ZMAJ' ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 31AJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ
zmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmajzmaJŽm^^^^^^^^^^
ZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJ;^^^
1M—S)
glas zmaja
1981 letnik XVI
marec
3
Glasilo delovne organizacije ISKRA
Industrija baterij ZMAJ
Kako smo poslovali v letu 1980
Celotni prihodek je bil dosežen v višini 3o5-/t8o.4o5 din, kar je 3,3 % več od plana in
36.6	% več od realizacije v predhodnem letu. V letu 198o smo povečali izvoz. Dosegli smo 35 milijonov din izvoza, kar je
lo krat več kot v letu 1979. Zastoj prodaje na domačem trgu smo nadomestili s prodajo na tujem trgu. Izvoz moramo, pa čeprav po nižjih cenah, še nadalje pospeševati. Doseči moramo srednjeročni cilj, da bomo imeli vsaj toliko izvoza kot imamo uvoza. Delovna organizacija nastopa na tujem in domačem trgu s skupnimi izdelki. V letu 198o beležimo
66.7	odstotno udeležbo skupnega prihodka v strukturi celotnega prihodka. Dve tretjini realizacije prodaje
so plod skupnega dela obeh temeljnih organizacij, kar
kaže pove
V le 162.
je za 6 % mafjod plana in za 26,3 % več kot je bilo porabljenih sredstev v letu 1979- Ha loo din ustvarjenega prihodka je bilo porabljenih 53 din sredstev. Delovna organizacija je poslovala stabilizacijsko in ekonomično. Zakonsko omejeno potrošnjo nekaterih vrst sredstev nismo prekoračili. Poraba sredstev se je gibala v okvira dovoljenih. Najtežje je bilo s kilometrino. Medsebojna oddaljenost temeljnih organizacij in oddaljenost obe-kta organizacije od rednih prometnih sredstev povečuje prevozne stroške.
Dohodek je bil dosežen v vrednosti 143.329.568 din,
navzelo tesn^aol
ohodkovno
Ž@io6t0^ip)ypie organizacije.
W> p. O.
t\pj.98o smo pogrnili za 156.^6 »dinOjsredstev, kar
kar je 16,7 % več od plana in 5o,6 % veš od dohodka doseženega v predhodnem letu. Višji prihodek in nižja porabljena sredstva so dala višjo rast dohodka, kot je bila dosežena pri prihodku. Prihodek je bil višji od predhodnega leta za 36,6 %, dočim je bil dohodek višji za 5o,6 %. Dohodek na zaposlenega je bil 351.296 din. Bratto produktivnost (dohodek na zaposlenega) je bila višja za 48,4 % od leta 1979 in za 7,5% višja od plana. V letu 198o je bilo povprečno zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur 4o8 delavcev. Število zaposlenih je ostalo praktično na istem nivoju. Še vedno pa beležimo veliko fluktuacijo, ki je sicer nižja od predhodnih let. Dohodek na zaposlenega se je bistveno povečal. Višja produktivnost je bila dosežena z višjo fizično produktivnostjo in rastjo dohodka, na katerega so vplivali tudi zunanji faktorji.
Temeljni organizaciji sta pokrili za 31.264,155 din stroškov skupnih služb delovne in sestavljene organizacije, kar je za 5»6 % manj od plana in za 13,8 % veš od leta 1979-Delovna skupnost delovne organizacije Zmaj je ustvarila 3o.6o5.591 din prihodka. Analiza stroškov skupnih služb kaže na zelo racionalno porabo sredstev. Delovna skupnost je dosegla pomembne rezultate. Posamezna področja so uspešno izvršila zastavljene naloge. Začel se je tudi postopek svobodne menjave dela, ki ga bomo v naslednjih letih še dopolnjevali.
Delovna organizacija je za obresti porabila 3.606.o46 din. formalno poslovanje delovne organizacije je zelo ovirala visoka nelikvidnost. Zelo težko so se pridobivala prosta fi-
nančna sredstva. Za redno poslovanje smo koristili prosta sredstva rezervnega sklada in najemali drage kratkoročne kredite.
Z rastjo dohodka pa so se bistveno povečale ostale obveznosti do družbe. Delovna organizacija je odvedla družbi 13.726.749 din, kar je za 4-3,4- % več od plana in za 80,8 % več od predhodnega leta. Te obveznosti pa bi bile še višje, če ne bi imeli veliko izvoza. Družbene strukture podpirajo izvoz, zato moramo tudi iz tega razloga pospeševati izvoz.
Obveznosti iz dohodka, ki so seštevek stroškov za skupne službe, obresti in ostalih samoupravnih obveznosti iz dohodka, pa so zaradi sorazmerno nizke rasti stroškov delovne skupnosti skupnih služb, porasli proti predhodnemu letu samo za 28 % in so znašali 48,596.95o din.
čisti dohodek je bil 94.732.619 din. Dosežen je bil zelo dober poslovni rezultat. Ustvarjeno je bilo 232.186 din čistega dohodka na zaposlenega. Neto produktivnost (čisti dohodek na zaposlenega) je porasla za 63 % od predhodnega leta.
Za osebne dohodke je bilo razporejeno 57«933-5o2 din, kar je 5,5 % več od planiranih in 28,6 % več od leta 1979. Izplačilo osebnih dohodkov je omejevala resolucija. Temeljni organizaciji sta izplačali ose-
REEERENDUM O SPREJEMU TEMELJE? PLANA TOZD SPEC.BATERIJE USPEL
Dne 11. manca letos so delavci TOZD Specialne baterije ponovno odločali o svojih Temeljih plana in jih z veliko večino sprejeli.
bne dohodke v okviru dovoljenih. Rast mase osebnih dohodkov v skupnih službah pa je deloma še pod rastjo doseženih v temeljnih organizacijah.
Povprečni neto mesečni osebni dohodek je bil 8.o64 din, kar je 4,3 % več od plana in za 22,7 % več od predhodnega leta. Gibal se je od 6.978 din v Specialnih baterijah do lo.948 din v skupnih službah.
Z izplačili smo se približali povprečju v SOZD Iskra. Zaostajamo pa že za povprečjem kovinske in elektroindustrije, kjer znašajo 9-°34 din in v gospodarstvu SR Slovenije, ki so 8.517 din.
Za sklade smo namenili 36.799.117 din. V primerjavi z lanskim letom smo za sklade
razporedili kar za 215 % več sredstev.
V rezervni sklad je bilo razporejeno 3 milijone din, kar je za 18,4 % več od plana in 55,4 % več od leta 1979.
