DANES: -POGOVORI 60«: RESOLUCIJA O IZOBRAŽEVANJU STROKOVNIH KADROV Roman Albreht: OCENA ENOLETNIH PRIZADEVANJ ZA NAGRAJEVANJE PO DELU Inženir Jože Valentinčič: NA- PREDEK IN REGULATIVA GRADBENIŠTVA NAGRAJEVANJE PO UČINKU V PODRUŽNICI NARODNE BANKE KRANJ Sobota, 9. julija 1960 Štev 27, leto XVIIL V OKVIRU - rest. Ljubljano je prišla kratka rih je treba govoriti tudi zato, konih- V živinsko~poljedelskemr ker se sicer enakopravnost v nera~atu ^.ruševje je skupini ‘nekaterih kolektivih izrodi v °brntCeV uspel° doseči, da je prazno mitingaško frazo. Posti vo^stvo znižalo tarifno Drugič, tako podcenjevanja 10™ko dvema delavkama za žensk, zmanjševanje njihovega retn°' R-azl°G: h°t ženski ne mo- zaslužka zaradi »moške časti'-Mneti enakih tarifnih po- pa je možno le tam, kjer še ved-h kot moški. no ne nagrajujejo po delu. Če nar^er pa menijo, da delavki bi v obratu Hruševje postavili t^Ua celo več, kot tisti, ki so za nagrajevanje prava merila, Vredl znižanje osebnih dohodkov bi bilo hitro jasno, kdo je bolj Prin a®a}i- Delata namreč bolj in kdo manj delaven. Seveda bi del n° se vseh težjih se tudi potem našli nergači, toda ski Ce^° takih, ki jih kot žen- ostali bi brez argumentov, s ka je ne bi smeli opravljati. Tako terimi bi lahko spodbijali de-iu ■ enaLopravnostjo v Hrušev- lovne uspehe zaposlenih tovari-ln Podobne stvari še vedno šic. Kot so morali že marsikje. Enakopravnost v praksi tbyh^Varno tudi v drugih kolek- bi verjetno tudi v Hruševju ob ki l-l‘ Povsod se najdejo moški, takem nagrajevanju prenehali do 'llrr nithova »moška čast-" nerazpravljati, kdo naredi več in ha-’ da t>t priznali sodelavki kdo manj, kdo je za delo bolj istem delovnem mestu naj- sposoben, ženske ali moški. Ko Pj enake sposobnosti. smo že pri stvari, naj omenimo no t ne 9re samo za primitiv- tudi dejstvo, da celo v nekate-st. Z dveh drugih gledišč je rih tovarnah, kjer so že uvedli še^ mnogo važnejša: nagrajevanje po delu, nimajo vrx.vič, kako je mogoče, da iz- povsem enakih meril pri zapo-n.Sni odbor sindikalne podruž- slovenju žensk in moških. To in organizacije Zveze ko velja še zlasti za tiste kolektive, p Jdston v kolektivu ob takem kjer še vedno vztrajajo pri Ci~:Cenjevanju in takem nešo- osebnem ocenjevanju. Je že ta-v jetičnem odnosu do žensk ne ko, da ocenjevalci uspejo s toč-r aiSne prahu. Nihče ni o tem kami dokazati, da je ženska na ki Pravtjal, nihče ni nergačem, delovnem mestu manj sposobna, jj. bi radi živeli na račun ob se- čeprav je to pri količini izdel-za-Poslenih tovarišic, zmetal v ka dostikrat postavljeno prav na raz njihovih manjših delovnih glavo. ,sPehov. in nihče se ni uprl ta- , , , , f Odločitvi obratnega vodstva, Menimo, da lahko upramce-<*Prav peije to k temu, da pod- n° Protestiramo proti vsakemu ^jevanje zaposlenih žensk k™tenju zaslužka zaposlenih lahko __* „• _____žensk, ce le-te dosegajo enake lriznano načelo. Prav ob takih ali cel° bol^l uspehe na delo'°~ konkretnih orimerih Podceni--siti svn Prav no načelo. Prav^ob tokih nem mes^u Take metode nima- ■ijupa bi morali bru- Vrav ni,č skuPne0a 2 odnosi. ki smo jih uveljavili prt nas. MITJA ŠVAB inos do načela enako-'nosu. Ob konkretnih prime- OB SPREJEMU ZAKONA O ZDRUŽEVANJU IN POSLOVNEM SODELOVANJU V GOSPODARSTVU Na enotnih načelih Zadnji dan zasedanja — 29. V zakonu je to izraženo na zgubila pravno samostojnost in jih gospodarskih potreb pa ni junija — je Zvezna ljudska skup- dva načina: prvič s tem, da usta- bodo delovala v okviru ustreznih bilo ureditve tega vprašanja mo-ščina sprejela med drugimi za- navija poleg dosedanje Zveze zbornic. Medtem ko je bilo do- goče več odlašati in je zato citi-konskimi predpisi tudi Zakon o kmetijsko gozdarskih zbornic in slej članstvo v združenjih prosto- rani zakon v celoti uredil tako združevanju in poslovnem sode- republiške kmetijsko-gozdarske voljno, pa je sedaj obvezno (pre- vprašanje poslovnih združenj kot lovanju v gospodarstvu. Zakon zbornice tudi okrajne kmetijsko- ko obveznega članstva v zborni- tudi poslovno-tehničnega sodelo- prinaša več novosti, od 'katerih gozdarske zbornice, in drugič s se jih največ nanaša na uredi- tem, da daje možnost ustanovitve združenj v bistvu ne bo okrnje- tev statusa zbornic in strokovnih občinskih zbornic za področja tr- no, saj bodo kot sveti posameznih združenj, druge se pa tičejo po- govine, gostinstva, obrtno-komu- panog imela svoje posebne orga- nasteva, kaj je lahko predmet poslovnega sodelovanja podjetij oz. nalnih zadev in kmetijstva oz. ne (plenum in izvršni odbor), svo_ slovnega sodelovanja (n. pr. skup- ci). Zaradi tega delo strokovnih vanja med podjetji. Zakon na eni strani podrobno poslovnih združenj. gozdarstva. V prihodnje bomo to- je statute, svoje proračune, svoje ba proizvodnja določenih pred- Pri zbornicah in strokovnih rej imeli namesto dosedanjih treh samostojne dohodke (posebne pri- metov, skupna nabava, prodaja, združenjih naj omenimo tri glav- okrajnih zbdrnic štiri okrajne spevkeMtd. skupno koriščenje licenc itd.), na ne spremembe za razliko od do- zbornice, posameznim republikam sedanje ureditve: Je Pa prepuščeno, da s svojim za konom ustanovijo namesto okraj , , , . y , , nih zbornic občinske zbornice za icaterih zbornic oz. možnost for- (a §nri področja: občinsko trgo miranja zbornic za ožja torito— irincirr* ^Hnrnim ohoir»cirr» rialna ■bornic. Zbornice so imele doslej po- drugi strani pa z izrecnimi določ-.. . sebne organe družbenega uprav- bami prepoveduje takšno poslov- Možnost decentralizacije ne- riTZZT^ZsZ^bnr^Tn ”0“^žbornice^tudi ^predstavniki SoslodSegrddmženja^^dlme! območja,0 z^bčSh ?fanfz?oST(pS» ljudi usmerjanje gospodarstva, ustvar- H Dosedanja strokovna zdru- kmetijsko-gozdarsko zbornico. V skega odbora oz. izvršnega sve- .ianie monopolov na notranjem ženja prenehajo biti samostojne zakonu torej ni usvojen predlog, ta je prisoten brez pravice glaso- tr£u> izpodrivanja s trga drugih pravne osebe in se vključijo v naj se združita gostinska in trgo- vanja) podjetij, zmanjševanja proizvod- ustrezne zbornice, kjer bodo na- vinska zbornica v skupno trgo- Članstvo v zbornicah ie ob- nje itd. Prepovedano je tudi daljevala delo kot svet. po- vinsko-gostinsko-turistično zbor- vse gospddar^e organi- združevanje z namenom da se samezmh panog (v prehodnem nico, pac pa je predvideno ob- suspijuaiaive uigaiu __________j ________ ’... , obdobju samo kot sveti v okviru vezno članstvo tuidstičnih organi- zaClje ln zasebne obrtnike. Novost samoupravni organi podjetij od- “ MS—^ . področja prometa (cestnega, reč- ga dohodka, odločanje o uporabi Zvezna industrijska zbornica, nega, pomorskega in zračnega) - sredst odioeanie o delovnih razen podjetij PTT in JŽ - in odnosih ’itd To omeni da zakon večja podjetja proizvodne obrti. onemogofa tako formiranje nekih Zakon daje zelo velik pouda- »višjih« delavskih svetov pri rek ureditvi, poslovnih zdru- združenjih kot tudi ustanavljanje Zvezne industrijske zbornice Zvezne gradbene zbornice). H Pri zbornicah se ukine do- obrtno-komunalno zbornico, sedanja oblika družbenega upravljanja zbornic. zvezna gradbena zbornica in Zbornice in strokovna združe- zvezna zunanjetrgovinska zborni-nja so odigrala pozitivno vlogo ca tudi z novim zakonom niso utrjevanju novega sistema decentralizirane. Prav gotovo bo Eisijslnss nje gospodarskih organizacij s zacijo. Zakon je s tem ze računal sioVno sodelovanje med podjetji, jem imenu in za račun združenih strani delovnih kolektivov. Toda m je zato predvideno, da bosta Zakonito osnovo za takšno sode- podjetij. Dohodek združenja se razvoj gre v smeri, ko postaja vse ZvejFa industrijska in zvezna lovanje je delno zagotavljala že po odbitku stroškov poslovanja in pomembnejše poslovno sodelova- gradbena zbornica lahko imeli Uredba o združevanju gospodar- osebnih dohodkov uslužbencev nje podjetij, ki ima za osnovo ne- regionalna predstavništva (sekci- skjj1 organizacij iz leta 1953, in združenja razdeli med člane posredne gospodarske koristi po- ie Panog) za območje posameznih sjcer z obliko tako im. »pogod- združenja. Podjetja lahko dajo sameznih partnerjev. Hkrati pa republik ali pa za ožja območja, benih skupnosti«. Zakon o zdru- poslovnemu združenju osnovna 'in je razumljivo, da tudi v politiki Ustanovitev taksnega regionalne- ževanju v gospodarstvu iz leta obratna sredstva le kot posojilo. združevanja v gospodarstvu ni ga predstavništva lahko zahteva 1958 tega vprašanja ni natančneje mogoče prezreti procesa demo- hajuianj ena tretjina gospodar- uredil, in sicer z namenom, da Pogodbo o ustanovitvi poslov-kratizacije celotnega našega druž- s^ih organizacij z območja, za se to področje obligacijskih od- uega združenja potrjuje po no-beno-političnega in gospodarske- kutcro^ naj bi ustanovili pred- nosov med podjetji uredi bodisi občinski ljudski odbor ^(od- ga življenja, usmerjanja na ko- stavništvo. muno kot temeljno celico našega Pri strokovnih združenjih je družbenega sistema. predvsem ta sprememba, da so nu o obligacijah. Zaradi vse več .\v> . • • • • • -f.v.* Sfc il: Mladinski »-ho-ruk« se razlega letos — razen na avtomobilski cesti — ludi na številnih drugih manjših gradbiščih po vsej domovini. Vaški in delavski mladini so se ta mesec, ko so se pričele počitnice, pridružili tudi dijaki in študentje. Tri ljubljanske mladinske brigade — »Majde Šilc«, »Toneta Tomšiča« in »Staneta Žagarja« — so Se Pridno lotile dela v Horjulu. Dobrih 300 hektarov doslej neizkoriščenega in neuporabnega zemljišča bodo meliorirali — in to bo lepa pridobitev za razvoj živinoreje v ljubljanskem okraju, še posebno pomembna glede na bližino tako velikega potrošnega središča, kot je Ljubljana. — Na sliki: mladinke in mladinci IV. ljubljanske brigade »Staneta Žagarja« v Zakonu o gospodarskih organi- delek za gospodarstvo oz. ustrez-zacijah, bodisi v bodočem Zako- drug odsjelek), medtem ko je doslej bilo to v pristojnosti okrajnih, republiških in zveznih upravnih organov. Za razliko od pogodbe o ustanovitvi strokovnega združenja pa pogodbe o strokov-no-tehničnem sodelovanju ne potrjuje noben upravni organ. Edino gospodarsko sodišče lahko na podlagi tožbe razveljavi takšno pogodbo, če nasprotuje načelom in izrecnim določbam zakona. Zakon je enotno uredil poslovno združevanje v celotnem gospodarstvu. Posledica tega je, da bodo ukinjene zadružne poslovne zveze, ki so imele poseben položaj glede na ostala poslovna združenja. Kmetijstvo se vse bolj povezuje z industrijo: z vsakim dnem rase medsebojna ekonomska odvisnost in pogojenost nadaljnjega razvoja tako industrije kot kmetijstva. Zato ni nobene potrebe, da bi bilo poslovno združevanje na področju kmetijstva še nadalje urejeno na drugačnih osnovah kot v vseh drugih vejah gospodarstva. S tem v zvezi Zakon tudi ureja položaj kmetijskih zadružnih zvez, ki se v bistvu ne menja, razen v dveh postavkah: prvič, podana je možnost ustanovitve osnovne zadružne zveze za območje ene ali več občin (sedaj imamo kot osnovne zveze samo okrajne zadružne zveze), in drugič, sistem finansiranja zadružnih zvez je postavljen na isto osnovo kot pri zbornicah. Zbornice so dolžne svoje poslovanje prilagoditi novemu zakonu v devetih mesecih od uveljavitve zakona (ta bo začel veljati osmi dan po objavi v uradnem listu). Pomembno pa je določilo, da morajo zvezni organi uprave v enem letu od izida zakona pripraviti revizijo zveznih predpisov, ki so dali zbornicam kakršnakoli pooblastila za izdajanje splošnih pravnih predpisov. S tem želi zakon dejavnost zbornic usmeriti dejansko na gospodarsko, tehnično in organizacijsko pomoč včlanjenim podjetjem, dosedanje upravne zadeve pa z zbornic prenesti na ustrezne državne upravne organe. IVAN KRISTAN 7 dni v sindikatih mmm ^ — jm ■ Na dnevnih redih sej okrajnih in občinskih sindikalnih svetov so še vedno razprave o volitvah organov delavskega samoupravljanja in njihovih izidih. Iz podatkov, ki jih je zbral Okrajni sindikalni svet Gorica, je razvidno, da je v novoizvoljenih delavskih svetih na področju tega okraja več delavcev, žena in mladine, kot jih je bilo v prejšnjih. OSS je tudi ugotovil, da v nekaterih organizacijah niso posvetili dovolj pozornosti izbiri novih članov. Tako se je zgodilo, da je v podjetju »Ciciban« v Mirnu izvoljeno v delavski svet le 1 'Vo žena, čeprav, je le-teh 77 °/o vseh zaposlenih, Nizek odstotek izvoljenih žena skušajo opravičiti z izgovorom, da so zaposlene žene v tem podjetju večinoma še mladoletne. B V Rudniku živega srebra v Idriji pripravljajo nagrajevanje po enoti proizvoda in ustanavljajo ekonomske enote. Obenem pa bodo ustanovili tudi delavske svete. ■ Republiški odbor sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev je ugotovil, da je pri letošnjih volitvah v organe upravljanja v gospodarskih organizacijah tega sindikata bilo izvoljeno premalo žena, čeprav predstavljajo žene v teh panogah večino za- 5« i* t "iklh ^ ■”0,nlk‘ vor*5*1: in n,Mi„. nri vnlltvnh nhnatnih korali™ okraju, ki Je (inančno _ „p„velle r aktivno. Zato sem obiskal ta ko- V tovarni gumijevih izdelkov »SAVA« v Kranju so zaključili rekonstrukcijo oddelka za izdelovanje avtomobilskih pnevmatik. Poslej bo ta tovarna izdelovala vse vrste gum in zračnic za avtobuse in kamione do 10 ton nosilnosti, omogočila pa bo tudi večjo izbiro domačih pnevmatik za osebne avtomobile. Nove obratne prostore so si v torek ogledali tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine [rane Leskošek, podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj, član Izvršnega sveta Tone Bole in sekretar Sveta za industrijo LRS ing. Viktor Kotnik KMETIJSKO GOSPODARSTVO V FALI RAČUNA NA POMOČ INDUSTRIJE Pomagati jim je treba Kmetijsko gospodarstvo v Fali iektiv in direktorja in mladine pri volitvah obratnih delavskih svetov oziroma samoupravnih organov proizvodnih enot, ki jih bodo v letošnjem letu ustanovili v vseh večjih kolektivih. H V zvezi z nekaterimi ugotovitvami glede nagrajevanja po učinku v obrtnih gospodarskih organizacijah sta Okrajni sindikalni svet in Okrajna obrtna zbornica v Murski Soboti imenovala skupno komisijo, ki je pregledala nekaj obrtnih socialističnih podjetij. Komisija je med drugim ugotovila, da so povsod v obrti skupinske norme ter je predlagala, naj uvedejo individualne norme. Razen tega je komisija dala še nekaj predlogov za uvedbo oziroma izboljšanje sistema nagrajevanja v tej gospodarski panogi. , ■ Republiški odbor sindikata trgovskih, gostinskih in turisitč-nih delavcev je ugotovil, da je prizadevanje sindikalnih podružnic za uvedbo in izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po učinku v trgovini in gostinstvu še vedno nezadostno. Podjetja se izgovarjajo na nizko akumulativnošt, slab In številčno nezadosten strokovni kader in druge okoliščine, ki zavirajo uvajanje nagrajevanja po učinku. Mnenja so, da je treba preko republiških zbornic zagotoviti, da okrajne trgovinske in gostinske zbornice organizirajo strokovne službe, ki naj nudijo gospodarskim organizacijam potrebno pomoč pri uvedbi in izpopolnitvi novega sistema nagrajevanja. ■ V Krojaški delavnici v Pivki so delavci zahtevali uvedbo nagrajevanja po učinku, vendar se temu zoperstavlja upravnik delavnice. Intervencija Izvršnega odbora sindikalne podružnice ni uspela, sestanka kolektiva pa še niso sklicali. H--Minuli teden je Občinski sindikalni svet Postojna organiziral sektorska posvetovanja predsednikov, tajnikov in blagajnikov sindikalnih podružnic v Pivki. Prestranku, Hruševju in Postojni. Namen posvetovanj je bil konkretizirati program dela, ki ga je postavil Občinski sindikalni svet z ozirom na pogoje dela posameznih podružnic. Govorili So tudi o izvajanju navodil Centralnega sveta. Posvetovanja so pokazala veliko aktivnost nekaterih podružnic, obenem pa potrdila dejstvo, da je še vrsta sindikalnih organizacij, ki niso našle svojih oblik dela in načinov reševanja problemov in vse preveč čakajo na navodila višjih sindikalnih forumov. V nekaterih sindikalnih podružnicah se izvršni odbori od občnega zbora še sploh niso niti sestali, tako na primer v Progovnem odseku v Pivki, železniški postaji Prestranek, »Zivinopro-metu« Prestranek. KZ Prestranek in nekaterih drugih. LOJZE FORTUNU — novi predsednik RO sindikata obrtnih delavcev Minuli petek so na plenumu Republiškega odbora sindikata obrtnih delavcev izvolili za novega predsednika tovariša Lojzeta Fortuno, dosedanjega tajnika OSS Ljubljana. Lojze Fortuna se je rodil 21. junija 1927 v Libergi pri Litiji v delavsko-kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v Šmartnem, nadaljnje šolanje pa mu je pretrgala vojna. Pri zbirnih akcijah za partizane in kot kurir je tovariš Fortuna sodeloval že od začetka vojne, kot borec pa je vstopil v partizane leta 1944, Tega leta je postal član SKOJ. Po demobilizaciji leta 1947 je tovariš Fortuna služboval na tedanjem ministrstvu za delo, potem pa na oblastnih ljudskih odborih za goriško in ljubljansko oblast. Delal je še v podjetju »Prehrana« v Ljubljani, dokler ni bil leta 1950 izvoljen v predsedstvo KSS Ljubljana. Leta 1952 je postal tajnik Krajevnega odbora sindikata trgovskih delavcev v Ljubljani, kmalu zatem pa tajnik Republiškega odbora sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev. Od 1956. leta dalje je bil tajnik Okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani. Razen tega je tovariš Fortuna že vrsto let občinski in okrajni ljudski odbornik, član raznih svetov itd., pa tudi član organizacijsko-poli-tične komisije Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana. Navzlic tolikšni zaposlenosti je tovariš Fortuna v tem času dokončal nižjo gimnazijo, naredil malo maturo in dokončal tudi Srednjo ekonomsko šolo. Upa pa, da bo našel še toliko časa, da se bo odločil za študij na pravni fakulteti. Na novem delovnem mestu želimo tovarišu Fortuni obilo uspehov. Miloša Na- - »Kako pa gledate na tako imenovane dogovorjene in neeKo-_ . nomske cene določenih kmetij- »Povejte nam. kje je ključ ^ pridelkov?<. vaših gospodarskih uspehov?« „„ , , „ “T , „ . . „ - Menim, da neekonomske Na to vprašanje ni težko cene zavjraj0 razvoj in moderm-odgovoriti. Specializirali smo se zacjj0 kmetijskega gospodarstva, za sadjarstvo in živinorejo, po- Kmetijci žele, da se opusti sistem stransko dejavnost pa predstav- dogovorjenih cen in neekonom-Ija hmeljarstvo. Drugo, kar je v ske cene. Le tedaj bo moč zbrati veliki meri vplivalo na povečanje več sredstev za investicije in za proizvodnje in storilnosti, je to, osebne dohodke, ki so še zelo da smo posestvo razdelili na majhni v primerjavi z osebnimi <— -S*«« S&ffi nVpnrK, X?rilno»i, pa nagrajujemo po učinku, po- ^oizvodnja bi porastla. Hkrati bi stopoma uvajamo nagrajevanje morale obeine in okraj pri se-po enoti proizvoda, le v izjemnih stavijanju družbenih planov bolj primerih nagrajujemo po času. upoštevati tržne razmere in pro-Za en kilogram sena smo dolo- izvodne možnosti posestev. VIKTOR KRALJ: »Si.mala-tivnejše nagrajevanje in kadrovsko - socialna služba« Na prvem plenumu novoiz- »Kaj pa delo PredseAstVrajen voljenega obfinskega sindikalnega ”pjBds.?astvo„,.f??,Lilali osnov- sveta v TržiCu so za novega pred- tega, da bomo priprav J stawo sednika izvolili Viktorja Kralja. I» ple"'^5ij, razprl Tovariš Kralj sodi v mlajšo ge- naaralevanju v posf’ neracijo. V začetku letošnjega ‘ 'nih nodiftiih, obravnava- leta se je zaposlil kot sekretar v metode inPsistem dela posal5e*”10 Tovarni usnja Runo v Tržiču, do- sindikalnih podružnic, zasledo tlej pa je bil dalj časa sekretar uresničevanje želja voli''c®l5heni num inkmntteia LMS V ararinii ohiektOV 7.a d? _ Okrajnega komiteja LMS Kranju. »Zaupanje, ki so ml ga Iška' gradnji objektov za — ia standard, zasledovalo akcijo gradnjo delavskega doma v u ci nri^ni^pvaln. da 1)1 V -»-1 . . »Zaupanje, ki so ml ga isna- a., bi v Trzn“ ustanovi?! klub proizvajalcevJtdJ Občinskega sindikalnega sveta, po »Katerim __________ ________ _. . nalogam pa meni hkrati veliko odgovornost. letos posvetili največ pozornosti^ Trudim se, da bi to zaupanje „i7 vseh teh naštetih, ki upravičil. Menim pa, da bo uspeh prav VSe pomembne, me. ^V-ie-odvisen od kolektivnega dela vseh s(a najvažnejši uvajanje in oj ■> članov predsedstva. Nalog pred vanje nagrajevanja po uemk" .p nami je precej, ko bi bilo le časa ustanavljanje kadrovsko-sociau __i_sir_ .. in h o 5 ci i frstmri3 _ » , _. i__ „ -i nekoliko več,« Kralj. nj. NaSa podjetja so za uv.