgo časa besedo invazija. Doslej je vedno prihajala z vzhoda, šlo je stalno za popolnoma ali poldivje tolpe, ki so vdrle v civilizirane evropske pokrajine, da bi jih izropale in porušile. Angloameriška invazija sicer ne prihaja z vzhoda, a bi imela iste posledice. Angloameričani ne bi mogli preprečiti boljševiške invazije v Evropo ali pa se ji upreti. Nikdar ne bi mogli doumeti, da bi se morali tu boriti in umirati, da bi zfaščitili kulturne in zgodovinske dobrine naše Evrope. Obratno podpirajo Angloameričani ma-terijalno ln moralno že več let boljševiške tolpe, ki ropajo, uničujejo naše cerkve in šole ter imovino naših kmetov in meščanov. Hrvatski narod je ustvaril svojo neodvisno državo, za katero se je stoletja boril, do katere Ima pravico in za katero je politično in gospodarsko zrel. Zaradi tega gleda hrvatski narod na angloameriško invazijo tako, kakor da bi mu hotela vzeti njegovo lastno državo ter ga podrediti ostalim narodom. Iz teh vzrokov je hrvatski narod odločen, da bo uporabil vse svoje sile za skupni boj in da se bo z nemškim narodom uprl vsaki invaziji, ker ve, da se bori za svojo svobodo in za svoj obstoj. Uspela invazija bi pomenila židovsko-bolj-ševiško vlado nad hrvatskim narodom, ki pa hoče ohraniti lastno svobodno narodno državo in mirno, urejeno življenje v evropski skupnosti skupaj z nemškim Reichom in ostalimi evropskimi kulturnimi narodi. Izjava hrvatskega vojnega mhtSstra Zagreb, 6. maja. Vojni minister Ante Vokič, ki ga je vprašal zastopnik DNB, kak vtis je napravil prihod angloameriških čet v Rim na hrvatski narod, je odgovoril, da ta vest na hrvatsko ljudstvo in vojsko ni prav nič vplivala, »čim bliže bo sovražnik, tem močnejša bo obrambna volja in odločenest hrvatskih vojakov, da bedo ob stranj Nemčije branili do zadnjega svojo zemljo in dižavo. Prav na onih ozemljih, ki smo jih osvobodili izpod tolovajskega terorja, torej tamkaj, kjer bi človek mislil, da si zaradi vojnih strahot dovolj trpeče prebivalstvo želi miru, se vsak dan javljajo cele skupine prostovoljcev vseh starosti v naše oddelke, tako da jih imamo več kakor jih rabimo. Vsi, ki so spoznali sovražnika, nočejo toliko žasa prenehati boja, dokler ne bodo tolovajev dokončno uničili. Novi hrvatski poslanik pri Fishrerju Fiihrerjev glavni stan, 7. jun. Fiihrer je v ponedeljek V prisotnosti nemškega zunanjega ministra sprejel novo imenovanega hrvatskega poslanika v Berlinu dr. Vladimira Košaka, ki mu je izročil svoja pove-rilna pisma. Presojanje položaja v Španiji Madrid, 6. maja. DNBjev dopisnik Rolf Schemann poroča: Prva poročila o pričetku angloameriške invazije v severno Francijo je v Madridu objavil DNB. Kakor ogenj so se razširila po mestu. Jutranji tisk se z dogodki še ni bavil, pač pa je španski radio v svojih prvih oddajah že prinesel zadnje vesti. Špansko prebivalstvo in tudi uradni krogi z neverjetno napetostjo pričakujejo potek operacij. Neki španski diplomat je izjavil dopisniku DNBja, da gleda Španija na invazijo mirno ter da v tem trenutku vojaških odločitev bolj kakor kdajkoli misli na svojo nevtralnost Hladnokrvno presojanje položaja v Beogradu Beograd, 6. jun. Vest o pričetku anglo-ameriškega invazijskega poizkusa so sprejeli v beograjskih političnih krogih z mirom in z občutkom, da se končno bliža odločitev boja za evropsko usodo. Poravnaj čim prej zaostalo naročnino! Gospodarstvo Ogrožen portugalski monopol za plutcvino Pred vojno je skoro ves svet kril potrebo plutovine iz Pirenejskega polotoka, predvsem iz Portugalske, ki je dobavljala pretežni del plutovine svetovnemu trgu. Španca sicer tudi izvaža plutovino. toda v mnogo manjšem obsegu. Izvoz Severne Afrike pa je šel pred vojno skoro pretežno v Francijo. V zadnjih letih pred vojno je znaša! porhrgalski izvoz plutovine 130.000 do 180.000 ton. leta 1941. pa je dosegel celo 192.000 ton, vendar se je naslednje leto občutno skrčil na 77.4-K) ton. To nazadovanje izvoza plutovine je pr.pisan zastoju izvoza v Amer'ko. Zedinjene države so si v prvih letih vojne ustvarile prav znane rezerve in je lanski zastoj uvoza deloma pripisati potrošnji na račun teh rezerv. To zmanjšanje izvoza pa ne more it: v celoti na račun jiotrošnje rezerv temveč je tudi posledica rastoče proizvodnje v Ameriki sami. Ze leta 1941 je portugalski konzul v San Franciscu poročal svoji vladi o przadevan i:h ameriških predelovalcev plutovine, da se Zedinjene države osamosvojijo od uvoza te surovine. Po ameriškem načrtu bodo na?ad: p'u-tovinskega hrasta v 10 letih dosegli 100 000 akrov. ki bodo dali na leto 150 000 ton plutovine. Pred dnevi je prispelo iz Amerike poročilo. da je severnoameriška kmetijska uprava v sodelovanju s šumško upravo v zadnjih štirih letih razdelila interesentom 126.000 drevesc plutovinskega hrasta in sicer brezplačno. Nadaljnjih 100.000 do 150.000 drevesc bodo razdelili v letošnjem letu. Stroški zi ves ta program krije država in gredo na inic'atrvo tvrdke Crovvn Cork & Co v Baltemoreju. Celotni načrt gre za tem. da bi Zedinjene države dosegle letno proizvodnjo 150.000 t-u, s čemer bi se kri znaten del ameriške potrošnje. Te vesti so na Portugalskem vzbudile razumljivo vznemirjenje, saj vidijo Portugalci, da je hudo ogrožen njihov izvozni mononol. V tej zvezi je še omeniti prizadevanja Tura je. ki je letos v Adani zgradila tvornlco za zamaSke. ki bo vso potrebno surovino pridobivala rz domačih gozdov od plutovinskega hrasta in podobn'h dreves. GOSPODARSKE VESTI = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Pred dnevi je hrvatska gospodarska delegacija odpotovala v Švico zaradi trgovinskih pogajanj in poglobitve hrvatsko-švicarskih gospodarskih odnošajev. — Hrvatsko trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri se s takojšnjo veljavnostjo pri uvozu blaga iz inozemstva pobira posebna pristojbina v korist fonda za izravnavo cen v zunanji trgovini in sicer v višini 3% vrednosti uvoženega blaga. = Hrvatska obnavlja proizvodnjo soli na Pagu. Ob Jadranski obali ima Hrvatska dve solarni, in sicer manjšo v Stonu na Pelješcu ln večjo na Pagu, katere kapaciteta se da še znatno povečati. Stari solarni na Rabu in v Dinjički na Pagu sta bili že prej opuščeni. Po ustanovitvi Neza-visne države Hrvatske se je izkazala potreba, povečati proizvodnjo soli za kritje domaČe potrošnje, kar je tudi v znatni meri uspelo. Solarno na Pagu so verjetno ustanovili že Rimljani. Pozneje je pripadala benediktinskemu samostanu, potem pa konzorciju praških interesentov, dokler je ni prevzela avstrijska monopolska uprava. Danes je v tej solarni v sezoni okrog 500 delavcev. Stalni delavci dobe sedaj dnevno mezdo do 500 kun. Zaposlujejo pa tudi žene. Področje solarne obsega 1.8 kv. km in znaša kapaciteta najmanj 600 vagonov letno, pri ugodnem vremenu pa tudi 800 vagonov. Leta 1941 je znašala proizvodnja šele 208 vagonov, naslednje leto pa se je že dvignila na 822 vagonov in je lani znašala 793 vagonov. Leta 1940 se je pričelo obnavljanje solarne, ki pa je v vojnih letih zastalo, šele hrvatska vlada je Izvršila dela, ki so omogočila povečanje proizvodnje. Obnovitvena dela pa se nadaljujejo, tako da se bo proizvodnja lahko še nadalje povečala. A iJtriltO« 8*. 339 Trst in slovenski stražarji Tret je brezobziren, kakor je pač brezobzirno vsako velemesto; Tržačani pa so ljudstvo zase. To pristaniško mesto za sedaj in tudi še za bližnjo bodočnost ne kaže nobenih znakov, da bo postalo kulturno in politično središče. Trstu se danes v marsičem ne pozna, da je tudi njega zajela vojna. Avtomobilski promet je še vedno precej velik, lična kolesa v mlečnih barvah brzijo po asfaltu. Poldne in ulica šumi. Morda izraz »šumi« ne zadene popolnoma, vendar lahko človek, ki stoji v sredi tega vrveža ženskih poletnih oblek, voiakov, častnikov ter meščanov, doživi to Cankarjevo besedo. Stojim pri cerkvi svetega Antena in z velikim užitkom opazujem vse to valovanje. Trst je velemesto in nihče se ne zmeni za to, če fant objame dekle okoli pasu in jo pelje po ulici. Celo stari zakonci se radi držijo pod roko. In to je tudi zelo simpatično. Brezobzirnost tega mesta pa se kaže 9 tem, da se mladina v tramvajih in v filoviji (avto na električno strni o) ne umakne s sedežev niti materam, ki imajo v naročju otroke. Zvečer sedim v kavarni na trgu Združenja. Igra orkester in dve pevki nastopata izmenoma. Mlajša igra obenem na k'avirsko harmoniko. Plavolaska je pravkar zapela temperamentno pesem o Limoni in prodajalcu limon: »Limon, limoncrroo!. .. Prihajajo pari. nemški mornarji in častnici v kratkih hlačah, v srajcah ter s čepicami z belo prevleko. Prihajajo italijanski alpinci s peresom za klobukom, nekje v rredj prisedejo častniki slovenskih narodnih straž s slovenskimi kokardami na po-krivalih si ščitniki ter z ilirskim znakom na levem reka' u. Po svojem vedenju in odločni kretnjah se kaj dobro odražajo od tega južnega in razgibanega prebivalstva. Od morja prihaja duh po ribah, soli in jodu. iz starega mesta pa zaudarja po ncsnaci. Raztrgani otroci se plazijo med mizami in pobirajo cigaretne ogorke. Drugo jutro grem čez trg z mladfm slovenskim častnikom. Ob stojnicah čakajo dolge vrste na černje. Ob Velikem kanalu s« stojnice z rožami. Tu je največ slovenskih prodajalk. Ko opazi stara prodajalka mojega spremljevalca s slovensko kokardo ter sliši, da govoriva slovenski, naju ustavi in veselo pozdravi. Zapletemo se v razgovor. Zanima jo, koliko bo še prišlo na.5'h fantov ter je vzhičer.a nad mladim častnikom. Z veselo kretnjo izpuli iz vaze nagelj in mu ga vtakne v gumb-nico: »Na, ko si tak kokolo!« V Bark ovij ah so doma slovenski ribiči, pletejo mreže, kadijo pipe, v razgovoru včasih zaidejo v tržaško narečje, pa bi se znali uža-" jeni tudi stepsti, če bi jim reke!, da niso Slovenci. Sploh pa je v Trstu redka prodajalna ali lokal, kjer bi vam ne znali postreči v slovenščini. Okolica Trsta pa je seveda vsa slovenska. Zvečer ob mraku se napotim proti Sv. Ivanu. Pri cerkvi srečam na klancu dva člana slovenskih narodnih straž, ki se vračata v vojašnico. Doma sta iz Črnomlja, mi pravita, ko se vzpenjamo kvišku. Bila sta internirana; ko sta se vrnila v Ljubljano, pa sta spoznala, da lahko stojijo na sredi samo »babe«, medtem ko se morajo možje odločiti ali za rdeče ali za bele. To povesta popolnoma naravno in neprisiljeno. V vojašnici Slovenskli narodnih straž me sprejme stotnik Fajdiga. Dežurni poročnik s slovensko trobojnico. ovito okoli levega rokava nad komolcem, kot znakom dežurstva, pa me potem popelje po vojašnici. Hodnik polni vonj po vojaškem kruhu, hrani, municiji in usnju. V prvem nadstropju igra odkester: gosi', saksofon in harmonika. Večerja je končana* in moštvo je zbrano pri večernem počitku. Zadovoljen posluša zvoke koTačnic in narodnih pesmi. Ti fantje in možje so doma iz Postojne, Št. Petra^in Gorice, so ljudje, ki so že okusili komunizem in je nemogoče, da bi Se kdaj koli megli z njim sprijazniti. Mednje so pomešan: tudi Dolenjci, ki protikomunistično in slovensko misel še dopolnjujejo. Ko stopim v drugo sobo, je prvo, kar ugledam, trobojnica na steni, pod njo pa napisane vse štiri kitice himne slovenskih domobrancev. Prve besede, na katere naletijo moje oči, so: »Kri slovenska je zavpila, kliče v visoko nebo..,!« S poročnikom se ustavljava ob gručah vojakov. 161etnega Jožeta iz Št. Petra vprašam na tiho in v šali, kako je zadovoljen s čast- niki Mali vojak nekoliko proiha nos in mi odgovori: »Včasih nas takole malo zafrkavajo, pa nič zato — včasih pa tudi mi nje... Seveda pa to le zato, da je čim več dobre volje« 171etnega Janeza iz Kočevja pa je poročnik oštel. Dečko mu ni prinesel iz kuhinje večerje, zakaj pozabil je, da je častnk dežurni. Stoji »mirno« pred svojim predpostavljenim in narednik mu pomaga iz zadrege, češ da se to drugič ne bo več zgodilo. Redarji pometajo sobe, v drugi sebi pa stoji na mizi steklenica s črnino. Nekje na pogradu tudi kvartajo. Čez dvorišče greva v kuhinjo Mož, doma iz Loža, ki je služil že tri vojske, je starešina kuhinje. Tu gre vse točno in po redu. Zakaj fantje, ki se vračajo z vežb izmučeni in z dobrim tekom, bi ne hoteli razumeti, da še ni kosila ali večerje. »Ti b: hotel na dopust, kajne?« vpraša častnik širokoplečega kuharja. »Oh, vprašate, gospod poročnik. Prav rad. vsaj za dva dni, potem pa z vami. kjer koli boste hodili«, odgovori vojak vzradoščeno in s smehom. V levem hodniku je propagandna pisarna. Kupi letakov in lepakov, ki pozivajo slovensko prebivalstvo za vstop v Slovenske narodne straže, leže po m'zah. Na drugi mizi stoji razmnoževalni stroj in skladovnica zadnje številke glasla tržaških brambovcev. »Straže na Jadranu«. List skrbi za zanesljive vesti s terena in za dobro voljo kakor tudi za ideološko plat tržaških protikomunističn;h slovenskih borcev na cbali Jadranskega morja. Ko se poslavljam od dežurnega častnika, naletim še na mnogo znancev. Vprašujejo me po novicah iz Ljubljane in naročajo pozdrave za starše, znance in dekleta So to večina dijaki in razni drugi mladi ljudje. Ljubljana, 7. junija. Kdor hodi sedaj na izprehod po naši periferiji, ima priliko opazovati lopo obdelane in urejene vrtove in sadovnjake, v katere so mali hišni posestniki vložili mnogo truda, da bodo jeseni želi sad. Največjo zaslugo pri tem umnem narodnem gospodarstvu imata brez dvoma »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« in pa zadruga »Sadjar in vrtnar«, ki je bila ustanovljena na pobudo marljivih viških sadjarjev in vrtnarjev v septembru leta 1842. Duša zadruge je požrtvovalni predsednik g. Jo-gko Vavpotič z Viča. Na ustanovnem občnem zboru so bili poleg tega marljivega sadjarja in vrtnarja izvoljeni v odbor še naslednji Vičani, sami znani sadjarji: gg. Catar Lojze, Garibaldi France, Mihevc To. ne in Gabrovšek Jaka. Iz razgovora s predsednikom g. Vavpo-tlčem smo dobili naslednja pojasnila. 