Za sklad skupne porabe smo namenili lo.o24.838 din sredstev, kar je za 43,3 % več od predhodnega leta.
Za stanovanjski del sklada skupne porabe je bilo porabljeno 3-281.554 din, od tega se je razporedilo za solidarnost 1.923.596 din in za lastne potrebe 1.357-958 din, kar je za 22,2 % več od razporejenih sredstev v letu 1979-
Sredstva v višini 6.743-284 din
(naslednja stran)
Beseda urednika
Zaključujemo prvo četrtletje z izredno pestrim in dinamičnim vsakdanom. Kako se je vse to odražalo v naših letošnjih treh glasilih, bo nedvomno bralec presodil sam. Trdim pa, da ni bilo mogoče zajeti pravi odraz našega vzdušja - in stanja, ki je prevevalo našo razgibanost predvsem na tistih področjih, ko so nekateri posamezniki hoteli pridati vpliv osebnega interesa. Spomnimo se samo na nekatere primere ob razpravah ob zaključnem računu za lansko leto. Posebno mučno vzdušje je bilo na zborih TOZD Baterije.
Tudi vrednotenje del in nalog sta oba TOZD-a na delavskih svetih že sprejela dočim bo v skupnih službah potrebno rešiti še precej spornih zadev in najti ustrezen način vsklajevanja.
O vsem tem bomo skušali pisati v naslednjem glasilu.
Letošnji sestanki članstva sindikatov so bili še kar dobro zastavljeni. Programi so bili napisani, vendar je bilo v njih mnogo besed "bomo morali", "naj bi" in "bomo, če..." in tako naprej. Premalo je bila poudarjena (skoraj izpuščena) vloga sindikatov na področju informiranja. Dalje, če se dotaknem le nekaj podrobnosti, bi morali, slišati nekaj konkretnih akcij pri obeleževanju zgodovinskih dogodkov in kot primer, se spomniti na letošnji pohod ob žici okupirane Ljubljane in še in še. Kajti, največkrat se zbere skupina (bolj iz osebnih nagnenj) in se udeleži raznih družbeno političnih manifestacij brez predhodne mobilizacijske in ustrezne interne propagandne akcije nas samih. Po vseh teh razmišljanjih bi skoraj lahko ugotovili, da ni sistematičnega usmerjanja na določene aktivnosti in če, takrat stečejo kar mimo tistih, ki bi morali v svojih programih začrtati konkretne prijeme.
Upajmo pa, da bodo o tem in onem konkretno le spregovorili na sestankih sindikata in mladine. Ne pozabimo, da letos praznujemo pomembne obletnice preteklih dogodkov. O njih bomo pisali tudi v našem, naslednjem glasilu.
Vendar pa ne čakajmo na to 1
mfsaiintimia bhi
GROSUPLJE p. e.

Letni sestanki
članstva osnovnih organizacij sindikata
Koncem februarja letos so se sestali člani sindikata na svojih letnih sestankih v TOZD Baterije in delovni skupnosti skupnih služb. Skoraj ni mogoče obravnavati vsebino ločeno
(s prejšnje stremi)
kako gospodarili
pa so bila razporejena za splošni del sklada skupne porabe. Od teh sredstev je bilo že porabljeno v letu 198o za prehrano 2.314.764 din in ostane za potrebe v letu 1981 din 4.428.52o. Nekaj veš sredstev na splošni del sklada skupne porabe je bilo razporejeno zato, ker so skladi popolnoma prazni. Dejanska poraba sredstev v letu 1981 pa je omejena z družbeno resolucijo.
Za poslovni sklad pa smo namenili 23.7o7.loo din sredstev, kar je za 152,8 % veš od plana. S tako razporeditvijo se je bistveno povečala akumulacija delovne organizacije. Povečala so se sredstva za tekočo ininvesticijsko dejavnost. Delovna organizacija posluje z zelo starimi stroji, oprema v temeljni organizaciji Specialne baterije je 9o % odpisana. Zato mora biti osnovna usmeritev v prihodnjih letih v posodabljanje opreme. Z boljšo opremo bomo dosegli še boljše ekonomske učinke.
Bogdan Brezigar
po sestankih, glede na skupne interese in področja, ki so jih obravnavali. Zato smo skušali v tem zapisu iz poročil predsednikov, programov dela in zapisnikov sestankov izluščiti tiste pomembnejše karakteristike, ki imajo skupni značaj.
V poročilih sta oba predsednika (Francelj Rudi v delovni skupnosti i-ii Mohorko Venčeslav v TOZD Baterije) nanizala delovanje v minulem letu ter še posebej podčrtala, da je bila aktivnost usmerjena na
tista vprašanja, ki se nanašajo na skupne interese delavcev v temeljni organizaciji in skupnih službah. Pri tem sta navedla tudi konkretne primere. Res pa je, kot je bilo slišati, da je ostalo še precej vprašanj, o katerih zaradi objektivnih vzrokov niso razpravljali, ali pa so se jih le delno lotili. Ta, odprta vprašanja bo treba razreševati v naslednjem obdobju in ki se deloma nanašajo tudi na večjo odgovornost pri
Ob delovnem predsedstvu sta predsednika osnovnih organizacij sindikata Francelj Rudi iz delovne skupnosti skupnih služb
in Mohorko Venčeslav iz TOZD baterije podala poročilo o delu na rednem letnem sestanku članstva
izvajanju nalog. Eri tem je treba postaviti v ospredje gospodarjenje z družbenimi sredstvi, doseganje višje produktivnosti, večjega dohodka ter izboljšanje delovnih pogojev in dvigniti raven medsebojnih odnosov.
Ko smo poslušali smernice za delo v prihodnje, ne moremo mimo že znane ugotovitve, da smo leto 198o zaključili uspešno. Da smo se temeljito spoprijeli v bitki za izvajanje stabilizacijskih ukrepov, nam izkazuje tudi številka iz zaključnih računov. Res pa je, da se na teh uspehih nikakor ne smemo uspavati, nasprotno, treba je razčleniti pomanjkljivosti, jih proučiti in jih z akcijskimi programi sanirati. Zato ni naključje, da so sestavljale! programa dela na- prvo mesto postavili varčevanje z materiali in energijo, zmanjševanju delovnega izmeta in dvigu kakovosti izdelkov.
Izpostavljen je bil tudi namen za boljšo organizacijo dela in optimalno izkoriščanje delovnega časa.
