INFORMACIJA O POSLOVANJU ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V OBDOB JUI—VI 1978 I. GOSPODARSKA DEJAVNOST GOSPODARSKA GIBANJA V SLOVENIJI V prvi polovici letošnjega leta je zabeležena ugodna gospodar-ska rast na vseh področjih gospodarskih dejavnosti. Osnovni de-javnik konjunkture je rast povpraševanja na domačem tržišču, medtem ko izvoz pod lanskoletno ravnijo in kot tak ne spodbuja gospodarske rasti. Na domačem tržišču je predvsem v porastu povpraševanje prebivalstva po proizvodih široke potrošnje. Povpraševanje na trgu investicijskih dobrin je pod ravnijo,doseženo v drugi polovici lanskega leta in postopno narašča, tako da ocenjujejo, da bo v drugi polovici letošnjega leta tudi to stimuliralo gospodarsko rast. V nekaterih panogah področij dejavnosti še vedno obstajajo strukturna neskladja, tako da je povpraševanje še vedno večje od ponudbe v avtomobilski industriji, industriji gradbenega materiala, ravno obratno pa je v tekstilni, lesni industriji, v proizvodnji proi-zvodov bele tehnike ipd. Statistični podatki Zavoda SRS za statistiko za prvo polletje so naslednji: (ndeks t—VI-78 Elementi I—VI-77 1. Količinski obseg industrijske proizvodnje 107,1 v tem: — sredstvo za delo 113,7 — reprodukcijski material 105,4 — blago za široko potrošnjo 106,4 2. Promet v trgovini — na drobno 112 — na debelo 120 — zunanji trgovini 101 v tem: — izvoz : 102,3 — uvoz 100,2 3. Indeksi cen industrijskih izdelkov 110 4. Življenjski stroški 113,7 Splošna konjunkturna gibanj* so vplivala tudi na rast cen, ki je v prvih šestih mesecih letošnjega leta nekoliko višja kot v preteklem letu. Gospodarske organizacije so precej optimistične glede bodoče gospodarske konjunkture in pričakujejo nadaljnjo rast predvsem na račun večjega izvoza. GOSPODARSKA GIBANJA V OBČINI 1. INDUSTRIJA Gospodarska konjunktura je bila v prvem polletju letos ugodna in po intenzivnosti enaka stanju iz drugega polletja preteklega leta. Določena je bila s povpraševanjem na domačem in tujem tr-žišču, saj je izvoz v porastu, prav tako pa so ugodni pogoji prodaje na domačem tržišču. Ugodne cene, visoko povpraševanje, stimu-lativni kreditni pogoji ugodno vplivajo na rast proizvodnje. V analiziranem obdobju je industrijska proizvodnja porastla za 7,5 % in je nad ravnijo dosežene v Sloveniji. Spremljala jo je tudi rast zalog gotovih izdelkov, ki so porastle za 12,1 %, zaloge goto-vih izdelkov so kljub temu nizke, saj znašajo povprečno v občini za enomesečno povprečno letošnjo proizvodnjo. V prvem polletju je povprečno število zaposlenih v industriji po-rastlo za 2,4 %, kar je precej pod rastjo proizvodnje in je omogočilo 5-odstotno rast produktivnosti dela. Največji porasti količinskega obsega proizvodnje so doseženi v delovnih organizacijah iz panoge proizvodnja električnih strojev in aparatov: Iskra — TOZD Elektrooptika (46,5%), Iskra — TOZD SEM (13%), Iskra — TOZD Elektronski inštrumenti Horjul (13,1 %). Navedeno rast proizvodnje je spremljala zmerna rast zaposlenih, tako da sta Iskra — TOZD Elektrooptika in Iskra — Elektronski inštrumenti Horjul med organizacijami z doseženo najvišjo stopnjo rasti produktivnosti. Med ostalimi organizacijami prednjačijo v rasti industrijske proi-zvodnje IGO (8,1 %), Tiskarna (7%), Tobačna lovarna — TOZD Proizvodnja (5,1 %). Precej visoke zaloge gotovih izdelkov so prisotne pri treh orga-nizacijah. Ilirija-Vedrog