Katolišk cerkven list. List 43. Pridiga pri nori maši gospoda Janeza Fajdiga, r god vsih angelov varhov v Postojni leta 1852. (Dalje in konec.) 11. Mašniki so pa tudi vidni angeli varhi, ker tudi oni so, kakor nebeški duhovi od Boga poslani v zveličanje ljudi, ker tudi njim so ljudje v varstvo zročeni, kakor nevidnim angelam var-liani. Bog je namreč nebeškim duhovani zapove-dal, nad nami čuti po vsih potili, nas v vsili dušnih in telesnih nevarnostih varvati, nas tolažiti, od greha odvračati, k dohrimu opominjati, naše molitve in dobre dela pred Božji sedež nositi, in našo dušo ob času smerti spremiti v večno zveličanje, — iu ker to ljudem store, jih imenujemo angele, rarhe. Ljubi poslušavci! vprašam vas, ali ne store vsiga tega, iu še več mašniki katoliške cerkve? Jest pravim de. Jezus Kristus naš odrešeuik je s svojo popolnama pokoršino do smerti na križu premagal hudiča in greh in mi vsi smo skozi sv. kerst gnade odrešenja deležni postali: tode ta dva sovražnika človeškiga zveličanja nista popolnama iu za zmiram že premagana, ker hudič, kakor sveti Peter uči, še zmiram ljudi zalezuje in jih, kteri se iiiii serčno v bran ne stavijo, v greli zapelje. — In ravno tako, akoravno smo bili pri sv. kerstu posvečeni in smo božji otroci postali, imamo vender še zmiram, kolikor časa to trohljivo meso imamo, sovražnika v sebi, namreč hudo poželenje, ktero nas v greh vabi in naganja. — Ljubi kristjani! kdo vas pač varuje v takšnih nevarnostih greha? Kdo vam pomaga in vas podpira pri vašim vojskovanju zoper hudobno poželenje in zalezovanje hudičevo? Ali nc mašniki? — Glejte! oni vam oznanuje jo Jezusa Kristusa in vas uče, de je premagal hudiča in de se nam ga ni nič bati, ker z božjo gnado vse premoremo; mašniki vas uče, de Jezus Kristus ram zamore in hoče pomagati s svojo gnado: mašniki vas podbujajo in opominjajo k dohrimu, k serčnosti v vojski zoper skušnjave in če ste slabi, vam dele gnado v sv. zakramentih, vam dajo v moč kruli življenja, presveto llešnje Telo! Mašniki vas pa tmli hranijo zoper hudobni svet. Kar je greli v svet prišel, se tudi hudobnih ljudi ne manjka, iu to so hudobni svet, ti so sosebno veliki sovražniki vsiga dobriga in svetiga, ti so sovražniki dobrih in pobožnih ljudi, sovražniki Jezusa Kristusa. Hudobni tega sveta, ker za Boga nič ne marajo, ko nočejo njega nar svetejšiga in pravičnišiga v sodnika iu plačcvavca imeti, razširjajo po svetu svoje pc- Tečaj H. klenske nauke, s ktcrimi Boga in večnost, pravico in resnico, pobožnost. molitev in pokoro in vse božje zametnjejo, — in napuh, terdoserčnost, razuj-zdanost, nezmernost in požrešnost hvalijo in perpo-ročujejo. Kdo pač brani ljudi taksnih peklenskih naukov, de hi se ne dali zmotiti in v večno nesrečo zapeljati? Kdo se, kakor seje nekdaj angel Mihael bojeval zoper prevzetniga luciferja v nebesih in branil dobre angele, tudi zdaj zoper hudobne nauke sveta bojuje? — Kdo hodi pred ljudmi, kakor nekdaj JudaMakahejic pred Izraelci v današnjih žalostnih časih nevere, razujzdanosti, krivice in samopridnosti? Ali ne mašniki? Mašniki vam oznanu je jo Hoga, dcjc neskončno praričin in svet, de hudo sovraži in kaznuje: oni vam ohranijo sv. vero Jezusovo: oni se bojujejo za vaše duše, s hudičem in njegovimi pomagavci, hudobnimi ljudmi, oni hranijo pobožne in jih varujejo zapeljevanja. — Mašniki