Kaj se v resnici dogaja z našo nacionalizacijsko in inovacijsko dejavnostjo v tem trenutku ni moč pojasniti. Res pa je, da o tem področju skoraj ni ničesar slišati in zato so sindikati poudarili, da jo je treba odločno aktivirati.
Predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD Baterije je poudaril, da je bil na področju osebnih dohodkov narejen viden korak naprej.
Mimogrede naj omenimo, da je na delavskih svetih obeh temeljnih organizacij že bilo
sprejeto vrednotenje del in nalog po novem razvidu.
Naj na kratko omenimo še nekatere aktivnosti iz programa dela in sicer, da je treba med obema temeljnima organizacijama in skupnimi službami temeljito sodelovati na usklaj jevanju skupnih interesov, pri čemer je potrebno tudi večje sodelovanje družbenopolitičnih organizacij pri načrtovanju skupnih akcij.
Nekaj več pozornosti je treba nameniti še delegatom v samoupravnih interesnih skupnostih ter zahtevati informiranost o njihovih odločitvah na posameznih področjih. Precejšen poudarek bo namenjen družbenemu standardu, letovanju in množični rekreaciji. Omenjena je bila tudi naša udeležba na Iskriadi, Bateriadi, piknik na Uskovnici in drugo upoštevaje finančna sredstva.
V programih dela je nakazano tudi podružbljanje in dograjevanje ljudske obrambe in dru-
žbene samozaščite. Dalje, treba bo skrbeti za celovito in sprotno obveščanje o vseh pomembnih zadevah v temeljnih organizacijah oz. delovni skupnosti.
V razpravi je bilo v skupnih službah postavljeno le vprašanje, če bomo obiskali Beograd oziroma Dedinje, nakar je predsednik odgovoril, da namen je, če bodo dopuščala finančna sredstva. Verjetno pa bi morali del sredstev prispevati sami udeleženci.
Sicer pa razprave na podana poročila ali o nakazanih smernicah dela ni bilo, kar pomeni, da je bilo vse v redu.
Ali res???
0 tem pa naj vsakdo sam presodi.	My
25 let
Letošnji jubilej - 25 let Zmaja v Šentvidu

3. kongres
samoupravljalcev Jugoslavije
V mesecu juniju letos bo v Beogradu 3- kongres samoupravljalcev Jugoslavije kot najpomembnejši družbenopolitični dogodek v Jugoslaviji v tem letu in ki bo nedvomno imel določeno odmevnost doma in tudi v svetu.
Osrednja tema kongresa, ki bo od 16. do 18. junija v beograjskem centru Sava bo združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj. Pobuda za kongres je dal tovariš Tito v svoji zadnji novoletni poslanici.
Priprave na kongres že tečejo in prav v njih naj bi našo pozornost namenili odkrivanju in afirmaciji vseh pozitivnih odnosov samoupravijanja, obenem pa tudi opozorili na osnovne vzroke zaostajanja samoupravnih odnosov od temeljne organizacije do federacije. Široka razprava mora vzpodbuditi realne predloge, ki bodo prišli v kongresno resolucijo in druge dokumente. Sicer pa celotna obravnava ne more lebdeti zunaj konkretnih odnosov, ampak mora potekati hkrati s stabilizacijskimi prizadevanji in sprejemanjem srednjeročnih planov.
Da bi predkongresne razprave segle v vsa naša delovna in življenska okolja, pa bi morali tudi sami pripraviti svoj program priprav na kongres in tudi organizatorji obveščanja izrabiti to priložnost za oceno lastnega položaja. Pozornost obveščanja (in ne le ob-
veščanja, ampak vseh delavcev) v združenem delu je torej v predkongresnem obdobju usmerjena predvsem v analizo razvitosti samoupravljanja "pod svojo streho" in "znotraj našega tovarniškega plota". Bes je, da ne moremo govoriti samo o sebi, ampak tudi o odnosih z drugimi subjekti izven tovarne. Vzpone in zatikanja po tej plati pa predočimo nazorno le v primeru, če analizira-mo naše "notranje" samoupravne odnose.
"Priprave na kongres naj služijo napredku samoupravljanja", j"e rekel Vinko Hafner v pogovoru z novinarji in dodal, da so spodbude za samoupravni razvoj odvisne od tega, koliko bodo razprave segle med delovne ljudi.
Seveda pa se že vsebina razprave o zaključnih računih vključuje v predkongresni okvir.
Kako je takšna razprava potekala na naših zborih, na tem mestu ne bi govorili - bili smo vsi prisotni. Vendar je poslovanje in gospodarjenje pomemben odraz samoupravne aktivnosti.
Prvi kongres samoupravljalcev je bil leta 1957 v Beogradu in drugi leta 1971 v Sarajevu. Letos bo torej zopet v Beogradu. Bolj kot letnice je pomembna vsebina in bolj pomembne so akcije, ki so sledile. Oba dosedanja kongresa sta bila v času, ko je razvoj samoupravljanja v določenem smislu zaostajal. Zato je bil nujen trdnejši dogovor, ki so mu kasneje sledile celo izpopolnitve v
III KONGRES SAMOUPRAVLJAČA JUGOSLAVIJE
ustavi. Tudi v tem času pogosto rečemo, da so na poti nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja nekatere ovire. Odločno pa lahko trdimo , da niso nepremostljive pod pogojem, če jih začnemo takoj odpravljati. Takoj in odločno. Tudi v tem je eden od pomenov 3- kongresa. V tem je tudi njegova kontinuiteta.
Delegati za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije bodo veljeni po ključu en delegat na A.ooo zaposlenih. Tako bo v Sloveniji izvoljenih 192 delegatov, najmanj eden iz vsake občine. Poleg tega bo na kongresu sodelovala še (tudi voljena) 2o članska delegacija SE Slovenije.
O pripravah in samem namenu tega kongresa pa je treba spregovoriti tudi na sejah samoupravnih organov na ravni temeljnih organizacij in delovne organizacije Zmaj.
My
| $
| dopisujte v j
I GLAS ZMAJA I
i	i
i	*
*****************************************.,*
Novi člani osnovne organizacije ZK
v TOZD baterije
Ha osnovi predloga kadrovske komisije osnovne organizacije ZK in uspešno opravljenega seminarja za novosprejete člane so bili na sestanku 17. februarja letos sprejeti v.članstvo Zveze komunistov:
JEŽ Zdravko, rojen 21.1.195° v Ljubljani, po poklicu inženir organizacije dela proizvodne smeri. Opravlja delovne naloge planerja-kalkulanta v pripravi dela, sicer pa v Zmaju že od 28. decembra 197o. Pred letom 1977 je bil vodja izmene.