in Iskra — TOZD Horjul imata zalog za povprečno dvomesečno letošnjo proizvodnjo, Hoja pa kar za tri-mesečno proizvodnjo. Industrijska proizvodnja je potekala dokaj nemoteno. Stanje na trgu repromateriala je ugodno, prav tako se ludi naročila gibljejo v ugodnih okvirih. ANALIZA POSLOVANJA INDUSTRIJSKIH ORGANIZACIJ Indeksi I—VI-78 I—VI-77 Delež zalog od Proiz- Zaloge Stev. Kol. povpr. DO oziroma TOZD vodnja got. izd. zaposl. prod. proiz 1. Tovil 97,7 106,6 98,1 100 1,35 2. Kovinska Ig ., 99,7 175 96,3 103,5 0,33 3. Žičnica 94,6 70,8 — — 1,10 4. IGO 108,1 197,7 96,6 111,9 1,37 5. Utensilia 98,7 148,1 100,3 99,1 0,52 6. Iskra — TOZD Elektron. inštrum. Horjul 113,1 128,8 103,4 109,4 2,10 7. Iskra — TOZD SEM 113 — 110,6 102,2 — 8. Iskra — TOZD Elektro- optika 146,5 — 113,8 128,7 — 9. Ilirija-Vedrog 99,9 61,1 103,6 96,4 2,14 10. Silvaprodukt 55,9 28,1 109,4 51,1 0,21 11. Ljubljanske opekarne 96,1 132,3 88 109,2 0,01 12. Hoja 91,2 100,6 97,7 93,4 3,31 13. Vinocet 99,1 54,6 106,4 93,1 0,72 14. Plutal 90,1 310,2 97,7 92,2 0,89 15. Tiskarna 107 — 100,7 106,3 — 16. Tobačna tovarna — TOZD Proizvodnja 105,1 236,9 95,9 109,6 0,44 17. Liga 99,4 12,5 151,9 65,4 0,10 18. Kip 103,1 82,4 106,8 96,5 0,71 Indeksi za industrijo 107,5 112,3 102,4 105 1,01 Specifikacija poslovanja DO HOJA po TOZD: TOZD Galanterija 78,6 53,9 97,6 80,5 5,23 TOZD Pohištvo 80,8 135,8 107,5 75,2 6,60 TOZD Žaga Škofljica 99,4 123,7 103,6 96 2,06 TOZD Stavbno mizarstvo 117,3 106 91,7 127,9 1,19 TOZD Žaga Rob 101,9 101,1 100 101,9 1,45 TOZD Tesarstvo 77,9 127,6 94,2 82,7 0,13 2. TRGOVINA V trgovini je bilo konec meseca junija zaposlenih brez upošte-vanja delovnih skupnosti skupnih služb 2329 delavcev, od tega jih je bilo tretjino v trgovini na debelo, kar dobri dve tretjini delavcev je zaposlovala trgovina na drobno. V prvem polletju je bilo ustvarjeno za 2266 tisoč din prometa, kar predstavlja 18-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdob-jem lani, medtem ko so zaloge ostale na lanskoletni ravni. Večino prometa (68 %) je bilo ustvarjen ega v trgovini na debe-lo. Število zaposlenih konec junija je večje za 2 % od doseženega števila v istem času lani in se je povečalo le v trgovini na debelo. Medtem ko je v trgovini na debelo dosežena ugodna rast pro-meta, trgovina na drobno stagnira. Promet v trgovini na drobno je vezan predvsem na število prodajaln, število katerih se je v anali-ziranem obdobju pri organizacijah združenega dela s sedežem v občini povečalo le za štiri. Do večjega porasta števila prodajaln je prišlo le pri Tobačni tovarni — TOZD Tobak, ki so odprli tri nove prodajalne, pri Ljubljanskih mlekarnah — TOZD Kooperacija (Kmetijska zadruga Ljubljana), ki so povečali število prodajaln za 6. Ljubljanske mlekarne — TOZD Kooperacija in Mercator — TOZD Trgovine pa imajo manj prodajaln,kot so jih imeli konec pol-letja lanskega leta. Posledica tega je, da se število zaposlenih ni povečalo, promet računan po tekočih cenah pa je porastel le za 3,5% in precej zaostaja za doseženo stopnjo rasti prometa v Slo-veniji (doseženo + 12%), medtem ko je stopnja rasti prometa v tr-govini na debelo —26% nad ustvarjeno v Sloveniji (doseženo 20%). ANALIZA POSLOVANJA TRGOVSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ Število Število prodajaln zaposlenih konec junija konec junija Indeksi Skupen Indeksi Zaloge Indeksi I—Vl/78 