/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D >< JU 00 CD fN fO Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 4 / letnik XIX / 2013 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik, Gonzalo Caprirolo, MSc; Janez Dodič; Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; Helena Mervic, mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Branka Tavčar; Dragica Šuc, MSc Izbrano temo je pripravila: Mojca Koprivnikar Šušteršič (Turistični prihodi in prenočitve v letu 2012) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 115 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................15 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................20 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................21 Javne finance...........................................................................................................................................................................................23 Okvirji Okvir 1: Saldo sektorja država in bruto javni dolg v članicah EU v letu 2012.........................................................8 Okvir 2: Tržni deleži v letu 2012.....................................................................................................................................10 Okvir 3: Plačilna nesposobnost.....................................................................................................................................12 Okvir 4: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa.............................................................................14 Izbrane teme Turistični prihodi in prenočitve v letu 2012................................................................................................................27 Statistična priloga.........................................................................................................................................29 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 8. maja 2013. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Mednarodne institucije so v svojih pomladanskih napovedih še znižale ocene gospodarske rasti v evrskem območju v tem in prihodnjem letu. MDS in EK za evrsko območje pričakujeta nadaljevanje recesije (-0,3 % oz. -0,4 %) predvsem zaradi skromnega domačega povpraševanja, ki je posledica zaostrenih razmer na trgu dela, nadaljnje konsolidacije javnih financ ter razdolževanja bank, podjetij in gospodinjstev v večini članic. Pričakovano okrevanje v drugi polovici letošnjega leta bo predvsem posledica zunanjega povpraševanja, k rasti v naslednjem letu pa bo prispevalo tudi okrevanje domačega povpraševanja. Tveganja za uresničitev napovedi so sicer manjša, saj se je na začetku leta zmanjšala napetost na finančnih trgih, še vedno pa so povezana z naraščajočo brezposelnostjo in potekom reševanja dolžniške krize v najbolj izpostavljenih članicah. V Sloveniji so se v začetku leta izboljšali kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so povezani z mednarodnim okoljem. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in realni izvoz blaga sta bila zaradi močne februarske rasti v prvih dveh mesecih medletno večja. Aktivnost dejavnosti, bolj usmerjenih na domači trg, pa se je večinoma zmanjšala in ostala medletno manjša. Prihodek v trgovinskih dejavnostih se je tudi februarja večinoma zmanjšal, zmanjšala se je tudi aktivnost v gradbeništvu, kjer je medletni padec ostal največji. Prihodek v večini storitvenih dejavnostih je februarja ostal nespremenjen, v prvih dveh mesecih pa je bil v povprečju na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Razmere na trgu dela so se v začetku letošnjega leta še zaostrile; plače so bile tudi februarja medletno nižje. Število formalno delovno aktivnih se je v začetku leta nadalje zmanjšalo, relativno najbolj znova v gradbeništvu. Stopnja brezposelnosti se je februarja tako še povišala, na 13 % (desez.). Število registriranih brezposelnih oseb se je ob koncu prvega četrtletja povečalo na 122.630 oseb in bilo medletno večje za 8,5 % (oz. 9.698 oseb) predvsem zaradi več novoprijavljenih oseb (5.806 oseb) pa tudi manjšega odliva iz evidence brezposelnih (658 oseb). Povprečna bruto plača se je februarja znižala in bila medletno nižja v zasebnem in še bolj v javnem sektorju, v slednjem zaradi padca plač v sektorju država. Cene življenjskih potrebščin so se aprila zvišale za 0,7 %, medletno so bile višje za 1,5 %. K mesečni rasti so prispevale predvsem sezonsko višje cene obleke in obutve (0,5 o. t.) ter dvig cen komunalnih storitev (0,1 o. t.), nižje pa so bile cene tekočih goriv (-0,1 o. t.). Medletna inflacija se je znižala predvsem zaradi znižanja cen poltrajnih dobrin. Lani se je nadaljevalo izboljševanje stroškovne konkurenčnosti, vendar izgube v času krize ostajajo visoke, padec tržnega deleža na svetovnem trgu pa se je še poglobil. Stroškovna konkurenčnost se je v zadnjem lanskem četrtletju in celem letu izboljšala bolj kot v povprečju EU in evrskih držav zaradi izrazitejšega padca relativnih stroškov dela na enoto proizvoda. Ta je izhajal predvsem iz znižanja stroškov dela, ki so pri nas z