^ ra. Program, ki so ga sprejeli, je ^ B^mS^re^fce^fn tkal-gramov za d^^ame^mh "ko- "^p^bTe malo" skrbno pripravil^ tudi naPII^ielas„SeB,a0vr„ei vzroki za to?« misij so _ _ načrt za delo predsedstva in plenuma. V načrtu za delo plenuma ^lorjiirnuie strokovnega kadra, _____ ,wo,i Hrulim naslodnift: man.j_K_aii.ie. snvnc,,« »IVI e MI Klavni 0. »Prva in največja 0VVi!v,, * ki beremo med drugim naslednje: analiza volitev v organe delav- na.! bi pripravil potrebne tako nagrajevanje. ela^0' Čiru anauArt vumnv v , "rr x '*''*‘*: rate 7a tako nagrajevanje- skega upravljanja, izobraževanje ^ .a . p0dietje, tem več 3 članov' organov upravljanja in ™|av Za®0 Psi občinski sindika” sindikalnih vodstev, organizacija “ prizadeva, da bi ustanovil’ kadrovsko-socialnih služb v pod- čili 2 in pol dinarja. Ta postavka zajema ta-le opravila: košnjo, sušenje in vskladiščenje. Živinorejcem za vsak kilogram prirastka plačamo 20 dinarjev. Moram poudariti, da je kolektiv zadovoljen s tem sistemom nagrajevanja. K. A. svet prizadeva, «. -... pri sekciji kluba Kospodarstve kov posebno skupino strokovni kov, ki bi se ukvarjali z nagr jevanjem in pomagali man:ljl0. podjetjem. Menim pa, da s-"» <«■ »=- resno zamisliti nad takšnimi po- in pravijo: »Saj drugače je dobef vihj ^levov1'^1 nab^-o^živine ‘Tn htevah^ka^eUvka^pa se mu'je javi, poiskati njih vzroke in jih molster'." ^.«, povejmo U »Ni zat sZ račuS na te ob- '«Prla'Zato jo je premestil na de- odpraviti ^ . Kdor tako dela, ni in ne more te namene del lovno^mesto. na katerem^e z_aslu- ^Tam^jerjo to stonli^so^aj biti dober mojster.« Obenem pa je treba odpravi« vzroke, ki omogočajo takšno P«' četje. Ce bodo vsi delavci vedel, naših' lastni skladov,"kamnam ž'la dinarjev na uro mani, hitro ugotovili, da delavci presedaj povzroča težave. Upamo, da se bomo nekako izkopali iz te za- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA MAVER MILAN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK' JANEZ Sli STER Lisi Iziial« v ureomSKi povezavo i -Radom- - Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Kopitarjeva 2. pošt. pred. 313-VI. tel. uredništva 39-181 do 185 31 555 in 31 35.3 - RaCun pri Komunalni banki v Ljubljani št suo 705’l 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je Četrtletna 250 polletna 500 In letna tono din - List tiska CZP -Ltudska oravtea *. - Poštnina Plačana v gotovini ga te. Pričakujemo, da odgovorni tovariši ne bodo pozabili na pregovor — »obljuba dela dolg«. — »Ali ne bi kazalo, da poprosite za pomoč delavske svete in sindikate industrijskih podjetij v Rušah in Bistrici, saj te kraje zalagate z mesom in drugimi pridelki? V Rušah, kakor sami pravite, vedno primanjkuje teh proizvodov. Vaše posestvo pa je vendar zelo pomemben vir živil za te kolektive.« — Železarna v Ravnah je z izdatnimi sredstvi pomagala ta-mošnjemu kmetijskemu gospodarstvu in si tako zagotovila stalen in izdaten vir mesa in mlečnih izdelkov. Mi imamo še veliko neizkoriščenih možnosti za povečanje proizvodnje, zlasti v živinoreji. Zato pa so potrebne investicije. Lastnih sredstev nimamo' dovolj, kreditov pa ni moč dobiti. Sodim, da bi morali sindikati v Rušah o tem razmišljati in pripraviti delavske svete, da nam priskočijo na pomoč. V nekaj dneh bodo izšli broširani in v polplatno vezani »POGOVORI 60« — prvo polletje. Na 300 straneh so zbrani mnogi zanimivi sestavki, govori, komentarji in zapiski političnih in gospodarskih delavcev. Zato smo prepričani, da bodo knjigo »POGOVORI 60« naročili posamezniki, sindikalne podružnice in knjižnice. Ker bomo vezali le majhno število knjig, ne odlašajte in pošljite naročilo na upravo »DELAVSKE ENOTNOSTI«, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Ce boste odlašali, lahko da bo knjiga pošla tako, kot je pošla knjiga o nagrajevanju po delu. Ceno bomo še objavili, vendar upamo, da knjiga ne bo dražja od 200 dinarjev. UPRAVA kaj vodilni ljudje lahko store > kaj ne, če bodo poznali sVOilu pravice in pravice samoupravni organov, če bodo čimbolj «eP?! sredno sodelovali pri odločanj teh organov, potlej bodo slebern poskus samovolje v kali zatrli-Primeri, o katerih govorirn«J pa nas tudi opozarjajo, da treba veliko bolj kot doslej sK beti za moralni lik naših vodil«1 delavcev. To nam je največkra zadnja skrb, biti pa bi n?01’3, med prvimi. Že v mojstrskih 1 delovodskih šolah. In v podjetji«' Bolj budno bi morali spremlJa rast naših vodilnih delavcev L pravočasno onemogočiti, da « človek zašel na stranpota, k31 ^ škoda, ki jo povzroči takle nemoralen mojster, je neprecenljiv8' Ne gre pa samo za odnose, o terih pišemo, gre za moralni 1' našega človeka, osvobojenega vse« spon preteklosti, človeka, ki mu tuji takšni pojavi. In prav to čestokrat premalo mislimo. J. VOLJČ 90 na Mariborska splošna bolnišnica novodošlim bolnikom Majhen listič velika skrb vas 0„>vnik je dejal: »V bolnišnico bo treba. Tam javijo...« ha J'0 se je na ma^ zazdelo, da je njegova bolezen Ug Sa Pa je mislil še trenutek prej. Bal se je. V £aiSu mu ie odzvanjala beseda »bolnišnica«. Kaj ga Kak° ga bodo sprejeli, kako bodo skrbeli J zdravniki, ki jih ne pozna? ^srSenL del,avci maribor- skrbi more matere, ki so pustile sne bolnivsnice so raz- doma otroke) ali bi še moral kaj ’ šolnikovem strahu pred urediti v službi. Bolnik je za j“Naša dolžn<>st Je, da skrbljen, njegove skrbi gotovo ne uspešnih Oskrbet; ‘iravimo’ toda moramo vplivajo ugodno na zdravljenje. dobro not; 'r, se bo v bolnišnici v takšnih primerih - poučuje hateij Hro, mi ^ de^al rav" “dobrodošlica« - pa se lahko bol-nekaj ukr •:?kan- “Moreli smo nik mariborske bolnišnice obrne ©niti.« na socialnega delavca. Tam sta bolnikuV®.leti je ^ Sir« , w’ t jc v marioor- ^—" ——— ««« oj — - - — - — — — ——, — j — —~~ bron . išnico, izročili prvo »do- irna bolnišnica 1311 postelj, toda sobo v Mariboru, blizu šole, in ^Oslir»r.^ ^ . VPnHnr volilrrv rvt-ir’qtri+cpHai cp nriHnn nr^i in r*p1r\ ki je prišel na socialnega delavca, tega, ko so zda^ dva: ^dva Kos in Stane Ža-v°maribor- l=ar‘ Sicer sta zelo zaposlena, saj tja... Sploh pa nas ljudje, ko pridemo na dom (najprej jim povemo, da smo iz bolnišnice in temu se na moč čudijo in se razveselijo za našo skrb),, lepo sprejmejo. Zaupajo nam razne težave in nas prosijo to in ono. Naše delo pa ni lahko. Posredovati moramo, ko gre za nerazumevanje med zakonci, iskati prostor za preužitkarja, ki so ga odpustili iz bolnišnice, pa nima kam, itd____« Tovarišica Silva je tisto jutro zadovoljno povedala o svojih posredovanjih: »Neka deklica iz Šentilja, hud srčni bolnik, je bila dolgo pri nas. Stalno je govorila, da bi rada hodila v šolo, pa ni mogla. Njen dom je bil daleč od šole in zdravniki ji niso priporočali obiskovanja šole. Potem sem uspela, da je dobila Vsak°bol£ik 0dtlei i° sprejme rDobrodošlica« je majhen li-navodili. Vsak rernu'" Jia Prebere in marsikate-srca e 26 tedaj odvali kamen od srca. nišriicihDši so dnevi v bol-hačin 's- ,varde v niei terja drug Oljenja; bolnik je krat- vendar veliko opravita. »Pred dvema letoma sem bil sam,« pravi tovariš Stane. »Takrat smo začeli s socialno službo. Veste, kaj je bila moja prva naloga? Neki avtomobilist se je ponesrečil in pripeljali so ga v bolnišnico. Ni se niti zmenil za poškodbe. Najbolj ga je skrbelo, kaj je z njegovimi stvarmi, ki jih je pustil v avtu. Moral sem jih Našim naročnikom in bralcem b V uredništvu smo precej razpravljali o tem, kakšna naj s° “delavska enotnost«, o čem naj piše v vročih poletnih mescih. Zdi se nam, da bomo ustregli vsem, če obljubimo, da v času počitnic objavljali več reportaž, zapiskov in sruSega zanimivega branja. Vaš list vas bo v teh mesecih ^nanjal le z najvažnejšimi gospodarskimi in političnimi ^°godki, že zato, ker tudi vsi organi, pa najsi bodo samo-Pravni ali upravni, v teh dneh malo počivajo. .Tudi “Pogovori 60«, ki so priloženi še današnji številki, ^ooo spet izšli šele v septembru. Jesenski meseci obetajo, ^aj kar se »Pogovorov 60« tiče, mnogo zanimivih problemov n 2ato tudi pestrejšo vsebino priloge. Počitniško razpoloženje obeta torej tudi počitniško ure-ai,je številke »Delavske enotnosti«. Uredništvo »Delavske enostnosti« želi, da bi vsi njeni č-tk0’’ sodelavcf ln Prijatelji prijetno preživeli dneve po-1 «a. In končno, še sporočilo, da bo prihodnja številka dvoj-^ ter bo izšla 20. t. m. pred dnevom vstaje v Sloveniji. UREDNIŠTVO sedaj se pridno uči in celo zdravje se ji vrača.« Ne morem naštevati vseh primerov, ki sta mi jih povedala: posredovanje za sprejem v zavod za invalidno mladino, posredovanje za stanovanje, podporo, zaposlitev itd. Nadomeščata zakonsko posvetovalnico, urejata socialna vprašanja bodočih neporočenih mater... Ali je kdo, ki ne bi verjel, da spada tudi vse to k uspešnemu zdravljenju? * Pred kratkim je Svet za zdravstvo LRS sprejel pravilnik o pravicah in dolžnostih zdravstvenega osebja v bolnišnicah. V novem pravilniku niso le urejene zadeve zdravstvenih delavcev, temveč je tudi dodobra poskrbljeno za human odnos do bolnika. Ni odveč povedati, da so nekatera določila sestavljena na podlagi takih ukrepov, ki so jih že uveljavili v mariborski splošni bolnišnici. D. D. NAPOVEDANO PISMO zboru proizvajalcev na Vrhniki je nagrajevanje vsklajeno z napredkom proizvodnje in zaslužki v tej zvezi niso pretirani, kot nekateri govore. Ugotoviti pa bo treba, ali samoupravni organi odločajo samostojno in ali so Mimo proizvajalca sta delovni kolektiv in komuna osnovna nosilca socialističnega razvoja in zato so odnosi med obema bistvenega pomena za napredek. Komuna ima pri tem še posebno odgovorno vlogo, saj mora prav sama poskrbeti za smotrno vsklajevanje individualnih in kolektivnih interesov. Prav v tem nasprotju individualnih in kolektivnih interesov pa je nedvomno skrita stalna nevarnost, da se, največkrat povsem neho- tij samih ni preprosto. Ti problemi zahtevajo mnogo zrele presoje in sprejemanje kritike, ki gradi, ne pa podira. Nedavno tega so v vrhniški usnjarni sklicali sestanek ak- tiva, na katerem so razpravljali jim sklepi vsiljeni. (Tudi o tem govore.) Treba pa bo pogledati, ali morda občinski organi včasih na določen način ne vsilijo svojih stališč in sklepov delavskim svetom in kolektivom, torej narobe. Tudi o tem, ali je edino merilo za sodelovanje o podobnih pojavih, o slabšanju odnosov med občino in kolektivom usnjarjev. Ne bi se spuščali v podrobnosti, kajti sklep aktiva je bil, naj delavski svet pripravi »odprto pismo« ter ga skupaj z vsem potrebnim mate- teno, zaostrujejo odnosi med rialom pošlje občinskemu zboru med občino in podjetjem samo podjetjem (torej tistim, ki po površnih ocenah vselej zastopajo individualne interese) in občino (ki menda vselej skrbi samo za skupne interese). Delo, stiki med podjetjem in občino zaradi tega dostikrat povsem po nepotrebnem zaidejo v slepo ulico in od tod zaostritev odnosov. V vsem tem pa konec koncev ni prav nič slabega, če zna- proizvajalcev. V pismu bodo, ta- to, koliko je podjetje »dalo« ob-ko so razpravljali, predlagali, čini, bo kazalo razpravljati, naj zbor proizvajalcev razprav- Razprava, ki naj bi se dvignila Ija na eni svojih sej samo o nad osebne stvari, bi obenem njihovem podjetju, o njegovem jasno opredelila stališče, da po-razvoju in načrtih ter seveda samezniki v občini ali pa v pod- tudi o odnosih med podjetjem in občino. Ker bomo to pismo objavili in prav tako tudi misli, ki bodo izrečene na seji, delavskega sveta, in še posebej raz- mo prav ob takih slabih izkuš- pravo in zaključke predlagane njah razvozlati zaplete in odpraviti tista nasprotja, ki bi lahko zavrla razvoj. Razumljivo, da v odnosih med podjetji in komuno opažamo tudi skrajnosti pri enih ali drugih. Še najbolj pogosten je pojav, da ponekod ne zaupajo delavskim svetom oziroma podjetjem ter mislijo, da je nadzorstvo in ukazovanje »z vrha« osnovni pogoj za napredek komune kot celote. Če to »komandiranje« prevzamejo posamezniki in če se tega loti aparat občinskega ljudskega odbora, smo prav gotovo popustili pred birokratskimi cepcijami, ki prej ali slej onemogočijo vsakršno vsklajevanje interesov. In narobe. So kolektivi, ki se skušajo povsem izdvojiti iz te občinske skupnosti, leot da sami lahko urede vse, tudi vse življenjske probleme v svojem kolektivu zaposlenih ljudi. Nesoglasja in tendence so seveda zelo različne in tega niti nimamo namena razčlenjevati. V tem uvodu skušamo opozoriti le na dejstvo, da koristno sodelovanje zaradi notranjih naspro- seje zbora proizvajalcev, ni potrebno že zdaj podrobno ocenjevanje teh problemov. Zdi pa se nam važno opozoriti na metode, na pot, katero so ubrali vrhniški usnjarji. Zbor proizvajalcev je prav gotovo pr jetju (ne morejo govoriti v imenu organov komune ali podjetij, ki jih zastopajo. Nevzdržno je, da prav v odnosih med občino in podjetjem vztrajamo pri stikih in dogovorih posameznih vodilnih ljudi. Še slabše je potem, če posamezniki v takih kontaktih sprejeta mnenja razglašajo že za stališča samoupravnih, komunalnih ali političnih organov. Če ne prej, pridemo tu do tiste meje, ki one- vi, ki je poklican, da ocenjuje mogoči sodelovanje ljudi, ki ži- gospodarsko politiko kolektiva in tako politiko odobri, ali pa vpliva na samoupravne organe, da politiko spremene, če bi dokazali, da je nesmotrna in gospodarsko neutemeljena. Take razprave bi sploh in ne le v primeru, ki ga napovedujemo, kon- »zmanjšale potrebo neposrednega administrativnega vmešavanja, še posebej na področju gospodarstva«. (Program ZKJ.) Gre torej za koristno pobudo, ve v isti komuni. Pravimo: kdor tega ne razume, ga je bržčas prehitel čas! Kolektiv usnjarjev predlaga in želi, da bi zbor proizvajalcev na osnovi obsežnega gradiva, ki ga pripravljajo, ocenil njihove gospodarske uspehe in na tej osnovi sprejemal zaključke. Zlasti pa naj bi v tej razpravi utrdili prakso, da bodo poslej o vsaki pomembnejši odločitvi, ki naj bi postala tudi praksa Predlogu ali mnenju razprav-drugih ob&nskih zborov proiz- mli organi samouprave m ne vajalcev, če hočemo smotrno rijeni predstavniki, reševati nasprotja, o katerih Razprava na Vrhniki pa nam smo govorili v uvodu. bo v vsakem primeru poučen Vrhniški zbor proizvajalcev zgled in pobuda, kako bi mapa bo moral razpravljati zlasti rali v občinah urejati medse-o tem, ali je predvidena reorga- bojne odnose, kajti do zapletov nizacija podjetja (uvedba ka- bo nujno prihajalo, drovsko-socialne službe, ekonomskih enot itd.) smotrna, ali MITJA ŠVAB SEJA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KOVINARJEV Praksa oblikuje zavest ko tfaninf0 odtrgan od svojih dote- poiskati in mož je bil zadovoljen, že neka-naJad’. družine> dela- In k° sem jih našel...« h001 v boln?««-k S6^e P-ied .odho' Zdai pa oba res opravljata na- zdravniku, ki eaT noznaTta i^°laine?a delayca- Ne le da Na seji predsedstva republiškega odbora sindikata kovinarjev, ki je bila minuli teden v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani, so razpravljali o nalogah sindikalnih organizacij in samoupravnih organov v podjetjih v zvezi z nekaterimi perečimi gospodarskimi problemi. s katTrvluku, ki ga ie poznal in V bni1^1.86 •i® labko posvetoval, catj Pa zanj skrbi prav- Pa travnikov, s katerimi Vi2it6 največkrat sreča le med tujka/ ko se v gosjem redu po-poSj.J? °d sne do druge bolniške ob rir'16’. se ustavijo ob neki dlje, jo n„Ugl 121311 j. kimajo in šepeta-sPričr,raZUmliive besede- Kdo si vPraš=+^,Stga tega upa tedai kai z zri 1 -In ni možnosti, da bi se men.ravnikom pogovoril na sa-°Pei-o p..sv°ji bolezni, zdravljenju, Po rv«l‘d’ nadaljnjem zdravljenju odhodu iz bolnišnice... niŠn.-orda j® tako v nekaterih bol-paah, toda v mariborski ni. holniifV 2 “dobrodošlico« vsak Ijo w razbere, da so mu na vodika L2dravniki — od predstojnika ^d®!^ do sobnega zdrav-doloiš ~ s katerimi se lahko ob n0 • emb dneh pogovori. Potreb-delt!! Povedati svojo željo od-nerri Vl medicinski sestri ali sob-takoj pravniku in sestanek je posredujeta zdravnikom socialno anamnezo za bolnike, temveč pomagata urejati vrsto perečih bolnikovih vprašanj. »Pred dnevi bi morali odpustiti iz bolnišnice nekega dečka, ta pa ni hotel domov. Zakaj ne? Moral sem na njegov dom in pogovoril sem se z njegovim rejnikom. Videl sem, da za otroka sicer dobro skrbi, toda zaradi svojih nazorov krati otroku otroške igre in družbo. Pogovorila sva se o tem in še večkrat bom odšel V kovinski in elektroindustriji ter elektrogospodarstvu beležijo za minulo leto 16,5 °/o povečanje produktivnosti. V prvih štirih mesecih letos pa se je produktivnost povečala za 18,3 °/o v primerjavi z istim časom lani. Po mnenju nekaterih posameznikov naj bi to potrjevalo, da so notranje rezerve v podjetjih pravzaprav že izčrpane in da si nadaljnjega podjetij teh strok brez zadevanju delavcev, ampak tudi temu, da kolektivi hkrati z izpopolnjevanjem sistemov nagrajevanja po rezultatih dela začenjajo razmišljati tudi o organizaciji podjetij, ki je v večini podjetij teh strok še zelo primitivna. Pri tem bo potrebna posebna pozornost sindikalnih podružnic in samoupravnih organov, da ne bodo razvoja dopuščali nasprotnih skrajnosti, novega Marsikje namreč slepo kopirajo investiranja ne moremo zamisliti, organizacijo podjetij v industrij-Vendar to ne bo držalo. Poveča- sko bolj razvitih državah, ki naj- nja produktivnosti namreč ne bi mogli pripisati samo večjemu pri' večkrat stopnjo ni v skladu s sedanjo razvoja naših podjetij. Prav tako cerotno organizacijo podjetja pogosto pripravijo razni zavodi in posamezniki, podjetja pa pri tem ne sodelujejo. Tako sicer dobimo imenitne šablone, kako naj bi bi bilo podjetje organizirano, le da nam to v praksi bore malo koristi. Tudi podjetja teh strok imajo velike zadrege z obratnimi sredstvi. Kot vemo, so tega krive tudi objektivne ovire, saj so sedanji odnosi med podjetji in banko naslonjeni na administrativno odrejanje kreditov. Toda zato sindikalne organizacije in samoupravni organi v podjetjih premalo razmišljajo, kako podjetja uporabljajo ta sredstva oziroma kako gospodarijo z njimi. Po tovarnah se kopičijo razne surovine, kar navzlic vsem težavam pri oskrbovanju z reprodukcijskimi materiali ni vselej potrebno. Ogromna sredstva so »zamrznjena« v nedo- zdravniku pripravljen, pravijo k temu bolniki? ie res pametno,« je rekel Hem' j,’ se zdravi na inter- ieni oddelku. 6nrTC!0Tek obbuti, da jim ni vse-- ’ kako se počutimo in da se mo,- trudijo, da čimprej ozdravi-" Pravi drugi. skf>ašal sem giavno medicinki i,SuSbT°v bolnišnice, kako bolni-j0 (ja|°r^aa^0 možnost, ki so jim .>„«i tovariši, ki so delali kdaj skupaj, so jih pa potrebe prisilile, da so so kot strokovnjaki razkropili po različnih tovarnah in podjetjih Folklorna skupina je zaplesala nekaj narodnih plesov, zapeli so vmes, igrala pa je še delavska pi- J 8 -11 Na Bledu so ribiči pn svojem tekmovanju kmalu zbrali okoli navdušene »kibice«. ki so navijali za ribiče — in ne za ribice. Ta so se mnogi zatopili v ribolov, da so skoraj pozabili na svoj bus in na pot, ki jih še čaka ii ši kc iti Pt ie 0, »t Pi Ži; ht At V; te Pi šc tal*3 1 S( Pi je tp bc Pe sv v sv Pi. ti Pc er Pr 13 in k, In Za 63 št Pi še k; os se P; Pi st st: sp Pt mm ŠOFERJEM NA POT JI««#! Sivk; Skončn«aSia asi:'altna kača se vije v ne-1° dela -daliave- Mrak, ki lega nad njo, ^artlni cf6- hladno. Le kilometrski 8tr - °ie vztrajno ob njej kot vojaki -* l' Kdaj pa kdaj se izluščita i? "a 8t^a.-.0|e vztrajno ob njej kot vojaki .aRa '■ Kdaj pa kdaj se izluščita iz ‘UiSi, L , a ostra žarka avtomobilskih ^•"eta „P avata Po sivem asfaltu in za-.nekje v daljavi. šow!a ie cesta in življenje na njej. Sai so r.^1, dobro poznajo to življenje, zaun*10*1^ prijatelji sive ceste, ki ^ov ir,'10 svo-ie življenje, življenje pot-Tmo yarnost blaga, ki ga prevažajo, ^dor n tudi cesta je včasih kujava in 'fi aex,6 b°zna vseh njenih zvijačnosti ?f8v^arnosti. ‘ je bolje, da ji ne zaupa JC Pršo steblo gladka ledena skorja Ofl rkvre^^a marsikatero tootovanje. (1Pr>mn-ftrie vrodibe razbeljen tlak je Plora ,• že marsikaterega šoferja, da žiš(ia meti zračnice vedno v redu. Kri-hučjji,n ovinki so bili vzrok mnogim ri6srečam. Zato mora vfiak šofer Vai>n Poznati cesto in njene skrite ne-, fb’ kajti le tako sta si šofer in ko dobra prijatelja. Jja njihov praznik tiijj a ijudi za krmilom smo se spom-šofer;?ratii tega, ker proslavljajo tudi Yr.