2e dalj časa se je gojila med članstvom ideja za ustanovitev zadruge, ki bi 3vojim članom po zmernih cenah dobavljala najpotrebnejša sredstva za umno sadjarstvo in vrtnarstvo, obenem pa bi na kar najbolj ugoden način vnovčila sadjarske in vrtnarske pridelke svojih članov, po zgledu drugih držav, ki imajo v tem oziru vzorno urejene zadruge. .Zanimanje za zadrugo je bilo izredno veliko in je k njej pristopilo že mnogo članov ne samo z Viča, marveč tudi iz Ljubljane. Kakor je vsako novo podjetje zvezano z raznimi težkočami, se je tudi sadjarska zadruga borila z začetnimi težavami, ki pa jih je srečno prestala, že takoj ob ustanovitvi je mislila zadruga na to, da si uredi Vfeoren sadovnjak in zelenjadni vrt. V Rožni dolini na cesti II. nasproti znane Končanove gostilne je nameravala kupiti približno 3000 kv. m obsegajoč kompleks, kjer bi uresničila svoje načrte. Pogajanja za nakup so tekla zelo ugodno, -aj bi veljal ves prostor le 170.000 lir, toda zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in nerazumevanja nekaterih činiteljev je šel ta up po vodi. Na tem prostoru bi zadruga postavila moderno sušilnico z napravami za kuhanje marmelade, konserviraaja sadja in povitnine; uredil bi se vzoren sadovnjak in napravile za članstvo najpopolnejšo tople grede. Predvidena je bila tudi predaval-na "dvorana, ustanovila pa b; se * lasti za mladino sadjarsko-vrtnarska šola. Ako se ozremo na komaj dveletno delovanje zadruge, moremo ugotoviti, da je bilo njeno delo vsestransko in v veliko pomoč članstvu. Krepko je stala zadrugi v pomoč tudi viška podružnica SVD. Iz last- V častniški menzi obiščera poveljnika slovenskih narodnih sitraž v Pri morju, polkovnika Tcnčija Kokalja. Vesdi ga, da se brigamo tudi Ljubljančani za njihovo borbo, ki je trda in težka. »Mirno čakamo žetve«, mi odgovori polkovnik Kokalj, ko povprašujem po položaju. »Zeli bomo tisto, kar smo sadili. Danes je čas borbe in sredine ne priznamo. Danes se dela s puško in bombo, ne pa s spekulant-sk:m vedenjem ter brezplodnim govorjenjem. Ta dežela dozoreva v spoznanju zahrbtnega komunizma. Ne boin vam hvalil naših razmer, prav tako pa tudi nc gledam nikakor pesimistično v bodočnost. Med novostmi, ki vas bodo gotovo zanimale, pa je to. da se bo pričela častniška šola Ne mislim vam mnogo govoriti o njej. Lahko pa vam rečem, da bodo pridobili častniški aspiranti ogromno pri strokovnem znanju. Ta šola bo dala gojencem vse pridobitve sodobnega vojevanja. Lahko vam rečem, da nenvki pristojni faktorji upoštevajo našo borbenost in protkomunistično prepričanje ter nun tudi v tej borbi nudijo roko.« Ko «c poslavljam od poveljn ka Kokalja, imam vtis. da je usoda slovenskega ljudstva na Primorskem zaupana v roke možu z mnogimi življenjskimi izkustvi, možu, ki gleda na položaj realno, brez utvar. možu. ki upošteva vse nasprotnike slovenske p rot komunistične borbe, ofic'rju, ki ceni razum. Pri odhodu iz Trsta se ustali v meni naslednja misel: Nesmiselno in otročje bi bilo povzdigovati Trst v oblake zaradi len-'h oblek in šumnega vrveža, zakaj v njem ni najti glo-b ne in primerjam ga srebrnemu in šumečemu stanjolnemu papirju. Obenem pa se mi predstavi prispodoba, kako zdravo in življenjske si'e polno tržaško zaledje pritska na to pristaniško velemesto. I.jcnko Urbančič. „Sati]ar m nih sredstev je podružnica nabavila moderno sušilnico s kapaciteto okoli SCO kg, kar zadošča za sušenqe sadja in povrtni-ne za približno dve tretijni Ljubljane. Za pomladansko saditev krompirja je nabavila okeli 10.000 kg semenskega krompirja in okoli 800 kg fižola, ki ga je razdelila med članstvo. Za čim boljše uspevanje po-vrtnine je podružnica nabavila tudi 45 ton živega apna, 5000 kg umetnih gnojil in tobačni prah; skuhala je in razpečala nad 4C00 kg žvepleno-apnene brozge za škropljenje sadnega drevja, kar se je zlasti uspešno pokazalo jeseni, ko je sadje lepo obrodilo in dalo izvrsten sad. G. predsednik je glede načrtov, ki jih ima zadruga za bodočnost, dal sledeče misli in smernice: Predvsem bo glavna na. loga zadruge, da po zmernih cenah nabavi Ljubljančanom sveže ali suho sadje, do-voljno količino sadne mezge oz. marmelade, dalje konservirano, svežo ali posušeno povrtnlno. Največjo skrb bo zadruga posvečala tudi nabavi sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev in pa preskrbi umetnih gnojil, ker hlevskega gnoja iz razumljivih vzrokov zelo primanjkuje in so tudi cene izredno visoke. Svojemu članstvu bo preskrbela po zmernih cenah razne vrste preizkušenih enotnih zelenjadnih semen jn pa modernega orodja za sadovnjake in vrtove. Največja želja vseh zadružnikov pa je, da si zadruga postavi po končani vojni že predvideni Sadjarski ln vrtnarski dom, ki bo odgovarjal vsem potrebam medemega sadjarstva in vrtnarstva. Zadruga bo skrbela za odkup sadja od naših kmetovalcev, da bi se na ta način preprečila prevelika žganjekuha in bi zlasti naša mladina uživala čim več presnega in posušenega sadja. Namesto žganja naj bi se kuhali razni sadni soki in mamela-da. Zadruga bo skušala urediti tudi čim več vzornih sadovnjakov in vrtov, kar bo veliki Ljubljani ne samo v okras, marveč turli v veliko korist. Zadruga »Sadjar in vrtnar« šteje iz viške podružnice SVD 310 članov, iz Ljub-lajne I 512, v njej pa je včlanjeno tudi nekaj v;ških posestnikov, želja zadruge je. da bi bilo čim več članov in na ta način njeno delo še mnogo bolj uspešno. Našim vrlim sadjarjem in vrtnarjem želimo pri njihovem nadaljnjem delu mnogo trajnih uspehov. J. H. Karoolte se na roniane »Dobre knjige" KULTURNI PREGLED A• Lajovic © škerjaneevi V. simlmji Naprosili smo našega uglednega skladatelja g. kasačijskega sodnika A. Lajovca, da v zvezi z že objavljenimi glasovi o najnovejši simfonični skladbi L. M. Škerjanca pove še on našemu občinstvu svojo sodbo o tem delu in o njegovem pqmenu za slovensko glasbeno kuituro. G. skladatelj se je rade volje odzval tej želji in je na vprašanja našega urednika odgovoril naslednje: Kako gledate na najnovejšo Šker- jančevo skladbo ? — To veste, da sem po zvanju sodnik. Sodnikov vsakdanji duhovni kruh je reševanje konfliktov, ki nastajajo med ljudmi. Od daleč izgleda ta posel strog, trd ln hladen. Pa je vendar tudi sodniku nujno treba, da gleda z neko simpatijo na obe stranki, ki sta med seboj v konfliktu. Sko-ro redno se dogaja, da je ena izmed obeh konfliktnih strank v krivici nasproti drugi. Pa le ne gre drugače, da kot sodnik gledaš z neko simpatijo tudi na to stranko, ki je v krivici. Zakaj le s simpatičnim gledanjem na obe stranki je mogoče prav razumeti njihovo ravnanje in zadržanje. In le tako razumevanje daje možnost, da iz-rečeš sodbo, ki ne bo pretrda za onega, Id je v krivici, temveč pravična na obe strani, vsaj kolikor je to v človeških močeh. Ce pa že., ne moremo izhajati, ne da bi z neko simpatijo gledali tudi na krivičnika __Ce hočemo stvari prav videti, — kako bi se mogli brez simpatije pravilno zadržati nasproti umetniku in njegovi tvorbi, ko v takem primeru stojimo pred čisto drugačnimi okoliščinami. Umetmk je ustvaril novo delo; ni ga ustvaril zase, temveč ga je podaril tebi, meni, nam vsem, vsemu narodu. Novorojeno duhovno dete ima pred nami za^e le tmo vprašanje: Imejte me radi vsi — in radi za vse življenje! Ali bi taki topli, ženerozni gesti nasproti bilo prav, da odgovorimo s hladnim nezanimanjem ir- mrkim kritiziranjem? Narod s svojim pravilnim občutkom kaj takega nikdar ne stori, marveč se v obče že vnaprej zadrži s simpatijo nasproti novim duhovnim tvorbam svojih umetnikov. Pri takem pravilnem zadržanju ob novi umetniški tvorbi ne potrebuje od nikogar kake podkrepitve v kri-ticizmu. Ne bojmo se za narodov kritici-zem. Tega mu ne manjka. Kar narod kvečjemu potrebuje, je potrditev v njegovi veri in simpatiji za novo duhovno tvorbo narodovega umetnika. I Kako jo presojate z vidika Skerjan-čevega skladateljskega razvoja? Zal nimam takega pregleda čez vse, kar je dosedaj ustvaril škerjanc, da bi mogel kaj natančnejšega odgovoriti na to vprašanje. Neposredno v spominu mi je njegov klavirski koncert, ki sem ga večkrat slišal in ki me je vsakič spet navdušil. A še oolj kot klavirski koncert me je s svojo zano-sitostjo ogrela škerjančeva V. simfonija. Kakšno mesto ji prisojate v naši sodobni glasbeni produkciji? Ce Vas prav razumem, naj Vam povem to, za kakšno kulturno vrednoto je v naši slovenski glasbeni kulturi smatrati to najnovejše škerjančevo simfonično delo? Odgovor na to vprašanje ni lahek in ne enostaven. Ce rečem, da mi neka umetnina ugaja ali da mi je simpatična, je to čisto moj, osebni, občutek, o katerem ne more biti nobenega prerekanja ali debate. Drugačna je stvar, če gre za določitev duhovne vrednote ali umetniške cene. Vrednota ni stvar samo osebnega vtisa ali osebnega ugodja, marveč je stvar pozitivnega nmtttie, temveč prostor — po večini manj udoben — kjer je treba prebiti včasih dolge are. Zato skušajmo ohraniti vsaj eno udobnost — čistočo! Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v slučaju alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili. Se mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi. ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču. Uspešen kecnorni koncert Ljubljana, 7. junija. Snoči je tukajšnji lektorat Nemške akademije nudil svojemu občinstvu izreden užitek s prireditvijo komornega koncerta. Običajni radijski nastop Ljubljanskega komornega kvaiteta je bil na prošnjo lektorata nekoliko razširjen in v mali filharmonični dvorani, od koder se vrše take oddaje, dostopen povabljenemu občinstvu Nemške akademije. Prireditvi so med drugim prisostvovali zastopniki nemške vojske, nemški konzul g. dr. Miiller s kanclerjem g. Linsebcrgom, hrvatski konzul g. prof. Šalih Baljič s podkonzulom g. Pavlovičem, predsednik tukajšnjega lektorata N. A. g. prof. dr. Swoboda. zastopniki nekaterih domačih oblasti in dokaj številno cbčinstvo. Spored je obsegal troje večjih komornih skladb. Zače! se je z Beethovnovim štirištavčnim kvartetom v C-Molu (op. 18.), eni izmed mnogih komornih skladb velikega mojstra, za stavi jajočih izvajalcem že s tehnične strani nelahke naloge, ki pa jim je bil kvartet v polni meri kos in je čdigral vse štiri, tematično in motivno dokaj diferencirane stavke vzneseno in lepo izenačeno. Druga točka na sporedu jc bila Brahmsova Sonata za klavir ln violino v g-Duiu. ki sta jo izvajala na violini gdč. Jelka Staničeva in na klavirju g. prof. Lipovšek. Po svoji zgradbi in zvočni liniji bogata in učinkovita skladba je dobila v obeh izvajalcih umetniško "stremljiva in pozorna interpreta. Mlada violinistka je vzbudila s svojim sigurnim in lepo niansiranim muziclranjem upravičeno pozornost. Višek večera pa je tvorilo izvajanje Schubertovega kvarteta v D-Mo-lu »Smrt in dekle«, skladba., v kateri so izvajalci prav ptsebno pokazali višino svoje ieproduktivne umetnosti ter zapustili s posameznimi stavki, zlasti še z melanholičnim Andante con moto, globok vtis in cb koncu navdušeno priznanje. Od Pevske tekme do JFmnSi* Ko je bila pred dvema letoma t Opori pevska tekma in se je pojavil med tekmovalci na odru mlad, plavoks mladenič modnh oči, zadržanih kretenj in skromnega. sKora] bi rekli sramežljivega vedenja, je preskočila med njim in občinstvom tista prva iskra simpatije ki jo občutita oba. kadar koli stopi Drago Čuden na oder, kot sklenjen kontakt. Tisto nedopovedljivo. kar veže izvajalca in poslušalca, trsti čustveni tok, ki se preliva iz njegovih tvorb v dušo publike in jo ogreva, in kar lrje iz nje vanj in mu daje gorečnost v ustvarjanju, — ta izmenični tok živi v tem primeru z vso intenziteto. Zato lebdi okrog njegovega ;me- čustvenega zadržanja cele skupine ljudi, celo vsega naroda. Pa ne samo to. Prava vrednota neke duhovne tvorbe ne more biti v tem, da jo neka skupina nekaj časa za vrednoto smatra, da pa pride čas, ko ta dozdevna vrednota pade v pozabo in je nikdo ne ceni več. Povsod na svetu se v umetniškem življenju narodov pojavljajo struje kot moderne, ki v reakciji na dotedanje umetniško življenje stremijo za novimi oblikami in z.a novimi predmeti v umetnostnih tvorban. Psihološka nujnost v vsakem takem pokre-tu, če hoče pokret, do neke mere vsaj, uspeti, je, da smatra i novo obliko i novi predmet za glavno vrednoto v tem svojem pokretu. Vendar je po sestavu človeške družbe nujno, da je tako v konservativnih umetniških strujah kot v modernih strujah zmerom le malo umetnikov, ki so globlje nadarjeni, a neprimerno več onih, ki so manj ali celo samo malo nadarjeni. Ce bi pa nove oblike ali novi predmeti, za katerimi gre vsaka moderna struja, bili sami na sebi že glavna vrednota ali vsaj neka vrednota, potem bi vsi novostrujarjj bili enako vredni, ker vsi hočejo 1 moderno obliko 1 moderni predmet. Jasno pa je, da življenje ne ceni vseh novostrujarjev enako, kar kaže na to, da nista niti nova oblika, niti novi predmet tisto, kar daje vrednost in ceno v taki novi struji ustvarjenim tvorbam umetnikov. Vsaka na novo vstajajoča struja v umetniškem življenju Ima isti psihološki temelj, kakor menjajoče se mode v oblačenju ljudi. Človeški duh je organiziran na čudežen način. Vse, kar se v njem godi in to kako agira in reagira, je smotreno v smeri, da je človeško žit je ln sožitje pestro in polno. Ena izmed važnih lastnosti človeškega duha je ta, da samo nekaj časa prenese gotove oblike življenja in mišljenja, se jih 7©-2eto!ca Jenkflve masne Danes praznuje v krogu svoje številne rodbine sedemdesetletnico rojstva ga. Ana Jenko. Rodila se je 8. junija 1374 v Tomačevem pri Ljubljani. S prerano smrtjo svojih staršev je morala že v rani mladosti občutiti vse bridkosti življenja, zato si je že zgodaj pridobila toliko življenjskih izkušenj, da je kasneje kot mlada vojna vdova s številno rodbino mogla premostiti vse težave. Po smrti svojega moža je morala sama skrbeti za vse. Delala je z ljubeznijo do svojih otrok, z materinsko ljubeznijo, katera odlikuje našo slovensko mater. Odgo-jila je vse svoje otroke in jim pripravila pot v življenje. Mnogo je Ljubljančanov, ki poznajo slavljenko pod