promet I—VI/78 konec junija I—V^78 I—VI/77 v 000 din I—Vl/77 v 000 din I—Vl/77 TRGOVINA 2329 102 2266 118,2 335 99,6 TRGOVINA NA DEBELO 1. Tobačna tovarna — TOZD Tobak 2. Tobačna tovarna — TOZD Prodaja 3. Slovenijales — TOZD Lesni in gradb. material 4. Mercator—TOZDGrosist SKUPAJ TRGOVINA NA DROBNO 1. Tobačna tovarna — TOZD Tobak 2. Slovenijales — TOZD Lesni in gradb. material 3. KZ Velike Lašče 4. Ljubljanske mlekarne — TOZD Trgovina 5. Ljubljanske mlekarne — TOZD Kooperacija 6. Mercator — TOZD Dolomiti SKUPAJ 392 190 99 369 104,6 31 47 21 100 50 68,5 32 90,1 145 159,3 788 144,2 — — 454 100,2 340 136,2 95 113,1 810 107 1548 126,6 159 78,2 640 100,6 232 108,1 41 115,8 5 71 116,4 93 136 61 307,7 6 13 100 9 70 2 110,6 70 307 98,1 148 124 18 123,5 12 18 105,9 11 74,5 5 121,9 91 470 96,5 225 85,3 48 85,3 576 1519 99,5 718 103,5 175 132,8 3. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO V analiziranem obdobju je blagovna menjava porastla za 36 %, izvoz je pri tem porastel za 53,8%, uvoz pa za 11,1 %. V TEKOČIH CENAH V 000 din I—\l\/77 I—VI/78 IND IND/SRS Blagovna menjava v tem: — izvoz — uvoz Deficit oziroma suficit Delež pokrivanja z izvozom — v občini — vSRS 292.797 398.084 136 101 170.450 262.208 153,8 102,3 122.347 135.876 111,1 100,2 + 48.103 +146.332 304 97,1 139 59,7 192 61 Dosežen je bil zelo visok delež pokrivanja uvoza z izvozom, saj so delovne organizacije izvozile vrednostno skoraj za enkrat več kot uvozile. Pri tem so realizirale 53 % svojega letnega plana vrednostnega obsega izvoza in le 28,5% plana uvoza. Blagovna menjava po regionalnih področjih: v 000 din po tekočih cenah I—Vl/77 I—VU78 IND Struktura IZVOZ — zahodne države 54 137 51.022 94,3 19,5 — vzhodnoevropske države 19.692 38.501 195,5 14,7 — države v razvoju 96.621 172.685 178,8 65,8 UVOZ — zahodne države 119.819 125.151 104,5 92,1 — vzhodnoevropske države 2.528 4.821 190,7 3,5 — države v razvoju — 5.904 — 4,4 V izvozu je opazen premik na trg dežel v razvoju in vzhodnoe-vropskih držav. Najbolj je porastel izvoz na trg vzhodnoevropskih držav (95,5%, tako da je njegova udeležba v celotni vrednosti izvoza porastla na 14,7%, je pa še vedno najnižja. Sledi mu rast izvoza na trg dežel v razvoju (78,7%), tako da je njegova ude-ležba 65,8%. Izvoz na trg zahodnih držav pa je pod lanskoletno ravnijo in predstavlja 19,5% celotne vrednosti izvoza. Največji izvozniki s področja občine so naslednje delovne orga-nizacije: Iskra — TOZD Elektrooptika, katere delež v celotnem izvozu je 66%, Ilirija-Vedrog 11 % in Hoja 8%. Nosilec izvoza na področju občine je Iskra — TOZD Elektroop-tika, ki z doseženim vrednostnim obsegom blagovne menjave s tujino, in to predvsem izvoza, določa potek blagovne menjave na področju občine. Če izločimo izvoz in uvoz te organizacije, je slika dosežene bla-govne menjave s tujino bistveno drugačna: v 000 din po tekočih cenah I—Vl/77 I—VI/78 IND STR IZVOZ — zahodne države 53.821 50.748 94,3 54,8 — vzhodnoevropske države 19.692 38.501 195,5 41,5 — države v razvoju 12.743 3.416 26,8 3,7 Skupaj brez Elektrooptike 86.256 92.665 107,4 100 UVOZ — zahodne države — vzhodnoevropske države 2.528 Skupaj — države v razvoju brez Elektrooptike 97.193 94.665 103.748 4.821 —5.904 114.473 109,6 190,7 5,2 117,8 40,6 4,2 100 Tako izračunane stopnje rasti kažeio, da ne bi izpolnjevali smernic v blagovni menjavi tudi na področju