\ svo.i praznik. Se je lna ie še neusmiljeno divjala, saj do komaj 1943. leto. Okupator .ua i' si med seboj v stiski radi po-W: >»Niriiaš pravega ključa? Ca-bbj. potem ti ga dam jas!« občutil moč partizanskih pesti in bo J Je. spoznati, da naše ljudstvo ne p6(jj lk°li klonilo njegovi sili. Ped za sv0u j0.8®6 zemlje smo osvobodili in V da?.drii teritorij se je večal iz dneva SvoboH bitri premik bojnih enot na nw dnem ozemlju so bile potrebne že tisti }j12i.'ane en°te- Žužemberk je bil J Sravii Pfazn V- vojski. V spomin na ta dan 13. i, v3.6!0 vsi šoferji še dandanašnji yUllj kot dan šoferjev, in ,,,Se več prevoznih sredstev imamo ^eltlf6 šodbfjčv ie na naših cestih. t- o je vseh, natančno nihče ne ve. Po2c)”raj, ki je lahko 13. julija 1943. leta en0j avtl rojstvo prve .motorizirane UčHrs 2aCj. Pa celo svojo stanovsko organi-6382 i’„*v katero je včlanjenih skupno šoferje- ^T --juv in avtomehanikov. šteVj,°da to je komaj 50 °/o od skupnega nit; *a Poklicnih šoferjev in avtomeha-šof. .smo zvedeli v pisarni Združenja kai{j3®y m avtomehanikov LRS. »Iz Ostaj'131 vzrokov niso včlanjeni tudi Se * r~ ne vemo! Lahko pa povemo in ba.ilvv- kmo, da so naši člani med budi^!3 ^'scipliniranimi šoferji, saj jim str,ok ° v zimskih mesecih možnost swOVne8a izpopolnjevanja, prirejamo sp,.ot?Vne tečaje in jih seznanjamo Prnai.z Vsemi novimi cestnoprometnimi ter zakoni!« Ub letošnjem dnevu šoferjev bodo proslavili tudi deseto obletnico obstoja njihove stanovske organizacije po vseh okrajnih odborih in samostojnih podružnicah. V Ljubljani bo glavna proslava 9. julija, ki bo združena z veliko akademijo in povorko po mestu, z zaključnim zborovanjem na Trgu revolucije. Ob tej priložnosti bodo nagrajeni in pohvaljeni najboljši šoferji. PA POJDIMO S ŠOFERJI NA POT Vozimo se v avtobusu po zadnjih ovinkih od Godoviča proti Idriji. Na desni so strme skale, na levi prepad. Še nekaj ovinkov in skoraj bomo v Idriji. Ovinki so nepregledni, toda šofer jih dobro pozna in je previden, saj so mu zaupana življenja potnikov v avtobusu. Oster ovinek in ... pred avtobusom se znajde sredi ceste kolesar. Zavore ostro zaškripajo in avtobus se umakne na levi rob ceste, skoraj tik nad prepadom. Kolesar se vijuga, kot bi‘ izgubil glavo, dokler ne stopi s kolesa. Šofer ga samo jezno pogleda — mi pa vemo, da mu je rešil, če že ne življenja — obvaroval pa ga je hujših poškodb. »Presneti šoferji, ki ne znajo paziti!« je po vsej verjetnosti vzkliknil možakar, kajti prav te besede bi mu lahko razbrali, ko je godrnjaje potiskal kolo na desni rob ceste. Še pomislil ni, da bi bil kriv nesreče op, s svojo neodgovorno vožnjo po sredini ceste. »Takšni primeri niso redki! Nasprotno: vse prepogosti so in zato je tudi toliko nesreč!« nam je zatrdil šofer Marko, ki vozi v Ljubljani avtobus. »Nikoli ne vem, kdaj bo stopil pešec s pločnika naravnost pred avtobus. Potem pa godrnjajo na nas — glejte — takšni so šoferji!« NJIHOVA SLUŽBA JE DOSTIKRAT NAPORNA Njihova služba ni samo odgovorna, ampak dostikrat tudi zelo naporna. O tem nam je pripovedoval šofer Jože, ki vozi tovornjake za večje transportno podjetje. »V Ljubljani naložim blago za reško pristanišče. Bot mi je že znana in doslej še nisem imel nesreče med potjo. Toda nesreča se začne, ko pripeljem blago na Reko. Namreč — nesreča zame! Nisem edini, ki sem se ustavil pred skladišči Blago je treba iztovoriti, toda delavcem primanjkuje. Zaradi tega moram čakati na iztovor tudi po več ur. Primeri pa se, da čakam celo dan ali dva, predno mi prevzamejo blago. Ves ta čas se na morem oddaljiti od voza, kajti jaz odgovarjam za vse blago, ki je naloženi' na kamionu. Med tem časom pa sprejmem iz Ljubljane obvestilo, da je treba naložiti na Reki drugo blago ter ga prepeljati do Zagreba. V Zagrebu me pošljejo v Beograd, iz Beograda v Sarajevo, iz Sarajeva spet na Reko... Mnogokrat sploh ne vem, kdaj se bom vrnil domov. Tudi po ves mesec ostanem na poti, da na koncu komaj čakam, ko se bom lahko preoblekel, pošteno umil in se nakosii v domačem krogu. Ni čudno, da me otroci, ko se odpravljam na pot, vedm, sprašujejo: »Očka, kdaj pa se boš zdaj vrnil?« DA: »OČKA, KDAJ SE BOŠ VRNIL?« V nekaterih tujih avtomobilih sem videl ob krmilu fotografijo srčkanega otroškega obrazka in zraven napis: »Očka, kdaj se boš vrnil? Čaka te tvoja punčka.« Ko šofer po dolgih dneh in skoraj neprespanih nočeh vozi daleč od doma svoje vozilo in ko mu veke skoraj same lezejo na oči, tedaj se naj spomni, da ga doma čaka družina, da ga čakajo otroci. Utrujenost je bila že mnogokrat kriva, da se očka ni vrnil več domov. »Moral sem peljati neko delegacijo v Bosno. Vso noč sem vozil do Sarajeva, čez dan pa še po mestu in okolici. Zvečer smo se vračali preko Beograda domov,« pripoveduje šofer Ivan. »Oči so mi bile težke ko kamen. Ostali v avtomobilu so spali, jaz pa sem neprestano naprezal oči po cesti in vozil. Ne vem kako in kdaj — toda v trenutku Glavni problem, kadar pripeljejo šoferji v Ljubljano: kje parkirati svoje vozilo, ko pa so parkirni prostori navadno že zasedeni sem se na nekem ovinku pri Zenici znašel z vozilom ob robu ceste. Še dober meter in zdrknili bi vsi skupaj pod breg. Zaspal sem z odprtimi očmi. Potem sem vozilo zravnal in ga zapeljal ob rob ceste. »Ne morem naprej — odpočiti si moram oči vsaj za urico!« "“ mi Šoferjem kamionov je njihova kabina delovna soba, spalnica in jedilnica Sopotniki so nergali, toda nisem jih poslušal. Če že njim ni do življenja, potem naj vsaj meni privoščijo, da se Živ vrnem k dvema otrokoma in k ženi!« SKROMNOST JE NJIHOVA ODLIKA Pogovarjali smo se z mnogimi šoferji, ki pripeljejo v naše mesto bodjsi razno blago, bodisi službene potnike. Malone ysi so se pritožili, ker rje v Ljubljani tako malo parkirnega prostora. »Včasih sploh ne vem, kam naj bi zapeljal svoje vozilo! Pred hotelom Union je vse zasedeno. Prav tako v Kidričevi uliel. In pred šlonom. Naši potniki pa so mnogokrat takšni, da se hočejo pripeljati prav na mesto, kamor so namenjeni. Ne vem, zakaj ne morejo pešačiti nekaj sto metrov! Prav takšni potniki nam zadajajo največ preglavic!« je potožil Lojze iz Novega mesta. »Če pa moram prenočiti v Ljubljani, največkrat zame ni prostora. Naši ljudje so si pravočasno rezervirali prostor — le na šoferja so pozabili.« N Janez iz Kočevja pa je še dopolnil Lojzeta: »Že, že, vsi imamo težave s parkiranjem. Toda za potniški voz se še najde kak prazen prostor. Toda mi, kamionci, ne vemo kam. Še dobro, da nam odstopa svoj prostor za parkiranje podjetje Slavnik. Drugače- bi morali v Tivoli ali pa izven mesta.« V Tivoliju, pred kopališčem Ilirija, dan za dnem in noč za nočjo stojijo kamioni iz Srbije, Bosne. Hrvatske in celo iz Makedonije. Sama težka vozila s prikolicami. »Eto, to je naš hotel!« Šoferska kabina na tovornem avtu je delovna soba, spalnica in jedilnica Z majhnim prostorom so zadovoljni šoferji in še ta prostor je včasih prenatrpan s paketi, plahtami, vrvmi in rezervnimi kolesi. ONI SO GOSPOSKI, MI PA... »Šoferji se pogosto srečujete med sabo. Prav gotovo se dobro poznate z mnogimi?« »Veliko jih poznam. Slovenci so dobri tovariši. Radi nudijo pomoč, če jo potrebujemo!« je pohvalil šofer iz Niša svoje slovenske tovariše. »Kamionci držimo bolj skupaj! Erug drugemu pomagamo pri okvarah in nepredvidenih defektih!«.so povedali tudi šoferji iz Kočevja. »Toda oni — tisti iz osebnih so bolj ,gosposki'. Vselej se jim mudi in če se jim pravočasno ne umaknemo s ceste, godrnjajo ali pa nas celo prijavijo, da oviramo cestni promet! Morda se niti ne zavedajo, da sa mi s tovorom dostikrat teže umaknemo, Sicer pa niso vsi šoferji slabi, kot niso vsi samo dobri ...« »Kar tiho naj bodo« so nam oporekali »gosposki« šoferji. »Kamionci so presneto dobro zavedajo, da jfm mi ne moremo do živega. Včasih se nam nalašč nočejo umakniti in si miši i jo, kar naj požirajo za nami prah. Seveda je razumljivo, da se nam mudi, saj največkrat vozimo zaradi nujnih opravkov, Toda takšni primeri se nam zgodijo le na manjših, stranskih cestah, Tisto o pomoči pa ne drži. Drug drugemu pomagamo, je se le da pomoči. S KADAR JIM VOZILO NAJBOLJ NAGAJA Marsikdo si misli, da je. šoferjem vedno lepo. Vozijo se iz kraja v kraj, vidijo marsikaj zanimivega in so tako rekoč vedno na počitnicah. Toda temu ni tako. Morajo skrbeti, da je vozilo v redu, popraviti to in ono okvaro, očistiti voz in še veliko tega, kar dobri šoferji vedno delajo, Toda kljub vsej pozornosti nastane sredi vožnje defekt, ki ga brez strokovne pomoči ne morejo popraviti. Naj se jezijo ali ne — voz obstane na cesti. Šofer Ivan iz Ljubljane je vse do nedavnega imel vozilo, s katerim se ni mogel pohvaliti, »Stara škatla!« ga je imenoval, kadar ga je popravljal in popravljal. Pa še ni bil gotov, če se bo z njim pripeljal domov. Tako je vozil Iz Maribora proti Ljubljani. Nekje pri Celju pa »Škodi« na lepem odleti izpušna cev, »Presneta škatla! In komaj je bila popravljena!« je godrnjal, pomagati pa vozilu ni mogel, ker ni imel s seboj potrebnega orodja. Brez izpušne cevi je avto podoben mitraljezu, saj daje od sebe take glasove, kot bi regljale strojnice. »Če bi zdaj peljali čez Kočevski Rog, bi pobegnile iz gozda vse živali. Najmanj dvajset let se ne bi upal prikazati noben medved v tistih hostah!« TO PA ŠE NI VSE O ŠOFERJIH Še marsikaj smo zvedeli o njih in njihovih težavah. Včasih morajo čakati na svoje potnike ure in ure pred kakš- i Potniki so se razkropili po opravkih — šofer pa mora medtem popraviti manjšo okvaro, da se bodo novi potniki spet varno popeljali domov no konferenčno sobo ali pa v svojem vozilu. Dolgočasijo se ali pa dremljejo. Tudi za »stranske« vožnje niso vselej navdušeni. Tudi oni bi radi prišli hitro domov v svoj družinski krog. Tako pa morajo »službeno« obiskati še tega ali onega strica. Tedaj sicer rte godrnjajo, niti ne tožarijo, ker se nočejo zameriti tistim, ki jih vozijo. Vseeno jim pa le ni! Morda bomo zdaj, ko smo spoznali le delček šoferskega dela, napora in življenja, manj godrnjali, če se bo tik za našim hrbtom ustavil avtomobil in bo šofer le jezno pogledal iz vozila. Zavedati se moramo, da oni odgovarjajo za svoje in za življenje drugih ljudi, ki jih prevažajo in jih srečujejo na svoji dolgi poti po naših cestah. In povečini se tudi šoferji tega zavedajo. L. BALOH IZ PODJETIJ IN OBČIN V štirih mesecih pol plana Podnart maja. Gorenjska pod- hodka, kar je 36 Vo letnega pla-jetja v občini Radovljica so v na. Med industrijskimi podjetji je prvem četrtletju letos ustvarila na j več ji uspeh dosegla Kemična sitoro 2,5 milijarde dinarjev do- tovarna Podnart, ki je v prvih II , štirih mesecih izpolnila že več kot Nav Obrat tovarne 47°/» letnega plana. Na drugem mestu je Plamen Kropa s 43,5 °/o, Skupaj s krajevnimi organizacl- ogno/. S lami bo Tovarna kovinskega orodja /0 ltd’ Kaze, da gospodarstvo zlreiSe v Loeab pri Slovenskih Konji- V radovljiški občini napreduje v v sodelovanju z matičnim podjetjem. nal°Sami. V prvih štirih mesecih Zato bodo preuredili prostore nekda- so plan presegle: industrija, kme- ^eftek^odo^z^slid^nekaj' čfe- St3 86 lavcev, kasni) e pa nameravajo ta trgovina in gostinstvo planu preobrat še razširiti. za ta predel konji- eej približala. V radovljiški ob-ške občine, M je brez industr.|je, bo čini ugotavljajo, da je bilo v in-bitev vsekak0r preceJšnVT“ dustrijskih podjetjih v prvih štirih mesecih 18 delavcev manj za- Vsokih sedem dni sestanek delavskega sveta jeseniške »Save« V jeseniški občini je letos volilo nove delavske svete 21 kolektivov. V treh trgovskih podjetjih so zaradi reorganizacije volili delavske svete že v februarju. V treh železniško-trans-portnih podjetjih pa zaradi podaljša- poslenih kot jih predvideva plan. Največ pod planom so bili prav v kovinski in kemični industriji. C. R. Zakaj ne bi bile tudi dekleta strugarke? Posredovalnica za delo v Sloven- nja mandata letos delavskih svetov skih Konjicah je ob zaključku šol-niso volili. Izvršni odbori sindikalnih skega leta razpisala med učenci, ki podružnic so se na volitve temeljito bodo letos zaključili obvezno šolanje, pripravili. Imeli so 38 sej, kjer so ob- anketo, kjer so jih vprašali kam naravnavali prav volitve v delavske meravajo po obveznem osemletnem svete, kandidatne liste pa so predla- šodanju. Od 229 se je okoli 100 učen-gali na masovnih sestankih. cev in učenk odločilo, da se bodo V delavske svete je v jeseniški priučili raznih poklicev, kar nekako občini v 21 podjetjih kandidiralo 412 ustreza številu razpisanih mest v in-kandidatov. Izvoljenih pa je bilo 376 dustrijskih in obrtnih podtietjih. To članov, od tega je 311 delavcev ali število pa ne ustreza mestom, ki so 83»/» in 65 uslužbencev ali 17 V«. Med razpisana za fante in dekleta, saj izvoljenimi je 107 žena (28,5 */») ter 41 Je za dekleta le okoli 10 •/« razpisanih mladincev in mladink (10,1'/»). Od do. mest, medtem ko je prijavljenih za sedanjih članov je bilo ponovno iz- priučitev okoli 40 */» deklet Večja voljenih 119, medtem ko Je bilo prvič podjetja, kot na primer TKO Zreče, izvoljenih v organe upravljanja 195 Kostroj in še nekatera druga name-članov: ravajo vzeti v uk le fante, tako da Kaže, da so se delavski sveti v za dekleta ostanejo le že standardni desetih letih svojega obstoja dobro poklici kot trgovke, frizerke in ši-uveljavili. Večina delavskih svetov se vilje. Le zakaj ne hi tudi dekleta poredno sestaja, nekateri pa celo pre- stale strugarke, srji so se ponekod pogosto. Tako je Imelo gradbeno pod- že prav dobro izkazale? Delo ob so-jetje »Sava« na primer sejo delav- dobni avtomatski stružnici res ne skega sveta vsakih sedem dni. Kaže, zahteva posebnih telesnih naporov, da predvsem v manjših podjetjih 0 na nedavnem posvetovanju pred- da se bodo s tem načinom nalT . stavnikov sindikalnih podružnic jevanja povečali povprečni os. „ trgovskih podjetij v občini Mari- dohodki za 25 do 40 Vo. Zakaj n bor-Center, bi šli po tej ali podobni poti Wai Zagovorniki tarifnih postavk ostali trgovski kolektivi? K. A-in delitve dobička v starem smislu so zelo glasni predvsem v trgovskih podjetjih z živili. Zato ni naključje, da v to trgovsko stroko še ni prodrlo nagrajevanje po učinku. V trgovskem podjetju »Hrana« v Mariboru na primer čisti dohodek vseh poslovalnic zberejo in potem razdelijo med člane kolektiva, ne oziraje se na ostvarjeni promet in prizadevanje posameznih poslovalnic in posa- 1>larl“oru .so zaposleni 103 “c*“’Tetos meznikov. Tak sistem nagrada- navanja osebnih dohodkov po e“ j. proizvoda v ekonomskih enotah. r... OBRTNO PODJETJE »CEVOVOD« V MARIBORU Nagrajujejo po enoti proizvoda V obrtnem podjetju Cevovod Mariboru so zaposleni 103 delavcJ_4ns Po rekonstrukciji 151 milijonov dinarjev več pravili so pravilnik o osebnih dohodkov po enotah in enoti proizvoda, razen obračunavaj ekonom^ pa imajo tudi pravilnik o zaradi specifične dejavnosti P®fjl®A0 ki dopolnjuje prvi pravilnik. ol,rlet podjetje Cevovod je razdeljeno na Pl ekonomskih enot, tako da predsta'« proizvodnja eno ekonomsko en« ostali oddelki pa so razdeljeni v e vijvrviclro avtr-v-tn trlrtci “■ . rijeVanonlie v Murski Sobo«'ki temeUi! nf b° ^ij^tegn pohištv3, ki zavzc- mnogo laže in bolje organizirali Sl^dd^, ervii rod ,,ičioV u ’*,1 temeljil na obračunu med posa« ma kar 20 °/o vse proizvodnje. Pri- delo in zato tudi povečali delov- sektor in komerciala. e„ med večja podjetja v soboški meznimi oddelki, ^or^vroi,-, n? ^<-> "u? j*>,________________x tt ____»i. . -i vsaka <>kmmm«kn pinota, občini, so se letos odločili za nov Kaj je s projektom za regulacijo Medije enotah so kalkulacije^ ki so jib delali v podjetju. o0, Ze v tem kratkem času so se_;n0 kazali lepi uspehi, ki so nedv£]rse plod prav tega nagrajevanja. TaK^r{ji je proizvodnja v prvih petih z lanskim obd<*j -rj-as Sa6ki».rs «Jetnr 7-rv-»v pssrA&s sasr s zks m *» zagotovil prehod ^ ^.»iev^nTp^Sh SA&f^SSSt SglZSlZ if -',4'™n,.. . f stm oddelke z osmimi brigadami, izpolnili finančni plan v primeri bi usvajali nove izdelke in izpo- - - ——- - - - 'ih iz Ob taki organizaciji dela bodo, z istim obdobjem lani s 108 »/o, po polnjevali sedanje. Kot kaže, bo- ko.t P^vijO, mnogo laze uvel j a- količim pa s 103 %>. To pomeni, do v drugi polovici leta začeli vi i tudi nagrajevanje po delov- da so letos v prvih petih mesecih svoje izdelke tudi izvažati. Preko Na nedavnem občnem zboru vodnem učinku. Sedaj dela 96 0/o za- dosegli za 27 Vo večjo realizacijo izvoznega podjetja Mašinoimneks ne skuP,n®sti v Zas°rJu ob Savi so . _ ^ST1naPLSvanfeirVenaoiR ^slili ^ j1^ " Za* iz bodo poslali v Vzhod- C|ak1t°ejVei; j^S ^^^37 H.Tkupn. ^ , grajevanje po enoti poslih za 7,3 /o vec delavcev. no Nemčijo za okoli 120 milijonov članov — od tega je 16 članov go- dohodek za 9, povprečni osebni ^olrt8 proizvoda, Ki ga nočejo povsem V podjetju izdelujejo nairaz- dinariev izdelkov za široko no- ?P°darskih organizacij, 41 pa zasebni- dek na uro za 20 in proizvodnja lUraljPoLV bo^ak oddelek * Iri ^ ^ins^nte- trošn o In pripomoč^^gos^- ^ leta. .Potlej DO vsak oddelek, ki rije — od gospodinjskih potreb- dinjstvo. blemov. Investicijski program in pro-* lovnih ur. bo imel specifične proizvodne na- ščin, vinogradniških škropilnic in Že vrsto let na ima nodietie ^ekt za re&uiacijo potoka Medija je Ta primer kaže, da mnenja neK loge, samostojna stroškovna eno- manjših kmetijskih strojev do težave zaradi pomanjkanja 'pro- rot^flejnlMeKa^r^vse^ Sh'nT^eto^^ štorov, tako da bodo morali tudi Pri vsklajevanju regulacijskega na- vanje po enoti proizvoda v ekonom^ letos izdelovati večje alfa kotle črta z urbanlstičnim načrtom uredit- skih enotah ni pravilno. Nasprotno PETMESEČNA IZPOLNITEV PLANA V OBČINI ZAGORJE kar na dvorišču. Zato je seveda sTavIt^v teste'm* £?eS % ^nt - rekonstrukcija njihov prvi cilj. Ške separacije do zagorske železniške v obrtnih gospodarskih organiza«”3 g I * V ■ Zgraditi nameravajo večjo indu- Postaie- še precejšnje. s- M 1/ rt I Ul M rt rt H T O II # strijsko halo z železno konstruk- / n K n I III llnlalllSEll cij°. kar bo predvidoma veljalo ft. U l\ ii I III II 14 U I 1 U V I 19,5 milijona dinarjev. Tako bo- w do povečali površino proizvodnih siedstva stanovanjskega sklada ra Zagorje ponovno razpravKjajo o ProsterOV od sedanjih 400 na 1200 Petmesečni podatki o izpolnjevanju družbenega plana občine Zagorje za letos kažejo, da so imeli v prvih petih mesecih več kot 62 milijonov hodkov, „. __ . so predvideli v pianu. Najslabše Je -------— ---- o ~ i cv poaiuviisj I o. p I a. V wj sl J Vj 1» , v j ., ne dotekajo redno. Od planiranih negospodarskih investicijah in da Kvaaracnin metrov. 