varujejo pravice cerkve in kraljev, ker uče, de kralji imajo od Boga dano oblast, iu dc tisti, kteri se njih oblasti zoperstavi, se Bogu zoperstavi. Mašniki so tedaj vidni angeli varhi, ker ljudi varujejo v vsih dušnih nevarnostih. — Mašniki xo vidni angeli varhi. ker v svoji skerbi za zveličanje ljudi nudijo in prosijo Boga: — toraj to store, kar od angelov varhov sv. pismo uči. l'o besedah sv. pisma stoje angeli zmiram pred Božjim obličjem in molijo gospod Boga z neizrekljivo pohožuosljo in ga neprenehama z nebeškimi pesniami časte, — oni pa tudi za nas molijo, ker naše molitve s svojimi pred božjim sedežem podpirajo. Sv. Janez pise (N, 4.) v skrivnim razo-denju: Prišel je angel in stopil pred kadilni altar, in ime I je zlato kadilnico, liano mu jc bilo veliko kadila, de hi položil molitve vsili svetnikov na zlati altar, kteri je pred Božjim sedežem. In dim kadila od molitev svetnikov se je vzdignil iz roke angela pred Bogau. Ljubi poslušavci! kdo je pač ta angel? in kje je ta altar? Ali ni ta angel mašnik, in ali ni to tisti altar, od kteriga s. Pavi govori in na kterim se vsaki dan ponavlja daritev sv. križa, na kterim se opravlja daritev noviga zakona, daritev sv. maše? Tukaj pri tem altarju mašniki nimajo le kadilnice, v ktero sc jim veliko kadila, to je veliko molitev vernih kristjanov vlaga: tukej na tem altarju imajo mašniki kruli iu vino, to spremene z vsigamogočninii besedami v telo in kri Jezusa Kristusa in Jezus Kristus Sin Božji, kteri je človek postal in za nas terpel in umeri, sam je, kteriga mašniki na altarju, kakor daritev z vsimi guadami in zaslužki njegoviga včlovečenja, terpljenja in V četertik 27. kozoperska 1853. smerti na križu, — nebeškimu Očetu darujejo za grehe celiga sveta, v očišenje in posvečenje živih in mertvih. In ko mašniki to daritev noviga zakona, — daritev svete maše opravljajo, tudi vaše molitve, kakor v kadilnico zbrane od vas spovza-mejo in jih Bogu darujejo. Mašniki pa ne molijo samo pri sv. maši za vaše zveličanje, oni molijo in prosijo tudi ob drugih perložnostih. Ker ste jim vi, kakor ovce pastir-jam, od Boga zročeni, jim ni vse eno, ali se znajdete na dobrih ali hudobnih potih; vejo namreč, de ste po Božji podobi vstvarjeni in sicer za Boga, odkupljeni s predrago kervjo Jezusa Kristusa in zatorej molijo in zdihujcjo, de bi vi vsi zveličani 1»i 1 i. — ln kakor angel varli grešnika ne zapusti, ampak si perzadeva, ga spet na pravo pot perpe-jjati, — uko tudi mašniki molijo, de bi se Bog hudob..cžcv usmilil, de bi jim svetila luč sv. keršanskc vere, de bi v se šli, se spokorjli; in če se to zgodi, je njih veselje veliko, kakor angelov v nebesih, ktero imajo nad spokorjenim gresnikam. Mašniki so tedaj angeli rarhi, ker kakor nevidni angeli varili vedno molijo in prosijo za vaše zveličanje in kakor sredniki med Bogam in ljudmi, vaše molitve s svojimi združijo in jih pred Božji sedež pernesejo. Mašniki so angeli rarhi, ker so rasi voditelji k nebesam. Angeli varlii so vedno pri nas od začetka do konca našiga življenja. .,Angel Gospodov bo pri tistih, kteri se njega b:>je, in jih bo oteH, p s. 33, S. pravi sv. pismo. — Te besede svetiga pisma sv. Ilieronim tako razloži: rSvcti angeli hodijo z nami po vsili naših potili, in natanko pazijo, kako bo-gaboječe, kako čisto živimo v sredi spačeniga rodu. Oni nam pomagajo, če