izvajanjem konsolidacije javnih financ najbolj upadli v javnem, nekoliko nižji pa so bili tudi v zasebnem sektorju. Kljub relativno ugodnejšim gibanjem v zadnjih dveh letih Slovenija zaradi izrazitejšega poslabšanja v letih 2008-2009 ostaja v skupini držav EU z večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize. Zmanjševanje slovenskega tržnega deleža na svetovnem trgu blaga, ki je prisotno od začetka krize, se je lani poglobilo predvsem zaradi padca tržnega deleža na francoskem in hrvaškem trgu. Med proizvodi je bilo na trgu EU najpomembnejše nadaljnje upadanje tržnega deleža cestnih vozil, zmanjšali pa so se tudi deleži nekaterih tehnološko manj zahtevnih proizvodov. Razmere v slovenskem bančnem sistemu se še naprej poslabšujejo; delež slabih terjatev se je še povečal. Gospodinjstva so v prvih treh mesecih zmanjšala obseg kreditov za več kot 107 mio EUR. Obseg vlog v prvem četrtletju pa se je zaradi močnega marčevskega znižanja predvsem kratkoročnih vlog povečal za okoli 35 mio EUR. V enakem obdobju se je obseg vlog države povečal le za okoli 55 mio EUR. Razdolževanje podjetij in NFI se je marca nekoliko upočasnilo, v prvih treh mesecih se je obseg njihovih kreditov zmanjšal za okoli 335 mio EUR. Podjetja so se februarja tudi v tujini nekoliko razdolžila, v prvih dveh mesecih pa je bil neto tok tujih kreditov podjetij in NFI pozitiven predvsem zaradi kratkoročnega neto zadolževanja. Banke so februarja znova nekoliko povečale neto odplačevanje obveznosti do tujih bank. Obseg slabih terjatev se je februarja še povečal (na 14,6 %), rezervacije in oslabitve so tako v prvem četrtletju dosegle 104,2 mio EUR. Javnofinančni primanjkljaj je v prvih dveh mesecih znašal 482 mio EUR in bil medletno manjši za 7,4 %. K padcu so prispevali za 2,2 % višji prihodki in za 4,4 % nižji odhodki. K medletno višjim prihodkom so prispevali višji nedavčni prihodki in prilivi EU sredstev, večina davčnih prihodkov (z izjemo trošarin) pa je bila manjša. Najbolj, za tretjino, so bili nižji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. Manjša kot v enakem obdobju lani pa je bila večina javnofinančnih odhodkov (z izjemo plačil v proračun EU). K padcu so največ prispevali nižji izdatki za plače in drugi izdatki zaposlenim ter nižji transferi posameznikom in gospodinjstvom. (ü £ (U ja (ü M ■o o a tA O ^ (ü >u O Mednarodno okolje MDF in EK sta v pomladanskih napovedih znova znižala napovedi za rast svetovnega gospodarstva in gospodarstva v evrskem območju za letos in prihodnje leto. Po napovedi MDF bo letošnja svetovna gospodarska rast znašala 3,3 %, kar je podobno kot lani (3,2 %), vendar manj kot v januarski napovedi. K rasti bodo znova največ prispevale hitrorastoče azijske države (npr. Kitajska, Indija), kjer se bo rast letos v primerjavi z lanskim letom pospešila, okrevanje v razvitih gospodarstvih pa je še naprej negotovo. Obe instituciji za letos napovedujeta nadaljevanje recesije v evrskem območju (EK -0,4 %, MDF -0,3 %) predvsem zaradi šibkega domačega povpraševanja, na katerega bodo negativno vplivale zaostrene razmere na trgu dela, nadaljevanje fiskalne konsolidacije ter razdolževanja bank, podjetij in gospodinjstev v večini članic. Postopno okrevanje najbi se začelo v drugi polovici letošnjega leta predvsem pod vplivom zunanjega povpraševanja. Ponovno rast v evrskem območju obe instituciji pričakujeta v letu 2014, ko naj bi se začelo tudi okrevanje domačega povpraševanja in postopno izboljševanje razmer na trgu dela. Zaradi zmanjšanja napetosti na finančnih trgih na začetku letošnjega leta so tveganja za uresničitev napovedi manjša kot jeseni, še vedno pa so povezana z vplivom naraščajoče brezposelnosti na domače povpraševanje in reševanjem dolžniške krize v najboljizpostavljenih državah evrskega območja. Ključnega pomena je po mnenju obeh institucij nadaljevanje strukturnih reform in krepitev evropske monetarne unije. Slika 1: Struktura gospodarske rasti v evrskem območju ^^Gospodinjstva ^^ Država ^^m Bruto investicije v os. sr^ ^^ Spr. zalog in vred. pred. I Neto izvoz -BDP (desna os) 4 3 2 1 D c^ 0 sar -1 e Ip -2 -3 -4 -5 napoved 4 3 2 1 - 0 -1 nl la -2 -3 -4 -5 02 02 Vir: EK. ročnosti, zaostrovanje pa se kaže predvsem v povišanju pribitkov za tvegana posojila. Med razlogi podjetij za najem posojila še naprejprevladuje prestrukturiranje dolga, povpraševanje podjetij po posojilih za investicije pa še naprej upada. Nadalje se zaostrujejo tudi posojilni pogoji za gospodinjstva, še posebno za stanovanjska posojila. Ob nadaljevanju zaostrenih pogojev podjetja in gospodinjstva manj povprašujejo po posojilih, banke pa ne pričakujejo bistvenih sprememb v gibanjih v drugem četrtletju. Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za leti 2013 in 2014 2013 2014 OECD nov 12 IMF apr 13 CONS apr 13 EK maj 13 OECD nov 12 IMF apr 13 CONS apr 13 EK maj 13 EMU -0,1 -0,3 -0,4 -0,4 1,2 1,1 0,9 1,2 EU np 0,0 -0,1 -0,1 np 1,3 1,2 1,4 DE 0,7 0,6 0,7 0,4 1,9 1,5 1,7 1,8 IT -1,6 -1,5 -1,4 -1,3 -0,1 0,5 0,5 0,7 AT 0,8 0,8 0,6 0,6 1,8 1,6 1,5 1,8 FR 0,3 -0,1 -0,1 -0,1 1,2 0,9 0,7 1,1 UK 0,5 0,7 0,7 0,6 1,5 1,5 1,6 1,7 ZDA 2,0 1,9 2,1 1,9 2,8 3,0 2,7 2,6 Vir: Economic Outlook (november 2012), IMF World Economic Outlook (april Consesus Forecasts (april 2013), EC Forecast Spring 2013 (maj 2013). Opomba: np - ni podatka. 