imenom Jenkova mama. Vsi jo spoštujejo kot skrbno mater svojih otrok in dobro staro mater svojim vnukom, zato ii želijo, da bi še mnogo let živela v miru in v jeseni svojega življenja uživala sadove, katere je sadila njena blaga duša skozi vse življenje! Vi-•• ; končno prenasiti in naveliča in z vso silo stremi za novimi. Iz takega naveličanja izvirajo nove mode v oblačenju ljudi, in ravno tako nove mode v novih umetniških strujah. Siccr pravi nek rek, da obleka dela človeka. Vendar je to samo videz. Vsi vemo. da vrednost človeka ne raste ali pada s tem, da se obleče bolj ali manj moderno. Prav podobno je z večjo ali manjšo modernostjo alj celo z nemodernostjo v umetniškem življenju. Prave vrednosti umetnikc-ve duhovne tvorbe ne delata niti oblika umotvora sama na sebi, niti ne umotvorov predmet. Nekaj drugega je marveč, kar pomenja vrednoto umetnikovega tvora, ali z drugo besedo rečeno, kar daje umotvoru vitaliteto alj življenjsko moč. Po mojem je to: globina in intenziteta čustva, iz katerega je umetnina preporojena. Cim večji sta ta globina in sila, tem večja je vitalnost umotvora. Nobena umetnina, ki ima v sebi le nekaj življenjske moči, ni mogla nastati, ne da je vzklila iz globljega ln vsaj nekoliko močnega čustva. (Globine in sile čustva ne jemljem kot da sta dva izraza za isto stvar, čustvo je lahko intenzivno, pa se le tiče lahko samo nečesa površnega.) Ce pa je vir vitalitete umotvora le v nekem čustvu, boste vprašali, kje pa je potem kaka objektivna podlaga za vrednotenje? Na to odgovorim, da ima človeški duh in s tem tudi narod čudovito bister in zanesljiv občutek za to, je-li je neko čustvo, ki ga je čutiti lz umetnine, globoko in močno. Prav ozirajoč se na ta čudežni pravil-nostni čut človeškega duha jemljem nase odgovornost ln se drznem prerokovati, da bo naš narod Skrjančevo V. simfonijo sprejel kot eno izmed svojih najlepših dragocenosti med svoje duhovno kulturne zaklade, se ve'Filandija«, ouvertura; Dolinar-©emard: »Mlada pota«, petpuri; Puccini: ••■Tosea«, fantazija; šrabec: »Dalmatinski šajkaš«, barcarc.la; Grgič: »Planinski polk«, koračnica. Dirigent vodja godbe v. narednik Henrik Strah. u— Javna produkcija šole Glasbene Matice bo v ponedeljek 12. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki fi'harmonični dvorani. Prvi del sporeda bo odpel mladinski zbor pod vedstvom ravnatelja Mirka Poliča; na sporedu ima naslednje narodne pesmi: Be- lokranjsko narodno kolo, Kukavca, Ena ptička priletela, Sijaj, sijaj sončece, Zama odhaja, Jezus sadili je vinograd in Jezusu pušeljček, dalje bo zapel Jenkovo Lipo in s spremi j e van j em klavirja Sattnerjevo Kapelico ter Jenkovo Na tujih tleh. V drugem delu produkcije nastopi absolvent višje šole Demšar Gojmir, v tretjem delu pa poje mešane zbore šolski zbor. O tem prihodnjič, spored se že dobi v knjigarni Glasbene Matice. u— Na glasbeni akademiji, ki bo v ponedeljek 12. t. m. ob pol 7. uri zvečer v opernem gledališču, nastopi drž. učiteljska šoia z otroškim zborom otroškega vrtca, z mladinskim ztoorojh vadnice, z dekliškim in mešanim zborom in godalnim orkestrom. Na ta nastop drž. učiteljske šole opozarjamo že danes. Vstopnice se bodo dobile pri dnevni blagajni v opernem gledališču. u— Zemlja se je spet napila, ker je v torek popoldne in zvečer ponovno deževalo. Ozračje se je ohladilo na 16.4° C, davi pa smo zabeležili 12.4" C. Barometer je ponoči še nadadje pada" in tako smo tudi včeraj še imeli sivo vreme, ki je obetalo dež. Danes godu.ie Medard, ki je v času zoreče prirode važen gospodarski patron naših kmetovalcev. Pravijo: »Ako na Medardovo dežuje, dež še 40 dni na-letuje. Ce pa je na Medardovo lepo, bo vino sladko.« In še takole pravijo: »Ce se Medard kislo drži, do konca me-eca ni pravih sončnih dni. Kakršen je dan sv. Medaraa, takšnih dni je potem cela garda. u— Sprejemni izpUi na III. moški realni gimnaziji v Ljubljani (v poslopju uršu-1'inske meščanske šole v Nunski ulici). K sprejemnemu izpitu za I. razred bodo pri-puščenj učenci, rojeni v letih 1931, 1932, 1933, 1934. Prijave bo ravnateljstvo sprejemalo 19. in 20. junija od 8—12 v zbornici v II. nadstropju v Nunski ulici. Prcšnje morajo biti spisane na 61irskem taksnem papirju. Priloge: rojstni in krstni list in spričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Izpiti bodo 27. junija ob 8. — Ravnateljstvo. D E N T I S T ROTAR GAŠPER LJUBLJANA-GLINCE, Lnčnikarjeva 10 zopet sprejema ed 9. do 3. ure popoldne u— IV. ineška realna, gimnazija v Ljub ljani. Privatni izpiti se bodo pričela 16. junija po razporedu, ki bo po 10. juniju objavljen na deski v II. nadstropju Uršu-linske mešč. šole (vhod iz Nunske ulice št. 2.) — Sprejemni izpiti se bodo pričeli 27. junija ob 8. v poslopju Uršulinske meščanske šole (vhcd iz Nunske ulice št. 2). K izpitu morejo biti pripuščeni učenci, rojeni I. 1931, 1932, 1933, 1934. Prošnje, opremljene z rojstnim listom in spričevalom IV. razreda ljudske šole ter spisane na takšnem papirju za 6 lir, se bodo sprejemale do vključno 22. junija v pisarni v poslopju bežigrajske gimnazije v dopoldanskih urah. u— Za sprejemni izpit v prvi razred gimnazije pripravljamo dnevno do 24. junija. Vpisovanje in informacije dopoldne in popoldne: Specijalne instrukc'je za srednje šole, Kongresni trg 2. u— Za Socialno pomoč je Prosvetno društvo na Vrhniki poslalo 5700 Lir kot čisti dobiček pri uprizoritvi Snegulčice. Posnemajte! u— Inž. Gollj Franc je daroval 100 lir v počastitev spomina pok. ge. Zdenke Gspan za Dom slepih. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu je znanje strojepisja! Novi dnevna in večerni tečaji pričenjajo 9., 10. in 12. junija. — Učne ure po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Učnim zmerna. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Nesreče. 13 letni dijak Ludvik Voj-ščak iz Ljubljane se je pri sekanju drv vsekal v levico. Tudi 32 letni delavec Ivan Jaklič iz Ljubljane se je vsekal v levico. Neki kolesar je na Sv. Petra, cesti povozil 68 letno zasebnico Ivano Ogrinovo \z Ljubljane, ki si je pri padcu poškodovala desno nogo. Pri delu se je vrezal v levico 51 letni mesar Ivan Smole iz Ljubljane. Levo nogo si je zlomil pri padcu s kolesa 39-letni čevljar Nikolaj Vidina iz Ljubljane. 51 letnega posestnika Ivana štrumblja z Iga je konj udaril v glavo. 25 letnega po- sestnika Franca Anžlča iz Ljubljane pa je konj udaril v desno nogo. 60 letni posestnik Franc Grimšič z Iga je padel in si zlomil desno nogo. Anton žnidaršlč, 11 letni sin posestnika z Rakeka, je padel s skednja in si zlomil desnico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Velika lovska razstava. Kakor smo poročali, so koroški in gorenjski lovci priredili ob priliki obiska nemškega vrhovnega državnega lovskega mojstra Scherpinga na Koroškem veliko razstavo lovskih trofej v St. Vidu na Glini v dvorani hotela Stem. Dvorana je bila slavnostno okrašena. Mogočno jelenje rogovje na stenah ter številni lesorezi pokojnega umetnika Srit-berga Lobisserja so dali ve.ikim razstavnim pultom primeren okvir. Od blizu in daleč so prihiteli lovci, da si ogledajo izbrane lovske trofeje. Na razstavo so bila sprejeta samo rogovja, ocenjena s 100 točkami, da je torej bi! izbor res časten. Prvenstvo je odneslo rogovje jelena, ki ga ie ustreli! pl. Pa I owky v revirju pri Sv. Katarini na Koroškem ter je bilo ocenjeno s 193.8 točkami. ,Da je lovstvo velikega gospodarskega pomena, je obiskovalce po-! učila tabela o odstre1 ih v zadnjih pe:ih letih. Na Koroškem je bilo v tej dobi ustreljenih 6.500 jelenov, 7.4C0 gamsov, 33.000 srn s srniaki, 31.000 zajcev in 15.000 lisic. Na bojišču je padel višji desetnik Franc Petučnik. Bil je star komaj 22 let. nahajal se je od leta 1942 kot gorski lovec na bojišču ter je pokopan na vzhodni fronti. Odlikovanje ribarskega strokovnjaka. Dr. inž. Franz Schabmann, stalni namestnik glavnega ribarskega strokovnjaka za Koroško, je bil za svoje uspešno dedovanje v svoji stroki odMkovan s posebnim Fiih-rerjevim odlikovanjem. V Celovcu so umrli: 36 letni uradnik Rudolf Zaplatnik, 84 letna vdova po orož-niškem uradniku Otilija Schv/arzrothova, Karel Bauer, upokojeni upravnik poštnega urada ter 52 letni vrtnar Josef Schneider. Padec s kolesa. 30 letni brivec Janez Marcelli iz Borovelj je na vožnji s kolesa tako nesrečno padci, da si je zlomil desno nogo v stegnu, poleg tega pa se js tudi opraskal po obrazu. Zdravi se v celovški bolnišnici. Kazniva lahkomiselnost planinskih obiskovalcev. V neki občini celovškega okrožja je pred kratkim izbruhnil požar, ki je uničil velik senik na tarvnikih za gorsko kočo. Znamenja kažejo, da so po£ar P"J" vzročili planinarji s tem, da so odvrgli ci-garetne ogorke ali goreče vžigalice v suho travo. V zvezi s tem dogodkom opozarjajo pristojne oblasti hribolazce. naj bedo bolj pazljivi ter naj ne povzročajo dejanj, ki nastajajo po malomarnosti in lah komisij e-nostL Takšna dejanja so namreč po zakonu kazniva. S štajerskega Sauna — vir ljudskega zdravja. V zbo-rovalni dvorani kmetskega združenja za Štajersko v Gradcu je imel vodja štajerskih kmetov Heinzl v navzočnosti štajerskega Gauleiterja in drugih predstavnikov stranke in oblasti predavanje o sauni, ki pomeni pravo blaginjo za ljudsko zdravje. Zdravnik dr. Morocutti je ob tej priliki pojasnjeval zdravstveno stanje podeželskega prebivalstva na Štajerskem ter podal zanimiva pojasnila o zdravljenju revma-tizma. Zavzel se je za čim večje razširjenje saune na Štajerskem. Odlikovanja, z železnim križcem 2. stopnje so bili odlikovani: desetnik Henrik Vi-vat, grenadir Otmar Aid, Feliks Wolf>:et-tel in Alojz Kodrič, vsi iz mariborskega, ter Anton Kovačec iz ptujskega okraja. 70letnica vaškega zgodovinarja. Iz Gradca poročajo, da je obhajal 701etnico rojstva ondotni vaški zgodovinar Viljem Illmayer. Ob tej priliki je priredila podružnica stranke v nlmayerjevem kraju jubilarjevo proslavo, na katero je prišel kot govornik član stranke Antauer iz Brucka. lllmayer je s posebnim pridom zbral gradivo za 400 strani obsegaj očo knjigo, ki prikazuje zgodovino Wartberga. Obsodba zaradi jezikanja. 30letna Ida Nagerjeva iz Sv. Štefana pri Gradcu se je izrazila večkrat zelo zlobno o ukrepih, ki so jih izdale oblasti za zaščito države. Poleg tega je navezala odnošaje z nekim vojnim ujetnikom, kar je tudi prepovedano. Posebno sodišče v Gradcu je Nager-jevo obsodilo na dve leti ječe. Neka] drobnih Iz policijske kronike Ljubljana, 7. junija. Kakor je bilo pričakovati, so se z obnovo kolesaiskega prometa pojavile zopet stare kolesarske razvade. Pclicija je že prejela prve prijave kolesarjev, ki so vozili na kolesu še drugo osebo in takih, ki so se vozili po cestah drug poleg drugega. Vsi plijavijer.ci bodo kaznovani. Ne glede na kazni pa r.aj se kolesarji vzdržujejo takih prestopkov, ker povzročajo pogosto težke nesreče. • Prijavam o prometnih prestopkih so sledile tudi prve prijave o tatvinah koles. Mari Hafnerjevi iz Prisojne ulice 5 je ner znanec ukradel 3000 lir vredno kolo. Andreju Lampiču je bilo na Aškerčevi cesti ukradeno moško kolo, vredno 4000 lir, Vinku Trčku pa žensko kolo vreetno 2500 1. Razen tatvin koles sta bili na policiji prijavljeni pretekle dni še dve drugi tatvini. Služkinji Frančiški Jakševi je neznan storilec ukradel 500 lir vredne čevlje. Tapetniškemu mojstru Josipu Slugi pa je bilo ukradeno 26 m blaga za žimnice v vrednosti 5800 lir. Policijska kronika beleži tudi dve nesreči in en samomor. Začenja se doba kopanja, ki vsako leto zaradi neprevidnosti kopalcev zahteva nekaj žrtev. V petek je v Ljubljanici utonil nek 22 let stari moški, ki so ga potegnili iz vode, ko je bilo že prepozno Druga nesreča se je zgodila na Ježici. Vincenc Alilin je kosil na travniku in prj tem zadel na bombo. Ob udarcu se je bomba razpočila in ga piecej nevarno ranila. V nedeljo se je na Viču ustrelil zidar Alojzij S., star 24 let. Oddal je tri strele Dva v zrak, tretjega pa v levo sence. Bil je takoj mrtev. Pravijo, da je vzrok obupnega dejanja nesrečna ljubezen. Iz Trsta Ob letalskem alarmu vsi v zaklonišča! Tržaška prefektura opozarja ponovno tržaško piebivalstvo na potrebo večje discipline ob letalskem alarmu. V objavi se opozarja na razne prekrške in neiip'.š'.e-vanje zadevnih navodil ter predpisov. Tako nadaljujejo n. pr. v nekaterih gostilnah, kavarnah in barih s postrežbo. Ljudje se ustavljajo v prostorih nasproti zaklo-niščnim predorom. Avtomobili in druga vozila nadaljujejo z vožnjo. Ljudje kadijo po zakloniščih, številni načelniki por'o-pij, podnačelniki in čuvaji ognja ne prispejo ob alarmnem znaku do določenih hiš. rta izpolnijo svoje dolžnosti. Občinstvo se opozarja, da bodo pristojni organi odslej v vseh primerih najstrože postopali. ^aseko bodo prodajali v mesnicah in pr««ajevalnicah. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo objavlja, da bodo prodajali svinjsko zaseko mesnice in prekajevalnice. V onih občinah tržaške pokrajine, kjer ni mesnic ali prekajevalnic, sc lahko izvršijo prednaročila za svinjsko zaseko pri trgovcih z živili. Hr+ova ulica d« nadaljnjega zaprta. Iz varnostnih razlogov jn zaradi obnovitvenih del pri kanalizaciji je do nadaljnjega Hr-tova u''"ca zaprta za vozovni promet. Himen. Te dni se bodo poročili v Trstu geometer Evgen Zanin in uradnica Emilija Camufo. edvetnik Ivan Battista in gospodinja Lavra Kreševič, mizar "Fonda Oderih in gospodinja Marija Bolč, dentist Hektor Bosello in gospodinja Vanda Mo-na3 vd. Modrijan, uradnik Kandld Accial in gospodinja Lilijana Konic, uradnik Alojz Della Giusta in učiteljica Gina Podreka, delavec Just Bertoni in gospodinja Erne-sta Grahor. kuhar Ivan Sau in gospodinja Antonija Vižintin vd. Kcslovič. čevljar Jožef Vičirka in gospodinja Jolanda Cerni-goj, zasebnik Atil Spazali in uradnica Silvia Jurečko, skladiščnik Mihael Pegan in šivilja Dragica Stanič, mornar Renato Degano in gospodinja Marija Spieič. Ponesrečenci in ponesrečeni«. 