V	lanskem letu je ob delu dokončal študij v rednem roku.
V	vseh letih je bil aktiven na različnih področjih kot član delavskega sveta, komisije za delovna razmerja, delegat v samoupravnih interesnih skupnostih ter član komisije
za inventivno dejavnost.
NOVAK Matej je rojen 29.12.1954-v Ljubljani. Izučil se je za strojnega ključavničarja na Poklicni kovinarski šoli. Do-
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
Del Zmajeve zgodovine
na filmskem traku
slej je deloval v mladinski organizaciji in osnovni organizaciji sindikata. V Zmaju je zaposlen od 1.10.1979 na delovnih nalogah strojevodje.
NOVAK Matej
VOJSKIČ Dobrosav je bil rojen 16.8.1956 v Obrenovci v Srbiji, kjer je končal osnovno in poklicno šolo, bil tudi predsednik mladinske organizacije, nakar je odšel v Ljubljano. V Zmaju je od 1.5.1979 na delovnih nalogah strojevodje.
Da bi ohranili del Zmajeve zgodovine tudi v živi sliki, smo se že v starem Zmaju na Šmartin-ski cesti dogovorili s snemalcem pri televiziji Janezom Horvatom za snemanje 15 minutnega barvnega filma. Spomnimo se snemanja vseh proizvodnih prostorov na Šmartinski cesti pred selitvijo, dogodke okrog svečane otvoritve novega Zmaja ter končno ge novih proizvodnih prostorov.
Delovno kopijo filma smo si ogledali v ožjem krogu v
ponedeljek 9. marca v našem zaklonišču. Treba je takoj poudariti, da film ni primeren za predvajanje širšemu krogu, saj še nima tonske obdelave in je le grobo zmontiran brez smiselne povezave.
Po prvem aprilu bo treba posneti še glavo filma, naš novi dizajn in izdelavo svetilk, nakar bo treba napisati še tekst itd. Do končne izvedbe filma je torej še obsežno delo.
My
VOJSKIČ
Dobrosav
Od vseh treh novih članov Zveze komunistov pričakujemo aktivno sodelovanje v okviru dolžnosti, ki jo kot člani ZK imajo. My
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
Demonstracija naših izdelkov
Eno od vrst ekonomske propagande predstavlja demonstracija izdelkov, ki ima namen, da pred očmi kupca prikaže lastnosti izdelka, kot so kvaliteta, namen uporabe, način ravnanja z izdelkom in pd, s ciljem, da bi zbudili željo za nakup oz. pospešili prodajo.
Ko smo že omenili pojem ekonomske propagande, naj povemo še to, da je ekonomska propaganda instrument marketinga in predstavlja skupek premišljenih ukrepov, ki imajo za cilj, da organizacija združenega dela, glede na tržni položaj, v določenem času in prostoru gospodarno in reklamno učinkovito obvešča že obstoječe ali potencialne potrošnike o lastnosti izdelkov in asortimentu organizacije. Glede na to pomeni propaganda* mnogo več kot le golo oglaševanje, lep-
ljenje plakatov, delitev propagandnih daril in pd. Propaganda je zelo pomemben in celo vodilni instrument poslovne politike organizacije združenega dela, ki omogoča doseganje osnovnega cilja - končne realizacije proizvodnje.
Z našim letnim planom za leto 1981 smo si zastavili bolj kvalitetne propagandne akcije, ki jih bomo uvajali skozi bolj učinkovite medije, kot so propagandna obvestila na televiziji, demonstracije izdelkov in pd.
Ena od prvih takih akcij v letošnjem letu bo ravno ta demonstracija naših izdelkov. Izbrali smo področje Slavonije, kjer smo v prodaji naših izdelkov tržno najmanj udeleženi .
v Osijeku
Demonstracija se bo vršila dne 9. in lo. aprila v Osijeku.
Na demonstracijo smo povabili od vsakega kupca baterij po nekaj prodajalcev, ki imajo velik vpliv na prodajo baterij, s ciljem, da bi jih seznanili tako s komercialnimi kot tudi s tehničnimi lastnostmi naših izdelkov. Seznanili jih bomo z diferencirano kvaliteto baterij, načinom uporabe, načinom skladiščenja, seznanili jih bomo sploh o bateriji, kako je nastala, na katerih principih deluje, seznanili jih bomo z našo prodajno mrežo, sistemom prodaje in z drugimi informacijami, ki bodo interesantne za naše kupce in njihove prodajalce.
O tem kako je akcija potekala in kakšen vtis smo dobili, bomo naknadno poročali v eni izmed številk našega glasila.
Milan Vukašinovič
V občini Šiška je potekala krvodajalska akcija. Za našo delovno organizacijo je bil določen torek 3. marca. Prijavilo se je 4o krvodajalcev in sicer iz TOZD Baterije 35 ter iz skupnih služb le 5.
My
Januar - februar
zopet sedem
Število nesreč pri delu v prvih dveh mesecih 1981 je enako kot v istem obdobju lanskega leta s čemer ne moremo biti zadovoljni, saj vemo, da je bilo lansko leto po število nesreč najneugodnejše do sedaj.
Spomnimo se še enkrat rezultatov naših prizadevanj za varno delo v letu 1980 in si oglejmo spodnjo tabelo.
PocPobna analiza je pokazala, da je moč znižati število telesnih poškodb pri delu predvsem z
-	boljšo zaščito strojev in
-	boljšo poučenostjo delavcev o varnem delu.
V smislu ugotovitev analize bo v letošnjem letu posebna strokovna komisija za varstvo pri delu pregledala vse stroje, ali ustrezajo zahtevam varnega dela ter zagotovila ureditev nevarnosti in škodljivosti, strokovna služba pa bo izdelala nov - izpopolnjen program za uspešnejše poučevanje predvsem novosprejetih delavcev.
S temi ukrepi naj bi organizacija že v naslednjem letu zmanjšala število nesreč s telesnimi poškodbami vsaj na nivo iz leta 1979.
Z.P.
Obrat Ljubljana Vzdrževanje Lj. Skladišče Lj. Vozni park Obrat Šentvid
155 delavcev 3o delavcev lo delavcev 12 delavcev lo3 delavci
nesreč
Nezaščiteno orodje na stiskalnici, ki tudi nima dvoročnega načina vklopa je vir nevarnosti.