2013), V prvem četrtletju so se posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva zaostrili manj kot v predhodnih četrtletjih. Glavni dejavnik zaostrovanja so ostala negativna pričakovanja glede okrevanja gospodarstva v evrskem območju. Anketni podatki ECB kažejo, da je bilo v prvem četrtletju število bank, ki so zaostrile posojilne pogoje, za 7 % večje (v zadnjem četrtletju lani 13 %) od števila bank, ki so jih izboljšale. Ocene poslabšanja posojilnih pogojev so precejpodobne za mala in velika podjetja ter vse Donosnosti državnih obveznic večine držav evrskega območja so se aprila znižale. Ob umirjanju razmer na Cipru in zmanjšanju politične negotovosti v Italiji so se Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) -Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) -Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) ---Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) O O Vir: ECB. Okvir 1: Saldo sektorja država in bruto javni dolg v članicah EU v letu 2012 Zniževanje primanjkljaja sektorja država v članicah EU se je v letu 2012 upočasnilo. Večina držav je nadaljevala s fiskalno konsolidacijo, ki se je zaradi nižje gospodarske aktivnosti precejupočasnila. Primanjkljajsektorja država se je v EU zmanjšal za 0,4 o. t. na 4,0 %, v evrskem območju pa za 0,5 o. t. na 3,7 %. Primanjkljajse je zmanjšal v približno polovici držav, izstopale so Italija, Nizozemska in Slovenija. Povečal pa se je v 12 državah, med drugim tudi v državah, ki so že zaprosile oz. prejele pomoč iz skladov EFSF/ESM1. Več kot polovica držav je sicer zaostala za načrti2 glede znižanja primanjkljaja, ki si jih je zadala v prvi polovici lanskega leta. V letu 2012 se je znova močno povečal tudi bruto javni dolg sektorja država, ki je v EU znašal 85,3 % BDP, v evrskem območju pa 90,6 % BDP, kar je okoli 3 o. t. več kot leto prej, oz. več kot 20 o. t. več kot leta 2008. V postopku presežnega primanjkljaja je 20 članic EU. Članice morajo v okviru postopka presežnega primanjkljaja zmanjšati primanjkljaj pod 3 % BDP, skrajni rok za večino članic pa je leto 20133. EK naj bi ustavila postopek proti štirim od osmih članic, ki so lani uspele ustrezno zmanjšati primanjkljaj. V skladu z napovedmi iz programov stabilnosti se bo fiskalna konsolidacija v članicah EU letos nadaljevala. Po pričakovanjih EK bo napredek pri zmanjšanju strukturnega primanjkljaja v primerjavi z lanskim letom nekoliko počasnejši. Ob krčenju BDP se bo delež javnega dolga sektorja država v BDP znova nekoliko povečal. Tabela 2: Saldo sektorja država in bruto javni dolg v državah članicah EU, v % BDP 1 Razen na Irskem, kjer se je sicer zmanjšal za 5,8 o. t., še vedno pa dosega 7,6 % BDP. 2 V skladu s programi stabilnosti za članice EMU oz. konvergenčnimi programi za nečlanice. 3 Izjeme so Grčija, Irska in Združeno kraljestvo, kjer so roki daljši. Primanjklaj / presežek države Konsolidirani bruto dolg države 2012 2012 2011 Program stabilnosti1 2012 Dejansko 2011 Program stabilnosti1 2012 Dejansko EU -4,4 -4,0 82,5 85,3 EMU -4,2 -3,7 87,3 90,6 AT -2,5 -3,0 -2,5 72,5 74,7 73,4 BE -3,7 -2,8 -3,9 97,8 99,4 99,6 BG -2,0 -1,6 -0,8 16,3 19,8 18,5 CY -6,3 -2,6 -6,3 71,1 72,1 85,8 CZ -3,3 -3,0 -4,4 40,8 44,0 45,8 DE -0,8 -1,0 0,2 80,4 82,0 81,9 DK -1,8 -4,0 -4,0 46,4 40,5 45,8 EE 1,2 -2,6 -0,3 6,2 8,8 10,1 ES -9,4 -5,3 -10,6 69,3 79,8 84,2 FI -0,8 -1,1 -1,9 49,0 50,7 53,0 FR -5,3 -4,4 -4,8 85,8 89,0 90,2 GR2 -9,5 -10,0 170,3 156,9 HU 4,3 -2,5 -1,9 81,4 78,4 79,2 IE -13,4 -8,3 -7,6 106,4 117,5 117,6 IT -3,8 -1,7 -3,0 120,8 123,4 127,0 LT -5,5 -3,0 -3,2 38,5 40,2 40,7 LU -0,2 -1,5 -0,8 18,3 20,9 20,8 LV -3,6 -2,1 -1,2 41,9 44,5 40,7 MT -2,8 -2,2 -3,3 70,3 70,3 72,1 NL -4,5 -4,2 -4,1 65,5 70,2 71,2 PL -5,0 -2,9 -3,9 56,2 53,7 55,6 PT -4,4 -4,5 -6,4 108,3 113,1 123,6 RO -5,6 -2,8 -2,9 34,7 34,2 37,8 SE 0,2 -0,1 -0,5 38,4 37,7 38,2 SI -6,4 -3,5 -4,0 46,9 51,9 54,1 SK -5,1 -4,6 -4,3 43,3 50,2 52,1 UK -7,8 -5,9 -6,3 85,5 89,0 90,0 Vir: Eurostat, Programi stabilnosti/konvergenčni programi, april 2012. Opomba: 1Program stabilnosti za članice EMU oz. Konvergenčni program z 2za Grčijo v letu 2012 ni bil pripravljen Program stabilnosti. donosnosti v večini najbolj izpostavljenih držav evrskega območja znižale. Donosnosti držav z najboljšo boniteto (AAA) so ostale na zelo nizki ravni, razmiki najbolj izpostavljenih držav do donosnosti nemških desetletnih državnih obveznic so se večinoma zmanjšali. Medbančne obrestne mere v evrskem območju so tudi aprila ostale skoraj nespremenjene, ECB pa je v začetku maja znižala ključno obrestno mero na rekordno nizko raven. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je aprila znašala 0,21 %, kar je nekoliko nad najnižjimi vrednostmi doslej, doseženimi decembra lani. Medletno je bila nižja za 54 b. t. Nespremenjene so ostale tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,28 %) in CHF (0,02 %). V začetku maja je ECB znižala ključno obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja za 0,25 o. t. na 0,5 %. Aprila se je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem nekoliko zvišala, vendar je bila še vedno nižja kot v začetku leta. Povprečni tečajevra v primerjavi z ameriškim dolarjem se je zvišal za 0,5 % na 1,303 USD za 1 EUR, medletno pa je bil nižji za 1,0 %. Vrednost evra se je zvišala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 3,7 % na 127,54 JPY za 1 EUR), v primerjavi z britanskim funtom in švicarskim frankom pa se je znižala (za 1,1% na 0,851 GBP za 1 EUR; za 0,5 % na 1,220 CHF za 1 EUR). Cene nafte so se drugi mesec zapored močno znižale in dosegle najnižje vrednosti v zadnjih desetih mesecih, nižje so bile tudi cene neenergetskih surovin. Dolarske cene nafte so se aprila znižale za 5,8 % na 102,28 USD za sod, medletno pa so bile nižje za 14,7 %. Cene nafte, izražene v EUR, so se znižale za 5,7 % na 78,4 EUR, medletno pa so bile nižje za Slika 3: Donosnost 10-letnih državnih obveznic Španija Nemčija as 14 10 J^ 8 6 4 ° 2 13,2 %. Po podatkih IMF so se cene neenergetskih surovin marca znižale za 3,0 % in dosegle najnižje ravni v zadnjih štirih mesecih. K temu so prispevale predvsem nižje cene kovin, nekoliko pa so se znižale tudi cene hrane. Začasni podatki kažejo na nadaljnje zniževanje cen neenergetskih surovin tudi aprila. Slika 4: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) - Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) -f f.....f......f.....f......i.....T......f 1,8 1,6 1,4, az 1,2 ^ 1,0 0,8 0,6 C^ C^ C^ C jan ju jan uj ajn uj jan ju jna uj anj Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji V začetku leta so se izboljšali kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so povezani z mednarodnim okoljem. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in realni izvoz blaga sta bila zaradi močne februarske rasti v prvih dveh mesecih nad ravnmi iz enakega obdobja leto prej. V pretežno na domači trg usmerjenih dejavnostih pa se je aktivnost nadalje zmanjšala. Medletno nižja sta tako ostala aktivnost v gradbeništvu in prihodek trgovinskih panog. Na podobni ravni kot v enakem obdobju lani pa je v povprečju ostal prihodek v storitvenih dejavnostih. Realni izvoz blaga se je po stagnaciji v predhodnih mesecih februarja okrepil, nasprotno velja za realni uvoz blaga, ki Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Vred. opr. del v gradbeništvu -Prih. v trgovini na drobno Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2012 II 13/ I 13 II 13/ II 12 I-II 13/ I-II 12 Izvoz1 1,7 1,0 3,1 3,2 -blago 0,9 3,4 2,4 3,0 -storitve 5,3 -9,3 6,8 3,9 Uvoz1 -2,0 -8,2 -4,4 -0,1 -blago -2,3 -9,9 -5,4 0,0 -storitve -0,1 6,6 3,4 -0,8 Industrijska proizvodnja -0,9 6,12 3,33 0,73 -v predelovalnih dejavnostih -2,1 5,92 3,33 0,33 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,8 0,62 -11,33 -16,53 Trgovina na drobno - realni prihodek -2,3 -1,92 -3,93 -4,73 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -2,9 -0,22 0,03 -0,13 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani prilagojeni podatki. podatki, 3delovnim dnem 16 0 20 Okvir 2: Tržni deleži v letu 2012 V letu 2012 se je padanje slovenskega tržnega deleža na svetovnem trgu blaga poglobilo zaradi znižanja tržnih deležev v EU in zunaj EU. To kaže na nadaljnje pešanje naše izvozne konkurenčnosti, potem ko se je zmanjševanje tržnega deleža na svetovnem trgu v letu 2011 umirilo. Po rasti v letu 2011 se je lani v razmerah skromnega uvoznega povpraševanja, še posebej po proizvodih predelovalnih dejavnosti, naš tržni delež v EU znova zmanjšal (-3,7 %). Na to je vplivalo predvsem zmanjšanje deleža na francoskem trgu (za skoraj petino) in tudi relativno manj pomembnih EU trgih1. Tržni deleži v Nemčiji, Italiji in Avstriji, ki so poleg Francije naši najpomembnejši EU trgi, so se povečali. Med pomembnejšimi partnericami zunaj EU se je lani zmanjšal tržni delež na Hrvaškem in v ZDA. V Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji se je povečal, prav tako v Rusiji. Slovenija je bila v letu 2012 v skupini članic EU z nadpovprečnim znižanjem tržnega deleža na svetovnem trgu blaga (-9,5 %)2. Slika 6: Sprememba tržnega deleža na svetovnem trgu in v EU Na padanje tržnega deleža v EU so v letu 2012 vplivala predvsem cestna vozila. Padec tržnega deleža cestnih vozil je prispeval k padcu tržnega deleža strojev in transportnih naprav, čeprav so se tržni deleži električnih strojev in naprav ter industrijskih, pogonskih in specialnih strojev povečali. Z znižanjem deleža cestnih vozil povezujemo tudi padec tržnega deleža v Franciji, in sicer tretje leto zapored, odkar so se v letu 2010 začele postopno ukinjati spodbude za prodajo avtomobilov. Zmanjšal se je tudi tržni delež raznih izdelkov, predvsem zaradi zmanjšanja deleža pohištva. Tržni delež izdelkov, razvrščenih po materialu, je ostal na ravni iz leta 2011, na kar je vplivala rast deleža kovin, preje in tkanin , ob hkratnem zmanjšanju deležev kovinskih izdelkov, papirja in kartona ter izdelkov iz kavčuka. Med proizvodi predelovalnih dejavnosti se je lani povečal le tržni delež kemičnih proizvodov zaradi rasti deležev medicinskih in farmacevtskih proizvodov, proizvodov za barvanje in strojenje ter eteričnih olj3. Tržni delež primarnih proizvodov se je lani nekoliko povečal, na kar so odločilno vplivali nafta in naftni derivati. 