23 letni nameščenec Marij Fermelja je hotel stopiti na tramvaj, pa je pri tem padel in obležal z zlomljeno levo nogo. 6 letni Marij Bosiri sc je igral na nekem obzidju. Izgubil je ravnotežje in padel na tla. Ima poškodbe na desnici. Slična nezgoda je doletela 6 letnega Ne vi j a Nabergo.ia iz ulice školjo št. 51. Ima zlomljeno levo ped-lahtnieo. Na levici se je ranila 18 letna Pavla čuk iz Trebč. Avto je povozil 75-letnega mehanika Josipa Vidalija iz ulice Vasari št. 7. Ima več poškodb po obrazu in desnici. Ponesrečenci in ponesrečenko se zdravijo v tržaškj bolnišnici, kamor r?e je zatekel tudi 51 letni Jurij štokovec iz Videro-ske ulice 23, na katerega je streljal neznanec. Do smrti povožena. Na Trgu Svobode pred tržaškim glavnim kooldvorom se je peljala na kolesu 34 letna Alojzija Spiera. Nenadoma je pridrvel avto in jo povozil, žena je obležala z usodnimi poškodbami na glavi in po vsem telesu. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico, vendar je že med prevozom podlegla za smrtnimi poškodbami. Tajna tvorn'ca cigaret. Slikar Marcel Glerfa je prišel na izvirno misel. Zazdelo se mu je, da ne bi bilo napačno, če bi postal lastnik cigaretne tv-ornice. Nakupil je nekaj tobaka, ki mu je primešal kostanjevega listja. Iz njegove »tvornice« so prišle cigarete »Sarnos« in »Diina«, po katerih je bilo med Tržačani zelo živahno povpraševanje. Pri tem ni igrala cena nobene vloge. Toda pristojni policijski organi so kmalu odkrili tajno tvoroico cigaret. Marcel Gleria je bil aretiran, ves tobak zaplenjen. Skupno z njim sta bila aretirana tudi njegova pomagaoa Renato Pi-ramus in Silvij Cerovac. G'sil a je bil ovaden sodni oblasti zaradi tihotapstva in prekvšsnih predpisov o racioniranih živilih. Te dni se je moral zagovarjati pred '"ristejnim tržaškim sodiščem. Obsojen je i il na 5 mesecev ječe in 7 lir globe. So-cbtožena Pieamus in Cerovac sta bila obsojena na 2000 lir globe. Nova pcEcijska ura. Prefekt goriške pokrajine odreja: Policijska ura je določena na čas cd 22 do 5 v občinah Gorica. Cra-dišSe ob Soči, Romans ob Soči, Fara ob Soči, Zagrad in Maiiano. Nadalje objavlja prefektura: Policijska ura v občinah Krmin jn Kapriva je določena od 21 do 6. Obe odredbi stopita takoj v veljavo. Posebna dovoljenja za vožnje 'vrven goriške pokrajina. Pokrajinski gospodarski in korporacijski svet v Gorici opozarja prizadete v smislu navodil Vrhovnega Komisarja v Trstu, da niso z veljavnostjo1 1. junija dovoljene nobene avtomobilske vožnje izven meja goriške pokrajine brez posebne dovolilnice, ki jo jzdaja gospodarski svetnik pri nemškem svetovalcu v Gorici. Pogreb dr J. PoToa. V soboto dopoid.n° je bil iz mrtvašnice kapele goriške bolnišnice pogreb l jubljanskega sodnika, dr. Jožefa Polca, ki je nenadoma preminil v starosti 45 let. Pokojnik je bil v Gorici od novembra 1943. Pokojnikovo truplo je bilo prepeljana na osrednje pokopališče. SniTtna kosa. Te dni so umrli v Gorici 64 letni Alojz Komavli, 44 let. delavec Kle-ment Pavlin, 29 letai rudar Angel Salva-d~r, 21 letna šivilja Amalija Galicija, 40-letni uradnik Natal Tamponi ca., 24 letni Dušan Pozdar, 29 letna gospodinja Romana Mnrkošič in 79 ietnj posestnik Gustav Le naši. Obnovitev goriškega komampjra tria. Svoje koncertno delovanje bo poživil goriški komorni trio, v katerem bodo sodelovali goslač Jožef Bradaschia. violenčelist Gino- Rizzatti. pri klavirju Hč Darbi. V načrtu je tudi ustanovitev komornega kvinteta in se bosta že ctmenjenim priključila E. Lucarlni (viola) in Guido Bombi (kontrabas). V brini okradena Študentka. 18 letna dijakinja Adriana Fantcni iz Vidma je prišla po opravkih v Gorico. Ustavila se je v nekem baru in pustila ra pničicl svoje stvari. Med njimi so bile tudi neke kozmetične potrebščine in okoli 600 Hr. Ko je hotela oditi, je ugotovila, da ji je izginil denar in še nekateri drugi predmeti. Oškodovana ie za 1500 lir. Vsak dan nezgode, šestletni Ald"\ Komavli iz Gradišča ob Soči je našel izstrelek, ki je eksplodiral. Deček ima rane po obeh nogah. 56 letna kmetica Marija Prin. čič iz Brestja si jo pri padcu zlomila levico. 23 letna gospodinja Stanislava Simo-nič iz Šempetra si je prj padcu s kolesa zlomila desno pcdlahtnico. ^S letni delavec Donat Devetak iz Gabrija je doživel sličn^ nezgodo. Pri padcu s kelesa se je pobil no desnem kolenu. Z zlomljeno levico je obležal pri padcu 7 letni učenec Umhcrt Predorutti iz Gorice. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. Jens F, Jasjfesen, Pri a1l?ifsf.i®ta (Iz knjige »Marija Grubbejeva« Dobra, knjiga bo izdala sredi junija roman znamen-tega danskega pisatelja Jensa P. Jacobsena »Marija Grubbejeva«, eno najznačilnejših pripovednih del evropske literature 19. stoletja. Iz romana prinašamo odlomek. Ured. Frederik ITI., ki se je kot toliko drugih vladarjev in knezov tistega časa ukvarjal z alkimijo, je naročil Uliiku Frederiku, naj poišče v Amsterdamu slovečega itali-' janskega alkimista Burrhija ter ga vpraša, ali ne bi hotel za nekaj časa priti tudi na Dansko: tudi naj bi mu dopovedal, da bi mu tako kralj kakor bogati Christen Skeel s Sostrupa velikodušno poplačala trud, ki bi ga imel s potovanjem. Ko je prišel torej Ulrik Frederik v času junijske polne lune 1662. v imenovano mesto, je bila njegova prva skrb, da se je obrnil na Oleja Bcrcha, ki je tam študiral m bil z gospodom Burrhijem v dobrih od-nošajih. Ta ga je peljal k Burrhiju. Alkimist, ki je bil tedaj pri petdesetih, je bil srednje velik mož, nagibajoč k debelušno-sti, neprisiljenega vedenja in rumenkast v obraz, črnolas m z velikim orlovskim nosom, lesketajočimi se cčesci ter neštetimi gubami, ki so kakor pahljača izžarevale iz kot med obrvmi in mu dajale hkrati pretkan in dobrodušen izraz. Nosil je črn žameten suknjič z velikimi zavihi, srebrnimi gumbi, preoblečenimi z rožasto svilo, črne^ hlače do kolen, črne svilene nogavice in čevlje z veliko rožo iz prav take črne svile. Zdelo se je, da prav posebno ljubi čipke, kajti imel jih je na prsih pri suknjiču, na spodnjem robu ovratnika, pa ne samo to, temveč tudi na obeh zapestjih, posebno dolge in bogate pa je nosil na kolenih pri hlačah, od koder so mu visele v gostih gubah. Njegove roke so bile bele, zalite, polne jamic in majhne ter tako obložene z debelimi in težkimi zlatimi prstani, da prstov ni več mo. r-el stisniti skupaj. Celo na palcu je nos i debel prstan, ki se je lesketal od dragih kamnov. Kadar je sedel, je takoj skril, tudi ako je bilo poleti, roke v kežuhovinast rokavnik. kajti venomer ga je zeblo v roke, kakor je pravil. Soba, v katero je peljal Ulrika Freder'-ka, je bila velika in prostorna, z obokanim stropom, ozkimi okni s koničastimi loki visoko zgoraj na steni. Velika, okrogla miza je stala sredi sobe in vse naokrog so jo obdajalj leseni stoli, katerih sedeži so bili pokriti z rdečo svilo, od njih pa so na vseh štirih straneh visele debele in težke rese. V mizo je bila vdelana velika srebrna plošča, na kateri je bilo niellu upodobljenih dvanajstero nebesnih znamenj, planetov in najvažnejših ozvezdij. Dolga vrsta nojevih jajc je visela na vrvi z velike rozete sredi oboka. Tla so bila poslikana s sivimi in rdečimi kvadrati in pri vratih so bile pribite na leseni podboj stare konjske podkve. Pod enim izmed oken je stalo veliko koralno drevo, pod drugim pa temna, lesena in z medenino obita skrinja. V kotu je stala voščena lutka v naravni velikosti, predstavljajoča zamorca, in ob steni so bili prislonjeni veliki kosi svinca in bakra. Zamorec je držal v roki suh palmov list. Burrhi je stresel z glavo. »Prav dobro mi je znano,« je dejal, »da ima skrivnostna umetnost tudi na Danskem odlične in mogočne častilce, toda doslej sem poučeval v nji že toliko svetn h in cerkvenih knezov in čeprav se mi ni vedno primerilo, da sem žel nehvaležnost in nepriznanje namesto pričakovane nagrade, moram vendarle reči, da sta bila tudi nerazumevanje in nenaklonjenost taka in tolikšna, da se bom prav težko odločil, prevzeti vlogo učitelja tako visokih osebnosti. Ne vem, po kakšnem pravilu ali metodi dela Njegovo Veličanstvo danski kralj, tako da se moje besede ne morejo nanašati nanj, morem pa vam med št'rimi očmi zagotoviti, da sem naletel pri največjih pleme».itnikih v cesarstvu, da, celo pri knezih in vladarjih na tako nevednost v znanostih Historia naturalis in Materia magica, da zadnji sejmarski kri-čač ne more biti bolj bedasto praznoveren kakor oni. Saj vam verjamejo celo v daleč razširjene in sramotne kmečke čenče, da pomeni biti alkimist in iskalec zlata prav toliko, kakor mešati uspavalni napoj ali zdravilni prašek. Kakor da bi zadostovalo, če imaš recept, napraviš zmes, jo postaviš na ogenj in izgovoriš fermulo, pa je zlato že tu! To so vam natvezli tile sleparji in neznalci, da bi j»n vrag! Kaj res ne morejo razumeti, bedaki, da bi svet kar plaval v zlatu, če bi bilo tako? Sicer je res, kakor po pravici domnevajo dobri avtorji, da je snov, ki se da očistti v zlato, redka, a kljub temu bi plavali v zlatu, res da bi Umetnost izdelovanja zlata je težka in dragocena umetnost! Človek mora imeti pri tem srečno roko in potrebne so posebne konstelacije in ugodne konjunk-c-je, če hočemo, da bo zlato pravilno teklo. Snov ne daje vsako leto enako zlata, o ne, kajti le pomislite, da to ni kaka destilacija ali sublimacija, temveč prava pravcata preobrazba narave, ki jo je treba izvršiti. Lahko bi celo dejal, da gre kakor trepet med šotor- naravnih duhov vsakokrat, ko se sprosti delec čistega, svetlega in lesketajočega se zlata iz naročja Materiae vilis. »Ampak,« je dejal Ulrik Frederik, »oprostite, ali ne izpostavljamo s temi skrivnostn mi in tajnimi umetnostmi svoje duše nevarnosti«? »Cemu neki?« se je razgrel Burrhi. »Kako le morete kaj takega misliti? AH je bil na svetu že kak večji mag kakor kralj Salomon, čigar pečat, tako veliki kakor mali, se je ohi an 1 do današnjih dni? In kdo je podelil Mojzesu njegove čarov-niške sposobnosti? Kaj ni bil to Zebaoth, Duh viharja. Strašni?« in pritisnil si je na ustnice enega zmed svojih prstanov, nato pa je nadaljeval: »Seveda so nam dana velika imena teme in nevarne besede ter strašna skrivnostna znamenja; če jih zlorabljamo, kot se to česte dogaja pri vedeževalkah in coprnikih ter padarjih. tedaj zapadejo duše tistih, ki j h pozivajo, kraljestvu Gehene. Mi pa jih izgovarjamo le, da osvobodimo sveto prasnov zemeljskega prahu in pepela, ki sta ji bila v teku stoletij primešana in sta j: oskru-n la; kajti to je zlato; zlato je prvotna snov, ki je dajala luč, preden sta bila postavljena sonce in mesec na nebesni obok.« Tako sta dolgo časa govorila o umetnosti pridobivanja zlata in drugih skrivnih vedah, petem pa ga je Ulrik Frederik vprašal, aH mu je s pomočjo lističa, katerega mu je poslal pred nekaj dnevi po Oleju Borchu. mogel sestaviti horoskop. »V glavnem,« je odvrnil Burrhi, »bi vam pač mogel napovedati usodo, ampak če ni natančno naznačena ura, ko je prišel otrok na svet, tedaj manjkajo nekatera majhna znamenj in to. kar dobite, je nezanesljivo. Seveda,« je nadaljeval in si z roko potegni preko oči, »ako bi bili meščanskega rodu in v nizkem položaju kakega medika, bi vam napovedal same vesele stvari, tako pa ne morem trditi, da je vaša usoda povsem lahka. Kajti v nekem oziru je skoraj obžalovati, da je svet tako urejen, da je sin rokodelca tudi rokodelec, sin trgovca trgovec, sin kmeta tiid: kmet in tako dalje, kajti samo v tem leži vzrok nesreče marsikaterega, da se posvete drugemu poklicu, kakor pa mu ga zvezde odkažejo že pri rojstvu, če na primer nekdo, ki je rojen v znamenju Kozoroga, postane voj-ščak. temu ne bi šlo nikoli nič po sreči, ne bo se povzpel kdo ve kako visoko pa tud; ranam in prezgodnji smrti ne bi ušel; če pa bi se lotil zlatarske ali dra-guljarske umetnosti, bi mu šlo vise kot namazano. Kdor je rojen v prvi polovici znamenja Rib, mora postati kmetovalec ali pa si. če je begat že od rojstva, nezna-sko povečati svoje posestvo: kdor pa je rojen v drugi polov' ci, naj išče svojo srečo na morju, bodisi da postane navaden mornar ali pa admiral. Znamenje Bika določi v prvi polovici človeka za vojščaka. i v drugi polovici pa za advokata Dvojčki, j v kater h ste rojeni vi, so v prvi polovici j kakor sem vam bil že povedal, ugodni 1 medikom. v drugi pa trgovcem. Zdaj pa mi pokažite svoje roke!« Ulrik Frederik mu je pomolil svojo roko, Burrhi pa je stopil naprej k trikotniku iz podkev in po njem podrsal z nogami, kakor pod? sa vrvohodec po plošči iz ko-lofcnije, preden stepi na napeto železr.a vrv; nato se je vrnil in mu pazno ogledoval roko. »Da,« je rekel, »črta časti je neprekinjena in dolga in sega tako daleč kakor sploh more seči, ne da bi dosegla krono. Pote:-'a sreče je za nekaj časa zabrisana :n slabotna, nato pa postane vedno bolj jasna. In to je življenjska črta. Kaj pa je to* Hm, pazite se. gospod moj, dokler no prekoračite svojega sedem in dvajsetega leta; pazite se, kajti vašemu življenju preti skrivnostna in resna nevarnost. Pozneje postane črta jasna in krepka prav do po?> ne starosti. Vendar se samo enkrat cepi, ne tu je še on manjš cdcepek. Imeli boste potomce iz dveh zakonov, čisto zanesljivo, vendar malo iz vsakogar izmed njiju. Izpustil je roko. »Poslušajte,« ie resno pristavil, »neka nevarnost vam grozi, kakšna, ne vem; vsekakor ni to kaka odkrita nevarnost v boju; če pa bi b;l to padec ali kaka nesreča na potovanju, no, tedaj vzemite tale malahitni trikotnik; čisto posebne narave je. Poglejte, v tale prstan sem vdelal sam podobnega. Ti kamni vas dobro varujejo pred padcem s konja ali voza. Vzemite ga in ga nosite na golih prs'h ali pa ga dajte tudi v vdelati v prstan, a tako, da malahit in zlato nikdar ne "bosta izgubila .stika, ker sicer je vse zaman. In tu vzemite še ta jaspis. v njem je podoba drevesa in čudovito ščiti pred zavratnimi su^ki bodala ter pred tekočim strupom. Prosim vas še enkrat, dragi moj gospod, pazite se, posebno kadar imate opravka z ženskami: sicer ne vem č sto zatrdno, ampak znamenja so. kj kažejo na to, da se nevarnost za vas lesketa v rokah neke ženske, vendar, kot že rečeno, ts ni zanesljivo. čuvajte se tudi zahrbtnih prijateljev in malopridnih slug, mrzle vode in dolgih noči!