Ivan Albreht
Samo očeta našega ni .,.
— Oj sonce, ti sonce svetlo,               — Ocka naš sel je v kruavi boj
ki gledaš vso širno zemljo,                 n daljno deželo Galicijo,
ozri se tja o daljno dežulo,                 $e dulje, ose dttlje, v Sibirijo.               ¦
o mrzlo deželo Sibirijo! —                 Šes(naj$(o leto ga čakamo,
petnajst let za njim že ptakamo.
= Kaj bi iam? V mrzU Sibiriji          Daono utihnil kruaui je boj;
pod snegom pokojna pokrajina spi. =    domov se sosedje orniti so
in ose gorje pozubili so. Samo očeia našega ni...
/^>^t^^            tf               Sonce, poglej in lepo ga pozdravi
/   1>J'>^J   i**(ife   ^J1          *n '° mu Pot>eJ> ^a m&ter nam Bog
f     rr\%—^V^P \%           ^ se^i poklical je davil —
Sf       y^       iBNr/ir            ~ Iskalo sem, sonce, mnogo dni,
[1/       v^^^vj/kvf^              za oašim ocetom bilo ni sledi.
fU         \^   l^fcdP n             ^° s'ePa'^> dobraoak in v sencak lesoo
fl  ^l!^-, Jm^ ^Me^jri           raziresenih pač je sto iisoe grobov.
\\ I *j^(H^T!ML-l^ff           Joj, eden me l njimi je soei in še noo:
y^\   ^m"  tf /l^^^A             ^a dolgi, tezaDni poti — domov
v njem oče vaš našel je pokoj sooj. = T