74,5 milijona dinarjev je bilo zbra nih nekaj več ktot 40,5 milijonov dinarjev proračunskih do- dinarjev. Izpadi so predvsem pri zadeve, kar je za 22,7 */» manj kot stanovanjskih prispevkih gospodar- ^mmmm ------------- *“ skih organizacij in pri hišnini, ki še ^ pri proračunskem prispevku, ki je za ni bila odmerjena. Konec maja so na 23 Vaj in pri dopolnilnem proračunskem prispevku, ki je kar za 63 % pod planom, nadalje pri občinski dokladi od kmetijstva, prometnem davku in dohodkih državnih organov. Izdatki proračuna občine pa so za 32,6 % manjši, kakor je bilo predvideno. Določbe občine Zagorje štev administrativnega proračuna sicer izvajajo, kljub temu pa so ne katere postavke precej prekoračene Zaradi tega bo potrebno Še dosledno varčevati stanovanjskem skladu zbrali nekaj več kot 63 milijonov dinarjev. Upravni odbor je ta sredstva v skladu z družbenim planom razdelil takole: za stanovanjski blok soinvestitorjev 8,5 milijona dinarjev, za stanovanjski blok III. rudnika 17 milijonov, za stanovanjski blok rudnika v Bo-družbenega plana rovniku 38 milijonov in za preure-varčevanju sred- ditev strojnice v stanovanjsko poslopje v Podvinah nekaj več kot milijon dinajjev. Skupno so razdelili 65.045.000 dinarjev, kar je več kot je je treba grad-v na- čimprej prično tudi z deli. Precej Po rekonstrukciji bodo lahko dela čaka tudi svet za komunalne povečali realizacijo od letošnjih _______ * 223 milijonov na 374 milijonov dinarjev, predelali 253 ton več surovin in zaposlili k sedanjim 185 delavcem in uslužbencem še 17 °/o novih delavcev. Najpomembnejše pa je, da bodo po tem potrebno še nada je zbranega denarja. Pri tem itj predvsem še pri upoštevati še, da smo sredi uu-bACVšiiiž v aa v j* * * v caui oc, uo. aicišl operativnih izdatkih državne uprave, bene sezone in da bi lahko slednjih mesecih takšen dotok sredstev ogrožal redno stanovanjsko izgradnjo. Družbeni plan in proračun občine sta predvidevala za negospodarske investicije letos več kot 38 milijonov dinarjev, do konca maja pa so porabili le 2,302.000 dinarjev. Zak^i tako slabo zanimanje za negospodar- _______ ________ ______________ investicije? Kaj bo s komunalni- na Mirni je* jeseni’ "leta 1955 pričelo mi drugimi negospodarskimi grad- kontrolirati izdatke za zdravstvo ter izdatke komunalne dejavnosti. Tečajnice tovarne Mima v uslužnostnih obratih stanovanjskih skupnosti V tovarni šivalnih strojev Mirna ske investicije? Kaj bo s komunalni- z delom šest ljudi. Letos pa je zapo. slenih že preko 220 delavcev, ki bodo ustvarili že nad 470 milijonov di njami? Kaže, da so se upravni organi in sveti zagorskega občinskega odbora zadovoljili !e z osnovnim kon- narjev. Vsekakor lep uspeh. Razen ceptom posameznih negospodarskih skrbi organov delavskega upravlja- investicij, ki nakazuje potrebe po rja in vodstva podjetja za povečanje investicijah, prt cm pa niso storili proizvodnje in storilnosti skrbe tudi vse, da hi bili pripravljeni načrti in za izboljšanje življenjske ravni svojih programi. Zato je nujno potrebno, delavcev. Uvedli so tople obroke hra- da sveti občinskega ljudskega odbo-nc, prirejajo pa tudi razna predavanja in seminarje, kjer delavci dobijo potrebno znanje. Tovarna Mirna ima tudi servisne postaje v raznih , _____ krajih, v Zagrebu pa so organizirali cah bodo prestavili cesto, ki pelje leteči servis. Tovarna Mirna je ena izmed tovarn. ki svoje izde ke na zelo dober Razširitev tovarne Zreče V Zrečah pri Slovenskih Konji- mimo Tovarne kovanega orodja* Rekonstrukcija in razširitev tega podjetja namreč predvidevata, da bo način približuje in predstavlja kup- treba zgraditi nove obratne prosto- cem. V mnogih krajih namreč prirejajo šiviljsko-prikrojevalne tečaje. S rpričevar, ki jih dobi1 o obiskovalke tečajev, so lahko sprejete v konfekcijski industriji ter us’užnostnib obratih stanovanji skih skupnosti. D. V. na kraju, ij er je bila sedaj cesta. Novo cesto bodo zgradili ob ?e-dobUo obiskovalke 'ezniški postaji. Predvidevajo, da bodo morali zaradi novih tovarniških prostorov podreti tudi nekatere druge stanovanjske zgradbe. L. V. »žična« v pol leta lansko proizvodnjo Tovarna žičnih izdelkov Žična v Celju slavi letos 30-letnico obstoja podjetja. V Žični je zaposlenih sedaj že 130 delavcev, ki izdelujejo najrazličnejše izdelke — katerih osnovna surovina so razne vrste žice — od žičnih tkanin, transportnih trakov, separacijskih sit za rudnike, šlarafijskih vložkov za avtomobilsko industrijo in vzmeti, do opreme za samopostrežne trgovine in kovinskega pohištva. Tako je Žična izdelala v letu 1959 nekaj več kot 1785 ton izdelkov za 470 milijonov dinarjev. Za 30-letni jubilej pa je kolektiv sklenil, da bodo presegli količinsko proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom za 128 9lo, vrednostno pa celo za 130 °lo. Menijo, da bodo ta sklep uresničili, saj so že v prvi polovici letos dosegli 100 #/» lanske količinske proizvodnje. Rekonstrukcija podjetja, ki je že v teku bo omogočila, da bodo izdelke izvažali tudi v inozemstvo. Lani je Žična dobila novo industrijsko halo, dva polavtomata za izdelavo pohištvenih vzmeti ter modernizirala obstoječe stroje Letos pa nameravajo dobiti še dva nova stroja. Tako bo kolektiv, ki je lani dosegel polmilijard-no brutto vrednost proizvodnje, ob takem tempu naraščanja proizvodnje zlahka dosegel milijardo brutto produkta. Taki uspehi so nedvomno plod delavskega upravljanja, dobre organizacije dela in pridnih rok članov kolektiva. Ob 30-letnici bodo poživili tudi že tako razgibano športno in kulturno življenje v kolektivu. L. Goriška mladina bo gradila športno igrišče S 1. julijem je začela 70-članska mladinska delovna brigada dijakov osemietk in gimnazije novoglo riške občine graditi v Novi Gorici Športno igrišče. Brigada bo delala na igrišču en mesec L. K. Dolenjska mladina gradi Omenimo naj še krško V treh občinah novomeškega lišča na Loki, ter pomagali pri okraja delajo letos mladinske de- gradnji vodovoda v Žužember- no, ki je prispevala 3300 delov-lovne brigade srednješolcev, štu- ku. To je prva mladinska delov- nih ur za zgraditev objektov Prl dentov in druge mladine. na akcija v Suhi krajini in je “ ” Tako v Zalogu pri Novem me- Prav zato vzbudila med tamkajš-stu tabori taborniška brigada nJim prebivalstvom precejšnjo »Partizanski Rog«, ki dela na treh pozornost. Brigadirji bodo poma-deloviščih. S svojim delom bodo goli tudi pri raznih kmečkih de- prevoznih podjetjih. Nov lokalni list S. D. v šašlemju? , Na nedavni pokongresni obČins - - - --u- ------------ - - - . neuaviu poKOngrebm naborniki v dveh opekarnah in na llh* v kratkem pa jim bodo pri- konferenci szdl v Šoštanju so pre® kmetijskem posestvu zaslužili de- skočili na pomoč še mladinci iz Layali. da J>iJe bolj poživili delo . nar, s katerim bodo krili stroške kmečkih aktivov. mestu. suvem 1UŠU pil iNuvein mite LMS m TVD »Partizan« pri- so_že povabili volivce, ki i ganizac^j SZDL v posameznih kra"ih tako, da bi ustanavljali po terenj sekcije, ki bi obravnavale določf^ V čl^ niso ' pravila skupno brigado »Franc szdl in se z njimi pogovorili o spi V Žužemberku. dela brigada Hočevar-Ciril« ki gradi športna ^uU-aaNbikvnSoštanju60izaajdaiiP^1: srednješolcev in študentov »Jože igrišča na Kolpi. Razen tega pa Slak-Silvo«. Njihova naloga je, bodo brigadirji pomagali tudi pri da bodo do občinskega praznika gradnji športnega igrišča pri to-zgradili športna igrišča in kopa- varni »Beti«. ni list, ki naj bi izhajal enkrat densko. Glavni namen tega je, da bili volivci čimbolj e obveščeni o vsen dogodkih v občini in bližnji okolic1- V. •• P I S M A N A N A Š N A SLOV Šfi/2—Oorata ovor na članek »Zaradi kritike na cesto« WTaUar“; L dobijo «pod^u, Vilki našega lista z dne 28. maja ltoliko0'T.iŠ.11Franc Drvarič. V ne-Spremeni r^šani obliki, ki pa ne ^ g2i;blStVa Sal član ^ko^ektiva teg^ofc)6 ?e’ da ^ ^e^vni' Sobočan je namreč zameril kolek- 1960, menimo, da tovariš Drvarič vsebine, se čla- Vam u"’ natanko tako je bilo, Že l,hQm Povedal. yilni dlje ca pokvarila ves ugled obratu in tivu, da je ob obisku šolskih otrok v svojem prispevku ne odgovarja celotnemu kolektivu. Da bi bilo v obratu kupil otrokom bonbone, prav na nobena stališča omenje-res Sobočan ni z ničemer ob- Pri tem se je ironično, vsekakor nega članka. Ne navaja namreč razložil, temveč se je razpisal pa žaljivo razpisal o nizkih pla- prav nobenih argumentov, ki bi brez vsake utemeljitve o vpraša- čah delavcev, da so delavci rekli, opravičevali takšen nezakonit po-nju, rukaj ima obrat še delavnico da bo najbolje, če se jim plače ne stopek do tovariša Sobočana, ki v Murski Soboti in zakaj je ne da, ker tako ničesar ne zaslužijo, je v popolnem nasprotju s socia- hkvidira. Napisal je, da je de- Da bi to rekli delavci, je izmiš- lističnimi medsebojnimi odnosi v bila osebami mntf&lnn Z* niCa V M*rski Soboti vedno l]ew- N“ ^nne hiZ. b0°°cait nap™™ morali delati v proizvodnji po ne- tem je pisal neresnično in ten-fl°vni bnt obrekoval ves potrebnem rešujejo dopise in , 0 ie vntV, obrata Turnišče, opravljajo druge admininistrativ-t!110 Pa Z °pi1 najprej direktor ne posle. Tudi to je neresnično in aU Sobni tni delovni kolektiv napisano v obrekljivem tonu. Pi-THli. OrijZ1’ ki 80 90 susPen- sal da mojstri hodijo kadit v 2 delal i„it0 0 suspendiranju pisarne, kar nikakor ne spada v ------------------------------------------------- - denciozno, blatil obrat in kolektiv. Sobočan se je razpisal še v naslednjem članku, pod naslovom "Disciplina«. Pravi, da je v stra- . # . niščih nered, da ni večjega. Sobo-_____________vw „„ ov, ni biln ,l,s Pravnega dobronamerni članek. (V delavni- čan je vedel za tak nered še drug- priporočila za takšen ukrep do- a^omCrn tudi zaradi no v pisarno, lahko kadijo.) Orne- drugim tudi pri malici. Govoril je govorni in kompetentni za take iarn0 ..nos" Pri delu, torej ne ml je celo to, če kdo svojega po- tudi o nepotrebnem prihajanju v zadeve*. ikov, Sobočan klica, za katerega dobiva plačo, ne pisarno in obratno delavnico. Ve- _ „ •> . da mu je treba pokazati del je celo za ljubimkanje, ki , tovariš Drvanč v svojem se- pravi, da ne sodi v tovarno. Na- ®tavku obravnava članke Sobo- j-A T?rntlfu' Ulo- vom v.prvem sestavku pod pot. To Sobočan prav tako ni z Nasi problemi«. Pisal ničemer obrazložil, zato tudi to stvari, ki škodujejo predstavlja zlonamerno pisanje, aobremu imenu obrata Nadaljnji obrekljiv članek je Ta obrat ima razen Sobočan objavil na isti strani naslovom: »Flikač. ve- v costi "hraZmZ . „ v tyr ^nišču še svoji delav- »-Planike« z naslovom: »t i Stehn Zlski Soboti in Lendavi, pripoveduje«. Posmehljivo in °oocan se je neresnično resnično piše o malici, Naši problemi h rial, b?41’ isT ima svoje značtt- v* aaJejo nek poseben po-*1?ai Prekmurje JUi ima-Carstvi, inia svojo značilnost v go- bodo določene osebe v matičnem podjetju zadolžene tudi za naš obrat: Do sedaj so prihajali v iSirnišče razni ljudje z različnimi nazori glede kva-Hku/etfhHiriA ^ i« j , « !itete izdelkov; nekateri so celo iz- siefl?*. Haven*J« d?U "S J? 1ele: javMali- da je kvaiiteta odlična! spada^fJirt^rr,00-^150’ Zavedamo se, da nas v matičnem je o se Sr‘udJ- Turnišče. - Go- podjetju preveč obsojajo. Pred seboj Y , »a, fla “erJ“ v kmetijstvo J nujno imajo Turnišče, ne vedo pa, da je K,‘“čustriin , Ravensko in Dolinsko večino škarta in B čevljev napravila Da1 z’ saj imaJJr,se v. kmetU®tvo ne naša delavnica v Murski Soboti. Ta i>revtuai U .lual,0 delavnica nam je pokvarila ves ugled. I66' 111 1° imal°' j® v tej delavnici so izdelovali model vedena pisanja Sobočana -u sestavku "Disciolina« so neresnična in škodujejo časti in ugledu obrata v Turnišču. Prav zaradi navedenega je delovni kolektiv sklenil, da Stefan ki jo čla- Sobočan nima več mesta v kolektivu ter ni vreden več nositi naziva član kolektiva. Od nedavnega Sobočan tudi ni več SZDL. Torej je kolektiv Stefana Sobočana odpustil za vselej in vprašanje je, kaj se ima še kdo vmešavati v notranje zadeve kolektiva. Član kolektiva FRANC DRVARIČ Pripomba uredništva i l>8ohPrsve‘5 raztresena ... Goričkega . Je ............... ,________________________ , ___________ tuL?0 tudi!.' » Problem Ravenskega trgovske mreže "tovariš Stevo Seksan obrata Turnišče odgovor b 0!?1!« vi.„ e“: k,er bo Tovarna voi- in vprašal, zakaj izdelujemo model nek TVana Kristana »Var snlh Izdelkov »Vigonka« Liza, ko trgovska mreža ni intere- „ nH* nSLa.na,. al ^čii orii zEcradiia v /‘v*»ž:r»švgr/vtK ta *•» .mrtrinit tv*. ciMnn tr.ri.nii«. tike na cesto«, ohiavlien ■v rešen Liza, ki ga je bilo res težko izdelo-s vati.. Nekoč je prišel v Turnišče šef jbtske ~ " * Čeprav naj bi bil po naslovu sodeč dopis tovariša Drvariča iz na čla-»Zaradi kritike na cesto*, objavljen v 21. šte- čana v 6. številki »Planike*. Žal svojih stališč ne podkrepi z nikakršnimi argumenti, ampak se samo zadovoljuje s trditvami, češ da je pisanje Sobočana »nei-resnično*, »zlonamerno«, »obrekljivo* itd, Kdor bo prebral članek »Naši problemi«, bo ugotovil, da članek ni niti najmanj član obrekljiv in žaljiv, ampak da piše o problemih zelo trezno in s prizadevnostjo, da bi prispeval k ureditvi. Da pa bodo lahko bralci sami presodili ali je bil postopek obrata Turnišče pravilen, objavljamo tudi prispevka »Naši problemi« (na katerem je grajena obtožnica za disciplinski odpust tovariša Sobočana) in »Disciplina« iz 6. številke »Planike*. Hkrati pa 'objavljamo tudi prispevek iz matičnega podjetja »Planike« iz Kranja. Menimo, da je s tem javnost dovolj obveščena o tem primeru, ki naj bo hkrati poduk, kako se taki primeri ne bi smeli urejati. > . •- if§t! Novozgrajeni obrat tovarne »Peko<4 NOV OBRAT TOVARNE PEKO V TRŽIČU Odslej več kot milijon parov čevljev Z novimi stroji, ki so jih kupili v Zahodni Nemčiji, nekaj pa v Ameriki, Češki in Vzhodni Nemčiji, so spremenili tudi tehnološki postopek in dokončali specializacijo obratov. Zdaj imajo skoraj za vsako vrsto obutve samostojen obrat. Produktivnost so tako izboljšali, stroje bolje izrabili in poenostavili tehnološki postopek. Ko so minulo nedeljo proslavili ta velik dogodek, so se na dvorišču tovarne »Peko« zbrali skoraj vsi člani kolektiva in si ogledali novozgrajeni obrat. ProsioVa 10-letnice delavskega upravljanja v Vidmu-Krškem .... ....„_____ ___, _ Pred dnevi so v občini Videm* lovico za nakun novih Vrni p v Kr5ko delovni kolektivi in občani pro. 2 i10”.1* stroJeV> Slavljali 10-letnico delavskega uprav-polovico pa za dograditev novih ijanja. To je bilo eno najbolj množič-tovamiških in sanitarnih pro- “H1 praznovanj v tej občini. Nanj so štorov. Zgradili so tudi novo ko- se f i o m ^v. »___ j.,._„ Siiiuikftluc poaruzmee po podjet^ tlarno in novo transfomatorsko so bjje pobudniki za svečane seje postajo. delavskih svetov* razen tega pa so Z rekonstrukcijo se ie podiet- imBU i>0 kolektivih tudi proslave, kjer io ^.v>a\rn^ „„y,lnj, so sodelovali pevski zbor, mladinci z je »Peko« končno rešilo več de- recitacijami, godba iz celuloze itd. setletlj starega najemninskega Pričetek praznovanja so naznanili odnosa z ameriškim koncernom, streli- To je bil znak, da naj delavci, ki svoiih stroipv ni nrnrlainl 151 80 bili zbrani Pred poslopji tovarn, Strojev m prodajal, Odidejo na prireditveni prostor. Kma. temveč samo izposojal proti pla- lu sb, .s,e. od ;yseh strani . pojavile, ko-, Čilu visoke najemnine. To najem- ione Z zastavami in Sindikalnimi pra-' udarcih’ vhoAh “^ačunavati^po Fu^ornfsaT re^le^o.ti udeSrn udarcih, vbodm, sivih m obratih., yec kot 2500 ljudi. Ke Ob 10. obletnici delavskega upravljanja in v počastitev dneva borca, so v tovarni obutve »Peko« v Tržiču končali obnovitvena dela in odprli nov tovarniški objekt. Tovarna »Peko« šteje med starejše tovarne na Gorenjskem, saj je bila ustanovljena že 1903. leta. Zato so bile njene strojne naprave iztrošene, zastarele in pomanjkljive. S takšnimi napravami so izdelali 1939. leta komaj 203.000 parov obutve letno. S stalnim obnavljanjem so povečali tudi proizvodnjo in tako lani izdelali že 893.000 parov čevljev. Letos pa pričakujejo, da bodo izdelali že 1,053.000 parov obutve letno. Dobri dve leti so nenehno obnavljali in gradili. Za to so porabili 260 milijonov din, od tega po- 1 j-i-t rt ran - J - , . L,- _ _ .1 »Planika« Kranj: Gre za nepravičen odpust Učno po^eTje pohotno® pokriva! , Pla"^e v Kranju pa smo nima obtožnega materiala i naše izgube, če bi jih imeli? Naš dooiii naslednje pismo, v katerem ločbe. o disciplinski kazni, obril3 zgradila v Crešnbvclb sent za ta model! Mi pa smo izdelo. P^ili tov!', v Dokležovju pa bodo vali modei Liza naprej ...! r« ° tudi rt"10 stekla, razširile pa se Sprašujemo se, zakaj imamo v J^bih oh«.sedanJe manJše delavnice Murski Soboti delavnico in zakaj je Sjkslilo tak° » treba'vlg1 lbHl,>m v U>h kr3!01 kriva ta primanjkljaj? Naš pozitivni n,“0go°mane nam še Dolinsko... matično podjetj^biagohotn^^oiuiva! , J.?. v Kranju pa smo nima obtožnega materiala in od- bočan dela na svojem delovnem v predpisanem zakonitem roku ibsiten,. oogo preveč je ljudi na do- io naše izgube, če bi jih imeli? Naš ciobiii naslednje pismo, v katerem ločbe. o disciplinski kazni, lahko mestu ni zadovoljivo opravljal, pri ObLO Lendava kot druao- a hs FkmetUstvonT ^Murski soboti-VZ0 n^eA0.čevlJe v trgovinah. šj*®« »čevip?!mS--er‘? -° -Sr-adil1- t,iene sklepc! . zadetimi, zato je to poudaril tudi vo obravnavalo vso problematiko Iz tega izhaja utemeljen dvom nim Mtjem? ,sMai ni ',e s'o vse kot namazano. Ta članek sem napisal zato, ker na koncu danka, vendar ni raču- in dogajanja v obratu v Turnišču, v zakonitost in pravilnost tega Menimo da tu ne nre ra mra-Siiašanfp"e postavi j,rotl vsemu temu vlada v matičnem podjetju baje mrž- nal, da bo temu sledil disciplin- Po mnenju delavskega sveta je disciplinskega postovka Zato J P Ni*.. - kvaliteta naših izdelkov! nja do našega obrata. Niso krivi Ae- ski odpust. ................. - - - ■ ■ y ' ?VslitetInl,sia' da 5® obrat razširja, bflčtj ;p, v našem obratu v Tu lavcl! Krivi so... Prepričan sem, da sem se s tem člankom močno zameril “'SCU v našem obratu v Tur- sem se s tem Člankom močno zameril , , ^ GoltatV,,"n<> problem številka ena! vsem tistim, ki so prizadeti. Pa nič dni po izidu Usta obveščen o dis- blematiko JbO’ t;el P3 kvaliteta ni najboljša? zato! Sem za napredek čevljarske in- ciplinskem postopku in suspenzu Turnišče m mn«, m JSgr&LFSZ £SVFl£2!FS?£ ST** *** °dnom — •butični'3’' 'r vse premalo povezave , našteval Podjetjem. Vzrokov ne bom Puščen,!' 2akaJ Je bilo Turnišče nre-Slniično .seM- Krivo je delno ^ ie nn!10a tUdi tra-7'nj !.re_ba .i)0 nepotrebnem prihajati IJu-!!!l. mn j st n’n Tudi pri drugih. DELAVSKEMU SVETU OBRATA II - TURNIŠČE Delavski svet našega podjetja na svoji 29. redni seji dne .. *oj je očito, da v pogojih. - o u . • , j' sta"s^e smo poslali obrat- ko sb mogoči taki eksekutivni po- t a„ ■t?v' Sobočana in glede na nemu delavskemu svetu 20. apri- šegi, delavcem-upravljavcem ni tj?? UP™™1 \a' vendar m bilo nanj kljub ne- mogoče sodelovati v samouprav- jtn, ni lepo; . hienzt Ta je vredno javne graje! držal. „ ... malica, je treba ča .vrsti. Dobro bi bilo, če bi se odbor podjetja smatrata za res- kajkratnim kasnejšim posredova- nih organih. ZaLI? ftTavjlne’ ne moremo to- njem nobenega odgovora. Sele Zato se pridružujemo stališču rej govoriti, da je bil s pisanjem U. maja smo prejeli dokaj skopo Komisije za delavsko upravljanje 14 aprila 1960 med dn.nim mr m 3e? dt*f,P!nSfcS obve*til° obratnega delavskega pri Republiškem svetu Zveze sin- . -... _ - - agnla ly60 ™ed drugim raz- prekršek. Menim,o, da je bil disci- sveta iz Turnišča, ki se glasi: dikatov Juanslaviie ki smntrn On delavnice ZS^oU v^emTdZvcZsZ ^ a \ ^ 3 VaHm dopis™ > * treba pZlavm kri^o ki se majo kaj iskati. - Ne vem, če lju- .ZZ rTuZlZ iZU d?_UCa,'St1' h, ? Je bl1 disciplinski obsojenec dne 7. maja 1960 opr. št. 2820/60 je zgodila tovarišu Sobočanu in . - . . --- ------------ m,oralno zado- našem h- skl postopek zoper obdolženega ščenie ter povrniti vso materialno Sobočana Stefana, bivšega mate- škodo. %' rialnega knjigovodjo tuk. obrata, ■■ ■ Predsednik DS te Ko 5*6 ^ei!1 m3^?' ^ I' !T0rf1<1 "“ir fodl J tovarno. To'je treba veku Sobočanu, ki je bil pred krat- obtožen in obsojen zaradi svojih vam sporočamo,-da smo disciplin- dati prizadetemu ■ati sc aeli malica, je treba ča- odoraviti že sedai. kn. se fie ni sakn- Tc.i.m. kn.r.nmmm. y __n__.•?_ .. _y__ 7? , . , , . . JJTizaaeiemu odpraviti že sedaj, ko se še ni zako- kim kaznovan z najstrožjo disci- člankov, objavljenih reniOrinravlmo n^še^Si k^ijo, to je Z odpustom stU. FspredjefTO niklepo! Naš^?