1 Poljskem, madžarskem, španskem, grškem, belgijskem, nizozemskem, irskem, portugalskem, švedskem, finskem, ciprskem, litvijskem, bolgarskem in romunskem trgu ter trgu Združenega kraljestva. 2 Tržni delež EU na svetovnem trgu blaga se je v letu 2012 znižal za 6,3 %. Med vsemi članicami so le Litva, Latvija in Grčija tržni delež na svetovnem trgu blaga povečale, med preostalimi članicami pa je bilo znižanje le v štirih (Finska, Švedska, Romunija, Luksemburg) večje kot v Sloveniji. 3 Pa tudi vrste sicer manj pomembnih skupin kemičnih proizvodov: organskih in anorganskih kemičnih proizvodov, eteričnih olj, gnojil, izdelkov iz plastičnih mas, z deleži v izvozu blaga manjšimi kot 1 %. 4 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v EU v letu 2011. Slika 7: Sprememba tržnega deleža v pomembnejših trgovinskih partnericah v letu 2012 -12 ♦ O ■ Svetovni trg ♦ EU B Vir: UN do 2011; preračuni UMAR. *Opomba: po prvih, začasnih podatkih. Slika 8: Sprememba tržnih deležev v EU po pomembnejših odsekih SMTK4 v letu 2012 I Izvoz Slovenija Uvoz EU ♦ Tržni delež Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census Bureau, preračuni UMAR. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: * Izvoz 73,7 %; Tržni delež 52,9 se je februarja občutno zmanjšal1. Realni izvoz blaga se je, po ohranjanju na podobni ravni v predhodnih štirih mesecih, februarja po naši oceni znatno povečal (3,4 % desez.). V primerjavi z enakim mesecem lani je bil višji za 1,6 %, pri čemer se je nadaljevala visoka medletna rast izvoza v države nečlanice EU, izvoz v članice EU pa je ostal medletno manjši. Realni uvoz blaga se je po okrepitvi v predhodnih dveh mesecih, ki je bila sicer posledica enkratnih transakcij, februarja po naši oceni občutno zmanjšal (-6,4 % desez.), precej manjši je bil tudi glede na februar lani (-4,7 %). Zmanjševanje uvoza blaga od sredine leta 2011 je ob šibki rasti izvoza predvsem posledica padca domačega trošenja. Slika 9: Blagovna menjava - realno -Izvoz -Uvoz Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 10: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev 450 Vir: BS, preračuni UMAR. 1 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Februarja se je nadaljevalo zmanjševanje nominalnega Izvoza storitev, uvoz pa se je po padanju v predhodnih mesecih povečal.2 Izvoz storitev se je februarja nekoliko znižal (-0,8 % desez.), in sicer zaradi padca izvoza skupine drugih storitev3, izvoz ostalih treh skupin storitev pa se je povečal. Uvoz storitev se je februarja precej povečal (7,2 % desez.), vendar z mesečnimi nihanji že tri leta ostaja na podobni ravni. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je po zmanjšanju v drugi polovici lanskega v začetku letošnjega leta povečal. Tudi februarja so k rasti prispevale tehnološko zahtevnejše in srednje nizko tehnološko zahtevne panoge. V nizko tehnološko zahtevnih panogah se je nadaljevalo zmanjševanje proizvodnje, ki se je v zadnjih mesecih umirilo (desez.). Prihodki od prodaje na domačem trgu, kjer nizko tehnološko zahtevne panoge ustvarijo večji del svojega prihodka kot preostali skupini, se na začetku letošnjega leta niso nadalje zmanjšali. Po zmanjšanju v drugi polovici lanskega leta se je znova povečal prihodek od prodaje na tujem trgu. K rasti so prispevali prihodki na trgih izven evrskega območja, ki so bili tudi v prvih dveh mesecih medletno višji (14,1 %), prihodki na evrskem trgu pa so ostali medletno nižji (-4,5 %). Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog in prihodki od prodaje po geografski usmerjenosti - Obseg proizvodnje nizko teh. zaht. panoge - Obseg proizvodnje sr. nizko teh. zaht. panoge ■ Obseg proizvodnje sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge ■ Prihodki od prodaje domači trg ra 110 105 'SS 100 95 E^0 90 ŽŠ85 80 75 70 ° 65 : i i i i i/ i .......... ä -..... \ /i \ \ -—F i ..... sy ■■■ I I : S-'......'■■ Vir: SURS, preračuni UMAR Aktivnost v gradbeništvu je februarja ostala na ravni preteklega meseca. Po rasti konec lanskega leta se je vrednost opravljenih gradbenih del januarja znižala, februarja pa ostala na isti ravni in bila 11,3 % nižja kot leto prej. V zadnjem letu je vrednost del najbolj upadla 2 Po plačilnobilančni statistiki. 3 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. Okvir 3: Plačilna nesposobnost Število pravnih oseb z mesečno neporavnanimi obveznostmi1 je bilo v prvem četrtletju letos za več kot tretjino večje kot v enakem obdobju lani. Njihovo število se je medletno najbolj povečalo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter predelovalnih dejavnostih (za več kot polovico). Največ neporavnanih obveznosti pa so marca letos imele pravne osebe v gradbeništvu ter trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (vsaka petino vseh obveznosti) - v obeh dejavnostih je bilo več kot tri četrtine mikro družb 2. Tudi število samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti, z neporavnanimi obveznostmi je bilo v prvih treh mesecih za več kot tretjino večje kot v enakem obdobju lani. Podobno je bil večji tudi povprečni mesečni znesek. Slika 12: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu in povprečni znesek neporavnanih obveznosti Povprečno št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os) -Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os) 8.