dogodki – čas 161 IN MEMORIAM Dušan Macura (1953 – 2023) Tiho in mirno je živel, tiho in mirno je od- šel. Ganljivo, a zdi se, da zgornje še najbolj iz- raža spoštovanje do njegovega značaja in načina življenja ter poudarja njegovo mirnost in skromnost. Kljub obojemu je vendarle bil navdihnjen in poln življenja. V resnici je notranje bogastvo in strast preže- mala njegovo delo. To je bila njegova edin- stvenost in prispevek, ki ga je dajal bivanju v svojem okolju. Rojeval je zamisli, ki so mnogokrat prehi- tevale čas, ustvarjalnost in inovativnost pa sta bili napredni, včasih tudi vizionarski. Ve- dno je razmišljal izven ustaljenih okvirov in pomembno prispeval presežke v slovensko športno okolje. Verjamem, da so mnogi imeli občutek, da je bil velikokrat oddaljen ali morda celo ne- dostopen. A v resnici je bil to samo unika- ten način izražanja in zadržanost v njegovi naravi. Sam sem to vedno razumel le kot priznanje njegovi individualnosti in edin- stvenosti in na tak način morda celo pose- ben vpliv na tiste, ki ga (ni)so poznali. Če je na prvi pogled deloval skromno in zasebno nenavadno, je v resnici imel bo- gato notranje življenje. Njegove misli, tudi občutki in izkušnje so bili globlji in širši od tega, kar je bi pripravljen pokazati navzven. Slednje sem lahko pripisoval le kot prizna- nje njegovi kompleksnosti in notranji rasti. Temeljna vsebina njegove dejavnosti, zlasti publicistične, na področju športa, je slej kot prej bila Filozofija in Kultura športa. Obe je razumel in k njima pristopal kot področje- ma, ki povezujeta šport v širšem kontekstu družbe in kulture naroda. Povezoval ju je z razumevanjem in prežemanjem vloge, pomena in vrednot, ki jih šport omogoča. Skozi to prizmo se je vedno spraševal o na- ravi telesne dejavnosti, njenem vplivu na človeka ter družbenih, kulturnih in moral- nih implikacijah športne dejavnosti. Zave- dal se je, da kultura športa, kot del kulture naroda, prinaša številne koristi. Poleg splo- šnih in znanih učinkov, je zlasti opozarjal na duševno blaginjo, krepitev pripadnosti in enotnosti med ljudmi ter spodbujanje medkulturnega razumevanja. Športno kulturo naroda je videl kot tisto, ki zavze- ma visoko mesto športa na hierarhijski le- stvici vrednot, obseg vsakdanje življenjske telovadbene in mobilnostne prakse, prila- gojenost javnega prostora gibalnim potre- bam prebivalstva, sorazmerno zadostnost športne infrastrukture in druge kadrovske, organizacijske in demografske pogoje pa seveda ustrezno raven kulture. Zapustil nas je in zapustil nam je zavidljiv obseg in dela kot uporabno čtivo za dvig športne kulture. To je bil in takšen je bil Dušan MACURA, športnik-karateist, trener, vzgojitelj, športni pedagog, publicist, prija- telj, ja dober prijatelj. Milan Žvan