-	Delavec ima pravico odkloniti delo za čas, dokler mu grozi neposredna nevarnost za njegovo zdravje,
-	dolžnost vodje sektorja je, da zagotovi uporabo samo takšnih strojev, ki so glede varnosti brezhibni in imajo torej uporabno dovoljenje.
V aprilu bo popis prebivalstva
V mesecu aprilu bo potekal popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, kakršnega opravimo v Jugoslaviji vsakih deset let.
Letošnji popis bo potekal od 1. do 15- aprila, s katerim bo zajeto veliko število podatkov. Preveč jih je, da bi jih našteli na tem mestu. Treba je le poudariti, da smo dolžni
sodelovati s popisovalcem in mu nuditi podatke, ki ustrezajo dejanskemu stanju.
Vsak delavec v Zmaju bo do 51. marca prejel pomožni obrazec, izpolnjen z ustreznimi podatki, ki ga bo treba oddati popisovalcem ob obisku na domu. Saj so takšni podatki, zbrani v delovnih organizacijah kvalitetnejši, kot če bi jih zbrali neposredno od samih delavcev.
2o nesreč 2 nesreči 5 nesreče 1 nesreča 5 nesreč
-	12,9 %
-	6,7 %
-	3o,o % -■ 8,3 %
-	4,8 %
Dolžnost vsakega posameznika je, da složno sode lil j e s popisovalcem v letošnjem aprilu.
My
B]E]E]E]E]E]E]E]E]E]E]E]B]B]B]E]E]B]B]B]B]B]B]B]
Kako poglobiti informiranje
Komisija za agitacijo in propagando pri občinski konferenci ZKS Ljubljana-Šiška je v okviru svojega programa dela ocenjevala tudi stanje na področju informiranja v glasilih organizacij združenega dela. Sprejela je tudi stališča in sklepe, ki jih je potrdil komite občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška ter nam jih poslala v preučitev z namenom, da se o njih seznani najširši krog sodelavcev v uredništvu in tudi najširšemu krogu delavcev. Zato jih v celoti posredujemo vsem bralcem našega
J glasila.
1.
Komisija ugotavlja, da večina delovnih organizacij v občini Ljubljana-Šiška izdaja svoja glasila, ki v veliki meri dopolnjujejo ostala sredstva informiranja pri obveščanju delovnih ljudi in občanov na vseh področjih njihovega dela in življenja. Zato je tudi dan večji pomen spremljanju teh glasil in ugotavljanju njihovega prispevka pri uresničevanju temeljnih nalog, ki si jih je zadala ZK v posameznem obdobju.
Glede na to je komisija tudi ocenjevala, v kolikšni meri in na kolikšen način so se ta glasila vključila v naša prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva, krepitev
- Gr.
sistema SLO in družbene samozaščite in obveščanje najširšega kroga delavcev o delu organizacij ZK v posamezni delovni sredini.
2.
Pomanjkljivosti, ki jih komisija ugotavlja, se nanašajo predvsem na to, da so glasila organizacij združenega dela še vedno v največji meri usmerjena na dogajanja v svoji delovni sredini, manj pa na tista, ki se odvijajo v širši družbeni skupnosti ali v organizacijah s sorodno dejavnostjo.
3.
Vsebina glasil je tudi bolj naravnana k podajanju skopih poročil, manj pa je komentira-
nja določenih dogodkov z namenom, da se usmerja določena aktivnost širšega kroga delavcev, kar je ena od najpomembnejših funkcij obveščanja.
4.
Velik del posameznih številk glasil organizacij je namenjen obveščanju na področju gospodarskih aktivnosti, manj v nekaterih primerih pa nič prostora ne namenjajo uredništva delu in problematiki, s katero se srečujejo delegacije za zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, še posebej pa družbenopolitične organizacije na občinskem nivoju. Razlogi za takšno stanje so predvsem v premajhni povezanosti delegatov z uredništvi glasil in le-teh s pristojnimi organi na nivoju občine. Zato komisija sklepa, da gre pri delu uredništev za osnovno organizacijo na "interna" vprašanja posamezne organizacije ne glede na pomembnosti določenih dogajanj.
5.
Sorazmerno večja pozornost se v glasilih posveča aktivnostim organizacij ZK, vendar enako kot na ostalih področjih se podajajo skopa poročila o sklepih osnovnih organizacij ter drugih organov in predvsem tiste obveze, ki se nanašajo na celotno organizacijo. Manj pa je osvetljevanj negativnih pojavov ter idejno političnih razhajanj na področju družbeno ekonomskih in drugih odnosov, s čimer si ZK stalno zagotavlja svojo vodilno vlogo v družbi.
6.
0 aktivnosti na področju SLO in DS, ki jo zelo intenzivno razvijamo v vseh temeljnih sredinah, se namenja ustrezna pozornost tudi v glasilih organizacij združenega dela,
zato komisija meni, da je obveščanje o tem zadovoljivo s tem, da se porajajo nekatere, ki so bile že zgoraj omenjene.
7.
Komisija tudi ugotavlja, da se v glasilih poraja nejasnost oz. nerazumljivost danih informacij v tem smislu, da se uporabljajo tujke, čeprav imamo ustrezne slovenske izraze, kar dodatno prispeva k zmanjšanju učinkovitosti danih informacij.
Lahko pa, gledano v celoti, ocenjujemo, da so glasila OZD uspešno izvajala svojo funkcijo, še posebej na tistih področjih, kjer je ZK usmerjala svojo aktivnost.
Da pa bi uspešno odpravljali ugotovljene pomanjkljivosti komisija predlaga, da komunisti v uredništvih tovarniških glasil in drugih pristojnih organih v OZD, kot tudi na nivoju občine pristopimo k uresničevanju naslednjih nalog:
1.
Preko sredstev javnega obveščanja moramo zagotoviti, da bo informiranje preraslo v dejansko komuniciranje z delovnimi ljudmi in občani, s tem da bomo še naprej v ospredje postavljali naloge na področju gospodarske stabilizacije.
2.
Pri idejnopolitičnem osvetljevanju vprašanj gospodarske stabilizacije se bomo zavzemali za to, da so v te naloge neločljivo vključeni tudi družbenoekonomski odnosi, ki temelje na družbeni lastnini, družbeno planiranje in srednjeročni načrti za obdobje 1981 -1985 in da bomo le z določanem konkretnih Usmeritev v celotno družbeno akcijo pritegnili in motivirali samoupravno organi-zirane delavce.
KAKO PRITI DO OGLASNE DESKE ?