izvoza, saj bi: — rast izvoza zaostajala za rastjo uvoza, — regionalna usmerjenost izvoza bila neugodna, ker bi večino vrednosti ustvarili na zahodnem trgu — in tudi stopnja rasti izvoza bi bila daleč pod planskimi cilji (plan 19%). Prav tako v občini ne bi več pokrivali ves izvoz z uvozom, saj bi izvozni primanjkljaj znašal 21.808 din, t. j. stopnja pokritja bi bila le 81%. Pri uvozu v analiziranem obdobju ni prišlo do bistvenih premi-kov. Uvoz iz vzhodnoevropskih držav je sicer porastel za 90 % vendar je kljub temu v absolutnem znesku tako nizek, da pred-stavlja le 3,5 % celotne vrednosti uvoza. Pojavil se je tudi uvoz iz držav v razvoju. Delež obeh teh trgovin v celotni vrednosti uvoza je 7,9%, vseh ostalih 92,1 % se ustvari z uvozom blaga z zahod-nega tržišča. Največji uvozniki so v prvem polletju bili: Ilirija-Vedrog, ki jeuvo-zila za 32% celotne vrednosti blaga, Iskra — Horjul za 13% in Elektrooptika 10%. V izvozu je zelo visok delež proizvodov visoke stopnje predela-ve. Delovne organizacije so izvozile investicijske opreme za 71 % realizirane vrednosti izvoza, 14 % je bilo blaga široke potrošnje in enak odstotek repromateriala. Uvažalo pa se je predvsem repromaterial 84%, sledi oprema 16%. Delež storitev je v blagovni menjavi tako nizek, da ga nismo posebej prikazovali. Doseganje letnega plana blagovne menjave: Doseganje plana Doseganje plana v % • v % Izvoz Uvoz 48,2 — 45,8 34,3 64,7 14,8 2,5 136,5 široka potrošnja repromaterial oprema sloritve Analiza izvrševanja plana blagovne menjave kaže, da storitve ne izvažajo v planiranem obsegu, in da se je do sedaj uvozilo le majhen delež planirane opreme. ANALIZA BLAGOVNE MEN JAVE PO DO OZIROMA TOZD v tisoč din po tekočih cenah IZVOZ IZVOZ % izpol. UVOZ UVOZ % izpol. Plan 78 I—Vl/78 plana Plan 78 I—VI/78 plana 1. Utensilia 22.000 6.684 30,4 19.700 5.411 37 2. Kovinska Ig , 7.491 9.083 121,2 5.000 1.077 21,5 3. Alu Pluto-plastika , : 7.539 2.387 31,7 23.414 7.873 44,9 4. Tovil 5.673 982 17,3 25.616 1.660 5,7 5. Igo 7.900 1.157 14,7 36.000 3.562 9,9 6. Iskra Horjul 8.665 3.069 35,4 19.329 17.315 89,6 7. Elektrooptika "¦'.'¦ 251 .«50 169.543 67,3 58.857 21.403 34,8 8. Ilirija-Vedrog . 48.741 29.439 60,4 120.000 44.060 40,1 9. Silvaprodukt , 480 330 68,7 1.402 463 33 10. Hoja _-..._ _ • _ _ _ 11. Rašica 1.530 719 47 — — — 12. Vinocet 1.522 456 30 11.115 3.579 42,3 13. Žimnica ' 18.000 7.000 38,9 — — — 14. Tiskarna 3.700 203 5,4 6.935 873 27,6 15. GG Škofljica — Tok 1.501 568 37,8 — — — 16. GG Škofljica — Tok . 1.400 1.114 71 ------ — — 17. KZ Velike Lašče '¦'"'.''. 800 3.505 43,8 — — — 18. Surovina Maribor 5.500 4.799 87,3 1428 205 31,7 19. Iskra — TOZD Proces. tehnika — — — 9.732 3.1C5 33 20. Iskra — TOZD SEM • ' ;: — — — 6.948 3.164 45,5 21. Zmaga ;' —¦ ¦¦ ' — — 1.474 630 42,7 22. Pekarna Center ' — — — 1.150 196 17 23. Tobačna tovarna — TOZD Proizvodnja — — — 53.020 615 1,1 24. Tobačna tovarna — TOZD Prodaja — — — 47.320 8.069 17 4. FINANČNI REZULTAT IN NJEGOVA DELITEV Analiza finančne uspešnosti poslovanja delovnih organizacij temelji na podatkih iz periodičnih obračunov. V obrazcih periodič-nega obračuna izkazujejo organizacije združenega dela podatke, ki izhajajo iz njihovega poslovanja v skladu z veljavnimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti. Pri nji-hovem sestavljanju so morale organizacije upoštevati poleg za-kona o