delamo; nas varujejo, če spimo, nas opominjajo, če se vojskujemo, in če zmagamo, nas kronajo". — Kakor nevidni angeli varlii, so tudi mašniki vaši vedni tovarši v tem življenju, so vaši voditelji v nebesa. Pri sv. kerstu sprejmejo mašniki otroka in ga v božjiga otroka posveti*, in od tega časa so kakor nevidni angeli varlii vedno pri njem. — Ko pride k pameti, ga uče Boga poznali, mu razkladajo sv. nauk Jezusa Kristusa in mu kažejo pol v nebesa. Ko vidijo, de hoče od prave poti odstopiti, ga opominjajo in svare in če jc zgubil gnado s. kersta, mu jo v zakramentu sv. pokore spet podcle, in če je slab v dušnim življenju, ga okrepčujejo s presvetim Hcšnjim Telesam. — In ce človeka nadloge, stiske in terpljenje obdajo, ga tolažijo in mu kažejo proti nebesam, ko ga uče. de skozi terpljenje sc pride v večno veselje. In ko sc zadnja ura bliža, mašniki grejo k bolniku, in nobena še tako nalezljiva bolezin, nobena šc tako dolga ali težavna pot, nobeno vreme, noben čas, bodi si po noči ali po dnevu. jih ne zaderži, hiteti in iti k bolniku; zakaj na vaši duši jim je vse ležeče, - in tisto, za ktero so se v vašim telesnim zdravju trudili, nebesam perdohiti, si ob smertni uri sosebno prizadevajo; enako, kakor je nevidnih angelov varhov nar veči skerb ob smertni uri ljudi. .,Tistikrat, pravi sveti Bernard , se angeli varlii nar bolj trudijo, de tega lic zgubc. kar so skozi veliko let srečno obvarovali. Tistikrat, ob smertni uri. »žive v naših scrcili z novim ognjem našo vero. upanje in ljubezen in stanovitnost. Oni skerbi-, dc nam ne manjka močnih gnati, ktere zamorejo naše zadnje zdihovanjc po- svetiti. Oni se bojujejo zoper pekel, in odvraču-jejo hudiča, dokler oči ne zapremo in se v večnost ne podamo". — In kakor po besedah sv. Bona-ventura, nevidni angeli varhi nas po smerti ne za-puste, ampak našo dušo pred Božjiga sodnika peljejo, ic se zanjo poganjajo in prosijo, de bi ji Bog milostljiv bil, enako tudi mašniki dušo umira-jočiga zročujejo Bogu, in molijo in prosijo Boga za gnado usmiljenja, in kličejo na pomoč Marijo, kraljico nebes, angele in preroke, apostelne, martemike, spoznovatce in device, dc bi prosili za te, kteri grejo pred Božji sodnji stol. In ker jim ni mogoče, duše do bežjiga sedeža spremiti, tisto angelam zroče, oni sami pa molijo in prosijo za duše, ktere v vicali terpe! Ljubi kristjani! ali niso tedaj mašniki vidni angeli Božji in vidni angeli varlii na zemlji? Ali niso mašniki poslani zavolj teh, kteri imajo zveličani biti? — Oni so od Boga poslani, in kakor od Boga poslani vam oznanujejo Jezusa Kristusa in zveličanje v njem in oni vas varujejo v dušnih nevarnostih, za vaše zveličanje molijo in prosijo in so vaši voditelji v nebesa, in vas do konca vašiga življenja ne zapustč. Glejte! kar sim vam dans razložil od mašnikov, de so namreč vidni angeli Božji in vidni angeli varhi, to je novo žegnani mašnik, kteriga dans tukej vidite pred altarjem. Tudi on je od Boga poklican, de bo na svetu vidin angel Božji, ker je kakor mašnik dolžnost prevzel, de bo kakor od Boga poslan oznanoval Jezusa Kristusa, in zveličanje v njem, tudi on bo vidin angel varh, ker bo duše, ktere bodo njemu zročene, v vsih nevarnostih varvati mogel, za-nje moliti, daritev sv. maše opravljati in jih k nebesam voditi. — Ljubi moj brat v Jezusu Kristusu! ti si angel Božji, ti