^ riti ^fn i* Podjetja. Hekni4-. Avz xxi »ci/v, Avaaa, tuvrtiiict invi nuure m pusi Kulturno. Tudi mojstri se pri- delavce. Taki moramo biti mi vsil V obrazložitvi odločbe o Kljub temu, da delavski svet spenzu je tudi navedeno, da So- odstopili Disciplinskemu sodišču JOŽE KOPORC DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA NASA DELEGACIJA V KONGU Predsednik nove neodvisno republike Kongo Kašavubu je dvakrat sprejel člane • ijugoslovanske delegacije, ki se je udeležila slavnostne proglasitve neodvisnosti Konga Vodja jugoslovanske delegacije Velimir Stojnič je izročil predsedniku Kasa-vubuju osebno sporočilo predsednika Tita. Predsednik Kašavubu se je zahvalil za čestitke in izrazil željo po tesnem sodelovanju med obema deželama. Na drugem sestanku so se razgo-varjali o odnosih in sodelovanju med Jugoslavijo in Kongom. NACIONALIZACIJA AMERIŠKE LASTNINE NA KUBI Kubanska vlada Je sprejela odlok o nacionalizaciji vseh tujih rafinerij nafte na Kubi. Ta sklep je sledil stališču družb, ki niso hotele predelovati sovjetske nafte. Na izredni seji kubanske vlade, ki je bila v sredo v Havani, je dobil predsednik republike in predsednik vlade posebna pooblastila za ukrepe v zvezi z razlastitvijo podf2t:j in premoženja ameriških državljanov na Kubi. Vlada je sprejela zakon o nacionalizaciji, šef države in vlada pa naj po lastnem preudarku določita datum razlastitve. Sk’ep ameriške vlade o zmanjšanju uvoza kubanskega sladkorja za 700.000 ton je označila kubanska vlada kot »gospodarsko agresijo«, katetre ozadje so izključno politični cilji, izolirati Kubo in zavreti njen gospodarski razvoj. Na tem stališču je zasnovan sklep o nacionalizaciji, njegov namen pa je, nadomestiti škodo, ki bo nastala zaradi ameriškega zakona o ukinitvi uvoza sladkorja s Kube. LONDON — Minulo sredo je po daljši bolezni umrl namestnik predsednika britanske Laburistične stranke Aneurin Bevan. Bolehal je že dalj časa. Lani je bil operiran na želodcu. Imel je raka. Star je bil 62 let. PREKINITEV POGAJANJ V MELUNU Po prekinitvi preliminarnih pogajanj v Meinnu je izdala začasna alžirska vlada sporočilo, v katerem je rečeno, da se ji v sedanjih pogojih in okoliščinah ne zdi smotrno poslati vladne delegacije v Francijo. Alžirska vlada izraža prepričanje, da to ne bi pripomoglo k rešitvi problema Vlada je proučila poročilo, ki ga Je predložila alžirska misija — nadaljuje vladno sporočilo — in ugotovila, da hi bila delegacija alžirske vlade v okoliščinah in v pogojih, ki jih :Je sestavila francoska vlada, brez vseh pravic, ki ji morajo biti zagotovljene v sk'adu z dostojanstvom in nalogami ljudi, ki se pogajajo. Ker alžirska vlada želi ohraniti vse možnosti za rešitev problema s pogajanji, BRIONI — Angleška vlada je imenovala v Jugoslaviji novega britanskega veleposlanika. Maicl Justin Kresvel je izročil predsedniku Titu na Brionih poverilna pisma in se s predsednikom republike dalj časa prisrčno razgovarjal SPORAZUM O CIPRU Po daljših pogajanjih so se britanska vlada in izvoljeni predstavniki bodoče ciprske republike končno sporazumeli o spornem vprašanju biitanskih oporišč na Cipru. Po tem sporazumu so britanske baze omejene na 99 kvadratnih milj. Potem sta se izvoljeni ciprski predsednik Makarios in podpredsednik dr. Kučuk dogovorila o razdelitvi položajev v upravi bodoče ciprske republike. Sporazumela sta se, da bodo v roku petih mesecev po proglasitvi neodvisnosti začela veljati določila ziiriškega in londonskega sporazuma, po katerih naj znaša razmerje administrativnih mest med pripadniki grškega in turškega prebivalstva na otoku 70:30. Je pripravljena ponovno poslati svpje zastopnike, da bi sporazumno določili pogoje za pogajanja. V torek je predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas po tuniškem radiu naslovil na alžirsko ljudstvo poziv, v katerem je poudaril, da morajo biti Alžlrct spričo izkušenj iz Meluna bolj previdni kot kdajkoli doslej. Dejal je, da vojna lahko še dolgo traja, vendar bodo hkrati iskali možnosti za pogajanja in izkoristili vse okoliščine za mimo poravnavo, ter dodal, da je treba daije stopnjevati hoj z orožjem. O pogajanjih v Melunu je Ferhat Abas dejal, da francoska vlada dejansko hoče vsiliti svoje pogoje, ki pa so tako poniževalni, da je zamisel o svobodnih pogajanjih gola utvara. BEOGRAD — Generalni direktor mednarodnega Monetarnega sklada P er Jakobson s soprogo je gost Sekretariata za finance ZIS. V naši deželi bo nekaj dni, da se bo seznanil z različnim poslovanjem bank, zanimal pa se bo tudi za naš kreditni sistem. Obiskal je tudi Slovenijo. Na fotografiji: direktor Jakobson (levo) v razgovoru z Nikolom Minčevim v hotelu »Metropol« ----------- Pot v izolacijo Dogodki, ki so se zvrstili na Koreji, v Turčiji, na Japonskem in tako dalje, imajo nedvomno več vidikov in je nanje mogoče gledati z več zornih kotov, ker je njihovo ozadje prav tako raznovrstno kakor specifično. Vendar je označuje proces izginjanja je označuje proces izginjanjanja določene vojaško-politične koncepcije, ki se je izoblikovala in prevladovala v dneh zaostrene hladne vojne ter se preživela in postala nevzdržna v spremenjenih' okoliščinah pomirjevanja. Dežele in narodi, ki so se v negotovih dneh hladne vojne bolj ali manj sprijaznili z določenimi odnosi ter so iz nuje sprejeli določene omejitve, pa zdaj menijo, da to ni niti potrebno niti nujno v času, ko se negotovost kot posledica hladne vojne umika v preteklost in ko popušča napetost, spričo česar nastajajo pogoji za drugačno reševanje problemov. Ti dogodki so organsko in neposredno povezati s široko koncepcijo ameriške politike in kažejo, da tudi ta politika doživlja določeno krizo bolečega prilagajanja novim pogojem po svetu. Lahko bi celo rekli, da so ti dogodki določen odsev globljega, širšega vrenja v ameriški zunanji in splošni politiki, ki mora zdaj za probleme in težave, ki jo tarejo, poiskati drugačna merila in drugačne formule, kot so bile dosedanje. Ta proces sprememb in prilagajanja je zanjo tembolj boleč, kolikor pomeni nujno slovo od utvar z globokimi koreninami in kolikor so ga vsilili udarci, ki so se zvrstili po nedavni pariški krizi. Za zdaj še ni mogoče napovedati, kako in kdaj se bo zaključil ta proces in kaj bo njegov končni rezultat, vendar kaže, da sega ta proces na vsa tista področja, ki jih je svoje čase zajel Dulles kot oblikovalec »hoje po robu vojne« v prepričanju, da je to edina politika, ki jo mora njegova dežela vselej ubirati in oblikovati, ker bi sleherna druga pomenila umik in poraz. S tem pa je povedano tudi to, da gre za pozitivno krizo, ki bi ji morali slediti blagodejni rezultati, ki bi imeli pečat novih odnosov po svetu in bi pomenili sprijaznjenje z novo razporeditvijo sil, ki ni več niti takšna niti tako ugodna, da bi dovoljevala eni sami deželi, pa naj je še tako velika, da bi bila zaverovana v svojo vsemogočnost, ki je od nje le še korak do samovolje. Položaj, na katerega se je kot na enega izmed stebrov bistveno naslanjala takšna koncepcija ta- ko med hladno vojno kakor zdaj, je ostal, vsaj kolikor moramo soditi po zunanji, dozdevni podobi, nekako ob strani pri vsem tem procesu. Na vsem evropskem Zahodu, oziroma točneje v središču spora in odnosov med Vzhodom in Zahodom je slej ko prej Zahodna Nemčija, ki je imela v preživeli politični koncepciji pomembnejše, aktivnejše mesto kot dežele, v katerih je prišlo do znanih sprememb. Zahodna Nemčija ni bila niti za trenutek pasivna baza ali pozicija te politike, temveč njena zelo aktivna udeleženka in oblikovalka, ki je v posameznih fazah, zlasti v dneh pomirjevanja po svetu, prevzemala vlogo reševalke in nadaljevalke te politike ter se je sčasoma znašla skupaj z nekaterimi krogi onstran Oceana v njenem središču kot poglavitna nosilka te politike. Osnovna značilnost vloge Zahodne Nemčije v tej politiki je bila v tem, da je vztrajala pri njej tem odločneje, kolikor bolj so se odnosi po svetu obračali na bolje, in sicer ne morda zato, ker bi ne čutila teh sprememb, temveč predvsem in edino zaradi tega, ker ni želela sprememb na bolje in se je bala vsake izmed njih. To je namreč ena izmed redkih dežel in v Evropi edina, ki je imela od hladne vojne velike gospodarske, politične in splošne koristi ter je videla v li- kvidaciji takšne politike ne le konec teh možnosti, temveč morda še več — nevarnost za položaje, ki si jih je bila pridobila. Med hladno vojno je postala Zahodna Nemčija dragocen, najmočnejši steber NATO in zahodne strategije ter pomemben činitelj zahodne politike. V zameno za to je vsilila Zahodu pojmovanje, po katerem je mogoča rešitev nemškega problema le na temelju priključitve Vzhodne Nemčije k Zahodni, torej ob izključitvi Vzhoda zlepa ali zgrda. Oblikovalci te politike v Bonnu še zdaj vztrajajo na teh pozicijah, čeprav se marsikje drugod podirajo podobni položaji in jih marsikje tudi opuščajo ter celo v ZDA bolj in bolj razmišljajo o novih nujnostih, ki jih narekujejo spremenjeni pogoji. V Bonnu so zdaj poglavitni viri in osnovni zagovorniki odpora proti sleherni spremembi in proti vsakršnemu odmiku od poprej izoblikovanih zamisli. Po mnenju Bonna bi bilo treba ne glede na ceno in na tveganost trmasto vztrajati na starih poteh, in sicer samo zato, ker je to v skladu z apetiti bonnske politike nasploh in še posebej do Vzhodne Nemčije. Na srečo pa ima ta anomalija še drugo, čedalje izrazitejšo stran: kljub obotavljanju in občasnim zastojem prevladuje po svetu pomiritev in spoznanje, da je obnovitev hladne vojne n ^ na, nesprejemljiva. Zato P J in bonnska vztrajnost v Izola J,a_ v hude poraze. Po svetu 1®. znili Ije več ljudi, ki so sev.s.prinij in z obstojem dveh Nemcij, d J bolj se uveljavlja prepričanj > ne bo združitev Nemčije — in kako bo prišlo do nje ^ jeVj najmanj podobna Adenau ,.e formuli. V tej zvezi se L ^aja bolj širi spoznanje, da P® in z takšno bonnsko pojmovan) .r_ njim njegovi najvidnejši zag niki resna ovira tako za sr“,xaev mirjenje kakor tudi za zdr ,e Nemčije. Vsi manevri ne na čas in smer se ne morejo rati takšnemu pojmovani . a. svetu in tudi na Zahodu, ne nj žejo spremenjene razmere, več prostora za dosedanjo P ^ ko Bonna in še manj za vse ^ kar je Nemčija dobivala yna minulih letih, ker postaja ta ^ politika zdaj neprijetna ovi za normalen razvoj dogodkov 1 ureditev odnosov. mi- Skratka, procesi, ki soseVznih nulih mesecih zvrstili y ia i: v deželah, po svoje odsevajo tu, u. Evropi, s tem da se kažejo gače na vsaki posamezni toc položaju, pač glede na vlog® ^ ga položaja in na to, v kohKS , obsegu se določena točka P. ell> gaja novim pogojem. V bonns v primeru se to zrcali v drvenj ^ osamitev, torej po najkrajši k v poraz. JURE PUTNIK- TOVARIŠ IVAN BOŽIČEVIČ O RAZGOVORIH V BUDIMPEŠTI Koristen sestanek Delegacija Centralnega sveta ZSJ, ki se je pod vodstvom podpredsednika CS ZSJ Ivana Božičeviča v Budimpešti razgovarjala z voditelji madžarskih sindikatov, se je v sredo zvečer vrnila v Beograd. Tovariš Ivan Božičevič se je odzval prošnji, naj za bralce našega lista opiše svoje vtise o razgovorih in bivanju na Madžarskem. Dejal je, da je budimpe-štanski sestanek nadaljevanje poprej dogovorjene prakse občashih razgovorov na ravni centralnih svetov o temah, ki zanimajo obe sindikalni organizaciji. Na prejšnjem sestanku v Beogradu so razpravljali o vlogi sindikata v socializmu, v Budimpešti pa o kulturno-prosvetni, vzgojni in izobraževalni dejavnosti ter o or- ganizacijskih problemih in o delovnih metodah sindikatov. Med razgovori sta se delegaciji seznanili z dejavnostjo njunih organizacij na področju kulture in prosvete, vzgoje in izobraževanja delovnih ljudi ter s problemi pri tem delu. Ugotovili sta, da posvečajo sindikati obeh dežel tem problemom veliko pozornost in si zelo prizadevajo na tem področju. Razgovori so prav tako pokazali — je nadaljeval tovariš Božičevič — da v obeh deželah posvečajo veliko skrb notranji gra- J ditvi sindikatov, razvijanju mokratizma in širšemu sodri® nju članov pri določanju na ’ ki jih imajo sindikalne cije pri reševanju problemov lovnih ljudi. tav0 Na sestankih so se prav 1 ^ pogovorili o rezultatih in u!o polnoč'. Navzočih je bilo kakih '000 delavcev Prirejanje zborovanj • takem času je v Peruju običajen mjav. Eden izmed razlogov je v ker se začenja delovni čas po navadi ob devetih dopo’dne, konču-le pa se ob petih. Drugi razlog:1 ob tffj uri popusti dnevna vročina, tako da lahko navzoči spremljajo zbor°' vanje. da Na tem mitingu so poudaru*. r so v Peruju še delovna mesta,JneV* delajo ljudje po 14 in 15 ur un ^ no. Zato zahtevajo sindikati, treba v vsej deže l ne le fo.rR1^ej]r temveč tudi dnjanskc uvesti 0=L;3 urni delavnik. Načera ose111} delavnika še posebej ne u poste v nasadih bombaža in sladkorne^ trsa. O težavnosti delovnih r jjjjo najbolje priča dejstvo, da ie zadnja leta največ stavk Pra>^1ll!D teh plantažah, ki so last tuJ družb. ne. Razen boja za uvedbo o sem ur ga de avnika na vseh področjih e svečko perujski sindikati P°ser pozornost pravičnejši razdelitvi rodnega dohodka. Peru je med skeameriškimi deželami na ^adnj mestu glede povprečnega dkh^jJj na prebivalca. Ta dohodek je znal6g na primer 1956 leta 3321 solov i dolarjev). ,ell Narodni dohodek je porazaejJjj zelo neenakomerno, kar vpliva * na gospodarsko in politično je ro Peruja. Po statističnih podatKm med 10 milijoni prebivalcev perne« okoli 2,2 milijona takih, ki imajo ‘ kaj nad 9 doiarjev povprečnega nega dohodka. Delavski razred spj* k tistemu delu preb'valstva, Hi rgj najnižji osebni dohodek Sind Kati vztrajno prizadevajo, da bi so doho* dek zvišal. Ta boj ni omejen le r.. zahtevo po periodičnem zviša rt*u P ^ temveč posega tudi na Portro^_./»i' dustrijskega razvoja dežele kati tesno povezujejo svoje delo z dustrijskim razvojem Peruja ^ Mnogo pozornosti nosvečajo precejšnja sredstva dr?|ejo Per^'ij. s ndikati za organizacije šol za kalne vodite’je, ker zelo primanjK1” sposobnih kadrov. V Peruju dri®*, pet sindikalnih šol. V njih Pf011^ jelo ne le sindikalno gibanje ,n \ ovne odnose, temveč obravnav^, tudi gospodarski razvoj dežele, P duktivnost dela, razmerje med Hiu\ tijskim in industrijskim razvoj ter investicije. c. Na koncu naj povemo, da si rujskl sindikati kljub težavam ..jj ! ne g ede na različne tokove v svoj vrstah n*oešno utirajo pot k ČeoajJ večji vezavi in postaiajo čeda’je P membnejši činitelji v življenju « žele. SULEJMAN REDZEPAG^ Prav tako, kakor so sindikati Norveške, Danske in 'edske pred časom neposredno in aktivno sodelovali e>ri ^deiavi načrtov za nordijsko carinsko unijo in tud-11* n.ort^jski — sprejeli so vrsto resolucij — k 1 ?daj najbolj neposredno sodelujejo pri novih inflacijskih gibanjih. Nobeno sindikalno zborovanje i manifestacija vključno z letošnjimi pripravami na Jfvomajsko Pros*avo ne mine, ne da bi tako ali dru- omenili integracijo. 2 ki hoteli izluščiti tisto najbolj značilno in skupno ^ stališča sindikalnih organizacij teh treh dežel, bi ^ °rali na prvem mestu omeniti njihovo prizadevanje, oa. ne ki dovolili sestave skupin »sedmih« in »šestih« f loma nastanka dveh gospodarskih blokov kot posle-stCpv!esa* Sindikati teh treh dežel se postavljajo na 9 da bi morebitna »trgovinska vojna« prizadela Predvsem delavski razred zahodnoevropskih dežel, zato 1 kdo po njihovem mnenju treba premagati sedanji Pfepad in najti rešitve, s katerimi bi se izognili posle-icam sedanjega razkola. Jo s katerim podpira- taijo blišče, je v tem, da bi -sita Udarjajo — dva gospodar- kOka V Zahoti ni F.vrrvni vodilnih organih EFTE, namreč v svetu ministrov ali v kakem izvršnem odboru (namestniku ministrov), ki bi ga morda ustanovili". Po izjavah voditeljev norveških, švedskih in danskih sindikalnih organizacij lahko sklepa-ni povsem izrazito, da je uki- mo, da je zahteva po posveto-nitev raznih državnih posegov v valni pravici za zdaj začasna, gospodarstvo mogoče učinkovito Vztrajanje na tem, da bi dobivali nadomestiti le s širšo, neposred- člani posvetovalnega odbora vse no kontrolo proizvajalcev v po- podatke in da bi jih obvezno va-sameznih podjetjih. Ne bi mogli bili na vse sestanke, na katerih reči, da se je že izoblikovalo do- sprejemajo sklepe, kaže, da hoče-končno stališče do tega. Nekateri jo biti sindikati teh dežel nepo-programski teksti in tudi praksa sredno poučeni o vsem, kar bi se — tako se zdi — zanikajo takšno dogajalo v EFTE. To naj bi jim stališče, vendar sama zase dovolj omogočilo, da bi po potrebi spro-pove na primer izjava predstav- žili določene akcije, nikov norveških sindikatov, da Bliža se 1. julij, dan, ko naj bodo najostreje nastopili proti bi začeli izvajati načrte EFTE. slehernemu poskusu, izkoristiti Problemi, ki so jih doslej nekako liberalizacijo trgovinske menjave za večje dobičke. Se jasnejše je stališče predsednika norveških sindikatov, da »za dobro poslovanje ni zainteresiran samo tisti, ki je vložil kapital v podjetje, temveč so zainteresirani še bolj ljudje, ki vsak dan vlagajo svojo delovno silo«. VEČJI VPLIV SINDIKATOV V EFTE Norveški, švedski in dansid sindikati prav tako zahtevajo, naj jim skupno) s sindikati drugih le slutili, bodo, dobili jasnejše obrise. Kaže, da bodo ostali norveški, švedski in danski sindikati dosledno na stališču, storiti vse, kar je v njihovih močeh, da EFTE ne bi ovirala nadaljnjega napredka v splošni mednarodni blagovni menjavi in razvijanja mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Jasno je, da gre za množico prepletenih in protislovnih interesov. Ni dvoma, da imajo na primer monopoli svoje račune, kakor je povsem jasno. tiioe^i-, .v Zah°dni Evropi one na vJj intenzivnejšo dejavnost Vsetr €dnarodnem področju pred-Vitij,1 T do razvoja neraz- titjJ . žel' Nasprotja med razvi-tiebj.ln nerazvitimi deželami ne-^ar d Postavljajo v ospredje, ka-nej.., 'Jejo splošno oceno sodob-Pbai 8l“ania P° svetu- Zato pod-ki n tnnogo širšo osnovo EFTE*, razširt+ ^ izključevala možnosti nevisii . blagovne menjave z anjenimi deželami. 2aZ<£POTOVITI POPOLNO ^POSLENOST - OSNOVNA ZAHTEVA boi?^80 ^opno stališče, ki se dnev6^081'6^110 nanaša na vsako-te-aj. n°. Politiko sindikatov do m-ht^.^i6. j® njihova odločna za-nc>st zaS°toviti polno zaposle-^ zahtevo povezujejo šo nik n ^ j° označuje predšed-k’ojvfizvodnjo v tek-veškm • Tv._. n’ m celo nekatere zapreti, i o ZSČel p0ij°.dba w usianovuvi i c,, Me i ana lani novembra) veljati Sd ,3u:ija- ijivrt rJC° te^a ie Povsem razum- Mnic EFTpd,kati manjših dežel, varrirL • iE’ spoznavajo to ne-jei. usx ln najodločneje nasprotu-bi jSern tistim ukrepom, ki no Venrt trartievali te nevarnosti. ar so razlike tudi med nji- Kakor v mnogih deželah, ki so si nedavno priborile neodvisnost, so se tudi v Tuniziji vse do naših dni ohranila pravcata naselja kolib in zasilnih barak, ki pričajo o žalostni kolonialni dediščini. Podatki povedo, da živi le ?0.000 tuniških družin, večinoma veččlanskih, v spodobnih stanovanjih, približno 700.000 do milijon pa jih je brez ustreznih stanovanj. Skoraj dve tretjini tuniških prebivalcev, večinoma delavcev in ljudi brez polne zaposlitve, živi s svojimi družinskimi člani v zelo neugodnih stanovanjskih razmerah. go švedski a na primer je v mno Uefvi80 medtem ko znaša njegov niavl v_ mednarodni blagovni me-ku.. - .' ^ 0'V Vendar to ne iz-zacii 6 možnosti, da bi liberali-hiav Tnednarodne blagovne me-vi]r.e ne Slede na absolutno šte-M .^P o® leni h delavcev priza-a tiste gospodarske sektorje, ki Po pridobitvi neodvisnosti si je tuniška vlada prizadevala, da bi z intenzivno graditvijo spremenila sedanje stanje. Pred dvema letoma so začeli uveljavljati ukrepe za dolgoročno graditev stanovanj, in sicer predvsem na dva načina: z ustanavljanjem za- ostale ljudi, ki živijo v takih na--seljih. navsezadnje le prepričali, da so se odločili za izselitev iz tistih kolib. Dogajalo se je celo, da so prebivalci teh naselij s kamenjem napadli buldozere, ki sp pripeljali na teren, da bi ga pripravili za graditev skromnih, vendar zdravih hiš na kraju, kjer so bile prej kolibe. Postopno so tudi najbolj zaostali ljudje spoznali prednosti novega in so se nehali upirati. Doslej so preše Uh že kakih 15.300 ljudi v nove, tipizirano gra- „ . _ ______jene hišice z dvo ah trosobnimi kredit vrniti v 30 letih skupno z stanovanji, za katera je dala dr- novanj, člani zadrug pa morajo dvoodstotnimi obrestmi, To pomeni, da znaša obrok 5'tuniških dinarjev mesečno, kar je 11—20 °/o mesečne plače. Lani je sedem stanovanjskih . . . „ . zadrug na ta način spravilo pod drug m z vključevanjem delovne streho ali je povsemP dogPaP lo sile. V prvem primeru gre za gospodarsko šibkejše sloje, za delavce in nižje meščane, katerih povečini tri plače se gibljejo med 25 in 45 tunizijskimi dinarji mesečno. Tem omogočajo ustanavljanje zadrug brez omejitev glede poklica ali števila članov. Potem ko državni organi odobrijo statut zadruge, izberejo člani zemljišče. Edina omejitev: načrti za poslopja mo- povsem za svoje člane 720 stanovanj. Predvidevajo, da bodo letos sezidali še 307 stanovanj, ki sobe s pritiklinami. žava gradbeni material v vrednosti 210 tuniških dinarjev' za vsako stanovanje, medtem ko so bodoči stanovalci prispevali moč svojih mišic. Njihove druge obveznosti so zelo majhne, ker bodo morali za državno podporo 210 dinarjev vrniti v 15 letih le 90 tuniških dinarjev, torej šest , . dinarjev na leto ali le 500 mili- ■nomi mov tuniškega dinarja) mesečno. (Za primerjavo: kilogram Povedati je treba, da so tuniške 'fa Primerjavo: anogran družine zelo številne, saj štejejo ruha stane 68 mihmov.) S takšno šest ali osem članov. t rajo biti v skladu s predpisi o za SYob?