knjigovodstvu še vrsto predpisov, med njimi tudi novi zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in do-hodka, ki prinaša vrsto novosti v pogledu: ugotavljanja in razpore-janja celotnega prihodka, stroškov poslovanja, obračunavanja stroškov in elementov v breme obratnih sredstev za zaloge, pa tudi v pogledu ugotavljanja in razporejanja čistega dohodka. Analiza finančne uspešnosti poslovanja delovnih organizacij je narejena z uporabo podatkov iz periodičnih obračunov enajstih delovnih organizacij, ki skupaj ustvarjajo več kot 50% celotnega prihodka v občini. V analizi je predvsem dan poudarek na rasti in strukturi delitve posameznih elementov, na katerih je dan pouda-rek v smernicah o družbenoekonomskem razvoju občine. V prvi polovici letošnjega leta so bili doseženi v enajstih organi-zacijah naslednji rezultati: v 000 din Element I—Vl/77 I—VI/78 IND 1. Celotni prihodek 2,164.182 2,630.836 121,6 2. Družbeni proizvod 415.249 500.716 120,6 3. Čisti dohodek 277.516 316.603 114,1 — bruto dohodek 171.887 208.089 121,1 — skladi 105.629 108.514 102,7 v tem: — sklad skupne porabe 21.974 28.893 131,5 — poslovni sklad 72.662 69.547 95,7 — rezervni sklad in ostali skladi 10.993 10.074 91,6 Dosežena je bila ugodna rast celotnega prihodka in družbe-nega proizvoda, ki je vplivala tudi na dokaj visoko rast čistega do-hodka — 14%. čisti dohodek razporejajo delavci v temeljni orga-nizaciji v skladu z zakonom za osebne dohodke, skupno porabo, zboljšanje materialne osnove dela in za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. V periodičnem obračunu je ta razporeditev le začasna, do-končnopajeizvršenakonecletavzaključnem računu. Kolikorveč oziroma kolikor manj bodo delavci namenili za poslovni sklad in za zboljšanje materialne osnove dela, je odvisno od odločitve, koliko več oziroma koliko manj bodo razporedili za skupno porabo in za osebne dohodke nad že obračunanimi. V letošnjem letu je dosežena izredno visoka rast osebnih do-hodkov — 21 %, v primerjavi s skladi — 2,7%, kar je tudi vplivalo na poslabšano strukturo delitve čistega dohodka. V lanskem letu je na osebne dohodke odpadlo 61,9 % čistega dohodka, letos pa kar65,7%. Analiza nadaljnje delitve skladov nam kaže, da je predvsem po-rastel sklad skupne porabe, medtem ko so ostali skladi pod lan-skoletno ravnijo. Stmktura ostanka dohodka: I—Vl/77 I—Vl/78 ostanek dohodka poslovni sklad sklad skupne porabe rezervni sklad 100 68,8 20,8 10,4 100 64,1 26,6 9,3 V ostanku za sklade je porastla predvsem udeležba sklada skupne porabe, udeležba ostalih dveh je zaradi nižjih stopenj rasti v upadanju. Od doseženega poslovnega sklada je ostalo delovni organiza-ciji v letošnjem letu po poravnavi obveznosti za posojila po predpi-sih družbenopolitičnih skupnosti in skladu federacije za kreditira-nje hitrejšega razvoja le 78,3 % poslovnega sklada. V primerjavi z doseženo 81,6-odstotno udeležbo prostih sredstev namenjenih za razširitev materialne osnove dela v lanskem letu, kažejo letoš-nji rezultati poslovanja na nadaljnjo siromašitev sredstev, name-njenih za razširjeno reprodukcijo organizacij združenega dela. 5. IZGUBE V prvem četrtletju je poslovalo z izgubo 14 organizacij. Vred-nostno je izguba znašala 31.258 dinarjev in je nastala v celoti za-radi nedoseženega dohodka. V prvi polovici lelošnjega leta so poslovale z izgubo naslednje organizacije: v tisoč din % od celot. I—VI/77 I—VI/78 Indeks prihodka 1. Pleskoobloga 340 84 24,7 1,9 2. Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestvo 1.532 4.245 276,9 14,2 3. Žičnica — 5.040 — 75,4 4. Hoja — TOZD Žaga Škofljica — 263 — 1,4 5. Hoja — TOZD Pohištvo — 1.974 — 12,4 6. Hoja — TOZD Galanterija 3.086 211 6,9 1 Skupaj 11.817 — — Med delovnimi organizacijami z izgubami sta bili lansko leto še: v 000 din I—Vl/77 1. Iskra — TOZD Elektronskih inštrumentov Horjul 7.737 2. Zavod za družbeni razvoj — TOZD AOP 288 Prvo polovico letošnjega leta sta zaključili uspešno. Kot osnovne razloge za nastale izgube delovne organizacije navajajo: 1. Pleskoobloga: — nezainteresiranost delavcev, kadrovski problemi, neorganizi-rana proizvodnja ter slaba izraba delovnega časa. 2. Hoja: — zelo visoka neplačana realizacija pri TOZD Žaga škofljica in v Galanteriji Podpeč ter — nedoseganje proizvodnega plana in neizvrševanje naročil pri TOZD Pohištvo. 3. Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestvo: — visok porast stroškov proizvodnje, medtem ko se prodajne cene niso spremenile, — delno neplačana namenska, republiška in zvezna premija, ki bo predvidoma plačana do konca leta, — še vedno je prisoten sezonski značaj proizvodnje, saj bo večino prihodkov od poljedelske praizvodnje realiziranih v tretjem četrtletju. 4. Žičnica: — pomanjkanje delovne sile, tako da ne morejo uvesti še ene izmene, — nesolidni tuji in domači kooperanti povzročajo zastoje v pro-izvodnji zaradi izpadov v dobavah repromateriala, — zelo zastarela strojna oprema, ki je večinoma že odpisana in ne omogoča doseganje primerne produktivnosti. Specifikacija vrednostnega obsega izgub: v 000 din I—y\i77 I—III/78 l—Vl/78 vrednost število organizacij 12.936 5 31.258 14 11.817 6 Vsa izguba je v prvi polovici letošnjega leta nastala zaradi ne-doseženega dohodka in vrednostno znaša 38% dosežene v prvem četrtletju oziroma 91 % v prvem polletju lani. Viri podatkov: — IND-1 — mesečno poročilo industrije — TRG 15 — četrtletno poročilo trgovine — anketa narejena med organizacijami o obsegu blagovne menjave — mesečni statistični pregled Slovenije — periodični obračun organizacij Vzorec organizacij za izračun indeksov rasti obsega: Igo, Hojo, Kovinsko industrijo Ig, Tovil, Utensilio, Tobačno tovarno — TOZD Proizvodnja, Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestvo, Slovenija-les — TOZD Lesni in gradbeni material, Mercator — TOZD Dolo-miti, Elektromontažo ter Ilirijo-Vedrog. Primerljivost podatkov v letošnjih periodičnih obračunih organi-zacij združenega dela je omejena. Nekatere spremembe v obra-čunavanju celotnega prihodka in dohodka nam kvarijo primerlji-vosl. Določeni stroški, ki so se v letu 1977 pokrili iz celotnega pri-hodka,se letos pokrivajo iz dohodka, to so: amortizacija nad pred-pisanimi minimalnimi stopnjami, del dohodka za delovno skup-nost, izdatki za sodne stroške, takse in kazni. Dohodek je višji tudi za znesek obresti, katerega so organizacije združenega dela leto poprej prikazovale v skupnem dohodku. Zaradi zgoraj navedenih razlogov: — večina analiziranih delovnih organizacij nima skupnega do-hodka v letošnjem letu, — so dosežene dokaj visoke stopnje rasti dohodka v primerjavi s porabljenimi sredstvi delno posledica sprememb v finančnih predpisih, — so doseženi visoki porasti dela dohodka za druge namene, predvsem posledica sprememb v obračunavanju celotnega pri-hodka: zajemanje obresti, stroškov skupnih služb, sodnih taks in izdatkov ter obresti v tem delu dohodka, medtem ko jih lansko leto ni bilo. II. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V družbenih dejavnostih je kasnil dogovor o enotnem in skup-nem programu posameznih dejavnosti za srednjeročno obdobje, prav tako je načrtovanje možnega obsega programov zaradi pre-cenjevanja materialnih možnosti pogosto zahtevalo dodatno us-klajevanje njihovih letnih programov dela. Zaradi navedenih pro-blemov poteka v letošnjem letu združevanje sredstev za družbene dejavnosti po starem sistemu, kar povzroča zaradi neusklajenih gibanj težave pri zagotavljanju sredstev in usmerjanju razvoja družbenih dejavnosti v skladu z dogovorjeno politiko. Ker v I. polletju še niso bili sklenjeni dogovori o financiranju splošne in skupne porabe v letu 1978, je financiranje pretežnega dela teh organizacij temeljilo na osnovi začasnih predpisov, ki pa so temeljili na lanskoletnih dogovorih in obsegu porabe. Omejen obseg sredstev na lanskoletni nivo neugodno vpliva na obseg nji-hove dejavnosti in postavlja pod vprašaj uspešnost delovanja tudi tistih družbenih dejavnosti, ki neposredno ali posredno prispevajo k povečanju družbene produktivnosti kot so zlasti: usmerjeno izo-braževanje in raziskovalna dejavnost, osnovno šolstvo po enot-nem obveznem programu, družbeno organizirano varstvo otrok, osnovno in preventivno varstvo ipd. Analiza finančnega rezultata 13 negospodarskih organizacij za prvih šest mesecev daje naslednjo sliko: Realizacija Elementi I—Vl/77 I—VI/78 IND Celotni prihodek 306,396.919 387,597.245 126,5 Družbeni proizvod 201,581.470 269,252.508 133,6 Čisti dohodek 160,596.953 207,554.131 129,2 — masa bruto oseb. doh. 132,590.857 163,808.452 123,5 — Skladi 28,066.096 43,745.679 156,2 v tem: — sklad skupne porabe 13,324.009 19,071.952 142,7 — poslovni sklad 9,928.214 17,721.202 178,5 — rezervni sklad in ostali skladi 4,753.873 6,952.525 146,3 PoprečniOD 5.862 7.146 121,9 Prvo polovico letošnjega leta je zaključila z izgubo Fakulteta za elektrotehniko v višini 1,988.526 din. Doseženi so ugodni rezultati: 1. Dosežena ugodna rast celotnega prihodka in njegovih posa-meznih elementov so predvsem posledica zajetja, saj so med analiziranimi organizacijami inštituti, od katerih nekateri ustvarijo pretežen del dohodka s prodajo storitev in blaga in niso vezani na prihodke od svobodne menjave preko SIS kot ostale negospodar-ske organizacije. 2. Čisti dohodek je rastel celo hitreje kot celotni prihodek. 3. V čistem dohodku so porastli skladi veliko bolj kot osebni do-hodki. 4. Ostanek za sklade je bil v večjem delu razporejen za sklad skupne porabe (43%), za poslovni sklad je sicer šlo malo manj ostanka za sklade (41 %), vendar je dosežena najvišja stopnja rasti tega sklada negospodarskih organizacij. VZOREC: Inštitut Jožef Stefan, Iskra TOZD Inštitut za prenosno tehniko, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Fakulteta za elektro-tehniko, študentski domovi, Zdravstveni dom Ljubljana TOZD Vič, FNT TOZD kemija, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Elektroinšti-tut Milana Vidmarja, FAGG TOZD gradbeništvo, Inštitut za me-talne konstrukcije, Metalurški inštitut, FNT TOZD montanistika: skupaj ustvarjajo okoli 60 % celotnega prihodka negospodarstva. ¦ . Izvršni svet