bos odslej angel varh. Nikdar ne pozabi, kar pravi sv. Janez Krizostom nam mašuikam: „Vi mašniki, kteri ste več kakor angeli, kar vašo moč zadene (ker noben angel nima oblasti, kruh in vino v telo in kri Jezusa Kristusa spremeniti, ali grehe odpustiti), jim morate tudi v živi/ju podobni biti'*. — Bodi tedaj angel varh dušam, ktere bodo tebi zročene, v vsih nevarnostih; uči in oznanuj Jezusa Kristusa in njegov s. nauk; bodi zvest delivec svetih zakramentov, skerbi sosebno za otročiče, kteri so nježne jagnjeta Jezusove cede; deli kruh življenja in bodi neutrudljiv pri delitvi zakramenta sv. pokore. De bo pa Bog, ker od njega le pride rast ali sad, tudi tvojimu delu sad dal, moli, s solzami goreče molitve pokropi, kar boš sejal, de bo Bog temu, kar boš sadil v sercih ljudi, rodovitin sad dodelil. Bodi opominjevavec mladosti, svetovavec dvomljivim, tolažnik žalostnim in sosebno bolnikant in umirajočim bodi angel tolažbe in pomoči. Perzadevaj si, po zgledu sv. Pavla, vsim vse biti, de boš vse Kristusu perdobil. f I. Kor. 9. 22.) ln zdaj, mašnik Jezusa Kristusa! stopi pred altar, in opravi nekervavo daritev. Glej! oči brez števila je v te obernjeiiib, veliko in veliko se jih veseli tvojiga današnjiga praznika. Oče in mati, ktera sta te z veliko skerbjo in trudam izredila in Bogu darovala, sc s tabo vred veselita; tvoji bratje in tvoje sestre in vsa žlahta — tvoj sosebno veliki dobrotnik, visoko častili gospod tehant, imajo dans sosebno veliko veselje, ko vidijo, de njih trud in skerbi za tč niso bile zastonj; vesele se, ker so oni pervi tehant in fajmošter te fare, kteri vidi jo perviga otroka svoje fare za mašnika posvečeniga! —-Veselimo se pa tudi mi vsi mašniki, ker smo v tebi spet eniga brata iu pomagavca Jezusove cerkve dobili, veseli se dans vsa Postonjska fara, ker si ti pervi njen otrok, kteriga je Bog po svoji milosti v svojiga mašnika zvolil. — Mi vsi tedaj položimo svoje molitve in potrebe kakor angelu božjimu, kteri pred božjim altarjem stoji, v kadilnico, de bodo dans iz tvojih rok se k Bogu vzdignile. — Moli za nas vse, moli za svoje starše in žlahto, za svojiga velikiga dobrotnika visoko časlitiga g. tehanta, de bi jih Bog za tebi storjene dobrote o-bilno požegnal — moli za vso Postojnsko faro, de bi v nji le pobožnost se najdla in rastla, greli pa za zmiram v nji usahnil; moli, de bi Bog še več mašnikov iz te fare si izvolil. Moli in prosi pa tudi Jezusa Kristusa, ile bi se nas vsih usmilil, in strašne viharje in valove nevere in razujzdanosti, krivice in sovraštva, ki se zdaj po svetu pode, umiril, kakor je nekdaj umiril valove nepokojniga morja; prosi Jezusa, de bi njegova sveta katoliška cerkev se zmiram bolj pa svetu razširila, sovražniki njeni pa se pomanjšali. Vam pa, ljubi moji poslušavci! to rečeni: Vi veste, kaj so mašniki katoliške cerkve. Oni so vidni angeii Božji, — vidni angeli varhi, kakor je Bog v starim zakonu Izraelcam zapovedal, spoštovati angela, kteriga jim on pošlje, in poslušati glas njegov, to tudi vam zapove, de morate spoštovati mašnike in poslušati njih besede — in po tistih se ravnati. — Ce ne bote poslušali mašnikov in po njih naukih delali, bote tudi vi zgubili s. keršansko vero in keršansko življenje — in časna in večna nesreča vas bo došla: če bote pa po naukih mašnikov živeli, bote pravi kristjani, in Bog vas bo