« i Ulr k Frederik je prijazno sprejel daro. ve in naslednjega dne ni pozabil poslati alkimistu drage^ne ogrlice v znamenje hvaležnosti za njegove dobre nasvete in dobre varovalne kamne. Nato je krenii dalje naravnost proti Španiji, ne da bi se še kje ustav'1. »JUTRO« St. TSO BetrtcE, 8. VJL 1944 BeteZnlca KOLEDAR; Četrtek, 8. junija: Sv. Rež. Telo, Medard. Petek, 9. junija: Primož in Felicijan. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Poročna noč. Kino Sloga; Sreča na poti. Kino Union: Zagovornik ima besedo. Kino Moste; Indijski nagrobni spomenik PRIREDITVE V PETEK EJno Moste: Kora Terry. Ostali kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Četrtek; Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murma-yer, Sv. Petra cesta 78. Petek: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4; Mr. Bohinec ded., Cesta 29 oktobra št 31. Praznično dežurno zdravniško službo ima od srede od 20. do petka do 8. zjutraj dr. Vinko Igličar, Tržaška cesta 14, telefon 22-89. _ DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 8. junija, ob 18.: Zemlja. — Red Četrtek. Petek, 9. junija, ob 19.: Literarni večer Franceta Balantiča. — Izven. Cene od 15 Lir navzdol. OPERA Četrtek, 8. junija, ob 18.: Faust. Red Prvi. Debut Vilme Bukovčeve. Petek, 9. junija: zaprto. Opozarjamo na letošnjo uprizoritev Ch. Gounodove opere v petih dejanjih »Faust« v deloma novi zasedbi: Faust — Čuden, Siebel — Bukovčeva. Stari preizkušeni zastopniki posameznih partij so: Vidalijeva kot Margareta, Golobova kot Marta, Janko kot Valentin, Popov kot Mefisto ter Dolničar kot Brander. Dirigent: D. Zebre. Režiser: C. Debevec. Koreograf: ing. P. Golovin. Scena: ing. Franz E. — Valbur-gina noč: Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva M., Kiirbos, Poga-čar Brcarjeva in Zelenikova. Sodeluje ves baletni zbor. — Godi se v začetku 16. stoletja. _ Odrfajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 8. JUNIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 8.30 do 8.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 9.20 do 10.00: Prenos službe božje iz frančiškanske cerkve. 11.30—12.00: Slovenska ljudska oddaja. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra, vodi A. Dermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 16.00—17.00: Domači zvoki — igra šramel »Veseli Kranjci«. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15 do 18.00: Dobra volja v duru in molu. 18.00 do 18.45: Komorna glasba. 13.45—19.00: Narodopisna ura; dr. S. Vilfan: Življenje v Ljubljani v starih časih. 19.00—19.30: Filharmonični koncert 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45 do 20.00: Glasbena medigra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Glasba ob večerni uri. 21.00—21.15: Glasbena medigra. 21.15—22.00: Slovenska glasba — Radijski orkester vodi D. M. Sijanec. 22.00 do 22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasbena medigra. 22.30—23.00: Mali orkester, vodi Dušan Prevoršek. PETEK, 9. JUNIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, nanoved sporeda (nem. in slov.). 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.00: Koncert Malega orkestra, vodi A. Dermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: »Čar operete« — Radijski orkester vodi D. M. Sijanec. 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—17.30: Glasbena medigra. 17.30 do 18.00: Kmečki trio. 18.45—19.00: Iz našega leposlovja — V. Beličič: odlomek iz romana »Izkušnjavec«. 19.00—19.30: Koncert Komornega zbora. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45 do 20 00: Iz državnega sporeda: prečitan bo aktualen članek ministra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini 20.15—21.00: Iz opernega sveta. 21.00—22.00: »Med grmičjem in fontanami« — zvočna igra, spisala Tilde Rinder, izvajajo člani ljubljanske drame. 22.00—22.10: Poročila v nemščini 22.10 do 23.00: Glasba za lahko noč. Romantika v džungli Kako krasno je sedeti v kinu na udobnem mehkem sedežu, z roko v roki kakšnega ljubkega dekleta in gledati, kako se na platnu odvijajo čudeži tropskih dežela! Tu vidiš drzne može v kratkih, zlikanih hlačah in pristno svilenih srajcah, s tropsko čelado poševno čez uho, kako rinejo skozi gosto podrast in tropsko džunglo. Karavana črnih nosačev sledi s težkimi tovori njihovim stopinjam in v najbližji okolici (na platnu desno zgoraj) preži že smrt v podobi strahotne kače ali pa se kakšen panter plazi točno vzporedno z odpravo skozi goščavo. Ali pa vidiš ozke čolne domačinov, ki drsijo po čudoviti reki. Na krmi sedi spet Evropec, kakor da si ga vzel iz škatlice, z bradico, zlato tobačnico, rafinirano ukrojenimi hlačami in prvovrstnimi visokimi škornji — pri 50 stopinjah Celzija... Kako malo vabljiva bi pa bila v nasprotju s tem resnica! Leni ln zaspani čepijo črnci v čolnu, njih vesla udarjajo neenakomerno in na krmi sedi Evropec v smešno kratkih hlačicah, a drugače oblečen še v mrežasto majo in tropsko čelado. Veletoki znoja mu curljajo preko vsega telesa in brez zanimanja buljijo njegove oči v večno zeleno peklo obalne džungle. Za en sam whisky s sodo ln ledom bi dal svoje večno zveličanje, a misel, da bi moral kakšno puško samo pogledati, bi ga spravila v blaznost. Tako krmari ure in ure, večno isti zamorski napev ga je popolnoma pobebil — a potuje po reki navzgor le zato, ker potovati mora, ker tako zahtevajo njegovi posli. Drugače pa ne spraviš nobenega pametnega moža na tropsko reko, pa naj si bo še tako lepa ln romantična. Nu, če je ta človek še »zelen« ln »moker za ušesi«, mora v tropskih deželah pač vsaj enkrat na odpravo. Velika odprava Tudi meni se je zgodilo tako. Letino smo bili pospravili, banane so na nabrežjih Co-nakryja že gnile — toda ne več na naš račun — in do deževne dobe je bilo še 14 dni. Tako sva sklenila moj svak in jaz, dva krepka mlada človeka, da si privoščiva odpravo, in sicer v dveh čolnih z dvema veslačema in vsak s svojim služabnikom. Oprava naj bi šla po reki navzgor. Domenila sva se glede pušk, odičnic, športnih potrebščin, fotografskih kamer s priborom, šotora, sekir, posode, žlic, nožev, vilic in tako dalje in tako dalje. Toda Alah je imel nekaj usmiljenja z nama in prvi, zvrhano natovorjeni čoln se je prekucnil. Tako sva bila prisiljena, da svojo opremo bistveno zmanjšava. Na vsakega moža po eno puško, samo en šotor, gorilnik samo eden, odičnico samo eno, a vsak naj bi si vzel svojo kamero. Napolnili smo kanto za bencin s črnim vinom ter vzeli še majhen precejevalnik s seboj. Tako opremljena sva stopila nekega jutra Manfred, moj svak, ln jaz z Abujem ter Bokarijem, najinima slugama, v oba čolna ter se odrinila z levo roko od brega. To je bilo napačno, odriniti se je treba z desno roko. Mnogo črnih oči nas je občudovalo, ko smo zaveslali po Kankaliju navzgor. Vitka čolna sta se dala z lahkoto in naglo potiskati naprej in naju dva je objel blaženi občutek, ki ga imaš na potovanjih v dogodivščine. Veselo kramljaje in s fotografskim aparatom vedno znova snema-je smo plavali naprej. Znoj se je nacedll že v majhne luže na dnu čolnov in sonce je pripekalo neusmiljeno z neba. Kje je kopnina? »Enajsta bo,« je zavpil Manfred, »stopili bomo na kopno in nekaj pojedli.« Krenili smo tedaj proti desni in iskali »kopno«. Saj reka Ima, kakor znano, bregove in tudi kopno mora biti potem nekje. Toda kopna ni bilo nikjer. Drevesa so stala tu, globoko v vodi, gosti grmi, zapolščena džungla — toda o kopnu ne duha ne sluha. Namesto tega nas je s čudovito brzino napadlo na milijone moskitov, ki so od svojega rojstva čakali samo na nas. Tedaj spet v sredino reke. Kopnina Je morala tu biti, treba jo je bilo samo poiskati. Z daljnogledom smo jo našli. Bil je neki otok. Z vzkliki »hura« smo krenili proti njemu in z besnim vpitjem smo ga spet zapustili. , Sonce je žgalo, da je bila strahota. Hura! Moje nabrekle oči so skozi steklo zagledale trdno zemljo, vrzel v zelenem obrežnem zidu. Z vso močjo naprej! Bokari je tulil od veselja, da bo mogel iz čolna, bil je namreč možak iz plemena, ki na reki živi... Z lahnim šelestom je čoln nasedel, Bokari se je skobacal ven, skočil na kopno in se vrnil kot blisk v čoln. »Umuni!« je zarjovel. »Mravlje!« O preteto, samo proč! Mravlje so strašne, če stopiš kakšni njihovi vojski baš na pot! Torej dalje. želodec je krulil, jezik je lepel na nebo. Roke, vse telo je bilo ka- kor svinec ln tropska čelada je bila kakor izum »svete inkvizicije«. Naprej, novim pu stolovščinam naproti! Zagrizeno smo veslali. Abu ln Bokari sta ječala kakor stro-jarjevi psi, Manfred ln jaz nisva bila niti tega več zmožna. Bilo Je preromantično. Končno kopnina! Zares, majhna peščena sipina z grmi; bila Je pristna: lahko si na njej sedel in ležal. Reka je postala nenadno spet romantična. Otok, 30 m dolg, 20 m širok, je bilo začarano kraljestvo in sva ga z Manfredom seveda fotografirala. Kaj je naravneje nego da se v takšnem primeru nemudoma okoplješ, da planeš takoj v bistre valove? Toda — mar ležeš v vročo kopalno kad, kadar si ves potan ? Razen tega je zavpil Abu: »Mesje! Nič voda! Krokro, vse polno!« — »Krokro«: to je pridobitev narave, ki je ne moreš razumeti. Tiči v bistri vodi, pa ne vidiš. To je črviček in leže svoja jajčeca pobliskoma v tvojo kožo. Vse drugo se razvije samo Jajčeca se počutijo dobro, rasejo in sami drobceni krokro se izgnojijo lz kože. Vse skupaj traja tri do štiri tedne, hudo boli in je resnična tropska nadloga. Kosilo in prenočišče Torej ni bilo s kopanjem nič. Toda taboriščni ogenj si moramo zakuriti! Res smo ga zakurili, grizoč dim je legel nad naš otok, silil h kašljanju in otekle oči so otekle še bolj. Abu in Bokari sta kuhala, Manfred in jaz sva pila iz posode za bencin črno vino — to je naju razveseljevalo, čeprav sva ga pila kot vročo pijačo. Manfred je hotel ribe loviti, vrgel je trnek, nataknil je nanj vso mogočo vabo, toda nobena riba ni bila dovolj bedasta, da bi silila v poldanski vročini na površino. Zato smo skuhali konzerve in bile so imenitne. Razgovarjali smo se o tem, da bi ribarili ponoči ob svetilki ali pa, da bi ustrelili kakšno žival, ko bi se prišla napajat. To nas je nakrenilo na misel, kje naj bi sploh prenočili. Pustolovščina je še vedno mikala. Ob treh smo se spustili zopet v tekočI svinec naše reke. Nebo se je počasi, toda nezadržno spuščalo proti nam, a sonce je bilo tako rekoč vsepovsod. Nihče med nami nI zinil najmanjše. Koža je bila raz-mehčana od potu. Borili smo se pogumno naprej. Nihče ni hotel priznati, da bi najrajši mrtev ležal globoko v reki. »Mesje,« je zagrgral Bokari, možak z reke, »mene misliti, ostati noč. Važno, zelo čas!« Res je bilo že čas. čez kakšno urico bi soncc zašlo in potem bi se začela romantika tropske noči. Prekrasno! Ribe z meglo Tu — kaj ni bilo vse kakor pripravljeno? Velik otok je ležal sredi reke, desetkrat čarobnejši od prvega. Z novimi močmi smo zaveslali proti njemu. Abu je vzdihoval: »Ne otok ostati! Noč strašna! Kajman priti!« A midva z Manfredom sva hotela ostati na otoku sredi reke, torej smo pristali. Otok je bil čudovit, celo pesek je bil tu, vroč in suh. Vse se nam je videlo pre-imenitno. Bokari se je oklenil svojega kopja in je česnjal nekaj o zlobnih povodnih duhovih. Preneumno naravnost! čolna smo potegnili na suho, postavili smo šotor, sijajen ogenjček je zagorel in kraj smo še malo izkrčili. Tiho smo kadili in uživali nepopisno krasoto narave. Razen tega je Abu ujel tri ribe. Ne s trnkom, temveč s kopjem. Pet minut pozneje je bila tema kakor v rogu. Naš ogenj je veselo gorel in Manfred in jaz sva bila dva srečna mladca. Kratko potem se je pričelo. Nad vodami so se stvorlle rahle meglice, vstajale so, se vile navzgor, postajale so gostejše in gostejše in čez tri minute je bila pripravljena najpopolnejša parna kopel. Cedilo se je od vlage, vse je bilo mokro, da je pljuskotalo. Okrog ognja je bila rdečkasta para in izmučeno telo je začelo od vlage žgati. Lepe ribe so bile pripravljene, z meglo smo jih spravili vase. Cigarete niso gorele .ognja skoraj nI bilo mogoče obdržati. Lepo počasi je postalo tako, da bi znorel. Utegnil bi verjeti v duhove. Razen tega nas je začelo v megli mraziti. Po dveh urah je bilo Čara konec, namesto tega pa je postalo tako, kakor da je bilo krepko deževalo že nekoliko ur. V šotoru je bilo vse v vodi, pa nisi mogel obstati minuto v njem, ne da bi se od vročine zadušil. A nad našimi glavami se je razodeval čudež tropskega zvezdnega neba. Sedeli smo vsi mokri v mokroti in občudovali nebo ter njegovo neskončno po-kojnost. Tropska »nočna tišina« Ta pokoj je nenadno pretrgalo. Nastala je tropska »nočna tišina«. Z vseh strani, iz zraka, z vode, z bregov je začelo na našem otoku cvrlikati, vreščati, rjoveti, gr-grati, orglati, šušteti, regljati. Pravcat peklenski koncert! Divji, histerični opičji kriki, svarilni klici ptic, pojavo gruljenje žab in vodnih živali, ploskajoči udarci nevid- BQ j« čega ubijanja ln tulečih nagonov. Zamorca sta trepetala, pa sta se vendarle nekako obdržala na svojih kopjih. Midva pa sva lahko samo črnega pila. Nazadnje je najbolj prostaška živad tropskih krajev, mo-skiti, zapazila naš ogenj in tvegala dolgi polet navzlic visokim izgubam. Bili so tu in bilo je strahotno. Prezebajoč, živčno razdražena in besna sva ždela z Manfredom ob našem ognju, pila vino in molčala. Dragoceni kameri sta tičali v gumastih vrečah — toda v vodi. Človek bi obupal. Vso romantiko sva si izcedila lz tisočev kožnih luknjic. Samo čudovito nočno nebo je bilo v tolažbo. Koprneč sva premišljevala o svojih kočah na plantaži. Potekale so ure najbolj divje živčne napetosti, dokler se nI zjutraj parna kopel znova začela. Koža je postala razmehčan, tvorast meh. Prvi sončni žarek se je zgrizel skozi paro do naju. Bil je nama v odrešitev. Posi-jal je globoko v najine možgane ln naju razsvetlil. Spogledala sva se kakor moža, ki sta se odločila glede življenja in smrti: »Nikoli več nobene odprave!