5.
Več pozornosti bomo posvetili opredeljevanju in zavzemanju za prevladovanje temeljnih vrednot samoupravne socialistične družbe, predvsem odnosa do dela, samoupravljanja in spoštovanja ustave, zakona o združenem delu, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter na tak način preprečevali poskuse ustvarjanja malodušja in skepse ter uveljavljanja parcialnih interesov, ki dostikrat niso interesi delavskega razreda.
4.
Skrbeli bomo za to, da se delovnim ljudem, ki se s svojim delom vsak dan borijo za nadaljnji razvoj socialističnega sistema samoupravljanja, prikazujejo vsi priblemi objektivno, ki pa jih ne bomo samo nakazovali, temveč poročali o njihovem razreševanju ter tako krepili zavest o tem, da bomo le s svojim delom ustvarili boljši jutri. Pri tem bomo dali poudarek demokratičnemu razreševanju vseh iprašanj tako znotraj OZD, kot tudi dogovarjanju
med njimi v širši družbeni skupnosti.
5.
Komunisti v uredništvih glasil se bomo zavzemali za vključevanje čim širšega kroga delavcev pri delu v teh glasilih in da se njihovo ustvarjalno delo ne nanaša samo na prenašanje določenih stališč, temveč da kot družbenopolitični delavci stvari pojasnjujejo, opozarjajo na probleme in se angažirajo kot samoupravljalci ter se zavzemajo za njihovo uspešno razreševanje. Ob tem bomo vzpostavili tesnejše stike med organi družbenopolitičnih organizacij v občini in subjekti obveščanja v organizacijah združenega dela, preko osnovnih organizacij ZK v organizacijah združenega dela pa zagotovili aktivnejše spremljanje dogajanj v širši družbeno politični skupnosti ter oblikovali dodatne kriterije za stimuliranje, konstruktivno kritičnih komentarjev in prispevkov v glasilih OZD.
6.
Komunisti v vseh samoupravnih organih kot tudi družbenopolitičnih organizacijah se bodo še naprej dosledno zavzemali za uporabo slovenskega jezika v vseh sredstvih javnega obveščanja.
7.
V zvezi z navedenimi stališči in predlogi je komisija sklenila, da bo o njih obvestila komite OK ZKS Ljubijana-Šiška in uredništva glasil OZD. Slednja naj bi imela nalogo, da jih vgradijo v svoje programe dela, osnovne organizacije ZK pa zagotovijo, da organi osnovnih organizacij sindikata ter delavski sveti OZD vsaj enkrat letno ocenijo vsebino in delo uredništev teh glasil.
Razmišljanje o naših stremljenjih
Samoupravna socialistična družba ugotavlja cokle svojega razvoja in stremi k odpravi le teh. Zato teče proces odmiranja države, "podjetij" in še mnogo drugih institucij ter družbenih kategorij. Proces razvoja družbe zahteva, da pretrgamo z zgodovinsko miselnostjo in razvado in da se pridružimo tistim tokovom, ki tlakujejo poti hitrejšega razvoja -boljšega družbeno ekonomskega položaja ljudi.
In kako se vedemo v Zmaju? Kakšna so naša stremljenja? Seveda bodo vse nadaljnje vrstice subjektivno mišljenje avtorja, oprte na nekatere tokove znotraj temeljnih organizacij in delovne organizacije. Ta članek se navezuje na že objavljeni "Naša zrelost na Hzpitu" odzvenel pa naj bi kot polemika. Avtor zgoraj navedenega članka, nas opozarja, da želimo (seveda samo v določenih sredinah) uravnilovko in, da nas današnji družbeno ekonomski tokovi silijo, da "pojemo" svojo bodočnost.
In kje je resnica?
Delavci v strojni delavnici si želijo višji osebni dohodek, za to so pripravljeni več delati, bolje izrabljati delovni čas, material. Priznavajo razliko med bolj zahtevnim in manj zahtevnim delom, torej nam priznavajo, da imajo različna dela različno tržno vrednost in s tem različen
delež njihovih prispevkov k tej vrednosti. Zahtevajo od nas, da jih temu ustrezno nagradimo, organizirajo v ta namen sestanek na katerem dobijo odgovor, da današnja družba nima v ta namen ustreznih meril, zato ne morejo biti tako nagrajevani. Če pa ne moremo meriti razlik kdo je kompetenten, da jih postavlja; ali je to lahko nekdo izven te delovne skupine?
Ali res današnja družba nima za taka dela "metra", ali pa se za tem skriva nedelo in nepripravljenost ponuditi ustrezno nagrajevanje.
Drugi primer:
Med delovnimi mesti v baterijski proizvodnji obstajajo razlike v sestavljenosti dela. Razlike so majhne, toda le za tiste, ki ne živijo z njimi, če pa jih vsakodnevno čutiš na lastni koži postanejo velike in v oči bodeče. Kdor jih ne želi priznavati in ustrezno vrednotiti je slep in podpira uravnilovko. Delavka to sigurno ni. Želi si pravičnej-
ših razponov na osnovi kvalitetnejših meril.
Biti strojevodja, čeravno odmislimo količino prispevka k povečanju dohodka in upoštevamo samo napor in pogoje dela, torej biti umazan in pod psihičnim pritiskom podrejenih delavk, za malenkostno razliko ob ugodnih pogojih preseganja norm pomeni uravnilovko glede na delavce iste kvalifikacije.
Tretji primer:
Ne samo v temeljni organizaciji , tudi v delovni skupnosti skupnih služb so stremljenja k spremembi obstoječega nagrajevanja, sklepajoč po ugotovitvah, da bi ob boljšem nagrajevanju dosegali boljše rezultate, opravili več nalog.
Skratka, vsi si želimo bolje delati, več prigospodariti in kot najvažnejše, vsi si želimo dobiti v kuverti dejanski osebni vložek družbeno priznanega dela. Ta ugotovitev je nezdružljiva z željami po uravnilovki. Ko analiziramo vzroke, zakaj nismo pripravljeni več prispevati in skozi maso za osebne dohodke doseči prek vrednosti točke večji osebni dohodek, ugotovimo, da je razlog le eden.
Ne želimo podpirati in skrivati nedelo posameznikov, ki svoj dohodek ne opravičujejo. Kje se ti skrivajo in kdo jim to omogoča? Skrivajo se za ne-
Začetek del na komori za vlažitev elektrolitskega papirja v bližini strojev za formiranje celic R 12
Prvi
službeni
osebni
avto
izvršenimi, preveč ovrednotenimi nalogami, bodisi preko izobrazbe, ki je ne dosegajo, bodisi izza sodelavcev, ki neradi opravijo njihove naloge, jih pa morajo, če želijo svoje v redu opravljati.