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 800 500 200 100 0 Slika 13: Začetek stečajnih postopkov Št. začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami (leva os) ■ Osebni stečaji nad s.p. (desna os) 60 150 90 30 50 30 "> a a Vir: AJPES. a a a Vir: AJPES, poslovni register Slovenije Tabela 4: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu, marec 2013 Področja dejavnosti (po SKD 2008) Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi Rast, v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, v 1.000 EUR Rast, v % Povprečni dnevni znesek dospelih nepor. obveznosti na pravno osebo, v 1.000 EUR III 13/ III 12 I-III 13/ I-III 12 III 13/ III 12 I-III 13/ I-III 12 C Predelovalne dejavnosti 960 64,7 51,4 113,117 60,5 53,1 118 F Gradbeništvo 1.603 53,8 38,3 175,431 -5,1 0,9 109 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 1.477 33,8 28,4 116,720 40,1 53,7 79 H Promet in skladiščenje 373 27,7 27,7 28,005 3,5 -42,4 75 I Gostinstvo 559 46,7 34,1 25,453 32,6 29,3 46 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 97 19,8 18,6 93,410 194,2 237,0 963 L Poslovanje z nepremičninami 231 40,0 33,5 39,910 17,5 27,6 173 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 928 63,4 52,5 56,537 -40,0 -32,2 61 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 228 65,2 53,8 23,333 2,3 2,2 102 Ostale dejavnosti (A,B,D,E,J,O-S) 974 45,2 31,9 51,065 -25,9 -21,9 52 SKUPAJ 7.430 47,9 37,4 722,981 13,6 16,0 97 Vir: AJPES. 1 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. Evidenca AJPES vsebuje le dospele neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi, iz naslova davčnega dolga in stroškov davčne izvršbe ter iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega zdravje, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljavca, od 29. 12. 2012 dalje pa tudi dospele neporavnane obveznosti iz naslova izvršnice do uvedbe insolvenčnih postopkov, ne pa tudi ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. 2 Družbe se v skladu s 55. čl. ZGD-1 razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi podatkov iz letnih poročil dveh zaporednih poslovnih let. 120 40 60 20 10 0 0 Davčna uprava je aprila javno objavila seznam največjih davčnih neplačnikov3. Namen je bil izboljšati plačilno disciplino, okrepiti davčno kulturo in spodbuditi prostovoljno, pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje davčnih obveznosti. Gre za vse dolžnike z zapadlimi4 neplačanimi obveznostmi, ki presegajo 5.000 EUR. Na seznamu je skoraj 16.000 pravnih in fizičnih oseb, katerih neporavnane obveznosti skupaj presegajo 900 mio EUR. Na sodiščih je bilo v prvem četrtletju glede na enako obdobje lani začetih za polovico več prisilnih poravnav, za sedmino manj stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in za skoraj polovico manj osebnih stečajev samostojnih podjetnikov. Nad pravnimi osebami je bilo začetih 133 stečajnih postopkov (največ v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil, gradbeništvu, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter predelovalnih dejavnostih) ter 15 postopkov prisilnih poravnav. Nad samostojnimi podjetniki je bilo začetih 14 osebnih stečajnih postopkov in en postopek prisilne poravnave. 3 Točen znesek dolga posameznega dolžnika s seznama ni razviden, je pa seznam neplačnikov razdeljen tudi v več velikostnih razredov, in sicer so najvišji razredi za neplačane zneske pravnih oseb nad 20 mio EUR, fizičnih oseb, oz. oseb, ki opravljajo dejavnost, pa od 10 do 20 mio EUR. 4 Starejše od 90 dni. v stanovanjski gradnji, najmanj pa v gradnji inženirskih objektov. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so se okrepili skupna naročila in vrednost novih pogodb. Vrednost zaloge pogodb je bila februarja nekoliko višja kot februarja lani (0,7 %, v povprečju lanskega leta je bil padec 14,9-odstoten), vrednost novih pogodb pa je bila v zadnjih treh mesecih za 4,6 % višja kot leto pred tem. Podobno se je v začetku letošnjega leta okrepil kazalnik skupnih naročil po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu. Krepitev pogodb in naročil je posledica krepitve pri inženirskih objektih, kar je po naši oceni povezano z javno-finančnimi investicijami. Slika 14: Vrednost opravljenih gradbenih del Slika 15: Prihodek v trgovinskih panogah 120 100 40 20 Skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Vir: SURS, preračuni UMAR. Prihodek v večini trgovinskih panog se je februarja še zmanjšal (desez.). Znotraj trgovine na drobno se je zmanjšal v vseh segmentih, najbolj v trgovini z motornimi gorivi, ki je ob manjši prodani količini motornih goriv tudi najbolj (za več kot desetino) zaostajal za lanskoletno februarsko ravnjo. Manjši kot pred letom je bil tudi v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, ki je sicer ostal - Trgovina na drobno, real. ■ Mot. vozila in popravila, real. ----od tega Motorna goriva, real. -Trgovina na debelo, nom. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 16: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) - Skupaj Komunikacijske (J) -----Gostinstvo (I) 110 100 es ^ 95 Ji 90 - Promet in skladiščenje (H) Strokovno-tehnične (M) 80 75 uj aj uj ja uj aj ju Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 80 60 0 = 85 Okvir 4: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa Močno zmanjševanje obsega cestnega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju 2012 ustavilo, obseg železniškega pa je znova nekoliko upadel. Zmanjševanje obsega cestnega blagovnega prometa je bilo posledica prenehanja delovanja dveh velikih prevoznih podjetij in stečajev nekaterih gradbenih podjetij, kjer so opravljali prevoz za lastne potrebe. V zadnjem četrtletju lani je obseg prevozov pravnih oseb upadel za več kot desetino, prevozi fizičnih oseb pa so se okrepili za dobro tretjino. Iz tega bi lahko sklepali, da so podjetniki posamezniki prevzeli tudi nekaj posla nekdanjih družb. Obseg železniškega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju lani znova zmanjšal (-3,6 % desez.). Raven obeh vrst prevozov, cestnih in železniških, za okoli 5 % zaostaja za povprečno iz predkriznega leta 2008. Slika 17: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa -Cestni (leva os) -Železniški (desna os) 4.300 4.200 4.100 4.000 3.900 SI 3.800 (D 3.700 > 3.600 3.500 3.400 1.100 1.000 900 800 (u TD 700 S= a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. na januarski ravni. Nadalje se je zmanjšal tudi nominalni prihodek v trgovini na debelo, ki se je tako približal vrednostim iz sredine leta 2011. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)4 je po rasti v prejšnjih dveh mesecih februarja stagniral (desez.). Prihodek se je znižal le pri prometnih storitvah, kjer je bil sicer edini večji kot v predkriznem letu 2008. Gostinski prihodek se je, po relativno velikem zmanjšanju ob koncu lanskega leta, nekoliko povečal drugi mesec zapored, vendar ostal medletno nižji. Znotrajinformacijsko-komunikacijskih storitev se je okrepil predvsem prihodek v storitvah računalniškega programiranja (manjv telekomunikacijah), katerih rast je v zadnje pol leta blažila upadanje prihodka informacijskih storitev. Močna rast prihodka v strokovno-tehničnih storitvah se je umirila. Ob sicer velikih nihanjih je znotraj teh storitev prihodek pravno-računovodskih storitev znova dosegel raven iz predkriznega leta, pri arhitekturno-projektantskih pa kljub nedavni rasti še vedno zaostaja za petino. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je po juliju lani znatno izboljšala, vendar ostaja pod mejo, ki ločuje rast BDP od njegovega krčenja. Takšen trend je značilen za vse podindekse, z izjemo trgovine na drobno, kjer zaupanje upada od sredine leta 2011. Izboljševanje večine kazalnikov zaupanja od sredine lanskega leta povezujemo z zmanjšanjem negotovosti ob sprejetih ukrepih doma (ZUJF) in v tujini (ECB). Slika 18: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Gradbeništvo 40 30 20 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vir: SURS, preračuni UMAR. Tekoči kazalniki zasebne potrošnje so v začetku leta ostali na nizki ravni, pričakovanja potrošnikov pa ostajajo nizka. Masa neto izplačanih plač se je v prvem četrtletju zmanjšala (-0,8 % desez.). Februarja se je nadaljevalo zniževanje realnega prihodka v trgovini na drobno brez motornih goriv, znova se je zmanjšal tudi prihodek v segmentu potrošnje trajnih dobrin5. Aprila pa se je še zmanjšalo število registracij novih osebnih vozil fizičnih oseb (-0,8 % desez.). V prvem četrtletju so gospodinjstva neto odplačevala potrošniška posojila (66 mio EUR oz. enako kot v enakem obdobju lani), obseg varčevanja v bankah pa je bil večji za 35 mio EUR (lani za 139 mio EUR). Aprila so pričakovanja glede na prejšnji mesec ostala nespremenjena, vendar so bili potrošniki znova bolj pesimistični glede večjih nakupov v prihodnosti. 4 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. 5 Prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah. Slika 19: Kratkoročni kazalniki potrošnje gospodinjstev -Prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami (leva os) -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -----Masa izplačanih neto plač (leva os) ---------Kazalnik zaupanja potrošnikov -večji nakupi v prih. 12 m. (desna os) 10 Vir: SURS, MZIP in preračuni UMAR. Trg dela Po izrazitem poslabšanju razmer na trgu dela ob koncu lanskega se je zaostrovanje nadaljevalo tudi v začetku letošnjega leta. Število delovno aktivnih po statističnem registru6 se je februarja še nekoliko zmanjšalo (-0,2 % desez.) in bilo medletno manjše za 3,3 %. Število formalno delovno aktivnih se je relativno znova najbolj zmanjšalo v gradbeništvu, manjše pa je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih in javnih storitvah. Stopnja registrirane brezposelnosti se je februarja še povišala (na 13,0 % desez.) in ostala najvišja po letu 1999. Naraščanje števila registriranih brezposelnih oseb se je marca nadaljevalo. Njihovo število se je povečalo za 1,2 % (desez.) in bilo medletno večje (10,3 % oz. 11.771 oseb). Konec marca je bilo v evidenco brezposelnih prijavljenih 122.630 oseb. Njihovo število se je v prvem četrtletju povečalo za 4,6 % (desez.), medletno pa je bilo večje za 8,5 % (oz. 9.698 oseb). Bistveno večje je bilo število novoprijavljenih oseb (medletno 23,1 % oz. 5.806 oseb), medletno manjši pa je bil odliv iz evidence brezposelnih (2,4 % oz. 658 oseb). Večje kot v enakem obdobju lani je bilo število oseb, ki so izgubile zaposlitev za določen čas (29,6 % oz. 3.988 oseb), iskalcev prve zaposlitve (57,2 % Slika 21: Izbrane kategorije prilivov v in odlivov iz evidence brezposelnih Prijavljeni -prenehanje pogodbe za dol.