« je dejal Manfred zamolklo. -Takoj nazaj!« sem dejal jaz trdno in odločno. In potem je šlo nazaj. Veslali smo kakor nikoli, z reko navzdol smo naravnost divjali. Zadnjih sedem litrov črnega smo porabili pri tem. Nihče ni hotel počivati — samo naprej! Proti poldnevu smo pristali v našem pristanu. Tokrat smo se dotaknili brega naj-prvo z levo roko — tako mora pravilno biti! F. Birke. Drobne zanimivosti Da se jajca razvijejo jim dovajajo ptke pri valjenju svojo telesno toploto. Samr> talegal-ske kure v Avstraliji izkoriščajo toploto, ki se razvija v gnijočem listju, kamor polagajo svoja jajca. Prav tako« izkoriščajo tudi vzhodnoazijske vrste kur pesek ob vročih vrelcih ali pa topli ognjeniški pepel. Da škodujejo gosenice kapusovega belina našim kulturam, ker jih obžrajo. je menda vsem znano. Da pa vsebuje njihova kri hud stnip. ki škoduje z'asti racam, tega gotovo mnogi ne vedo. SPOBT Dvodnevni turnir za dva poEals Danes in ▼ nedeljo od 16. dalje na igrišča Ljubljane Da naše mesto tudi prihodnje orožje, 7. duhovnik v Aleksandriji (t 336), ki je učil, da Kristus ni po bitnosti enak Bogu očetu, 3. svetloba, 4. veznik, 5. industrijski obrat, 6. Hunom sorodno izumrlo mongolsko pleme, 7. okusen, odličen, gosposki, 8. mesto ob francoski obali, 9. jasen, nedvomen, 10. ne-velike, 11. grška boginja, 12. kretnja, gib, 13. če opravlja svoj nepošteni posel obr- tema, se kaznuje kakor zločinec, 14. surovost najhujše vrste, 18. del načita, 21. še nerabljena, 23. ploskovna mera, 25. zanesljiv, trden, trajen, 27. svojilni zaimek, 29. enota utežne mere, 30. žensko ime. 33. svetopisemsko mesto, 36. morska riba, 38. bikoborec, 39. svetopisemska oseba, 41. pri likih in telesih važen razsežnostni podatek, 43. kaos, zmeda, 46. v grebenu, 49. lahkoatletska disciplina, 50. okrajšano žensko ime, 51. krasno, mično, 53. domače živali, 54. nearijec, 56. del parnega stroja, 57. soglasnika, ki se pišeta v stenografiji združena v en znak, 58. v Nevi, 60. ozi-ralni zaimek Rešitev križanke št 41 Vodoravno: 2. kodo, 5. prah. 9. Pisa, 13. ahat, 15. kolonija, 18. Eros. 20. so, 21. oder, 23. Ba, 24. Aden, 26. sa. 27. čiki, 29. Alamut, 32. doze. 34. Dev, 35. Rila, 37. raje, 39. orni, 41. Alah. 43. žela, 46. anal, 48. lani, 50. Ageladas. 53. para, 55. od. 56. mana. 58. ar, 59. Rače, 61. Or, 62. Aras, 64. menica, 67. Ilok, 69. Ema. 70. Iran, 71. Akcm, 72. bas. Navpično: 1. kas, 32. ka. 3. otok. 4. oke, 5. pl. 6. roba. 7. Anam. 8. hi, 9. Pad, 10. seno, 11. ar. 12. osa, 14. Hoče. 16. oral, 17. jata, 19. osem, 22. dira, 25. Eden, 28. Ivan. 30. laže, 31. urad. 33. Zola. 34. delo, 36. Ihan,- 38. jasa, 40. Ikar. 42. Lima. 44. elan, 45. Lari. 47. apel. 49. Adam. 51. gama, 52. arak. 54. roka. 57. asi, 60. čin, 63. Ra, 65. en. 66. ca, 68. Ob. Obletnica mature Nekega dne, bilo je to junija 1938, mi je pismonoša dostavil pismo sledeče vsebine: i Spoštovani tovariš! Letos 16. junija preteče 20 let od dneva, ko si polagal maturo. Čeprav Tebe takrat ni bilo zraven, ker so Ti poklonili vojno maturo zaradi predčasnega vpoklica — Ti zabušant! —, Te vkljub temu prisrčno vabimo na dvajsetletnico naše mature, ki jo bomo proslavili v gostilni pri Lipci na Babni gori. Pridi! Tvoj Piškur.«" Vzel sem pismo, ga še enkrat pobožno prebral in bil sem ginjen. Aloj Bog, Piškur, Fom si mislil, to je bil tiček! Torej še živi. Odločil sem se, da grem. Zvečer pred odhodom vprašam ženico: sKaj praviš, če bi šel v kratkih hlačkah, vročina je in človek je videti bolj mladosten. Naj se oni drugi jezijo. Moj stas je mladeniški!« »In tvoja gola buča?« odmeva iz ženine postelje. »Pa tiste krčne žile in tvoje umetno zobovje ? ...« Užaljen zlezem pod odejo in se delam, kakor da spim. V resnici me je pa strašno jezilo, da morejo biti ženske tako netaktne. Pa se bom le peljal v kratkih, kar sem tudi storil. Vlak prepoln. Držal sem se možato in si predstavljal, da so mnogi potniki namenjeni v Breznico, od koder bodo nadaljevali pot na Babno goro k proslavi mature. To bo veselja, ko se po tolikem času zopet spoznamo! Postanek v Zidanem mostu je bil proti pričakovanju kratek. Izkoristil sem ga, da kupim hrenovko z gorčico in žemljo. Vse to držim na kartonastem krožniku. Pa vstopi v moj kupe zakonski par. Ona — oprostite — neverjetno dimenzionirana, on suh ko trlica s ščipalnikom na suhem nosu. Stojim s svojo hrenovko pred oknom in mislim na preteklo mladost. In zgodilo se je, da so me stisnili k oknu, hrenovka izgubi ravnotežje in se skotali nekam, ženski glas pa ogorčeno zapoje: »Nesramen človek, kako si upate! Zamazali ste mi nov kostim iz surove svile z gorčico!« Nisem mogel odgovoriti, ker me je dama z gornjim delom svojega bitja stiskala k oknu. Naposled sem se le osvobodil in se znašel pred njenim možem: »Janko, pokliči ga na odgovornost!« Janko, kakor da se je napihnil, mi za-bode svoj kažiprst v prsi in zapiska: »Gospod, to je nesramnost! če se ne znate obnašati, se peljite v živinskem vagonu!« Jaz sem v splošnem miroljuben človek. Pa mi je prevrelo: »Ne jaz, ampak ta-le brutto spada tja« — pri tem sem pokazal na damo, ki si je z rutico snažila pogor-čičeni kostim. To je bilo preveč. Ljudje so se grohotali, suhec-mož pa je skorajda zažvižgal: »Gospod, jaz sem akademik! Posledice si pripišite sami!« Pri tem se mu je jezik zapletal tako čudno, da so se mi zbujali spomini. Kar naenkrat se mi je zasvetilo: ta suhi prst z obligatnim žalnim robom, ki se v moje grudi zapikuje, in ta čudni »z«! Snamem doktorju cviker z nosa in rečem: »Janko, Križnarjev Janček, ali me ne poznaš več? Jaz sem vendar Sokov Tone!« »Vi?« je za jecljal. »Ti?« Pri tem pa se je njegova ženka že obrnila in me kar vtopila v morju ljubeznivosti. »Ah, moj Bog, Janko je tolikokrat pripovedoval o vas. Vi ste, tako smo slišali, urednik v Ljubljani. Bog moj, kako zani- mivo! Janko, pojdi sem, priskrbi za gospoda in zame mesta, to je vendar krasno!« In priskrbel je. Medtem je vlak prispel v Breznico. Izstopamo. Avtobus na Babno goro nas čaka. Jankova žena me pelje za rokeo k vozilu, veselo čebljajoč. Tam je čakal šofer s kapo v roki in rekel: »Gospoda gre na maturo v Babno goro? Prosim, vstopite!« Vstopili smo mi trije. Ostali smo samo trije. Avtobus je čakal, dokler ni bil kolodvor prazen. Čakal je še naprej, na prvi osebni prihodnji, nato še na dva tovorna in na me-šanca. Nikogar več ni bilo. Mi trije pa smo sedeli v starem avtobusu, razbeljenem od junijskega sonca. Jankova Pavla — on jo je klical »angelček« — se je topila, meni je jezik prirasel na nebce. Ojunačil sem se. Imel sem v kovčegu tri steklenice ljutomerčana, ki sem jih nameraval podariti Piškurju za povabilo, čisto privatno. Z ozirom na vročino in žejo pa sem odločil: »Gospoda moja, če so že drugi tako netočni, bomo pa mi malce predprazno-vali.« Razhladil sem vse tri steklenice v postajnem vodovodu, si izposodil pri restav-raterju tri kozarce in natočil. Tega ne bi smel storiti! Nak! Komaj je Janko držal kozarec v rokah, že mu ga je Pavla izmaknila s svojo tolsto ročico: »Janko, ali ne veš? Tvoja jetra!« In je vlila žlahtno kapljico vase, kakor da je voda iz ljubljanskega vodovoda. Milostljiva je seveda postajala vedno bolj živahna in mi je na vsak način hotela zapeti neko arijo, kar je dednjič tudi storila, nakar se je vse osebje •estavracije razbežalo. Bilo je zanimivo. Tudi šofer je ušel. Dobil sem ga za plotom in mu stisnil 20 din v roko: »Za božjo voljo, peljite!« »Da m« šef ubije! Manj ko 15 potnikov ne smem pripeljati « Mož je bil junak. Ko sem mu stisnil še 30 din, je skočil za volan in odbrzel proti Babni gori, »da ga šef ubije«. Cez 20 minut smo bili na cilju. Bil je to zares romantičen hotelček, pred hišo košata lipiea, pod lipo majhen debel gospod v črni suknji in zeleno kapico na glavi — birt. Veselo je mahal in zaklical: »živili!« Ko je to hotel ponoviti, mu je beseda zastala v grlu, kajti izstopili so samo trije potniki. Hitro se je znašel. Objel me je in me veselo pozdravil: s Zdravo, Tone, jaz sem Piškur.« Potem je pozdravil še Janka, sprva nekam rezervirano, dokler ga ni spoznal, in slednjič še milostljivo z mnogimi poklončki. N°. pragu se pojavi gospodinja s kuhačo v roki: »Sem si prec mislila, da iz tega ne rata nič pametnega. Vabiš te tvoje štu-dirance, ki so lih taki halodri kakor ti. Seveda ni prišel nobeden razen teh treh ... Dobro došli!« oslovi Janka in ženo, mene v mojih kratkih hlačkah niti pogledala ni. Piškur nas popelje v stransko sobo, ki je bila svečano okrašena: 1918—1938, pa še precej zelenjave okoli. Ko je potlej Pi-škurjeva v kuhinji ropotala in Jankova popravljala svojo toaleto nekje v mansardi, se mi je Piškur izpovedal: »Saj veš, kako je po vojni bilo. Drobiža je primanjkovalo za naprej, nu, pa sem se semkaj priženil. Prej je gostilna šla, zdaj pa — nu, pa sem mislil, za dvajsetletnico mature jih bo že prišlo kakih dvajset in mi bi krvavo potrebovali kak večji izkupiček. Dolgujem še tastu. Pa vas pride cela trojica! 2ena je pripravila 30 zrezkov, solate je cel hrib, krompir v masti, šest sodčkov piva se hla- di in 30 litrov haložana. Rečem ti, baba me fenta!« »Nikarte,« vpade Janko, »to ne sme biti!« In že prišumi njegova boljša polovica, posluša še enkrat Piškurjevo žalopojko in svečano izjavi: »Povabite vse domače razumnike, jubilanta« — pri tem je pogledala svojega Janka in prav posebno mene! — »bosta vse poravnala!« Piškurju je to zadostovalo. Prišli so gospod župnik, župan, trije učitelji, učiteljica ročnih del, zdravnik in orožnik z ženo in štirimi otroki. Bilo je prijetno. Pavla si je privoščila štiri zrezke, pet tort in je po pivu popila dva litra haložana. Drugi niso daleč zaostajali. Piškurjeva je morala delati še dvakrat palačinke. Seveda je Pavla tudi zapela. Ko sem pa že v četrtič šel na neko skrito mesto, se je primajal Janko za menoj, me objel in rii ha uho povedal: »Dragi Tone, ti itak veš, da sem državni uradnik. Bodi dober in plačaj ti ves račyn. Jaz imam vsega dva stotaka v žepu.« Naj vam povem še naprej? Seveda nisem imel dovolj denarja pri sebi, zato sem ga brzojavno zahteval od svojega lista. Ob zori je bil pismonoša z denarjem tu. Vzdihnil sem in plačal — 2216 din, s čemer sem zrasel v Pavlinih očeh, Janko mi je pa krepko stisnil desnico. Brez slovesa sem jo mahnil na kolodvor, skočil v prvi vlak in se odpeljal v Ljubljano. V Ljubljani sem jih poslušal od svojega šefa za-" radi prekoračenega predujma, žena pa me je z ono meni dobro znano ironijo vprašala: »Nu, krko pa je bilo na maturi, pa tvoje kratke hlačke?« ■»Fino!«- sem odvrnil. Ampak to je bilo -žagano, kajti v tem trenutku sem se zaklel, cla ne pojdem nikoli več na obletnico mature. (Po G. Hellmannu — A. S. P.) OatrteE, 8. VttTOff al! oglasi kuharica samostojna, spretna, čista, iš."e službo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13984-1 SODAR a Listnim orodjem sprejme delo v delavnico ali gra tudi začasno na dom - Naslov V ogl. odd.. Jutra. I4027"1 GOSPODIČNA išče zaposlitve za popoldne kot pomoč gospodinj kjer bi imela lbre"a delavca, sprejme s-. Ion »Frank«, Ljubljana, Kresi ja. _ 13906-la postrežnico ali pa gospodinjsko pomoc-nco, mlado in zanesljivo, vi-.čo kuhe in vseh del, iščem za takoj. Oglasiti se: Sv Petra cesta 69- 13651-la fant-tekač dobi takoj službo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13831-la frizerko st-lno dobro moč, sprq-rrem po dogovoru. Franc Wi!daiao. Napoleonov trg. 13835-la BEGUNCA sprejmem za poljska dela in pri goveji živini. Dobra hrani in plača. V okolici Ljubljane. Naslov v ogl. odd. Jutra. _ 13824-la POSTREŽNICO dnevno od pol 8. do 10., i?čem za takoj. Naslov v o-' odd. Tutra. 13956-la ""sobarico ki zna malo kuhati, spreimem. Ponudbe na ogl. odd. lutra r»od »Dobra hiša«. J 13964-la ABSOLVENTA ali diiaka srednje tehnične šole sprejmemo. Naslov v ogl. odd. lutra. 13858-la 2 avtomehanika, kolarja in mizarja sprejmemo Naslov v ogl. odd. Jutri 13587-la STRUGARJA sprejmemo. Plača zelo dobra. Naslov v ogl. odd. Ju-tr, 13856-la MOŠKO MOč mlajšo, sprejmemo v stalno službo za rezanje papirjis in eno za raz-va-mje blaga in delo v slej ctsču. »Papirocel«, Liublj ana. Lepodvorska 23 " 14041-la ' HIŠNICA pošten^ čedna, zanesljiva, dobi takoj dobro službo. Vse nadaljno ust-meno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14049-la FEDIKER prvovrsten se sprejme v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutr.i pod 3,Ped ker«. 14025-la POSTREŽNICO za ves dan s brano, ra-b m za tako.1. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14013-la FRIZERKO dobro moč sprejmem takoj. Plača 260 lir tedensko. Jereb, židovska Št 6. 14069-le FRIZERKO dobro moč. sprejmem. Plača tedensko 350 lir. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »V Ljubli ni«. 14023-la KUHARICO perfektna, z znanjem nemščine se Išče proti dobri plači k družini brez otrok za 1. julij. Sobarica v hiši. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »3333«. 13880-la VAJENCA za zlatarsko obrt, sprejmem. Josip Strajnar, zlatar-juve-lir, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 7. 13832-44 BRIVSKEGA VAJENCA sprejmem takoj po dogovoru. Franc Wildman, Napoleonov trg. 13836-44 VAJENCA-KO sprejme takoj modni sa Ion Bizjak, Vegova 12. 14047-44 PISALNI STROJ oisarniški z dolg. m vo-zon, nov, znamke Oli-veti mod. 40, ugodno proda Mercedes, Frančiškanska 10, dvorišče. 13942-6 SPALNICE pleskane, jesenove in orehove jedilnice si lahko ogledati vsak četrtek in nedeljo od 3. do 5 ure v gostilni. Celovška 72. 13819-6 SPECIJALNO OLJE in kremo za sottčenje dobite v drogeriji Emona Iv. Kane, Ljubljana, Nebotičnik. 13810-6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ugodno naprodaj. »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Me-todova 35a, prej Tyrševa. 