^ bh je utr- obsežnega gradiva zgolj zanimivosti. Saj veste: prostor zorfe (U37e73%)Vpodruegri strtVpa Anketirani pevcLso ^odločiliza P« n' verzo nimajo pa primerne pr®0' izobrazbe. Nezorana ledina ® enkrat pod istim naslovom: Pogovor na Vrhniki ZAPIS K I »SLAVSKE ENOTNOSTI kinP Sv°bode na Vrhniki smo poročali pred krat- p,-..', fi-icni zapiski pa so naleteli na odmev, kakrš- . Zato smo o delu >ot v širšem k Hal iv ““j* urgam^aeij na Vrhnik delo Svob* d 00 ,meIe praV tak° Poinenil>en vpli fteo-n pa SO Iittieien na OH Svnf jisrao želeli "id hoteli doseči. Zato s nr j ^ opravljali še enkrat, to pot v širšem krogu ^ predstavniki družbenih organizacij na Vrhniki, ki in vsaj skromen program. Orne- ljudska univerza samo uslužnost-nimo naj še, da je občina kujpila ni servis, ki naj nam da, kar po-televizor in magnetofon, vendar trebujemo. Ce nam pa tega ne da, pa sta skoraj neizkoriščena, ker je pa to stvar njenega slabega ju upravlja ljudska univerza, ka- poslovanja. Ljudsko univerzo bi tere naloga pa ni organizirati morala tako podjetja kot druž-klubsko življenje. Zato bi bilo beni organi smatrati za svojo in-bolje, da televizor prevzame Svo- stitucijo, katere rast in afirmacija boda. pa je vsekakor odvisna tudi od Na kratko naj spregovorimo njihovega sodelovanja. Vendar ne še o delu ljudske univerze na samo sodelovanja že tako pre-Vrhniki. Zato, da delo te univerze obremenjenih posameznikov, temni takšno, kakršno bi moralo biti, več širšega kroga ljudi iz proiz- OBRACUN DELA DELAVSKE UNIVERZE V KAMNIKU V novi sezoni - večje sodelovanje s podjetji v na Svita1 te,dni saJo zapisali izjavo predsednika vrhniške zaei ia "v, - ? na. eni ter mladinsko ortrani- sti-nn •’ .DL, sindikati in ljudsko univerzo na drugi razš;«*1111 Pravega sodelovanja. Če te ugotovitve danes sodni lra°’ .ak0 določneje pokažemo, kakšno je to ne- sodel ovanje. ne h.aY gotovo ni nikogar, ki si , že^et na Vrhniki živahnej-turnega življenja in pred-‘Sl Posameznih družbenih so se z nasveti in z kulti orga^.ki .i 0seKn-Zaci;i 50 se z nasven m z da bj 1111 razgovori tudi trudili, niij ^hniško Svobodo premakni on mrtve točke. Ti pogovori, ljU(ii .So ostali stvar ozkega kroga so ~ ln za katere verjamemo, da strutr0^* & * * * io 11^ bolj ali manj kon-de •lIVno. ocenjevali delo Svobo-živaK daiaU predloge za njeno pr^Vei®e delovanje, pa še ne hieri koordinacije orea„. ^žbenimi in društvenimi rnOnlaaC-ijan^’.ki j° lahko terja' -------- outtiu. in dpr, današnji stopnji razvoja Brez načrtnega dela in programa emokratizacij0 našega druž- pa lahko pride do neprijetnih ne- sestaviti tisti, ki poznajo potrebe, možnosti in pogoje za tovrstno delo ha Vrhniki. Možnosti pa je včasih več kot si sami mislimo in prav tu je potrebno tesnejše sodelovanje v širšem smislu, saj vsaka novost naleti v začetku na težave, ki jih je možno prebresti le s pravilnim razumevanjem. Levji delež vsega dela mora tako in tako sloneti na Svobodi, seveda pa ne zopet na enem ali dveh članih. Pri vrhniški Svobodi niso pokazali dovolj domiselnosti in prožnosti, kajti prva spodbuda in vsaj okviren program bi le moral priti z njihove strani. je vzrokov več. Spet lahko ugotovimo, da vodi celotno delo en sam človek, uslužbenec, kateremu so zopet isti predstavniki političnega življenja v občini sicer pomagali z nasveti, medtem ko je upravni odbor univerze s predsednikom na čelu v celoti ostal nedejaven in neprizadet. Zato torej delo ni steklo. Dogajalo se je, da so morale politične in gospo- . j • j , ,• , • darske organizacije same iskati Pnzadevnosti m dobre volje - ki predavatelje za svoja predavanja, vcaslh Zaradl Pomanjkanja dekan je prvič draže, drugič pa nar:,a res dobra volla ~ onemogoča izdelavo skupnega in ^oc^a Prizsdevnost bo ostala enotnega programa izobraževanja. ^rez .ufPe.^a’.ce se ne odgo-Če je upravnica ljudske univerze Y°,rnl čmitelji z zaupanjem obra-mlada, ne pozna vse problemati- cah na vedno šlršl krog- vklluče vodnje (strokovnjaki, ki bi lahko predavali, ljudje, ki so v podjetjih odgovorni za strokovno izobraževanje) in ostalih občanov, ki bi bili tej nalogi kos. Pogovor na Vrhniki nam je tako razkril nekatere nove podrobnosti, ki se nanašajo na delo Svobode in ljudske univerze. Nihče ne oporeka posameznikove ke, a ima voljo do dela, ji je treba zato nuditi še več pomoči. Ni dovolj reči: »saj ljudska univerza tako ni zmožna preskrbeti predavatelje, bomo že sami,« morda samo zato, ker se upravnica nekajkrat ni znašla in res ni napravila tistega, kar so ji naložili. Zmotno je pojmovanje, da je vali vedno nove in tudi mlajše ljudi, ki bodo razumeli potrebe po sodobnih oblikah kulturnega življenja, ki je nujno dopolnilo gospodarskega napredka, ter se skupno zavzeli za vse tisto, kar se. narediti da, čeprav na začetku v še tako skromni obliki. SAMIDE Delo na področju izobraževanja odraslih je v pretekli sezoni bilo v kamniški občini zastavljeno res načrtno, kar je nedvomno zasluga občinske delavske univerze. Ta univerza, ki obstaja šele od lanskega septembra, je tako upravičila svoj obstoj. V razgovoru s predsednikom upravnega odbora te ustanove Lovrom Grdenom ter upravnikom Jožo Baničem smo izvedeli marsikaj zanimivega o delu in problemih. ki jih bo treba v bodoče reševati, da se bo delo na področju izobraževanja odraslih še bolj razmahnilo. V pretekli sezoni je delavska univerza izvedla 175 predavanj s področja strokovnega, družbe-no-ekonomskega, ideološkega in splošnega izobraževanja. Ta predavanja so obiskovali v precej večjem številu kot prejšnja leta tudi prebivalci po okoliških vaseh. Organizirali so tudi več tečajev za posamezna področja družbenega upravljanja, med drugim seminar za odbore stanovanjskih skupnosti, za mlade komuniste itd. V tej sezoni so tudi že izvedli seminarje za člane delavskih svetov v štirih večjih podjetjih, v ostalih pa bodo to opravili jeseni. A Prav gotovo so bili med najbolj uspelimi seminarji za vodilni kader v podjetjih na temo o vplivu medsebojnih odnosov na produktivnost, meni tovariš Banič. Te seminarje smo organizirali v petih podjetjih in so bili povsod dobro obiskani, bili so pripravljeni in izvedeni kvalitetno. Uvideli smo namreč, da se na račun kvalitete predavanj ne more in ne sme varčevati s sredstvi, če lahko temu tako rečem. V bodoče bomo skrbeli, da bodo preda- benl lahko pride do neprijetnih nesoglasij, ki niso, nepremostljiva. hieznVC^ namreč dogovor posa- vendarle pa kažejo na ohlapnost ijj ^“^Predstavnikov političnega ' “ " živlienia- Za kaj gre? Ne j® namreč dogovor oosa- miZrfUŽbeneSa življenja za zeleno s0 j, za takšno koordinacijo.' To družh • ’ ^ 50 Preobremenjeni z teh 5enim delom in zato sami in pomanjkljivo sodelovanje. O tem govore primeri, ko so v Cankarjevem domu rezervirali dvorano, odpovedali kino predstavo, a prireditve Svobode ni bilo ter rati d-P Ud’’ zainteresirano skupnost delni v skupine ljudi, ki bi so-Sami i pid Pogovorih in se svetlilahko stai110 in načrtno pogan; 11 konlcretnemu delu pri or-zaciji kulturnega življenja. 8am 31168 Svoboda ne more biti na -°.,dramska skupina ali godba To so lahko pomembni ke„°rii kulturnega življenja ne- Ponioč'1'3'*3' ^ Z ni’kovo radi tega razumljivo minimalen, ker pač ima v soboto in nedeljo prednost kino predstava in podobno. Če se ozremo v preteklost, vidimo, da je še pred ustanovitvijo Svobode, ko je bilo vse kulturno življenje več ali manj v rokah Zveze borcev, bilo na Vrhniki mnogo živahnejše. Seveda so bile tudi potrebe, drugačne in . je bilo njihovo dovolj, da so uspešno delovale °bl pa je treba razviti nove tradicionalne amaterske sekcije, - splošne kulturne vzgoje in medtem ko je danes to ozko dejavnost čas prerasel in je treba ustvariti nekaj novega. Ob vsem tem se na Vrhniki ---- ..j---- —j------ zelo boleče pojavlja vprašanje ln sposobnost vrednotenja materialnih sredstev, brez katerih seveda ne gre. Vrhniška Svoboda seveda ne more pričakovati, da bo vsa potrebna sredstva dobila od občine. Tu pa so še podjetja, ki za sedaj stoje ob strani in za kulturno življenje tako rekoč ne nudijo ničesar. Podjetja morajo pokazati večje zanimanje tako za ^ _ delo Svobode v celoti, zlasti pa ima.51/1 sekci^ Vrhniška Svoboda za uveljavljanje klubskega življe-trenutno samo dramsko sku- nja, kjer bo lahko stalno našlo in se kulturno vzgajalo večje število narrfSkega izobraževanja, katerih tu_ en dvigniti splošno kul-hov l'jlven ljudi, .razvijati nji-nje 0 . mišljenje, njihovo dojema-ljU]t ln. sposobnost vrednotenja urnih dobrin ter spoznavanje en atl}®znih umetnosti. Zato ni kož • meril> vendar pa so se h^v^juspešnejša oblika pokazali VrL 9 katerih pa so doslej na 'bišljap °ditno premalo razda bapaen° ki bilo sedaj misliti, dnig£emo s tem zmanjšati vlogo A,(sambi, zabavne glasbe, sicer še redki, so se v nekaterih Svobodah že zelo uveljavili. Na sliki ansambel iz Zagorja ob svojem nastopu na I. okrajni kulturno-zabavni reviji maja v Zagorju Nagradni natečaj za fotoamaterje n’ >-ln° godbo na pihala. Prav in prijeten družabni prostor no Btaistr"' JC> aa t Drii3, da sodeluje na proslavah in Reditvah, za kar lahko sprej-VpnH primerno nagrado. na, aar P,a to le ni njena edina če + vekko več ki pomenila, y. Bi standarden program oboga-sjjv,? novimi elementi, ki bi dali t-* Sodbi svež in nov obraz, s dili Pa •bjck Ptj občinstvu vzbu-g]a ,Večje zanimanje za tovrstno Pihal h*3 lakko tudi godba na 'ahk 3 pos':ane sodobnejša, če to pri ° ^ako imenujemo, naj za i2 T,er navedemo godbo na pihala toar rafdn*ka, ki je v svoj reper-gi. , ko^S koračnic in koncertne Prir ^ sprejela tudi prav zanje na ®‘i.ene skladbe lahke glasbe, K p?n?e>' Diano ali Most na reki sedh-1’ k* s1:a *ud* v njihovi za-1 Prav imenitno izzveneli. lahvreZ škode za kvaliteto bi miai?-t.1Z vrs^ Sodbenikov, zlasti Pri ^ , ,sestavili tudi dober in samk^i ^ zel° Priljubljen an-takn 6 zakavne glasbe, ki bi se bodn aYtomatsko vključil v Svo-kvai-t T *em ki laže vplivali na Verih. rePertoarja in same iz-res-D,er ki prav gotovo lahko ibri • konkuriral dosedanjim div-Sar_, kvalitetno slabšim an-teln ki morali šene k- paziii, da se tak ansambel Dri 1 skomercializiral, čeprav je ei7la denarna nagrada za nji-o delo tudi tu potrebna. ^ s .o velja za dramsko skupino s* gre samo za framske predor®’ temveč tudi za pripravo Wra£lov v klubu, debatnih, li-r<- rnin in podobnih večerov. 'Vrhniška Svoboda že ima mžiserja, ki ima priprav-f. , kidi več klubskih večerov, n® bi bilo težko iz^^esti. mero86 u° srno nav®d)i kot pri-kont’ rez kotenja nakazovati "kreten program. Tega morajo njihovih delavcev (sem lahko prištejemo različna predavanja s področja literarne, likovne, glasbene umetnosti, filmski krožek, načrtno spremljanje televizijskih programov, kulturno-zabavne večere in podobno). Za tako dejavnost je potreben stalen prostor Uredništvo »Delavske enotnosti« je pripravilo za poletne mesece prijetno presenečenje za tiste bralce, ki se v svojem prostem času ukvarjajo s fotografiranjem. Razpisujemo namreč nagradni natečaj za uspele posnetke z letnega oddiha. Ce torej imate fotografski aparat, pošljite nam čim-prej svoje izdelke. Motivov vam prav gotovo ne bo zmanjkalo, saj pridejo v poštev posnetki bodisi z morja, gora ali izletov itd. Skratka, od vsepovsod, kjer v poletnih mesecih naši ljudje preživljajo svoj oddih. Seveda ne gre tu za romantične posnetke sončnega zahoda ali vzhoda — to prepuščamo drugim. Nam gre za razgibane, domiselne motive iz življenja majhnih in velikih »dopustnikov«, za zanimiva doživetja, nenavadne posebnosti, ki spremljajo dneve in ure oddiha. Vse uspele slike bomo objavili in honorirali, k vsaki sliki pa si želimo tudi kratko resno ali zabavno besedilo ter kje in kdaj ste sliko posneli. Od poslanih posnetkov bomo izbrali tri najboljše in jih še posebno nagradili z 20.000, 10.000 in S000 dinarjev. Pravico do natečaja imajo sama amaterji, slike pa nam pošiljajte sproti. Velikost naj bo po možnosti 13 krat 18 cm, če pa nimate možnosti kopiranja večjih slik, nam lahko pošljete tudi samo film. Natečaj bomo zaključili 31. avgusta, rezultate pa objavili v prvi septembrski številki. vanja ge kvalitetnejša in prav gotovo bo krog poslušalcev še širši. V okviru strokovnega ln splošnega izobraževanja so bili v Kamniku uvedeni večerni oddelki strojnega odseka TSS, ekonomske srednje šole, administrativni tečaj, tečaj za visokokvalificirane električarje, štirje jezikovni tečaji za angleščino in nemščino itd. Administrativni tečaj, ki so ga pred kratkim zaključili, je obiskovalo 21 udeleženk, je pokazal, da je za to področje precejšnjo zanimanje. Zato nameravajo jeseni v Kamniku uvesti enoletno administrativno šolo. Tudi tečaj za visokokvalificirane električarje se bo jeseni nadaljeval. Delavska univerza prispeva dobršen del tudi k splošni izobrazbi prebivalcev hribovitih predelov Tuhinja, Črne in Stahovice s tem, da daje s svojim ozko-tračnim kinoprojektorjem v teh krajih vsak teden po šest predstav. Tudi knjižnica v okviru te ustanove je opravila pomembno nalogo. V šestih mesecih Je izposodila 11.363 knjig. Med 503S bralci je 2000 dijakov, 600 uslužbencev, 376 delavcev. 11 kmetov Itd. Komaj 7 "/n bralcev iz vrši delavstva in kmečkega prebivalstva kaže, da bo potrebno tel obliki izobraževanja najti po« med najširše sloje. Morda bi kazalo obnoviti dejavnost potujočih knjižnic, ki so pred letom že popotovale po podeželju. Na področju strokovnega izo. braževanja v podjetjih pa delavska univerza v Kamniku doslej zaradi začetnih težav in pomanjkanja ustreznih kadrov ni imeia dovolj povezave s kolektivi. Kaže, da so organizaciji načrtnega strokovnega izobraževanja na osnovi potreb tudi podjetja posvetila premalo pozornosti, saj celo v nekaterih večjih kolektivih nimajo človeka, ki hi odgovarlal za to področje. Res pa je tudi, da večina podjetij nima za to delo usposobljenih ljudi. V bodoče bo morala delavska univerza prirediti več seminarjev tudi za ljudi, ki jim bo v podjetjih poverjena organizacija strokovnega izobraževanja. Kljub razmeroma kratkem obdobju delovanja in začetnim težavam, pa je delavska univerza v Kamniku dosegla precejšnje uspehe. Kako pa je z načrti za bodočo sezono? Na to vprašanje nam je predsednik upravnega odbora dal tole pojasnilo: & Načrt dela za prihodnjo sezono, o katerem je pred dnevi razpravljal upravni odbor DU, smo sestavili na podlagi potreb, ki so jih nakazala podjetja. prosvetna društva in organizacije. Da bomo sprejeti program ...dela lažje izvedli, smo sestavili štiri komisije, katerih skrb je. da ho delo na posameznih področjih izobraževanja res kvalitetno. Komisija zn strokovno izobraževanje bo morala nomagati tudi nodietiem pri Izdelavi programov za bodočo sezono. Precej dela pa nas v bodoče čaka. pri izobraževanju ljudi, ki delaio v odborih stanovanjskih skupnosti, hišnih svetih, notrošniških in poravnalnih svetih, zboru proizvajalcev in svetih pri ObLO krajevnih odborih in drugih organih družbenega samo-upravlianla. V leseni bomo nadaUesuiii tud' s seminarni za čiane de. lovskih in zadružnih svetov Večerna pojViZoa šola. s katero smo začeli že v n-etekP sezoni, bo imela tri oddelke in io ho predvidoma obiskovalo z. da nobena izmed naštetih preureditev m " sebno težavna. TELEVIZIJA V RAKETI t Osebje, ki dela na raketnih oporisem* prihodnje ne bo več imelo težav pri u^0:® ma n ju zadetka z raketo. V repu rakete je P°Je ju televizijska postaja, ki se loči od raketJUie tisti trenutek začne snemati. Tako Posre,i.tii izhodiščni točki neposredne podatke o rezu* zadetka. Kupil sem si - fotoaparat »... s tem pa še ni rečeno, da že znam fotografirati! Gotovo je le eno: Imam aparat in z njim željo, da postanem dober fotograf-amater. Vprašujem se — kako?« Odgovorja ti direkcija — Delavske enotnosti: “... spretnost in znanje pri fotografiranju prinaš? čas. Cim več filmov je šlo skozi tvoj aparat, čim več si slikal, toliko več izkušenj si si nabral in toliko boljši si! Vse to pa seveda velja le za tistega fotografa-amaterja, ki je vseskozi ocenjeval in kontroliral svoje delo s fotografskim aparatom in ki je znal vselej upošte- vati nekatera načela, brez katerih ni uspeha niti ne dobre fotografije.« »Katera so ta načela?« »Naštel ti jih bom lepo po vrsti! Zapomni si jih, spremljajo naj te kot tvoj mali aparat in čas te bo lahko uvrstil med dobre amaterje.« Ko nastavim aparat k očesu, potiskam s prstancem leve roke pokrov torbice navzdol, kazalec pa položim na sprožilec. Iskalo približam kar najbolj desnemu očesu. Aparat moram držati popolnoma mirno; zlasti moram paziti, da ne premaknem aparata tedaj, ko s kazalcem desnice pritisnem na sprožilec. Zapomniti si moram — prav nikamor se ne mudi! Motiv me bo že počakal. Torej — počasi iit mimo sprožim in šele nato, ko sem slišal »škljoc« sprožilca, odmaknem aparat od očesa. Aparat lahko držim vodoravno ali pa horinzontalno glede na motiv-To vsekakor zavisi od izbire slik6 ter razsežnosti objektov, ki jih slikam. V obeh primerih pa velja: drži mirno aparat, počasi sproži. To načelo je vsekakor prvo, ki ga gre vtisniti v spomin. Drugo načelo, o katerem bomo govorili v naslednji številki pa je: pravilni osvetlitev — dobra slikal PRVO NIČELO DRŽA APARATA ... in na kopnem Tihožitje ob pomolu Zlom roke ali noge zahteva zdravniško pomoč. Ce pa se nam to zgodi v gorah, daleč od naselij, obložimo zlomljeni ud z ustreznimi kosi lesa ter ga prevežimo s pasom ali z robcem. Dokler ne pride zdravnik, naj bo poškodovanec zavit v koc, da mu bo toplo, hkrati pa naj pije vroč čaj. Namesto čaja mu lahko damo tudi močno črno kavo, nikakor pa ne alkohola. ISKALO SLIKE MI NI POVEDALO, DA JE ZAKRIVAL Ol-JEKTIV NA MOJEM APARATU - POKROV ZAŠČITNE TOR BIGE. NEMALO SEM SE ZAČUDIL SLIKI. KI SEM JO DOBIL! ISTA SLIKA KOT JE TREBA 1 IZKUŠNJA ME JE NAUCIJ-A. BITI POZOREN DO POKROVA. KI KAJ RAD PREKRIJE OBJEKTIV - IN UNICI SLIKO! TO SE TT LAHKO ZGODI LE ENKRAT llillllllinillllllllllllllllllll!lll!|||!||||||!|||||||||l!l!llll!l!l!l|||||||||||||||||||||||!|!||i!|!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||,,||||||,|,,||^ m L E 8 NA V Z G O J IH G°Vori predsednik sveta za telesno kulturo občine ljubljana-polje Tovarna - središče športnega življenja ni . ..°yariša Staneta Meljo pozna v Polju vsak športnik. Seveda to Ztiai ° cua nii ^oktivi Sami, nič manj okrajni in občinski sindikal-sii SVeN oziroma njihove komi-izr za telesno vzgojo in oddih inedn? pofnemben pobudnik 1 Prireditelj različnih nogo-g ■ P1 tekmovanj in turnirjev. n P. a Pa so to šele prvi res-šP k za^etki, ki jih bo treba stvfc'0^ razmahniti spričo dej-g a’ da so za še širši razvoj 2(j . a v delovnih kolektivih za 1 izkoriščene samo minimal- 6 možnosti. 2aNaloga nogometnih organi- liuKi- °°’ da k)0tl0 za Pri" jeno športno igro neposred- no ali Prek pristojnih organov “Usih vodstva delovnih ko- lektivov, ki naj bi skrbela ža nove nogometne aktive po delovnih kolektivih. Pogojev je dovolj. V Sloveniji je namreč zaposlenih več ko 100.000 mladih ljudi, med katerimi je 50 odstotkov moških v starosti od 15 do 18 let. Prav ti kadri so neizčrpen vir za pravo množičnost. Še nekaj ne kaže prezreti, namreč družbenega in političnega razvoja delovnih kolektivov v komunah in njihovega vpliva na dogajanje v okolici, pri čemer ni treba še posebej naglasiti ostale organizacijske in ekonomske pogoje ter ma-terilne možnosti. Te okoliščine bi nogometu lahko utrle pot med najširše množice in z njo do zdravega razvedrila delovnih ljudi. Ti izvlečki iz poročila Nogometne zveze Slovenije za minulo skupščino, ki je v glavnem razpravljala o kvaliteti te igre pri nas, nazorno kažejo, da bo ta strokovna športna organizacija v prihodnje usmerila svoje delo bolj' kot doslej v delovne kolektive. To pa so pametni računi, ki bodo koristili širokemu krogu delovnih ljudi, z novim nadarjenim nogometnim kadrom pa najboljšim slovenskim nogometnim klubom. Mladince, ki jih bo ta akcija zajela in izluščila iz množice, bo namreč treba pritegniti še k strokovnemu delu v nogometnih enotah in vzgojiti v popolne nogometaše. Nogomet, kakršnega si Žele vsi: dinamičen, a fair .. »Seveda ni, čeprav bi lahko bilo tudi bolje. Toda, kot sem rekel, če ne bi bilo tovarne, tudi tega, kar imimo danes, ne bi bilo,« je odvrnil tovariš Meljo. »V tovarni najdejo športniki vselej odprta vrata za svoje prošnje in težave — seveda, če jih je mogoče uresničiti. Vsi činitelji v Papirnici imajo za športno življenje polno razumevanje, od organov delavskega upravljanja in direktorja do sindikata. Tovarna podpira športnike z raznimi prevozi, z materialom in prek sindikata tudi finančno. Upravljamo tudi plavalni bazen in dobiček, ki ostane od vstopnine, sl obdržijo športniki za svoje potrebe.