Razne stvari. (V sadjo - in vinorejski Šoli) v Mariboru bila je 16. t. m. letna skušnja. Vspeh je pri učencih slovenskih staršev, kakoršen le biti zamore, ako učenec uemskega učnega jezika dobro ne ume. Ravnatelj g. Gothe je zopet pokazal, da je zvedeneo in tudi dober učitelj; da pa slovenačine ne ume, v kterej bi se moral poduk za slovenske učence pojasnovati, ni on kriv, ampak tisti, ki so ga za ravnatelja postavili. (Poroka po vodi splavala.) Nedoletni sedlar F. K. od sv. Jurja ob južni železnice se je hotel v Celji oženiti. Po navodu č. g. vikarja prinese 14. t. m. očetovo privoljenje. Ker se je gospodu vikarju listek dvomljiv dozdeval, tirja potijenja od župnijskega ali vsaj soseskinega ureda. Zenin prinese res popoldnfe pred poroko list s podpisom in pečatom sosedke ¦ ko se pa svatje z nevesto v cerkvi zberejo, pride ženinov oča, in ko čuje, da se še poroka ni vršila, oporeka poročenju ter spriča, da on pismenega privoljenja ni dal. Ženin osramoten obstoji, da je sam očeta podpisal, in ker se oča po nobeni ceni preprositi ne da, je bilo vsega konec. Ženin je sin iz Pruskega priŠ- lega očeta in doslužen vojak. (Še nekaj PrusaŠkega.) Med mnogimi tujimi gosti v prelepi Zilski dolini na Koroškem bil je lansko poletje tudi gospod Prusak. Prusi so pa znani babači. Tako se je tudi ta gospod v neki krčmi širokoustil vpričo kmetov, da je Nemčija tako velika, da v njej solnce nikdar ne zatone! Eden kmetov se pa oglasi, in pravi: ,,Veste, gospod, zakaj Bog pri vas solncu nikol zahajati ne pusti? Zato ne, ker prav dobro ve, kaj vse počenjate; in ker se boji, da bi vi Pruaaki v temoti še hujae delali, zato ne pusti v vašem kraljestvu solncu v zaton iti." (,,Karn. Bl.") (Z ubogimi se ni norSevati!) Iz Vitanja se nam poroča: V. Z., 221etni fant, pride s tovarsijo na večer v krčmo pri T., ostanejo tnkaj čez noč, in ker je drugi dan snežilo, ae tudi čez dan po- pijajo. V kičmo pride neki berač in proai mi- lodara. Fantalini mu dajo piti, potem pa začud ž njim burke vganjati. Prines6 v hišo klop, na ktero berača položijo, V. Z. pa vzame iz treske narejeni nož, čea, da bo zdaj praseta zaklal. Tovarši berača za roke in noge drž-ž, V. Z. je pa mesar. nVsa krv mu je iztekla" — reče pobalin; ,,denimo ga zdaj na mizo, in razdelajmo ga!" — Burka se konča in razbrzdanci se podajo proti večerki domu. Blizo glažut pade isti mesar V. Z. na ledeni stezi tako nesrečno, da mu znotranja žila poči, in veliko krvi izteče. V smrtnih bolečinah prosi, da mu brž po spovednika tečejo. Biizo 10. ure pride g. kaplan in ga oskrbi s sv. zakramenti. Dva dneva pozneje se mu zopet odpre žila, krv mu neprenehoma ven bruba, in nesrečnež — ves skesan — umrje. G. poročevalec pravi, da so krčmarjevi nad pobalinsko razposajenostjo nevoljni bili; zakaj pa niso berača oteli in pobalinom vrata zaprli? (Volkov) bilo je to zimo na Koroakem toliko ter so tako veliko škode napravili, da so morali darila za pokončaDJe teh požeruhov povišati; za volkuljo na 50, za starega volka na 40 in za mladega klateža na 20 gld. (nK. Bl.") (V Celji) so nekteri gimnazijski učenci iz jeze, da so v prvem polletju dvojke pograbili, ker 6e več z drugimi recmi kakor s šolskimi knigami vkvarjajo, dveuia profesorjema okna potrupali. Eden je že vdrugič moral občutiti to tnladeniako maščevalnost. Wie bajst disciplin, Herr ravnatelj ? (h Stoperc:) Neki že prileten mož se je hotel pretekli pust oženiti. Hudobneži 80 mu pa v noči pred poroko bajtico požgali in tako ni bilo nič. V minoriakem logu žagata nedavno dva tesarja mirno skupaj les; kar naenkrat pride enernu nesrečna misel, da mahne s sekiio svojega pajdaša po glavi ter ga umori. 13. t. m. bila je preiskava. (Kat. polit. druŠtvo) pri sv. Jurji na Savnici bode v nedeljo 1. sušca ob 7^ cetrti uri popoldne zborovalo. Zbor bode važen. Slovenci, udeležite, se v mnogem številu! Odbor. (JtufHtni, ne bofHte nemsteutarske salOiMUVAel) Od sv. Martina pri Slovengradcu se naui piše: Naš občinski predstojnik uraduje nemški in dobiva od gosposko nemske dopise, zatopa labko zmota pride, ker nemačine dobro ne ume. Taka je bila 8. t. m. Z nemškim madnim pismom stopi župan po božji službi med ljudi in oznanja, da so zdaj v drtigič vsi sejmi prepovedani, tudi vsaka kupčija, muzika — vse kakor ob živinski kugi. Ljudje župana debelo gledajo, vedoči, da o živinski kugi ni več duha ne sluha. Ko se pa uradno pismo bolj uatanko pogleda, je bilo ravno vse narobe. Zatorej, slovenski župani! bodite vendar enkrat pametui, in tirjajte od (gosposk pisma v slovenskem jeziku, kterega umete, in ne bodite več nemakutarske šalobarde! (19letni, edini sin J. Bunderli) iz Kamenščaka pri Ljutouieru, umrl je kot potujoči krojač lepo po kr^čausko na Bavarski zemlji. Bil je zvest Slo- venec, ne kakor z večine obrtniki, ter je vselej oČetu domu slovensko pisal. Zato zasluži, da mu nGosp.u ta spominek postavi. (Pustni pondeljek v nNaroduu.) V 38. Številki pustni pondeljek razglasil je nNar." privatno pismo štajerskega župnika Kr. do neke dekle t Ljubljani, ki je bila v sorodbini pokojnemu župniku, predniku sedanjega Kr. V tem pismu nasvetuje omenjeni Kr. dekli, da naj da od tega, kar je posodila Kr., nekaj za cerkev, nekaj za sv. maae pusti, da bo tako ,,strašiti na dilah" nehalo. — To je dalo ,,Narodovcu" ugoduo priliko, udrihati po ,,pravnarskih" duhovnikih in pobožati svoje duhovne privržence, češ, da so le ti pravi, ysi drngi pa sami ,,binavci" in ,,fanatiki". — Če je tudi razglašeno privatno pismo avtentično, vprašamo: je-li dostojno, zlorabiti privatna pisma in zarad tega slučaja obsojati vse druge duhovnike, izvzemai le samo ,,Narodovce"? Kaj bi vi rekli nam, če bi pri kterem liberalcu pograbili skandalozen pregrešek in zarad tega vas vse liberalce obsodili?