Omogočamo jim s tem, da jim ne merimo ali vsaj ocenjujemo rezultate ali pa so ta merila prešibka in neustrezna.
Želim poudariti, da premalo odločno stopamo iz preživelih mezdnih odnosov k dohodkovnim, da še vedno plačujemo potencialno delovno silo in ne dejanski delavčev prispevek merjen količinsko in kvalitativno, rezultate skupnega dela in poslovanja.
In kje je cokla razvoja?
Menim, da je to krpanje starega mezdnega instrumentarija za nagrajevanje. Potrebno je postaviti novega, saj to vsi zahtevano, čeprav se različno izražamo. To pa je izrazito zahtevno delo, ker terja od nas, da prelomimo z obstoječimi instrumenti. Nedvomno pa je to veliko lažje reči, kot storiti.
Stanojevič M.
Komaj dva ali tri dni po sklepu delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb o nakupu osebnega avtomobila se je pred vhodom Zmaja pojavila "Katrca" rumene barve, katere se je že oprijel vzdevek "kanarček".
Znano je namreč, da je bil konec lanskega leta sprejet zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške in tako naprej. Tako so se z zakonom zmanjšale možnosti izplačevanja kilometrine na približna 5o odstotkov lanske kvote, pri čemer je postalo
ogroženo normalno poslovanje komercialne službe.
Skrajni čas je že bil, da smo se dokopali do osebnega avtomobila, pa čeprav le znamke 4 TLS. če pa pogledamo k raznim "sosedom", ki imajo res "ugledne" znamke avtomobilov, je naša skromnost ponovno prišla do izraza.
Kontrolo nad poslovanjem pri uporabi službenega vozila izvaja vodja službe zunanjega transporta v skladu z organizacijskim predpisom od 18. debruarja 1981.
My
Taborsko priznanje Šentvidu
V Klubu delegatov v Ljubljani je bila 11. februarja letos slovesnost, na kateri so organizatorji vsakoletnega tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični izrekli zahvalo vsem tistim organizacijam, ki v okviru svojih možnosti pomagajo pri organizaciji te naše velike kulturne manifestacije. Samo letos naj bi privabila 2oo pevskih zborov z nad 7.000 pevci.
Te slovesnosti se je udeležil tudi direktor TOZD Specialne baterije Hren Jože, ki je od organizatorjev prevzel zlato medaljo za omenjeno temeljno organizacijo in na kateri piše:
11 tabor slovenskih pevskih zborov 198o za jubilejno sodelovanje Šentvid pri Stični Industriji baterij ZMAJ.
Slovesnost je zabeležilo tudi glasilo ISKRA v številki 6 dne
21. februarja 1981 pod naslovom "Iskri — Zmaj priznanja Tabora pevskih zborov v Šentvidu."	My
Gibanje
članstva
7 mesecu februarju so bili sprejeti v delovno razmerje:
SLUGA Alojz, orodjar I, za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 2.2.1981,
RIBIČ Bemila, čistilka, za
nedoločen čas v TOZD Baterije dne 4.2.1981,
MARUŠIČ Damir, obratni elektrikar, za nedoločen čas v TOZD Baterije, dne 7.2.1981,
7UJIČ Mara, delavka na režijskih delih, za nedoločen čas v TOZD Baterije, dne 16.2.1981,
RESNIK Reno, voznik,za nedoločen čas v delovni skupnosti skupnih služb dne 18.2.1981,
BUKIČ.Ljubica, delavka na režijskih delih, za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 17.2.1981.
V mesecu februarju je prenehalo delovno razmerje:
PRIMC Jožefa, delavka na izdelovanju negativnih elektrod v TOZD Baterije dne 2o.2. 1981 (upokojitev).
Pa še to!
Vsako leto v našem glasilu objavimo tudi letni koledar delovnih oziroma prostih sobot z namenom, da že vnaprej lahko načrtujemo sobotni čas za naše osebne namene. Koledar delovnih sobot je na osnovi predloga potrjen od samoupravnih organov in od njega odstopamo le v primeru "višjih" objektivnih vzrokov.
Do lo. marca smo se držali razporejenih sobot. Ta dan pa je prispelo obvestilo, da se delovna sobota 14. marca prestavi na soboto 21. marca zaradi nujnih vzdrževalnih del in zaradi prestavitve plinske napeljave.
Baje velja to za celoten kompleks v Stegnah.
Ne bom se spuščal v navedeno spremembo, ki posega v samoupravno odločitev, temveč je zanimivo, da ta nujna vzdrževalna dela in premestitev plinske napeljave padejo prav na 14. marec, če smo pred tem imeli dve prosti soboti in po tem datumu so spet proste tri.
Podrobnejše obrazložitve v obvestilu ni bilo, kot da nas ne zanima. Vemo le to, da vzdrževalci segajo le v eno delovno izmed petih prostih sobot.
My
Baterije na razstavi učil
V drugi polovici februarja je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani nekajdnevna mednarodna razstava učil in šolske opreme. Razstavni prostor je bil namenjen predvsem prikazu specialnih učilnic za naravoslovne predmete, delavnici za predmet osnove tehnike in proizvodnje ter
drugim vzgojnoizobraževalnim področjem na vseh ravneh.
čeprav je bila letos že šesta tovrstna mednarodna razstava, se je delovna organizacija prvič pojavila s svojimi izdelki na Iskrinem razstavnem paviljonu. My

Upokojila se je
Primc Joža
rojstni dan
V APRILU PRAZNUJEJO
Jurko KONČAN
Prišel je čas njenega odhoda.
čnih zaporih. Za njeno takratno delo ima priznana dvojna leta.
Odšla je v zasluženo upokojitev. Slovo od sodelavcev, predvsem dolgoletnih, je bilo prisrčno. Prizvok njenega glasu pa je bil trpek in zavedala se je, da po 29 letih dela za vselej odhaja iz Zmaja.
Čisto za vselej pa vseeno ne.
Še bo prišla, vendar kot gostja v družbi naših, Zmajevih upokojencev.