« VEVŠKA PAPIRNICA -POBUDNIK DELAVSKIH IGER Ta pogovor je dal pobudo, da sva prešla na športno življenje tistih delavcev, ki niso včlanjeni v nobenem društvu. »2e pred 11 leti,« Je nadaljeval tovariš Meljo, »smo v naši tovarni dali pobudo za organizacijo »papir-niad« — delavskih športnih iger. Prihodnje leto bomo v Vevčah organizirali že desete igre. torej Jubilejne.« Vprašal sem, kakiino je aanimanje med delavci za te igre. »Zelo vfeliko! Tudi tisti delavci, ki niso nikoli gojili športa, se močno zanimajo za te igre. Včasih, ko ni takšnih uspehov, kot bi si vsi želeli, so celo stari delavci, ki niso nikoli poznali športa, kar nevoljni na svoje mlajše tovariše - aktivne tekmovalce.« Tovariš Meljo je nato pripovedoval, kako se vsako leto pripravljajo za svoje igre, ki obsegajo plavanje, odbojko, nogomet, namizni tenis, atletske panoge, streljanje in šah. Približno dva meseca pred tekmovanjem organizirajo treninge za vse tiste, ki bi sc radi udeležili iger in 2a razmah nogometa znak letošnjih v. športnih IGER KOLEKTIVOV ELEKTROGOSPODARSTVA SLOVENIJE imajo za to tudi pogoje. Seveda vsem omogočijo Cimboljše priprave. Na ta način zajamejo v priprave Okoli 150 delavcev (Papirnica Ima nad 700 delavcev), nato pa pridejo izbirne tekme za sestavo tovarniške reprezentance. Vanjo pride približno 80 najboljših tekmovalcev. KAJ PA OBČINSKE SINDIKALNE TEKME? -Marsikdaj se pripravljajo in tekmujejo tudi starejši delavci, ki so že prekoračili 40. leto« je dejal tovariš Meljo. »V tovarni je zlasti več bivših nogometašev, ki jim še danes ne da žilica miru in kljub »zrelim« letom še vedno kdaj pa kdaj radi stečejo za okroglim usnjem.« Seveda je pobuda vevške papirnice že rodila bogate sadove. Prvi dve leti so bili vevški športniki-delavci skoraj neomejeni gospodarji na papirnia-dah«. Potem pa so se zdramili tudi v drugih podjetjih, zdramilo se je zdravo častihlepje. Bpez pretiravanja pa lahko trdimo, da so bile ravno »papirniade« povod za gradnjo športnih objektov tudi v drugih tovarnah. Tako so v Krškem zgradili vrsto lepih športnih naprav, zlasti sodoben bazen, v Sladkem vrhu krasen stadion in še marsikaj. Seveda se je ob novih objektih razvilo tudi živahno športno življenje. -Prvo leto so bili plavalci iz Sladkega vrha tako slabi, da smo se kar bali zanje, da bodo utonili,« je pripovedoval tovariš Meljo. -No, zadnja leta pa se že potegujejo za prva mesta.« Vprašal sem predsednika ob- . činskega sveta za telesno vzgojo, če imajo v Polju še kakšne druge oblike tekmovanj, ki zajemajo delavce. Morda občinske delavske športne igre? Tovariš Meljo mi je pojasnil, da so imeli take igre takoj po osvoboditvi, potem pa so jih opustili. Zdaj, ko je v Zalogu in Polju zraslo več novih kolektivov, je misel na občinske delavske športne igre znova oživela. -O tem smo že razpravljali na občinskem sindikalnem svetu,« je ob koncu govora dejal tovariš Meljo. -Nekateri so mnenja, da bi te prireditve organizirali ob občinskem prazniku, drugi pa niso za takšno zamisel. Kljub temu sem prepričan, da bodo občinske delavske športne tekme tudi v Polju znova zaživele, verjetno že prihodnje leto« jgOR PREŠERN KOLIKO ZDRAVEGA IN OSVEŽUJOČEGA NUDI POLETNA NARAVA. ZATO NE ODLAŠAJTE! IZKORISTITE CAS IN ClMVECKRAT KRENITE - NA IZLET V. LETNE ŠPORTNE IGRE KOLEKTIVOV ELEKTROGOSPODARSTVA LR SLOVENIJE Izpolnjena pričakovanja V. letne športne igre kolektivov elektrogospodarstva Slovenije, ki jih je v Celju vzorno organiziralo Elektro Celje, so povsem izpolnile pričakovanja. Z več ko 1000 nastopajočimi, kopico zanimivih bojev in tudi pomembnih rezultatov bodo šle v anale kot eno najbolj uspelih tovrstnih tekmovanj sploh. Tekmovalni spored so letos izpopolnili še s plavanjem. To se je izkazalo za dobro, saj bo na ta način mogoče vzbuditi smisel za to lepo zvrst pri mnogih članih delovnih kolektivov. V ostalih — že tradicionalnih — zvrsteh pa je bilo prav tako čutiti povečano zanimanje in kar je najpomembnejše — pri večini moštev — tudi smotrnejše priprave za tekmovanje. Če posamezne zvrsti natač-neje pregledamo, je pri vseh opaziti napredek. To velja tako za množičnost, kakor tudi za kvaliteto. 0 Šahovskih ekip se je letos merilo 40 (lani 30). Elektroprojekt (Lj) je ponovil svojo zmago iz leta 1858 in zasedel prvo mesto pred TE Šoštanj, IEV Ljubljana in Elektro Celje. © V namiznem tenisu je nastopilo 31 moških in 10 ženskih ekip (lani 24 in 7). Pri moških je kila prva ekipa Telekomunikacij pred Slovenjim Gradcem in Kočevjem, pri ženskah pa je bil vrstni red pri vrhu tak: HE Sava, ELES, Slovenj Gradeč, © Več prijav kot lani je oi o tudi pri kegljanju, kjer je merilo sposobnosti 31 moških in 4 ženske ekipe. Najboljšo moško ekipo je postavil Kranj III, nato Elektro Celje in Kranj I. Zaporedje ženskih ekip: Elektro Celje, Slovenj Gradec, Vuhred, © V atletiki so prav tako zabeležili več odličnih rezultatov, nastopu pa je tudi državni reprezentant v teku na 100 m Mariborčan Gluk. Celjski starter je po tek- movanju vedel povedati, da še nikdar prej ni v enem dnevu toliko »streljal« — tako veliko je bilo p»5 število udeležencev, kljub temu pa je vse poteklo v resnem športnem vzdušju. Znanega ljubljanskega tekača Pokorna je bilo zaradi dveh prehitrih startov celo treba diskvar litlcifati. Nekaj zmagovalcev med posamezniki: moški — 100 m: Gluk (Mrh) 11,1, višina — Kočnik (M. O.) 165, krogla — Kravanja (SE) 11,55, 4 X 100 m — Elektro Maribor okolica 47,9, tek čez drn in strn — Elek- BB OHO,, je vzel slovo. »Baletka Pozno začenjajo sezono, češ vo-iz Splita-«, »Jugoslovanski pan- da je zmeraj tako mrzla. A glej ter«, »Mačka med vratnicami« — na gostovanju-po Nemčiji sta ali kakor so ga pač imenovali. Kocmur in Brinovec dosegla no-Vladimir Beara namreč, vratar va slovenska rekorda v vodi Hajduka in kasneje Crvene temperature +17 stopinj! Do-zvezde, ves čas pa tudi jugoslo- kaz več, kaj vse je mogoče do-vanske nogometne reprezentan- seči — z voljo! ce. m to še ni zgodilo tako, kakor bi bilo pričakovati. Lepega OHO, in še kako zabavno, dne je Beara izjavil, da ne bo Tudi tako bi lahko ocenili za-več branil — in za razliko od ključek letošnjega kajakaškega prejšnjih podobnih izjav — tudi državnega prvenstva v Maribo-res ni več. Ostal je trden tudi ru. Tekmovali so namreč na potem, ko so se njegovi tovariši mirnih vodah, zaključek pa je iz Crvene zvezde začeli priprav- bil — m še kako — razburljiv. Ijati za potovanje čez »veliko Diskvalificirali so nekega pre-lužo« in odleteli na veliki med- mladega tekmovalca, njegovi narodni turnir v Nem York. Ali kolegi pa so nešportno reagirali, ni škoda, da se je vse končalo Niso hoteli stopiti na zmagoval-tako? ni Oder, zaradi česar jih je Zve- AHA, in še plavalna. Toliko- za suspendirala, izločila iz dr-krat tožimo zaradi slabih pogo- žavne reprezentance in črtala s jev, ki jih imajo naši plavalci, spiska olimpijskih kandidatov ... tro Ljubljana-mesto 4:53,0, ženske — 60 m: Ušaj (NG) 8,4, višina — Zabukovec (IEV) 135, daljina — Uša$ (NG) 529, krogla — Komelj (NG) 10,76, tek čez drn in strn — Nova Gorica 3:12,6. © Pri moških odbojkarskih vrstah je ekipa IEV Iz Ljubljane obranila naslov prvaka. Na častnih mestih sledita HE Vuzenica-Vuhred ih Elektro Sežana Med ženskami si je prvo mesto priborila Dravska cona pred Telekomunikacijami in Sežano. © Zelo živahno je bilo tudi na strelišču. Ekipa HE Mariborski otok I je s 508 krogi za 6 krogov presegla lanski zmagovalni rezultat Elektroprojekta, pa tudi drugopla-slrani Ljubljana mesto H (507 in tretjeplasirani Koper I (504) sta bila bojiša kot lanski najboljši. Med posamezniki pa je bilo narobe. Najboljši trije (Sevčnikar — Šoštanj 175, Pavčič — Celje 174 in Cizej — Elektroprenos) niso dosegli lanskega najboljšega — Jursule iz Kopra (181) krogov. © Preostane še, da omenimo plavanje. Posrečena in enostavna tekmovalna določila so poskrbela za precejšen odziv tekmovalcev. Pri moških je v Kategoriji do 35 iet 50 m (v poljubnem »logu najhitreje preplaval Trboveljčan Pirc (čas 30,3), med starejšimi člani pa je bil najboljši MihOrko (ELES) z 41,1. Med ženskami )je bila prva Kitova (IEV) s časom 41,6. Letošnje letne športne igre Elektre so tako pomemben prispevek k proslavam ob desetletnici delavskega upravljanja, hkrati pa tudi porok, da bo športni utrip v teh kolektivih dobro čutita tudj v prihodnjih letih. / »Kaj pa M rekli,« se Je oglasil •tf?® #1 »Kaj pa Dl reKii,« se je ugi<»=“ - ie o> In poudaril vsako besedo posebej, 0go-vaš oče takoj po vajinem današnjem e jo voru uničil svolo oooroko? C® v sežgal?« Oči i Nobena poteza na obrazu se svojo oporoko? žgal?« , „1pdal® Oči pod ščipalnlkom so mirno gj® ibena poteza na obrazu se ni Keft »Po tistem razgovoru bi labko kaj pričakoval,« je grof Gerhard ravno ^ odgovoril, »čeprav nisem bil prepričan, bo to tudi v resnici storil.« it »Ali naj to pomeni, da niste vene* ’ Je vaš oče to storil?« ga je vprašal ka*j Bunch in se mu norogljivo nasmenni' »Kako naj bi vedel? Po davlšnjem voru očeta nisem več videl. V sv?^jy»l.‘ Kapetan Bunch se je z dlanjo udaril po čelu. »Saj to . .. prej škornji kot čevlji!« »Ko je bil grofov sin zadnjič tu, je imel n-, nogah prelepe rjave škornje, ki smo jih vsi občudovali.« »Kaj pa danes? Kaj je imel na nogah danes, ko je prišel?« je nestrpno vprašal kapetan Bunch. Žarko je skomignil z rameni. »Nisem ga videl. Menda je bil v gradu že zelo zgodaj.« »Tudi to zadošča,« mu je skoraj veselo odgovoril kapetan, potem pa je v angleščini rekel dr. Marchu: »To so nedvomno sledovi rjavih škornjev. Morilec je meril s puško tako, da se je s komolcem levice naslanjal na levo koleno, se pravi, da je imel nogo na radiatorju. Najbrž mu je zdrsnilo. Praske na vrhu so napravile kovinske podkvice na prstih, dva rumena sledova sta pa od škornjic ... In zdaj, je spet spregovoril v nemščini, »pojdiva še tja, kjer ste trčili ob morilca, potem pa se bom pomenil z Gerhardom Hofenbergom.« Tista pot, kjer je komaj dve uri poprej divjala dirka na življenje in smrt, torej ves labirint hodničkov med strmimi stopnicami, se je zdaj kopala v množici žarnic. Nič grozljivega ni bilo kljub belini sten. Trije ljudje so bili kmalu na kraju prejšnjega boja. »Kdo vas je našel tu?« je kapetan Bunch vprašal Žarka in posvetil z žepno baterijo na predzadnjo stopnico, ki je imela krvav rob. »Ljudje iz gradu. Pravzaprav nisem bil dolgo nezavesten. Opomogel sem sl prav takrat, ko so prišli na vrh teh stopnic « Archibald Bunch je v soju svetlobe pogledal na dolgi hodnik do vratič, ki so ljubosumno varovala skrivnost. Pramen svetlobe se je počasi vračal, kapetan pa je natančno pregledal vsako ped kamnitih tal. Tam, kjer sta se hodnika združevala, je pramen svetlobe obstal in se vrnil dve ali tri stopnice nazaj. Tik pri zidu je bilo nekaj ploščatega, okroglega, po barvi komaj ločljivega od kamna. Kapetan Bunch je pobral tisti predmet, bil je velik bel gumb s široko črno črto na obodu. Videl je, da je nekdo ta gumb s silo odtrgal, ker se je vozlov sukanca držal košček kariranega blaga. »Ta pregled se je izplačal,« se je nasmehnil kapetan Bunch in si ogledal gumb. »Vaš prav gotovo ni,« je z očmi preletel Žarkovo bluzo. »Neznanec nam je navsezadnje le pustil nekaj otipljivega.« XXX Zasliševanje starega strežnika Gottlleba Je bilo kmalu pri kraju. Drgetajoči starec ni mogel povedati nič posebnega. Dejal je le, da je bil mladi grof po razgovoru z očetom zelo Jezen, da ni hotel zajtrkovati in kasneje obedovati, da se je zaprl v svojo sobo in ni maral nikogar videti. Gottlieb je povedal, da mu je nekdo ukradel ključ tiste sobe, iz katere Je zločinec streljal, in sicer najbrž takrat, ko je imel opraviti pri grofu. Ključ je hranil v svoji sobi. V vsej Gottliebovi zgodbi je bila najbolj zanimiva trditev, da Je lahko vzel ključ le kak stalen prebivalec gradu. V dokaz za to svojo trditev je rekel, da je neznanec z nezmotljivo natančnostjo izbral iz svežnja dvajsetih ključev samo ključ tiste sobe. Ker Je imel neznanec le malo časa — starec je rekel, da sobe po navadi ni puščal odprte — je moral biti zelo spreten, razen tega pa Je vedel za vse ključe, kaj odpira kateri izmed njih. Preden je kapetan Bunch poklical Ger-harda Hofenberga, ki je že postajal živčen, je poslušal še poročnika Williamsa, ki mu je povedal, da so prstni odtisi, ki jih je našel na puški in praznem naboju, enaki tistim, ki lih je zasledil na mizi v grofovi delovni sobi. »Ali si ti prstni odtisi in odtisi mladega grofa niso prav nič podobni?« ga je vprašal kapetan Bunch. »Nobene podobnosti ni, gospod kapetan,«* mu je odgovoril poročnik. »Prav. Poročnik, zdaj sc lahko z dr. Marchom vrnete v njegovem avtomobilu, le narednika pustite tu .. . Bodite tako prijaz- »AH sta govorila tudi o oporoki vašega ni in naročite naredniku, naj pripelje tega očeta?« ptička, ki se je očitno že začel razburjati « »Mislim, da sva.« Kratkovidne oči Gerharda Hofenberga so »Povejte določneje: da ali ne?« se vrtele kot na olju, ko Je stopil v sobo, . „„„ kjer sta bili še malo poprej dve trupli. Kr- ,m vav« luža na stekleni nlnšži nrav takšna na imetje prepustil meni kot Sinu, ki ga nisem vreden.« Komaj opazno je mlademu grofu spet zaigral na ustnicah tisti zviti nasmeh. vava luža na stekleni plošči, prav takšna na tleh zraven mize In nekaj krvavih lis na preprogi in naslanjaču je spominjalo na strašni zločin. Mladi grot Je drgetal. Sčipalnik, ki ga Je držal med prsti, je opisoval krogce, dru- »Ali je imel vaš oče napisano in potrjeno oporoko?« »Da, imel jo je. Pred tremi ali štirimi .iiAai iiicva j c vzjJi.iv/ v tzi rvaugve;, o ^ o ~ ... — ga roka pa je živčno popravljala vozel na leti je v trenutni nežnosti to povedal sestri samoveznici. Težko je t>ilo ugotoviti, ali je in meni.« grof drgetal od jeze ali zaradi notranjega nemira, za katerega bi morda imel dovolj vzrokov. Gerhard Hofenberg zares ni videl brez ščipalnika. To je nehote tudi dokazal, ker se je na vso moč zaletel v enega izmed obloženih stolov in je le malo manjkalo, pa bi bil padel, kakor je dolg in širok na krvave madeže na preprogi. »Protestiram, gospod kapetan,« je rekel in mahal z roko, katere prsti so držali šči-palnik. »Povsem neupravičeno ste me imeli dobro uro v hišnem priporu.« »Prosim vas, sedite in skušajte čim natančneje odgovarjati.« mu je odvrnil kapetan Bunch. kakor da ni slišal njegovega ugovora. »Tu sta bila ubita dva človeka, katerih eden je oficir ameriške vojske. Čeprav sem v vaši hiši, se mi zdi, da oh teh svojih protestih pravzaprav pozabljate na položaj, v katerem ste.« »Menda vendar ne mislite, da sem ubil lastnega očeta?« »Moja dolžnost je raziskati vso zadevo In odkriti zločinca,« mu je kratko odvrnil Archibald Bunch. »Da ne boste imeli nevšečnosti, odgovarjajte čim konkretneje . . . Kolikor vem,« je rekel in pogledal 2arka, »ste se davi vrnili s fronte.« Žarko in Gerhard Hofenberg sta prikimala. »V kateri enoti ste bili?« »V sedemindvajseti diviziji SS,« je polglasno, zmedeno odgovoril mladi grof. »Ge se ne motim, je ta divizija sodelovala pri krvavem obračunu med varšavsko vstajo, ali ne?« »Prosim vas, v kakšni zvezi pa je to z dogodkom v tej sobi?« mu je z vprašanjem živčno odgovoril Gerhard Hofenberg, vendar ni bil več tako izzivalen kakor sprva. »Izpolnjevali smo ukaze. Navsezadnje — vojna Je bila.« »Seveda je v zvezi, pa še kakšni, gospod grof.« mu je kapetan Bunch od blizu pogledal v obraz »Je v zvezi, ker bo prišlo nekaj ljudi iz te divizije pred sodišče. Obtoženi bodo kot vojni zločinci. Kdo mi jamči. da niste eden izmed njih* če ste tam množično ubijali neoborožene ljudi, zakaj bi ne mogli zaključiti svoje zločinske kariere z dvema, ubojema v lastni hiši?« Kanetan Bunch je bil tako rdeč v obraz, da se je Žarku zdelo, kakor da mu bo zdaj, zdaj šinila kri v oči. S strašnim pogledom je meril rahitičnega grofa, ki se je še bolj zgrbil na stolu. :i »Da vam bo vse skupaj bolj jasno,« je kapetan Bunch nadaljeval nekoliko mirneje. »delam v oddelku, ki išče vojne zločince. Tu so ubili enega naših ljudi, pred menoj stojite kot oficir zloglasne esesovske divizije. Kaj bi vi storili na mojem mestu?« »Ne, ne ... Jaz bi... Verjemite mi. .. Zares ga nisem ubil,« je komaj slišno zajecljal človek s ščipalnlkom. »Nisem Imel razloga za to.« »Dobro, začniva s tistim trenutkom, ko ste se vrnili v grad. Ali ste se čez dan pogovarjali z očetom?« »Da, takoj zjutraj,« je oni pohitel z odgovorom. »Kaj sta se menila?« »Bilo je nadaljevanje najinih prejšnjih pogovorov, ki so se vselej zaključevali s prepirom. Očital mi je, ker sem bil za naciste.« »Kako se je končal današnji pogovor?« »Spet sva se sprla.« »Ali veste, kje Je oporoka?« ga Je vprašal kapetan Bunch in se ostro zazrl v debela stekla na naočnikih. Drobne oči pod steklom so bile povsem mirne. Pogled je vzdržal pogled. Gerhard Hofenberg je mirno odgovoril: »Najverjetneje v eni izmed skrivnih omaric.« V glavi kapetana Buncha so se mrzlično podile misli. Ali je ta prebrisani nacist, čigar živci so se zdeli sprva tako šibki, zares zbral dovolj moči. da je mogel uspešno nastopiti v vlogi nedolžnega naivneža? Bunch in se mu porogljivo nasn - -'tile**** Di __________ ______ SV°ji S - sem bil, do šestih popoldne sem P°c »Kaj pa potem?« h,eVili* »Potem sem se sprehodil po D1 Najdlje sem bil v konjušnici.« »Kje ste bili na primer okoli osro* go »Ali hočete reči, kje sem bil takra • „ so ubili mojega očeta?« se je samozav nasmehnil grof Gerhard. »Da, prav to bi rad vedel.« »V parku sem bil.« ..»la?* »Ali ste slišali krik In potem dva str . »Da, vendar se nisem zmenil za to. pričan sem bil, da se veselijo naši Sele potem, ko sem slišal govorico in ' ^ tara pri vhodu v grad, mi je postalo » ijivo. Vrnil sem se.« »rad?* »Skozi katera vrata ste se vrnili v g**^ Mladi grof je začudeno dvignil re rdečkaste obrvi. nrl5e* »Ne razumem prav. Kod naj bi Pf v grad, če ne skozi glavni vhod?« ,[0ii »Mar ni mogoče priti v grad se »» druga vrata?« „ « n» »Mislite na tista vratca zadaj? Ta®0a-more nihče priti v grad, če mu kdo pre od znotraj. Čemu bi hodil tam ots Komu naj bi se skrival?« je »Samo še dve vprašanji: prvič, kaK“ j bilo mogoče neopazno ' prinesti v s puško, ki jo Je uporabil zločinec?« je »NI nujno, da bi jo kdo prinesel, f odgovoril Gerhard Hofenberg. »Puške „ nisem videl, vendar bi lahko bila Iz bog očetove zbirke.« »Takoj Imate pri roki odgovor na vprašanje,« se je nasmehnil kapetan »Pokažite mi rjave škornje in karu suknjič, ki mu manjka gumh!« so Kapetanu Bunchu se je zdelo, d® 5l, postale oči za ščipalnlkom še manjše, d® j skoraj povsem izginile, ko so gledale S® s krpico tkanine tik pred nosom. _« »Ne vem, čemu vse to, gospod kap®*®^ je malo zmedeno odgovoril grof Gerb® »toda če tako želite ...« Stopil je k vrat® Jih odprl in zaklical na hodnik: »Mas Magda!« S hodnika je prišel ženski glas: »Želite, gospod grof?« ^ »Prinesi iz moje sobe lovske škornJ® kariran suknjič s svetlimi gumbi.« »Takoj, gospod ... « . Gerhard se je vrnil. Stopil je k oC®,Wse mizi. Kakor da ne vidi krvave luže, B* 0 je razlezla po stekleni plošči, je odprl i ® rezljano škatlo in vzel iz nje cigar® ^ Kapetan Bunch ga je gledal in se 6“ zakaj njegovi prsti so bili povsem mirni, so približali cigareti gorečo vžigalico. »Postrezite si, gospod kapetan,« J® JlJ, nudil Archibaldu Bunchu. »Priznati v . moram, da postaja vse to bolj komično » pa tragično. .. Toda če ste sumili i11®" « se boste kmalu prepričali o nasprotne^ »Ne bodite tako samozavestni, grof,« “ je hladno odgovoril kapetan. »Počakal pa bova...