že tukej, sosehno pa v večnosti požegnal. Sveti Štefan ! pervi marternik Jezusa Kristusa, patron Postojnske fare: glej, zdaj b« stopil k al-tarju pervi mašnik, kteriga se je neskončno dobrot-Ijivi Bog v ti fari, ktera tebe za svojiga patrona časti, izvolil, de bi dans pervikrat nekervavo daritev svete maše opravil: prosi Jezusa Kristusa, za kteriga si pervi svojo kri prelil, de tudi temu novo posvečenimi! mašniku, enako ljubezen in stanovitnost dodeli, kakoršno si ti po njegovi sveti guadi imel! — Amen. Spomin na iluliovne vaje fatvaiitinskc skolije leta 1*511. Z radostjo smo zaslišali veseli gias, ki ga je Danica vzdignila nad duhovnimi vajami, ktero so častiti duhovni Ljubljanske škofije poslednje dni velieiga serpana pod vodstvam pobožniga karmelita P. Serapiona obhajali. Naj tedaj Danica tudi naše veselje pa tudi našo zahvalo po širokim naznani, ktero smo svojimu milostljivimii knezu in škofu dolžni za njih preveliko skerb, ki jo za naš blagor imajo, po kteri niso le kar per škofijski cerkvi, ktere lega je za doliojo silno nepripravna, temuč, de bi se zamogli vsi duhovni te dobrote vdeležiti, še tudi na drugim kraju škofije, in sicer letaš na Kisli vodi poleg Rogatca duhovne vaje napravili, akoravno jim vse to silno velike stroške perzadene. Duhovne vaje per škofijskim stolu vSent-An-d rej u, kterih se je (50 duhovnov vdeležilo, je vladal v tem poslu že sloveče znani Jezuit in rojen Korošec, P. Janez Xep. Stoeger. Prekrasne duhovne govore pa in sicer: i. Od posebne naloge katoliškiga duhovstva v sedajni dobi; t£. od dolžnosti duhovna, svoje čede spravnik in priproš-nik pred Bogam biti, tedaj za svoje ovčice pokoro delati in za nje moliti in 3. od praviga cerkveniga duha, ki se per duhovnu po šesterih znamnjih razodeva, so pa sami milosti jivi knez in škof imeli. Duhovne vaje na Kisli vodi, kterih se je 76 duhovnov vdeležilo, sta pa vladala dva duhovna iz družbe misionarjev sv. Vincencja iz Celja, namreč častiti gospod Jakob Horvat, kteri je premišlovanja, in Martin Derler, kteri je tri duhovne govore imel, v tem ko so prečastiti korar stolne cerkve, gospod Dr. Jakob Stepisnik s kej lepo in preserčno besedo duhovne vaje začeli in končali. Zlasti smo v začetnim govoru v svojo veliko spodbujo z veseljem poslušali, kar so toliko živo in prijazno v pohvalo blage samote govorili, ktero so nas spoštovati in ljubiti učili kakor nar boljši učenico prave keršanske modrosti, ter so nam z znano učenostjo po zgodovini dokazali, kako so vsi naj veči morje, kteri so cerkve kinč in sosebna podpora bili, 'to, kar so bili, ravno po samoti in v samoti postali. Kdor je imel priliko, tri imenovane voditele duhovnih vaj že slišati ali jih sicer bolj spoznati, ho pričal, de so sicer vsi trije mojstri v tem delu, de ima pa vender vsak še kaj posebniga po svojim različnim stanu in poklicu, kar vsilim delu neki posebni zanimivi značaj vtisne. Kdor vidi in sliši P. Serapiona, vidi in sliši popolniga karmelita, zve-stiga učenca sv. Janeza od Križa, kteriga prcoj-stre spokornosti človek brez velikiga začudenja, ostermenja in razjokanja nad svojo mehkužiiosijo ne more brati. Tista nezmotljiva ravnoinernost in zbranost duha v Bogu, za ktero si udje tega reda zlasti perzadevati morajo, tisto posebno odmerjen je vsilim posvetnimi!, in njega zaničevanje, kakor ga je po Božjim