1-377-6 MARMORNA KREDA bela, kalcijev karbonat 0, 00, 000, 0000, Plasticol, Sintexpomice, karbolinej -katran, olje za jermena — stalno na zalogi. »Petro-natta«, Ljubljana, Ciril-Me-todova 35a, prej Tyrševa. T-376-6 BENEČANSKO RUTO starinsko. 3 m dolžine, prodam. Stiska ulica l/II., desno, pri sv. Jakobu. 13973-6 PIROTSKO PREPROGO oziroma tekač, v krasnih barvah, velikost 274X72, in smirnsko preprogo, 117 x gs prodam resnemu kupcu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13974-6 KAD pralno in kopalno, pločevinasto, prodam. Helena, Žabjak 14. 13975-6 MOŠKI PLAŠČ črn. dežni, gumijast, predvojni, prodam. Poljanska c. 53 13979-6 RJUHE skoraj nove, ženske črne semiš čevlje št. 36, prodam. Strossmayerjeva 4/1., desno. 13980-6 MOŠKO KOT-O znamke »Durkopp«, brez gum, dobro ohranjeno, prodam. Pod hribom 20. 13981-6 ZA TURŠKI KOTIČEK rezljano mizico s stolčki, cvetličnim stojalom in stensko preprogo, salonski gramofon s ploščami, »Gar-wens« sesalko za globoke vodnjake, vse brezhibno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13982-6 DVE URI damsko zapestno in moško Omego prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13985-6 KONJA starega 9 let. prodam. — Obrtniška 6, Vič. 13986-6 RJUHE predvojno platno, skoraj nerabljene, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13947-6 BLAGO za moško obleko, 3 m, predvojno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13945-6 VSSJ0 POSEST V STROGEM SREDIŠČU LJUBLJANE, z industrijskimi objekti (3000 kv. m. zazidane in 2500 kv. m. nezazidane površine) PRODAM ZA LIR 16,000.000.—. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Deset samostojnih parcel za visoke hiše«. J-956-1 Bodi kmet, študent, gospod, krema RAPIDA povsod i ^ Brez mila. . *• v f 1 - jSiVii/;,«.'.' KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Priviek. Kolodvorska ulica 7, ugodno proda: šivalne stroje, rabljene in nove, pisalne stroje, več radio-aparatov, gramofone v kovčku in omarici, globok in športni voziček, violino, sopran saksofon, čajni servis, jedilni pribor, tehtnico sistema Berkel, dvokolo Suhi, lestenec, zidno ogledalo, nove frotirke, damske čevlje, krojaški stroj Anker, lokomobilo v miniaturi, ni-velirni aparat za geometre. 13936-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni materi-jal, odlično ohranjen, in športni, bel, ugodno prodam. Hinko Privšek, L{ub-ljana, Kolodvorska 7. 13935-6 BRISAČE frotirke, nove, večje in manjše, prodam. — Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 13933-6 ZOBOTEHNIKI, pozor! Prodam rabljeni vrtalni stroj na nožni pogon. Ugodna cena! Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. 13934-6 ŽELEZNE SODE od olja, nekaj komadov, prodam. Pločevina 1 mm. Vprašati pri K. A., Lepi pot 1 pri tobačni tovarni. 13925-6 POSTELJO brez vložka in posteljno omarico, malo rabljeno, prodam. Cesta v Koseze 38. 13923-6 ČEVLJE črne, semiš, št. 36, moderne, še zelo dobro ohranjene, zamenjam za slične št. 37. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13920-6 BLAGO za moško letno obleko, predvojni fresco, s priborom, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13903-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, prodam. Reslje-va cesta 30, podpritličje. 14000-6 GOJZERICE nove, št. 43, prodam. Poizve se: Šišenska c. 61, trgovina. 14001-6 OBLEKO za manjšega gospoda, temno, črtasto, še popolnoma novo, iz dobrega blaga, prodam. Radič, Breg 2/1. 13999-6 MOŠKO KOLO znamke Miele, dobro ohranjeno. prodam. — Ogled: Devinska ul. 2c. 13996-6 MODERN RADIO zadnji model, prodam. — Ogled samo od 9. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. ' 13994-6 KUHINJSKO OPRAVO moderno, skoraj novo, prodam. Ogled samo od 9. do 12.' ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13993-6 GOJZERJE št. 42, enkrat rabljene, pro dam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13992-6 SPALNICO imitirano na oreh. korenino, prodam. Poizve se: So-darska ulica 2a nad flori-jansko cerkvijo. 13991-6 ^ ČEVLJE krasne, moške,, nizke, rjave, drap kombinacija, št. 42, nove; platneno obleko, belo, in kavni servis, prodam. Poljanska c. 15/1., desno, I. stopnišče. 139S9-6 PRODAMO: Radio, zadnji model, moderne oblike; radijski zvočnik »Ingelen«; gramofon v kovčku z gramofonskimi ploščami; kompl. posteljo z vzmetnim vložkom in posteljno omarico; perzijsko preprogo; kompl. špecerijsko opremo; več pultov in trgovskih polic; moderno kompl. še nerabljeno kuhinjsko opravo; kompl. jedilnico iz trdega lesa, v najboljšem stanju; umivalnik z marmorno ploščo in umi-valno garnituro; karnise; 4 m dolgo močno gumijasto cev z medeninasto pipo; pisalni stroj »Mignon«; ra-zne električne predmete; električne žice; rabljene obleke in čevlje; gonilna jermena za motor; jedilni servis za 12 oseb; kartoteko za knjigovodstvo; ki-tarcitre. Trgovina »Uspeh«, Tržaška cesta 71. 14004-6 ŠIVALNI STROJ orig. Singer, v dobrem stanju, 3.20 m blaga za moško obleko ali kostum, siv, in damske čevlje št. 37. prodam. Kamniška 13. 14017-6 2 KOSA BLAGA za dve moški obleki s podlogo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14016-6 3 KOSE SVILE po 4.50 m, za damske obleke in svilo za perilo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14015-6 STRUŽNICE 1 novo in 2 rabljeni, vrtal, ni stroj ter različno orodje, prodam. Ogled dnevno od pol 10. do pol 13. in od pol 15. do pol 19. ure: Muzejska 9, dvorišče 14030-6 8 KOLES 4 damske in 4 moške znamke Puch, Adler, Durkopp, in tri cikel, ugodno prodam. Ogled dnevno od pol 10. do pol 13. in od pol 15. do pol 19. ure: Mu zeiska 9, dvorišče. 14029-6 OTROŠKI VOZIČEK športni, predvojni. Batje-lov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13882-6 FOTOAPARAT naprodaj. Naslov r og% odd. Jutra. 13891-6 OTROŠKO KOŠARO lepo, na kolesih, in 2 beli preobleki za odejico in blazinico s til aplikacijami, predvojno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13886-6 GLOBOK VOZIČEK predvojni, prodam ali zamenjam za športnega. Kožuh Dominik, Vevče 44, p. D. M. v Polju. 13879-6 GOSTILNIČARJI in zasebniki lahko dobijo navadne stole po ugodni ceni v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 13954-6 GUMIJASTO CEV 40 m dolgo, za škropljenje vrta, prodam. Glinška 3, Oblak. 13957-6 1MPRIME SVILO za obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13960-6 MOŠKO KOLO popolnoma novo, z eno gumo, zamenjam za žensko kolo, lahko tudi malo rab-eno. Poizve se pri hišniku, Knafljeva 3 (preje Dvorakova). 13959-6 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Vodnikova 167. 13961-6 GLOBOK VOZIČEK predvojni, zelo lep, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13962-6 KOŠNJO zemlj. pare. 751, 752 — Trnovsko predmestje — (trnovski deli), ob Cesti dveh cesarjev, poleg Tur-kovih delov, oziroma blizu Jesenovčeve stavbe, 9047 kv. m. površine, lastnina Jakoba Novaka, oddam naj. boljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upravnik«. 13965-6 ŠIVALNI STROJ še nov, pogrezljiv, prodam za sorazmerno nizko ceno. Jadranska 9/1. 13966-6 MOŠKO KOLO močno, prodam. Lepodvorska 26/111., desno. 13968-6 PRAŠIČKA za rejo, 40—45 kg težkega, prodam. Poljanski nasip 40 (v četrtek od 8. do 13. ure). 13969-6 _ MOŠKE ČEVLJE črne, visoke, št. 42, klobuke št. 58 in druge rabljene predmete, vse v dobrem staniu, prodam. — Ogled vsak čas na Povše-tovi cesti 33a, pritličje. 13971-6 SMJRNA PREPROGO 140X75, ročno delo, krasen vzorec, prodam. Ogled v trgovini R. Sever, Marijin hg 2. 13970-6 ŽIMNICO. garantirano čisto, in železno posteljo, brez mreže, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14008-6 KMETSKE POSOJILNICE knjižico za 140.000 lir prodam. Poizvedbe: Zaic Lojze, Gledališka ulica 7. 14063-6 Neka i nespredene VOLNE prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena«. 14061-6 TRICIKLE dobavlja še iz stsrepja kvalitetnega materiala, različne velikosti Merkur, Puharjeva 6. 14031-6 RADIO APARAT 4-cevni .prodam. Vrhov-čeva ul. 14. 14037-6 DAMSKE ČEVLJE plutov i na s kačjim usnjem, prodam. Ogled pii vratarju »Jutra«, PuC3ini1eva 5. 14039-6 RADIO 5 cevni z Jaklenfcmi, nemške znanke, prodam. Ogled od 13. do 15. ter od 19. ure dalje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14040 6 OTROŠKI VOZIČEK predvojni, s čisto novimi gumami, dobro ohranjen, globok, prodam. Naslov v ogl- odd. Jutra. 14042-6 UMIVALNIK frizerski z rezervarjem in šcimpon ročko, vse novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14024-6J SVINJA ZA PLEME naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.' 14022-6 ŽEL. ŠTEDILNIK skoro nov, prodam. — Vprašati gostilna Novi svet, sobarica. 14021-6 KOLO moško in domsko, prodam. Slapničarjeva 7/1. 14020-6 PISALNI STROJ nemške znnmke. zajamčeno brezhiben, poceni prodam. Ogled od 18. do 20. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra 14012-6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane, Židovska ulica 1. 13826 6 BRAMORJE prav gotovo pokončate z Bramorin zrni. Z navodilom v drogeriji Kane, Židovska ulica 1. 13825-6 MRČES IN GOLAZEN: uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC, Židovska, ulica 1. 13827-6 GLOBOK VOZIČEK prodam. Poizve se v ogl. odd. Jutra. 14070-6 pletilni stroj, skoraj nov debelina 6. kompleten. prodam aa 8000 lir. Ceni. ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Regentin« 14066-6 ŠPORTNI VOZIČEK predvojni, zelo dobro ohranjen., naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14011-6 MELODERM Glycerim Gelee kreme Vam napravi Vaše od dela, mraza ali športa hrapave ter rdeče roke zopet nežne ln gladke. Drogerija Emon/i, —Iv. Kar-c, Nebotičnik. 14071-6 OTROŠKI VOZIČEK predvojni, avto model prodam. BlrfSica, Medvedova c. io-m. 14072 6 REMINGTON pisalni. stroj dobro ohra njen prodam za 9000.— lir. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pisarniški« 140746 KLAVIRSKO hv-traoriiko: soprani, SO basov, 1 register, novo, prodam. Jesenkovj 8 1., desno med 14. in 15. uro 14073-6 SERVIS črno ln belo kavo z* 6 oeeb prodam. Naslov v ocrl odd. Jutra. 14052-6 VOLNENO BLAGO s podlogo za damski športni kostum ali plašč prodam Naslov v ogl. odd. Jutm. 14050-6 PISALNI STROJ zelo dobro ohranjen naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14048 6 PRODAM preprogo in krasno starinsko Japonsko vnzo, primerno za ljubitelje starin. Ogled med 9. in 12 uro, Ljubi j. Zvezni ul' 5. 14046-6 BLAGO za moško obleko fn ava p-ra ženskih čevljev št. 38 Diodam. Trdinova 5, podoritl. 14045-6 UMIVALNIK železni, novejši z garnituro ali brez, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za pisarno«. 13907-7 PIANINO kupim ali vzamem v na~ jem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«. 1390d-< OTROŠKE VOZIČKE, globoke in športne, kupim ali prevzamem v komisij -sko prodajo. Hinko Privšek Kolodvorska 7. 13576-7 Posteljno PERILO: rjuhe, kapne, blazinske prevleke ter namizne prte, rabljene in nerabljne, kupujem stalno ter plačam dobro. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 13575-7 KOLESA, moška, damska in dečja, rabljena in nerabljena, tricikle, kupim in prevramem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 13574-7 VREČE, različne, iuta, za embalažo stalno kupujem. Podbevsek Filip. Šiška, Obirska 4. 11410-7 VREČE prazne cementne in slične, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA, Ciril-Metodova cesta št. 35a. J-380-7 STEKLENICE različnih vrst, kupujemo. Dobro plačamo. Na Vaso željo jih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2. J-318-N-7 DEŽNI PLAŠČ dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. P 13977-7 ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Žensko kolo«. 13905-7 OTROŠKE VOZIČKE vseh vrst kupuje tvrdka »Promet« (nasproti križan-ske cerkve). 13948-7 KOLESA in šivalne stroje kupuje tvrdka »Promet« (nasproti križanske cerkve). 13950-7 VOZ DIRCO za sode, samolično, za težo do 1000 kg, takoj kupim. Trgovina z mešanim blagom Franja Martine, buf-fet, Ljubljana, Dunajska ce-sta 17. 13931-7 KOLO moško ali žensko, kupim ali zamenjam za popolnoma novo moško obleko za srednjo postavo, zajamčeno volnen kamgarn. Cesar J., Ko-runova ul. 10, Trnovo. 13932-7 LETNE ČEVLJE št. 38, nove, malo nošene, kupim ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13885-7 PIANINO ali klavir, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Glasovno dober«. 13997-7 ŠIVALNI STROJ nudim brezplačno na uporabo ženski, ki šiva doma in bi delala v mojem stanovanju. Event. jo sprejmem tudi kot sostanovalko. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14018-7 KJUHE IN dobro ohraajeoe ali afrre, stalno kupuje in dobro pla-ča, zato ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 13953-7 PRECIZNO URO lepo moško ln damsko ter Leica ali sličnl foto. kupim proti zelo dobremu plačilu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14033-7 KLAVIR kupim. Ponudbe rm ogl. odd. Jutra pod »Kratek. 14035-7 MOŠKE OBLEKE rabljene moške in ženske čevlje, perilo, pohištvo ln druge predmete stalno kupuje Drame Alojzija, LJubljana. Gal-lusovo nabrežje 29. 14036-7. ŽENSKO KOLO v najboljšem stanju, prvovrstne zrn.imke, kupim takoj. Poaudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo«. 14033-7 KUPIMO: snažne sobne in kuhinjske oprave, posamezne omare, kredence, otomane, otroške vozičke, žimnice. staro žimo, šivalne in pisalne stroje in vseh vrst uporabne predmete. Plačamo dobro. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 13955-7 PERZIJSKO PREPROGO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perzijska preproga«. 14006-7 PREPROGO pirotsko, sarajevsko ali drugačno, volneno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preproga«. 14007-7 ČEVLJARSKI ŠIVALNI stroj, dobro ohranien, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. 'Jutra pod »ČDTO«. 14003-7 STARE BICIKLE, bicikel-eume kupimo. Merkur. Puharjeva 6. 14028-7 KRZNEN PLAŠČ kupim. Ponudbe na oglas, odd. jutra pod »V dobrem staniu«. 