Naša želja je, da mnogo, mnogo ■Le^‘	Urednik
■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□a
Ciril NOVAK Mara VARDJAN Vida ČADEŽ Milivoj JOVANOVIČ Branka ŽEFRAN Albina PETAN Julijana PERETIČ Vladimir TELBAN Tatjana RUPAR Marjan POTOKAR Franc VEZJAK Silva PAJEK Stojan AZINOVIČ Marija KOREVEC Slavica ŠRIBAR Franc PAJEK Petra MRKONJIČ Albina MRAVLJA Rado ČOPE Anka MANDIČ Zagorka RISTEVSKI Djuro DEBELEC Sabrija ŠALJA
Saj ni dolgo tega, komaj leto dni je poteklo od takrat, ko je napovedovala upokojitev v letu 1981. Zdaj je ta dan že mimo. Letošnji februar se je iztekel, z njim pa skoraj 29 let delovne dobe v Zmaju.
Njen prihod smo zabeležili v letu 1952, v času, ko v Zmaju še nismo šteli preko loo zaposlenih. Šele na jesen tega leta se je PRIMC Joža priključila dvestotim na novo sprejetim delavcem.
Spominov ima dovolj. Bili so težki in srečni trenutki. Med srečne v zadnjem obdobju prišteva izročitev ključev stanovanja v Štepanjskem naselju nekako pred tremi leti. Med najtežje prišteva vojna leta, čas, ko je bila terenska aktivistka in čas, ko se je srečevala s smrtjo v belogardisti-
Število zaposlenih
TOZD Baterije Ljubljana
moških	76
žensk	14-7
Skupaj	223
TOZD Specialne baterije
moških	33
žensk	87
Skupaj	12o
Delovna skupnost skupnih služb
moških	5o
žensk	47
Skupaj	97
Edit VARGA Marjan KREVS Danijela VIDIC Filip MEDVED Vesna GUŽVIČ Ahmed HASANAGIČ Marko SINJUR Cvetka ROME Marjan MARTINEC Nada MARKOVIČ Edvard MANDELJ Semsa SMAJIČ
čestitamo
Dne 28. februarja 1981 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupno 4-4o zaposlenih, od tega 159 moških in 281 žensk.
Zadnji rok za oddajo uredniku za aprilsko
11. april
člankov
glasilo
Orožim Tone je kot predstavnik ZMAJA podelil priznanja za I. in II. mesto na 5* Zmajevem Turnirju v bowlin-gu v rekreacijskem centru v Tivoliju v nedeljo 22.2.81.
Na spominskem pohodu
El El El El ij| la j El El El El El El
Razveseljivo
Tik pred zaključkom redakcije se je nabral na urednikovi mizi obsežen kup zanimivih in razveseljivih novic, za katere menimo, da jih je treba čimpreje objaviti, še nepreverjene pa prihraniti za kdaj prihodnjič.
Znano je, da se določen krog delavcev v SOZD Iskra že nekaj let ubada s problemom, kako ograditi celoten kompleks z objekti v Stegnah. Pred dnevi pa je iz hortikulturnega društva prišla ideja, da bi ob mejah parcel posadili "liguster", ki bi ga v nekaj letih s prirezo-vanjem izoblikovali v meter širok in dva metra visok živi zid. Največji del stroškov bi pokrila zemlja sama.
Delavci TOZD specialne baterije iz Šentvida so nas presenetili s prošnjo, da naj v vsakem glasilu rezerviramo najmanj dve strani za objavo člankov, novic in drugih prispevkov. V ta namen so že sestavili 5 članski pomožni uredniški odbor ter pri tem imeli velike kadrovske težave zaradi prevelikega števila kandidatov.
Razveseljiva novica je prišla tudi iz našega razvoja. Delavci oziroma nosilci delovnih nalog so se dogovorili, da je že skrajni čas upoštevati dolžnost poročati javno na določen čas o svojih rezultatih. Na ta način nameravajo preprečiti nekatera občasna zlobna namigovanja.
Delavci iz službe kakovosti in sektorja operativne kontrole so sklenili, da ponovno oživijo redne mesečne sestanke s proizvodnimi operativci obeh Tozdov. Ugotavljajo namreč, da takšna zasnova sestankov kot je bila v veljavi^pred dvemi leti današnjemu času ne ustreza več.
Zato bodo govorili predvsem o konkretnih primerih reševanja problemov, s čimer se utegne celo zvišati raven kakovosti vseh naših izdelkov.
Na uho smo dobili še obvestilo transportnih delavcev iz Tozda baterije, da se ne bodo ozirali na direktive "od vrha", temveč bodo kar sami začeli z akcijo vzdrževanja čistega okolja kar še zlasti velja za prostor ob tovarni. Podobna in stalna aktivnost se pripravlja tudi z delavci ob strojih. Menda kanijo celo tekmovati med seboj, kdo bo imel lepša in manj nasmetena delovna mesta.
tpjde*T
•••bz PpoAop q.BJ3ioq. q-pgoP -nPpasaAZBU seuez ‘opAOU oq pejj
Letošnjega spominskega pohoda na Stol v mesecu februarju se je udeležilo precej Zmajevih planincev.
Kot so nam tisti ponedeljek pripovedovali, jih je letos pestilo slabo vreme. Zaradi ledu, plazov, kot kamen trde zemlje na razpihanih rebrih je letošnji 16 pohod potekal po planinah pod Stolom. Vrh je bil prenevaren. Kljub temu jim je pohod, katerega se je letos
ISKRE v Gozd-Martuljku in Kranjski gori 27. in 28. februarja je izmed 12 ekip zasedla ekipa ZMAJ lo. mesto.
Naši tekmovalci so bili:
V	veleslalomu razreda A do 24 let: Jakomin Aleksander.
V	razredu B od 25 - 29 let: Roglič Marjan, Jeriha Metod, Tomšič Miran in Šuštar Tone.
udeležilo 5-ooo planincev, ostal v prijetnem spominu.
Vsakoletni pohod obuja spomin na junaški spopad Jeseniške čete 2o. februarja 1942 na Stolu. Prihodnje leto bo minilo 4o let in nedvomno bo dan poudarek svečanejšemu spominskemu obeležju.
Tudi z našo številnejšo
V razredu C od 5° - 54 let: Cerar Prane, Mazi Brane in Jugovič Rudi.
Teka na smučeh se nismo udeležili.
Lepo vreme in dobre snežne razmere ter solidna organizacija so pripomogli k uspešni vsakoletni zimsko-športni manifestaciji.	M
"GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Fadil Alibegorič, Pavla Grabijevec, Marija Kocman in Stane Savič. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73
udeležbo!
Zimske športne igre
Na 19. zimskošportnih igrah