navdihnjenju vtemelitel z vso obravnavo tega reda pohlepnimi! svetu v zgled nameraval, tisto pregloboko zatopljenje v skrivnosti Kri-stusoviga življenja, zlasti Njegoviga poniževanja, zatajevanja in terpljenja, v čemur ga nasledovati je jedro vsih njih ojstrih pa prelepih vaj, vse to, pravim se jasno razodeva v vsim obnašanju in govorjenju P. Serapiona, pa tudi v odberi in izpeljavi naukov, ter človeka nehote k neki sveti grozi, k veči serčnosti v pokori in k niilimu žalovanju nad razžaljen jem Božjim nagiba. Kdor vidi in sliši P. Janeza Stoeger-ja, vidi in sliši zopet popolniga Jezuita, pregoreciga učenca sv. Ignacja, kteriga ljubezni polnimu sercu je bil ves svet pretesin in kteriga želja je ravno bila, po svojih duhovnih sinovih oginj lložje ljubezni v sercu vsih ljudi razplameniti. Ta ljubezen do Boga in ta gorečnost za duš zveličanje se tudi per P. Stoe-gerju v vsi njegovi obnaši in v vsaki besedi jasno razodeva. Že nad 60 let star je še vedno živ in vesel, kakor mladeneč: kadar govori, se mu vidi, de bi nar raji serce iz telesa dal, ako bi ga zamogel ; on ne govori kar z jezikam, temuč vsak ud njegoviga telesa, bi rekel, je posebin govornik; nar nježniši občutki ljubezni, z nar lepši besedo izgovorjeni, mu kipe neprenehama iz ust, in iskre ognja ljubezni odletavajo per vsaki besedi na vse strani, tako de se mi zdi, per njegovih premišlovanjih bi se mogle tudi nar bolj ledene serca saj kolikor toliko raztajati in tudi nar bolj obloženi in obupljivi grešniki nagibe veseliga zaupanja v Božjo milost v sebi občutiti. V poterjeiije rečeniga podamo obrise Ic treh govorov, postavim: Tretje premislovanje je hilo — preudark vprašanja: Vis sanetus lieri? t. j. se hočeš posvetiti ? To vprašanje si moram postaviti, ker nisim le človek — in otrok Božji, ampak jaz siin: 1. kristjan, 2. deviški kristjan, maš- nik, 4. pastir cede Jezusove, 5. mašnik Lavantin-ske škofije. Teh pet resnic je neki tako ljubeznjivo in ganljivo izpeljal, de so bili vsi poslusavci silno povzdignjeni, za prelepi poklic duhovniga stanu nadušeni, oveseljeni in potolaženi. — Šesto premi-šlovanje je bilo od spreobf rnjenja. Spreobernjenje jc 1. potrebno, ti. silno lahko in milosti polno, 3. neizrečeno sladko in tolažbe polno, mora 4. pa tudi urno — brez odloge in popolno ali temelito biti. — Poslednje premišlovanje je bilo od ljubezni Iložje. Charitas Christi urget nos, to je, ljubezen Kristusova nas sili. Ta ljubezen se da po treh znamnjih spoznati in v djanju pokazati. 1. S a ljubljenima (tedaj na Boga) misliti. — Sad. Vedno pred Božjim obličjem hoditi. ti. Ljubljenimu od svojiga z veseljem darili. — Sad. Zvestoba v poklicu. 4. Kaj velikiga za Boga storili. — Sad. Gorečnost za Boga in za sveto cerkev. Kako zadovoljni, oveseljeni in v duhu pokrepčani so se duhovni po takih naukih zopet domu povernili, nam mende ni treba opomniti. (K. si.) Ha zgled po keršanskim svetu. Po časniku namico cattolico" se je častitljivi predstojnik eerkve sv. Pavla v Baltimoru v katoliško cerkev vernil, silno učen in zgovorin mož, ki je pri protestantih zediujenih derzav veliko veljave imel. Njegov zgled bo močno spodbadal. — ii. maliga serpana se je od amerikauskiga starašini«tva v Rimu vpričo kardinala Fransuni-ta verskim zmotam odpovedal. — V pSan-Luigi" sta se spreobernila devica Helena Turner, presbiterianka, in M