« .g Trkanje, kapetan je utihnil. Stopil 1® vratom in jih odprl. ,.0. Med podboji je stala Magda Lindem®®" Nemirno je gledala zdaj grofa, zdaj “ petana. , ve »Magda, rekel sem ti, da prinesi rj<* škornje in kariran suknjič,« je grof G« hard stopil k njej. »Menda se razume1 • Nemo je prikimala in skušala P0£oltlLj nekaj, kar Jo je tiščalo v grlu. Sele,.no čas je odgovorila, bolj obrnjena h kap d® kakor h grofu: ..»o. »Ni jih .. . Ni ne škornjev ne suknju Povsod sem Iskala.« Sčipalnik je spet zdrsnil v nastavlja® dlan. Prosta roka je z robcem brisala k?;,,, oči, ki so začudeno strmele v zbegano sko med vrati: ' _ ...................... je »Lahko greste, gospa Lindemann,* ^ rekel kapetan Bunch. »Narednik Hardy, * ge pridite.« je zaklical na hodnik, potem P® je obrnil k okamenelemu grofu Gernar Hofenberg«: »obtožujem vas umora maj® ' ameriške vojske Wllliama Hutchklnsa v grofa Avgusta Hofenberga. Nocoj b®s',,i3l hišnem priporu, Jutri pa vas bom o®Pe"te na poveljstvo .. . Narednik Hardy, v* odgovorni zanj. Odpeljite ga!« Človek s ščipalnlkom je dvignil r®?,’ ................................... J® kakor da hoče nekaj reči, potem pa i mahnil, se obrnil in odšel po hodniku Pr svoji sobi. j, »Pa vi, fant.« je rekel kapetan Bu® Žarku, ko sta bila sama, »če vas zanm ste lahko še nadalje moj pomočnik. Pojo* tisto glavno šele pride.« Spored Radia Ljubljana za teden od 11. do 17. julija ČETRTEK PETEK PONEDELJEK dne 11. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mambo in cha-cha-cha 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Igrata violončelista Antonio Janigro in Blefterios Papastavro 9.00 Uro pri klasičnih mojstrih 10.10 S sprejemnikom na dopust 11.00 Prizor iz 2. dejanja Janačkove Jenufe 11.15 Naš podlistek — Kralj Pariza — I. 11.35 Iz albuma samospevov 12.00 Petnajst minut z Zadovoljnimi Kranjci 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 14.00 Glasbene razglednice 14.30 Prireditve dneva 14.35 A. Dvorak; Jakobinec, simfonična suita 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Dalmatinske narodne poje Mariborski komorni zbor 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Skladbe za harfo 16.40 Ljubezen v Parizu 17.10 Šoferjem na pot 18.00 Operne melodije 18.40 S knjižnega trga 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Dvakrat deset 22.20 Koncert zagrebške filharmonije 22.15 Iz naših studiov 23.10 Vokalni zabavni ansambli 23.30 Glasba iz filma Zgodba o Bennyju Goodmanu 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TOREK dne 12. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Skladbe za violino in klavir 8.30 Iz filmov in glasbenih revij 9.00 Vokalni kvintet Kranjčani 9.15 Blaž Arnič: Osma simfonija »Na domači grudi« 10.10. Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 11.00 Velika orkestra Frank Chacksfield in Stanley 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Slovenske narodne poje Tone KozCevčar 12.15 Kmetijski nasvet! 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Pojo naši operni pevci 14.10 slovaške in moravske pesmi 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušane! čestitajo in pozdravljajo 15.40 Ritem v ijuru in molu 16.00 Listi iz domače književnosti 16.20 Predstavtjamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Parada plošč 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 Od plesišča do plesišča 18.50 Človek in zdravje 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poje zbor Univerze iz Valparaisa 20.30 Radijska igra — Szczypierski — wiernik: Marjan 20.55 A. Lajovic: Andante za veliki orkester 21.05 Pol ure za zabavo 21.35 Tako plešejo v Budimpešti 22.15 Ameriška pevca Anita 0’Day in Billy Eokstine 22.40 Jazz! — Orkester Kurta Edelhagena 23.10 Iz del Josepha Haydna 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SREDA dne 13. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.25 Nekaj domačih 8.30—6.40 Reklame 8.05 Poje zbor bavarskega radia 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 S sprejemnikom na dopust 10.10 Ciklus velikih simfonij 11.00 Potpuri za zabavo 11.30 Uvertura in dva prizora iz opere »Štirje grobijani« 12.00 Vesele narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Harmonika in orglice 12.40 Otroci pozdravjjajo 12.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pozdrav iz Dalmacije 13.50 Popularne melodije iz orkestralne glasbe 14.30 Prireditve dneva 14.35 Ritmična abeceda 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Romantične melodije 16.00 Novost na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 R, Schumann: Karneval op. 9 18.45 Radijska univerza — Živi fosili 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pianist Jack Dievafi z orkestrom Raphaele 20.10 Velike ure opere — Bizeteva Carmen leta 1875 22.15 Plesna glasba z vsega sveta 23.10 Itatijanska pevka Jula de Palma v Ljubljani 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje dne 14. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.2S—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Pavel Sivic: Divertimento za klavir in orkester 8.25 Majhen koncert mladih umetnikov na violini in klavirju 9.00 Melodije na tekočem traku 9.40 Poje ljubljanski oktet 10.10 Ne zapirajte sprejemnika! 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Trio Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestilo in zabavna glasba 13.30 Santlove skladbe 13.50 Vedri zvoki 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 F. Chopin: Mazurke 16.00 Iz svetovne književnosti — Hermann Hesse: Doživljaj 16.20 Zabavni žbor Norman Luboff 16.40 Bffly Ma,y s svojim orkestrom 17.10 Turistična oddaja 18.00 Iz oper G. Puccinija 18.30 Spon in športniki 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov . večer domačih pesmi in napevov 20.50 Djurdjica Flere: Obisk pri Molieru 21.20 Iz Schubertove skicirke — IV. oddaja 22.15 Sanremo 1960 22.35 Modema plesna glasba 23.10 Koncert Zagrebških solistov 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje dne 15. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Ch. Gound: Baletna, glasba iz opere Faust 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 S popevkami po svetu 9.00 Veseli zvoki iz Bostona 9.41 Ob obalah, Španije 10.10 Pojeta tenorist Mitja Gregorač in mezzosopranistka Marija Bitenc-Samčeva 10.40 Robert Famom igra za; vas 11.00 Trio Avsenik s pevcema Danico FilipUč in Francem Korenom 11.15 Naš podlistek — Kralj Pariza — II. 11.35 Franz Schubert: Peta simfonija 12.00 Dobra volja je najbolja 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Po Skandinaviji z orkestrom Helmuta Zachariasa 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Melodije po vašem okusu 14.30 Prireditve dneva 14.35 Arije iz manj znanih oper 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Parada plošč 17.10 Razgovor z volivci 17.20 L. van Beethoven; Trojni koncert za klavir, violino, violončelo in orkester v C-duru 18.00 Kanadski pevec Tennessee Em:e Ford 13.15 Poslušajmo Kmečko godbo 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Na avignonskem mostu. . . 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Balet skozi stOietja 21.10 J. Ph. Rameau: Princesa 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Od comba do big banda 23.10 Medigra z godali 23.20 Pojte z nami 23.50 Prijeten počitek! S0R0TA dne 16 julija 5.09—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Havajski napevi 8.20 Pionirski tednik 8.40 Klavirske skladbe na teme silovemskih narodnih pesmi 9.00 Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec 9.20 S sprejemnikom na dopust 10.10 Melodije za vas 11.30 Družina in dom 11.40 Kaieidoskop za zabavo 12.00 Slavko Korošec: Po domače 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pihalni orkester JLA 13.50 Od arije do arije 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Rekiame in zabavna glasba 15.40 Dane Škerl: Serenada za godala 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Priljubljene popevke 16.40 V dunajskem Fratru 17.10 Parada plošč 18.00 Pevsko društvo Slavček Iz Trbovelj 18.20 Godala za zabavo 18.45 okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Na Roblek bom odšel . . .« 20.20 Sobotni možak 22.15 Oddala za naše izseljence 23.10 Zaplešimo še enkrat! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje H. PROGRAM 22.16—23.00 Plesna glasba NEDELJA dne 17. julija 6..'.—6.30 Nedeljski pozdrav ^ 6.30—6.40 Reklame ^ 6.45 Popevke za jutranjo r* 7.15 Koncert na&ih pihalni*1 8.00 MCadinska radijska 9.00 Odprimo zbirko Pahorjevih otroških pesmi j 9.15 Z vedro glasbo v novi teden ^ 9.45 Pietro Nardini: Konce11' za violino in orkester v e-moloi . 10.00 Se pomnite, tovariši • • 10.30 Rado Simoniti: Pesmi o morju 10.45 Radi jih poslušate 11.30 Nace Grom: Horuk <>a Rakitne do Slovenskih 12.00 Naši poslušalci čestitaj^ in pozdravljajo — !• 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas dOTC}?-,0 14.15 Naš: poslušalci čestitaj in pozdravljajo — 15.15 Reklame 15.30 Radi bi vam postregli s prijetno gilasbo 16.00 Glasbena sestavljenka a 17.00 Sto dvajset minut spo-in glasbe 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.06 Glasbeni variete 21.00 Športna poročila 21.10 Njihovih imen nismo pozabil — I. oddaja tenorist Leo S ezak 22.15 Ples ob radijskem sprenemniku 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Priieten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje H. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Plesni zvoki , * 13.46 Klavirske priredbe Johanna Straussa 14.45 Od melodije do melosu 15.10—16.00 P ril j ubij eni open*1 junaki »AVTO« — SPLOŠNO PREVOZNIŠKO PODJETJE KOLEKTIV ZA PODJETJE - PODJETJE ZA KOLEKTIV Po doseženem bruto dohodku je to podjetje na tretjem mestu v kočevski občini bodo še 4 nove) tudi 45 tovornih izredne požrtvovalnosti, saj je voz s 27 prikolicami. Tako so na terenu ob vsakem vremenu, s temi vozili prevozili v aprilu bodisi pozimi, bodisi poleti, za 6000 ton tovora in opravili najsi bo lepo vreme ali dež. 2,400.000 tonskih kilometrov. ^ £a potrebe po popravilih V prvem tromesečju letos- avtomobilov v Kočevju in nje-njega leta so dosegli v podjetju g0Vj najbližji okolici pa imajo vrednost bruto dohodka v višini organiziran v Kočevju posebni nekaj manj kot 129 milijonov servis. dinarjev. Po vsem tem je ra- Svojo dejavnost pa so ob de-zumljivo, da je podjetje po do- se^j obletnici obstoja podjetja seženem bruto dohodku na tret- »Avto« — leta 1957. — razširili jem mestu med ostalimi pod- s ^em) da so dosegli vpis njiho-jetji v kočevski občini, saj so vega podjetja v register zunanje-svoj plan bruto dohodka pra- trgovinskih podjetij za oprav-segli v prvem tromesečju za ijanje zunanjega prometa. Tudi 11 odstotkov. ti prevozi so se iz leta v leto po- lt svojem sestavu ima pod- večavali in letos upajo, da bodo jetje »Avto« iz Kočevja tudi pri prevozih zaslužili okrog 70 milijonov deviznih dinarjev. Za takšen uspeh v podjetju pa ima seveda v prvi vrsti največ zaslug njihov kolektiv, ki se nenehno trudi, da bi pravočasno izpolnil vse svoje planske naloge. Tako kot se trudi kolektiv za blaginjo podjetja, pa se OB PRAZNIKU DNEVA ŠOFERJEV ČESTITA »AVTO« — SPLOŠNO PREVOZNIŠTVO KOČEVJE VSEM SVOJIM DELAVCEM, ŠOFERJEM, MEHANIKOM IN USLUŽBENCEM ZA DOSEDANJE USPEHE - ŽELI PA, DA BI TE USPEHE ŠE POVEČALI ZA DOBRO VSE SKUPNOSTI KAKOR TUDI POSAMEZNIKOV obrate za celotno vzdrževanje voz in dva potujoča servisna voza na terenu, ki odlično delujeta in je bilo osebje teh servisov že pohvaljeno s strani šo-so iskali pomoč pri Pogled na stružni oddelek podjetja »AVTO« iz Kočevja JVčasih so govorili ljudje za Ni pa prevoz potnikov edi- Lerjev, ki Kočevsko kotlino, da je to »slo- na dejavnost 225-članskega ko- njih. Venska Sibirija«. Tak sloves si lektiva podjetja »Avto«, saj Servisno ekipo pa je treba Pridobilo Kočevje v največji imai0 mimo 8 avtobusov (dobili pohvaliti še posebej tudi zaradi ^ori zaradi tega, ker kljub bli-Zlni z Ljubljano ni imelo pravih Pfornetnih zvez. Vlak je vozil v "•očevje le dvakrat na dan in P° 16, uri se nisi mogel vrniti z Kočevja v Ljubljano. Avto-Psnih prog pa sploh bilo ni, er so bile takrat tudi ceste slabe. . Po vojni so se izboljšale v predelu Slovenije tudi pro-Ptetne zveze. Vlaki so začeli. , edrteje voziti. Odkar pa je bilo Ustanovljeno v Kočevju še Plošno avtoprevozništvo »Avto« eta 1947., so se prometne zveze Manično občutno izboljšale, t^Vto« iz Kočevja vzdržuje rJai že osem rednih prog in njegovi avtobusi prevozijo na ’58 kilometrov dolgih progah obe smeri dnevno čez 17.000 Potnikov. V maju so jih prepe-lali cei0 i7 g45 in pri tem pre- | ožili skupno 758.000 potniških Kilometrov. prav tako prizadeva tudi vodstvo podjetja, da bi zagotovilo delavcem čim boljše pogoje dela in jim povečalo življenjsko raven. Tako bodo letos poleg štirih novih avtobusov kupili še 2 manjša, ki jih rabijo pri svojem Njihovi kamioni s prikolicami prevozijo dnevno tisoče in tisoče kilometrov ter prepeljejo tisoče ton raznega blaga poslovanju in še en remontni avto. Sredstva za nakup imajo že zagotovljena. Nimajo pa še zagotovljenih šoferjev za ta vozila, ker nameravajo vzeti v službo res dobre šoferje. Doslej so morali svoja prosta sredstva vlagati za obnovo podjetja in niso mogli pravočasno poskrbeti tudi za stanovanja svojim delavcem in šoferjem. V bodoče bodo skrbeli tudi za lastno stanovanjsko izgradnjo in imajo že v načrtu gradnjo stolpnice z 32 stanovanji, za katero dela bodo pričeli že jeseni. Podjetje »Avto« pa upa, da bodo dobili stanovanja tudi iz fonda stanovanjske skupnosti, kjer so vključeni in prispevajo svoj delež. Člani delovnega kolektiva se hranijo sicer v obratu družbene prehrane, kljub temu pa podjetje že ureja jedilnico v svojih remontnih obratih, da bodo lahko delavcem nudili med delom topel obrok malice. Kako so delavci zadovoljni s svojim podjetjem pa se vidi najbolj iz tega, da so nekateri delavci v službi v podjetju že od njegove ustanovitve, se pravi 10 in. tudi .čez. 12 let. Montaža energetskih G&jektov: „ eno prvih jugoslovanskih vodjetij se je že v sredini 1. 1948 tanovijeno montažno podjetje , udromontaža« v Mariboru lo-, ° . Vgradnje elektroenergetskih industrijskih objektov širom Jr Jugoslaviji. V času svojega ■ a’ tore3 v 12 letih, se je de-*? . 1 kolektiv podjetja, ki danes » eje i3oo zaposlenih, spoprijemal najtežjimi nalogami izgradnje n . Kih objektov in do sedaj z kr uspehom montiral pre- ' -0 hidroelektrarn in termo-ektrarn s skupno močjo agrega-^ nad 1,100.000 kVA, montiral aa 15 velikih razdelilnih trans-rmatorskih postaj ter montiral t rekonsktruirai nad 45 raznih v Yard in industrijskih objektov, nni' L in uaalih. Tudi danes se ujetje uspešno bavi z montaž-ei ul deli na 16 velikih in večjih vi* roenergetskih objektih ter na _ ..P1anižih ter je kvalitetno delo sin monterjev povsod iskano in -enjeno kot prvorazredno. DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Glavne veje naše dejavnosti so danes sledeče: 1. Strojna in elektromontaža vsakovrstnih energetskih in industrijskih objektov ter žitnih in drugih silosov; 2. Transport najtežje opreme za te objekte z lastnimi specialnimi vozili nosilnosti do 100 ton; 3. Antikora dela na vseh objektih; 4. Industrijska proizvodnja opreme za energetske objekte, distribucijsko omrežje napetosti 35, 20, 10 in 0,4 kV ter opremo za razdelitev energije v industriji (stikalne in razdelilne plošče, montažne transformatorske postaje za zunanjo postavitev in notranjo, kabelski nizkonapetostni ulični vozliščni razdelile) itd.); 5. Hladilna absorbcijska tehnika — serijska proizvodnja malih gospodinjskih hladilnikov, 6. Pralna tehnika za gospodinjstva, stanovanjske skupnosti, komune, bolnišnice, ustanove itd. s širokim asortimentom proizvodov, projektiranje in montaže teh objektov. Naš bodoči program: Vsekakor, kot že zgoraj navedeno, predvidevamo modernizacijo in izpopolnitev našega sedanjega programa. Po izkušnjah na montaži velikih objektov raznih panog (elektrarne, transformatorske postaje, silosi, .tovarne celuloze, atomski reaktor itd.) smo se specializirali za vsakovrstno elektro in strojno montažo in nudimo naše usluge vsakomur. Tudi v bodoče nameravamo to dejavnost še bolj razvijati in modernizirati. Asortiment naših elektroproizvodov (stikalnih in razdelilnih plošč, transformatorskih postaj, kabelskih uličnih razvodnih omar) nameravamo v bodoče še bolj izpopolniti z raznimi novimi izve^'--še bolj se nameravamo posvetiti avtomatizaciji industrije, razviti nove moderne tipe nekaterih delov in opreme za te izdelke itd. Dobrodošle so nam tudi vse sugestije naših naročnikov in se z nas., vedbami radi prilagajamo trenutnim željam in potrebam posameznih kupcev. Na področju pralne tehnike razvijamo izdelavo frontalnih pralnih strojev kapacitete 8, 12, 16 in 24 kg suhega perila v eni polnitvi v polavtomatski izvedbi s segrevanjem na elektriko, paro in plin. Stroji bodo zelo podobni našemu sedanjemu polavtomatskemu stroju FO 7, le po dimenzijah ustrezajoče večji in bodo imeli že vgrajene bojlerje. V kooperaciji s podjetjem IKI pa pripravljamo proizvodnjo tudi v večjih bobenskih električnih in parnih sušilnih strojev. Za bodočnost pripravljamo tudi nove gospodinjske pralne stroje, kapacitete do 3,5 kg suhega perila v eni polnitvi, po licenčni dokumentaciji RONDO, ki bodo na tržišču prav gotovo zelo ugodno sprejeti. OD MONTAŽE ENERGETSKIH OBJEKTOV PREKO IZGRADNJE NAPAJALNIH OMREŽIJ DO PROIZVODNJE GOSPODINJSKIH APARATOV HEDROMONTAZA M A P V B O P n 2 3 V 5 Iti 6 i ' 3 9 m 12 13 Ut m 15 16 1? Wi 18 m Ji 21 m zT S 23 & M 25 26 mS pr 28 u 29 30 H 31 32 33 ^ m 35 36 m 3? a 39 40 tl 41 m m r 'm m ši m i KRIŽANKA ŠTEV. 26 Vodoravno: 1. priprava za čiščenje, 6. pripadnik severnoevropske rasne skupine, 11. vrsta žita, 12. podoknica, 15. osebni zaimek, 16. števnik, 18. nizka predalna omara, 19. industrijska rastlina, 20. Ober, 22. vrsta zvezde, kakršne nenadoma zažarijo s silnim sijajem, 23. ud našega telesa, 24.‘ tišina, 25. začetnici priimka in imena našega največjega umrlega pisatelja, 26. klic na pomoč, 27. apnenčasto ozemlje z značilnimi geološkimi tvorbami in podnebjem, 29. opojna pijača, 31. vrsta igre z žogo na konjih, 34. velika nočna ptica, 35. sodržavljani, 37. mlečni izdelek, 38. prvi črki, 39. predajati se brezdelju, 41. staroegipčanska duša, 42. priprava za peko mesa na odprtem ognju, 43. znak, opozorilo. Navpično: 1. cunja, 2. mesto v SZ ob gornji Volgi, 3. najvišja karta, 4. denarno nakazilo, 5. prvi judovski vrhovni svečenik. 6. upanje, 7. vzvišena lirska pesem, 8. egipčanski bog Sonca, 9. vrbov gaj, 10. fizikalna enota za silo, 13. čustvena razgibanost. 14. časnikar, 17. planinska staja za živino, 19. zelo okusna vrsta morske ribe, 21. velika divja mačka, 23. nasilen odvzem lastnine, 27. napaka, poškodba, 28 vodna žival, 29. duh, 30. spojina s kisikom, 32. pokrajina na Hr-vatskem, 33. stara ploskovna mera, 35. velika reka v Srednji in Zahodni Evropi, 36. hoditi, 39. prislov poziva, 40. vas pri Ljubljani. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kilopond, 8. kraja, 13. Kalahari, 14. vranec. 15. ar, 16. por, 17. kip, 19. faze, 20. topol, 22. koren, 24. nat, a. 25. arena, 27. etapa, i, 29. lar, 31. Žalec, 33. pasol, 35. idol, 37. ris, 38. vas, 39. me, 40. zalust, 42. elektron. 45. amebe, 46. prozaist. ■'■■S., .-v ^ Kombinirajmo Beli na potezi dobi Beli: Kd2, Tf4, Le8, Sd4, a4 e4, e5 (7) Črni: Kg7, Te7, Lb7, a5, b4, e6, f7, g6, h7 (9) Skakač proti trem kmetom! Matematično so torej sile na bojišču izenačene. Toda šahovska matematika ne drži vselej. Tudi pozicijo je treba pogledati. In ta je ugodnejša za belega: črna vojska je uklonjena na zelo ozkem prostoru. To pa je minus, ki ga beli takoj z odločno kombinacijo izrabi in si ustvari zmagovito materialno prednost. Poiščite najšibkejšo točko v črnem taboru, pa povežite to s slabim položajem kralja na g7 ter lovca na b7 in rešitev bo na dlani. Igrajo pa vse tri bele figure! LJUBLJANA čestita vsem šoferjem v Sloveniji za dan šoferjev 'iq:S 'S ui +8PS 'i ‘U:X 'S ggjj -4-90:8 'Z iTL ‘ILJ'1 'T ODHOD NA LETNI DOPUST Kolega, če me bo kdo iskal, mu recite, na) pride jutri! BREZ BESED NOV VAL V SLIKARSTVU l/S£ jr l/l J£ A/O ZA /W por...i£^f _ PPPPP/O/iA/ ■OAA/, 0/1 Z, ]£A/4 /ZA/£Z> A/rt Z//A/ /VI//7. A//!K. B££Z SAABS/.' Č£Z £>!/A HA//J ke SO OGLAS/lj 5 S/C/l /7£f