14059-7 ELEKTROMOTORJE 1—5 Ks kupimo. Plačamo po najvišji ceni. — Merkur, Puharjeva 6. 14053 7 KNJIGO »Potsetnik« za rezervne pešadijske oficirje in yetrni Jopič kupim. Ru-tar. Sv. Petra c. 47. 14051-7 U2 „pošEsr realitetna pisarna, družba z o. z^ Ljubljana, Miklošičeva c. 4-II, posreduje: pri prodaji, nakupu in zamenjavi nepremičnin hitro, točno in solidno. J-393-I £ BRIVSKO-FRIZERSKI salon oddam ali prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 139*26-17 GOSTILNO, dobro idočo, oddam takoj na račun zmožni osebi. Dobre kuharice in gostilničarke imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo velik promet«. 14060-17 VILO najraje enodružinsko, kupim. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zapadni del mesta«. l'3770-20 HIŠO stavbno parcelo, stanovanjsko hišo ali kaj sličnega, najraje od Ljubljane do Škofljice, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ižanska cesta«. 13995-20 PARCELO v šiški in na koncu Rožne doline proda realitetna pisarna Kunaver, Miklošičeva cesta 34. 13951-20 STAVBNO PARCELO vogalno, krasno, ob Tržaški cesti, v bližini tobačne tovarne, za zidavo tronad-stropnice, proda realitetna pisarna Kunaver, Miklošičeva cesta 34. 13952-20 HIŠO Z GOSTILNO prodam v Ljubljani. Pisme. ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tramvaj 5 min.« 14005-20 LEPO PARCELO za zidavo vile, veliko 1250 kv. m, prodam po 220 lir kv. m. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Tik tramvajske postaje«. 14056-20 ZEMLJIŠČE, 4500 kv. m veliko, ob glavni prometni cesti, prodam za 420.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa zemlja«. 14054-20 Lepo. sončno PARCELO v izmeri 670 kv. m prodam po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resnemu interesentu«. 14055-20 LEPO POSEST prodam v logaškem okraju. Leži ob glavni cesti Ljubljana—Trst. Velika izletna točka. Lep gostilniški obrat z vsemi pripadajočimi tozadevnimi pritiklinami. 1500 kv. m sadnega vrta, 5000 kv. m lepo gojenega zemljišča. Cena 1,200.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pripravno za gostilničarja«. 14057-20 STAVBNO PARCELO za zidavo visoke trgovsko-stanovanjske hiše prodam v središču mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »850 tisoč lir«. 14058-20 PARCELO za i20 do 150 tisoč lir kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »120; 14064 20 DVOSOBNO stanovanie v šiški. majhno, zamenjam za siično kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Ugodno, sončno«. 15987-21 DVOSOBNO stanovanje s pritiklinami (II. nad^tr. v vili Trnovo), »imenjam za enako ali enosobno s kabinetom kjerkoli zaradi družinskih rnzmer. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam selitev« 14044-21 Stanovanja ENOSOBNO stanovanje, prazno sobo s štedilnikom ali brez, išče mlad zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna zakonca«. 13988-21 a ENOSOBNO stanovanje ali sobo s štedilnikom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samska«. 13958-21a STANOVANJE enosobno. Iščeta novo-poročenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poa »Novoporočenca«. 14009 21a Sobo odda SOBO opremljeno ali prazno, oddam gospodu ali gospodični. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14014-23 SOBO oddam mirni gospodični. — Ižanska 53. 14065-23 NA STANOVANJE sprejmem takoj gospoda v stalni službi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14034-23 Enoposteljno SOBO v Nebotičniku VII, vrata 701, oddam solidnejše-mu, stalnemu, po možnosti čez dan odsotnemu gospodu. Ogled četrtek in petek od 13. do 15. 14043-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, iščeta zakonca - uradnika brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pol tisočaka«. 139R3-23a OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom, izven centra, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi ali pozneje«. 13929-23a OPREMLJENO SOBO v šiški, iščem za dve osebi, po možnosti s hrano. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. junij«. 13963-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, išče gospodična, najrajši pri samostojni gospe ali mali družini, po možnosti tudi s hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijetna«. 13967-23a PREPROSTO SOBICO išče begunka, čez dan zaposlena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Begunka mlada« 14002-23a SOBO opremljeno, s hrano «li brez, išče 50-letni gospod s svojim posteljnim perilom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 14010 23a Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro, točno ln solidno. Priporoča se: RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 Dam je fes (a nooa izdaja časojzisa ADRIMIUMIERTI JOPICO svetlomodro, ročno delo, ie izgubila 7 letna deklica-be-gunka, od Bezenškove ulice po Središki do tramvajske posta'e. Poštenega najditelja naprošam, da isto vrne v ogl. odd. Jutra. 13976-37 POZABIL SEM dne 5. VI. v mlekarni v Kolodvorski ulici živilsko nakaznico na ime Cedilnik Stane. Ker poznam dotično osebo, jo prosim, da jo proti nagradi vrne v isti mlekarni. 13978-37 DENARNICO damsko, črno, usnjeno, s 1000 lirami, sem izgubila 6. junija ob 9- uri na ljubljanskem kolodvoru ali v vrhniškem vlaku. Pošten najditelj naj odda denarnico z denarjem proti nagradi pri Upravi policije. 13990-37 ROKAVICA damska, črna, desna, usnjena, je bila izgubljena na tramvajski progi Sv. Peter do pošte in proti Viču. — Najditelj naj jo proti nagradi vrne na Poljanski cesti 10/1. 13839-37 PAPIGA modra, ki sliši na ime »Piko«, je ušla. Oddati jo proti nagradi na naslov: Hišnik. Jesenko-Va 2. 14019-37 PROŠNJE za potovanja, nabavna dovolila in vse informacije: Komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka 7. 14062-37 NAJDITELJA zrpestne ure »Prenka«, izgubljene 6. Junija na tramvaju Evropa — Vič prosim, da jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 14026-37 POSOJILO 30.000 Lir tudi manj ali več, iščem proti dobrim obrestim in popolni varnosti za daljšo ali krajšo dobo. Po nudoe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo . 13904-37 VAŠE ROKAVICE in usnjene čevlje, vse izdelke iz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hai-rula, Mestni trg 11. T-340-N-37 Delovni urad v Ljubljani nujno potrebuje 2 kuharja Prijave in informacije pri Delovnem uradu v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 17. J-S71-I Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Selen burgova ulica 4 telefon št. 2109 Umrl nam je naš up in naša nada, naš dragi sin edinec Soslč Vladimir Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 8. t. m. ob V25. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša se bo brala 13. t. m. ob pol 8. zjutraj v cerkvi Sv. Srca Jezusovega. Kozina, Ljubljana, 7. VI. 1944. žalujoči: SOSIČ KARLOj oče MARIJA, mati SAVA in NADA, sestre in ostalo sorodstvo v,- »•v Vi. V-r vV,- & i .v. h - H ¥ ■fe v- r Sporočam vsem prijateljem in znancem, da je ob bombardiranju Beograda tragično preminul moj | dragi brat Dragotin Gril BIVŠI POLICIJSKI POVELJNIK V LJUBLJANI Maša zadušnica za blagopokoj-nim se bo brala v nedeljo 11. t. m. ob M 9. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju svetega križa. Ljubljana, 7. junija 1944. ŽALUJOČA SESTRA KARLA IN OSTALO SORODSTVO " . _ il i m GOSPOD v državni službi, star 32 let, želi spoznati v svrho ženitve simpatično gospodično, meščanko, staro do 26 let. Slika zaželena, ki se častno vrne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »26— 32«. 13876-25 KUPUJTE edino pri našib OGLAŠEVALCIH! Umrla nam je, v starosti 76 let, predobra sestra in blaga teta, gospodična Ivanka Mathian hišna posestnica Pokopali smo jo danes v rodbinsko grobnico. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 7. junija 1944. Rodbine: MATHIAN, COLARIC, LENAUŠIČ L. Frick: 20 Useda pri teMsmi Roman »Hotel sem sam pogledati, kako je,« pravi in seže Kristini v roko. »Pa menda ni več potreba, vse je spet v redu, jeli?« »Da in ne. Aleks se je vrnil, hvala Bogu, te skrbi sem rešena. Žalosti m o pa, da fant že nekaj časa ni več tisti, ki je bil.« S kratkimi besedami pove prijatelju, kako in kaj. Ta kima, se smehlja in maje z glavo. Spet čuti Kristina dobrodejni mir, ki izhaja iz njega. »Le daj, Kristina, mirno se pogovori z njim. Ta čas si dam od Die terja pokazati njegove znamke, že poleti sem mu obljubil. In ko bosta končala, pusti tudi meni, da povem ubežniku svoje mnenje, škodilo mu ne bo.« Rajši pojdi kar z menoj, Gerhard, mislim, da bo tebi bolje uspelo kakor meni« Aleks je izprva dokaj nedostopen proti stricu Gerhardu, očitno vidi v njem nekakšnega jeroba. Nato pa mahoma začudeno prisluhne. V duši ga je skoraj sram, ko posluša njegov predlog. _ »Vidiš prav dobro razumem, da hoče mlad človek v tvojih letih kaj zaslužita, ne na da bi moral prositi mater za. vsak belič« pravi stric Gerhard. »Všeč mi je, da tako misliš, in rad bi ti pomagal. Pri meni si se že kar lepo uvedel v risanje načrtov in stavbne račune. Kolikor ti dopuščajo šolske naloge, lahko tudi za naprej prihajaš v mojo pisarno, jaz pa ti bom dajal naročila, ki jih boš v bodoče dobil honorirana. Nič ne oporekaj, draga Kristina, saj moram tudi tako plačevati vsako pomožno moč. Stavbni inženjer, ki mu dam časih kaj v izdelavo, je z delom tako in tako preobložen, gospodična Gruberjeva pa je samo moja tajnica, kar zmerom izrečno poudarja. Kadar mora hitro izračunati kako stvar, se kremži, da m poklicana za to. Seveda bom skušal dajati Alek-su samo taka dela, pri katerih se bo lahko kaj naučil, bodi za šolo, bodi za kasnejši poklic. Kajti — arhitekt misliš pač menda še vedno postati, dečko, jeli da? Človek se ne premisli tako iznenada in tako lahkomiselno — ali nimam prav? Ti morda stavbarski poklic ni več po duši?« »Po duši pač, ali...« »Baš prejle mi je razlagal, da bi rajši presedlal in postal trgovec,« se oglasi mati, da spravi zastajajoči razgovor znova v tek. »Trgovec, tako, tako, nu, trr1i to ni napačen poklic. A Dietar, bi dejal, je za trgovca bolj ustvarjen. Tvoj dar za matematiko in tehniko, tvoj risarski talent, vse to kaže drugam.« »To reč bo Aleks še korenito premislil. Osem razredov realke naj vsekako konča, to želim in zahtevam kot njegova< mati. Zdi se mi, da dolguje to že spominu na pokojnega očeta.« S temi besedami odide Kristina iz sobe. »Vidiš, dečko moj, prav nič ti ne bom pridigal,« se Meisinger po trenutnem pre-molku obrne k sedemnajstletniku. »Kot mož razumem, morda bolje od tvoje matere, da ti je zalo dekletce zmešalo glavo. Toda malce pameti moraš vendarle ohraniti. Letos ti bo osemnajst let. kaj ne? Niti ko bi zdaljle zapustil šolo, ne bi mogel svobodno razpolagati s seboj. Najprvo bi prišla delovna služba, za to pa vojaški rok. Kmalu potem, ko sem se seznanil z vajino materjo, mi je vsa ponosna pripovedovala, kako si prizadeva, da bi vaju dobro izšolala. Vajin oče si je v vajinih letih goreče želel tega, pa je bilo neizvedljivo. Vidva pa imata to srečo in tudi dar za to, in ti hočeš vse to kratko in malo zavreči? Kaj res misliš, da ti bo tako dekle kdaj hvaležno? Čez dve, tri leta ne bo več mislila na to, zdavnaj ji bodo rojile po glavi druge reči, in ti bi bil po tem takem slabo poplačan za tvojo žrtev.« Kristina se pri teh besedah vrne v sobo s steklenko in kozarci »Bo strahu, ki sem ga prebila, bi se mi res prilegel poži-rek žganja,« jima reče. »Pomagal boš. Ger- hard, kaj? Pa tudi naš grešnik ga dobi, tako vsaj ne bo več mislil, da ga imamo za otroka.« Vsi trije trčijo. Aleks nekoliko, v zadregi, navznoter osramočen, ker vidi, koliko ljubezni, skrbi jn prizanesljivosti mu izkazujejo. »Krasno mater imaš, Aleks,« pravi Gerhard Meisinger, in Kristina se mu hvaležno nasmehne za to besedo. Na žalost se mora prijatelj kmalu nato posloviti; saj je prekinil važen razgovor, da je mogel pohiteti semkaj kot tolažnik in pomočnik. * Le malo ljudi se giblje med razstavljenimi kipi, človeškimi in živalskimi postavami, oprsji in mrliškimi maskami, drugi stoje zaverovani pred relijefi na stenah, ki pada nanje od zgoraj pristrta svetloba. Gerhard Meisinger se dolgo obotavlja pred skupino ljubkih mladih deklic, označenih kot »Plesalke«. »Mislim, da bi bila baš prava za konzula Schollerja,« se obrne k svoji ženi, ki je z njim prišla na pravkar odprto umetnostno razstavo. »Za pokrito preddvorje svoje vile v Dahlemu bi rad imel okrasno plastiko. Vsekako ga opozorim na to marmorno skupino.« Gospa Liza ga je poslušala le s pol ui?-sa, venomer sili proti slikarskemu oddel- ku in sama pri sebi komaj čaka, da pokaže možu veliko presenečenje. Ko naglo prehodita vmesni hodnik s perorisbami in akvarelčki, dospeta v sosednjo dvorano, kjer so razstavljene oljnate slike, krajine, tihožitja in vmes tu pa tam kak portret. Tu visijo tudi dela Kurta Wagmiillerja: -razbrazdani, nekam prevejani obraz sia-rega berača, podoba mlade deklice, in — »O, saj to je naša Kristina,« vzklikne Gerhard Meisinger ves osupel. »Kaj mu je sedela za model? Prav nič nisem vedel o tem, niti slutil nisem.« Liza se zasmeje. »Kakšna se ti zdi slika? Dobra, jeli? Jaz sem bila tako rekoč za botro. Kurt se je bil seznanil s Kristino na prejšnji razstavi in ji od tistih dob ni dal več miru, dokler ga ni uslišala in se mu dala slikati. Nu. zakaj nič ne rečeš?« Arhitekt je videti ves zamaknjen v sliko. »Zelo dobra je in zelo živa. le malce tuja za moj občutek... a ne, časih ima res ta pogled v daljavo in to hrepenečo črto okrog ust...« »Da sem le količkaj ljubosumne nature, bi me zares pograbilo ob_ tvojih globoko-mčselnih pripombah.« Lizin glas zveni_ malce porogljivo; je pač taka, da se ji zdi osebna žalitev, če v njeni navzočnosti z zanimanjem govoriš r drugih.' Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant - Fiir »Narodna tiskarna A. G^ als DrncksteUe — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot den Inseratenteil verantwortlich . Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič :ft