čas Prijavljeni -iskalci prve zaposlitve Prijavljeni -stečaj podjetja Odjavljeni -dobili delo Odjavljeni - kršitev obveznosti Odjavljeni -prehod v neaktivnost Število Vir: ZRSZ, preračuni UMAR Slika 20: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela 860 O C 840 'šž o 820 ■Ö 800 780 < 760 o cp 740 720 o C O 700 lu ■D JO 680 cu 660 I.....r-T--T.....f-f--r-T.....f.....r-i.....t 1.....4-"f-"f.....j.....4--.4-"f.....j......j"-4.....4- Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR 240 o 220 S^ d 200 180 160 140]^ 120i^ 100]^ 80 60 40 v % 2012 II 13/ I 13 II 13/ II 12 I-II 13/ I-II 12 Aktivno prebivalstvo -1,5 0,0 -1,5 -1,5 Formalno delovno aktivni -1,7 -0,1' -2,9 -2,8 Zaposlene osebe -1,6 0,0 -3,4 -3,4 Registrirani brezposelni -0,5 0,7- 7,8 7,5 Povprečna nominalna bruto plača 0,1 -0,5^ -1,7 -1,0 -zasebni sektor 0,5 -0,4" -0,8 -0,1 -javni sektor -0,9 -0,4" -3,2 -2,6 -v tem sektor država -2,2 0,0^ -3,8 -3,9 2012 II 12 I 13 II 13 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,0 11,9 12,9 13,0 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.525,47 1.523,11 1.523,80 1.497,55 -zasebni sektor (v EUR) 1.395,84 1.384,71 1.397,13 1.373,20 -javni sektor (v EUR) 1.762,88 1.778,83 1.754,05 1.722,63 -v tem sektor država (v EUR) 1.761,15 1.787,01 1.729,06 1.719,24 6 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. Tabela 6: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2012 II 12 I 13 II 13 2012/ 2011 II 13/ I 13 II 13/ II 12 I-II 13/ I-II 12 Predelovalne dejavnosti 182,9 184,6 177,8 177,8 -1.919 -43 -6.792 -6.777 Gradbeništvo 59,8 59,9 52,0 51,8 -8.047 -249 -8.174 -8.413 Tržne storitve 338,4 340,4 331,9 332,0 -3.805 86 -8.443 -8.378 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 107,8 108,7 105,7 105,5 -1.848 -202 -3.170 -3.073 Javne storitve 171,6 171,8 169,6 170,1 1.438 530 -1.687 -1.414 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 50,7 50,9 49,2 49,4 -650 138 -1.595 -1.595 Izobraževanje 65,5 65,8 65,4 65,5 778 140 -338 -185 Zdravstvo in socialno varstvo 55,4 55,0 55,0 55,3 1.311 252 246 368 Drugo 57,3 55,3 57,4 57,2 -1.632 -172 1.941 1.976 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 22: Povprečna bruto plača na zaposlenega - Skupaj ■ Zasebni sektor -Javni sektor 2.000 ^ 1800 o^- 1.600 -----vtem sektor država -vtem javne družbe 1.000 oz. 1.351 oseb) in novoprijavljenih zaradi stečaja podjetij (32,0 % oz. 266 oseb). Na manjši odliv iz brezposelnosti pa je vplivalo manj črtanj iz evidence brezposelnih zaradi kršitev obveznosti (11,7 % oz. 534 oseb) in manj prehodov v neaktivnost (11,4 % oz. 356 oseb). Povprečna bruto plača se je po januarski stagnaciji februarja znižala v zasebnem7 in javnem sektorju, v državnem pa je ostala nespremenjena. Kot običajno se je februarja povprečna bruto plača po originalnih podatkih ob delovno krajšem mesecu še nekoliko znižala (v vseh dejavnostih8) zaradi nižje osnovne plače (prispevek -2,3 o. t.), prispevek izrednih in zaostalih izplačil pa je bil pozitiven (0,5 o. t.). V prvih dveh mesecih je bila plača v zasebnem in javnem sektorju medletno nižja, v slednjem bistveno bolj zaradi znižanja v sektorju država. Medletno nižja je bila tudi v vseh storitvenih dejavnostih, v industriji pa se je rast upočasnila. Vir: SURS. Tabela 7: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2012 II 2013 2012/2011 II 13/I 13 II 13/II 12 I-II 13/I-II 12 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.463,64 1.438,46 0,8 -2,2 -1,0 0,0 Industrija (B-E) 1.444,29 1.447,60 2,5 -1,7 0,4 2,1 - v tem predelovalne dejavnosti 1.397,25 1.407,19 2,5 -1,2 0,3 1,9 Gradbeništvo 1.205,65 1.165,00 -2,5 -2,9 -3,0 -2,1 Tradicionalne storitve (G-I) 1.354,04 1.316,96 0,3 -2,3 -0,9 -0,9 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.713,36 1.657,55 -0,3 -2,5 -2,8 -1,8 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.710,91 1.671,89 -2,2 -0,7 -3,6 -3,6 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.752,03 1.724,46 -1,8 -1,6 -2,9 -2,3 - Izobraževanje 1.676,80 1.630,44 -3,3 0,1 -5,0 -5,5 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.712,37 1.672,96 -1,3 -0,6 -2,5 -2,6 Vir: SURS, preračuni UMAR. 7 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 8 Razen v izobraževanju, kjer je stagnirala. 1.400 Cene Cene življenjskih potrebščin so se aprila zvišale za 0,7 %, medletno pa so bile višje za 1,5 %. Na mesečno rast so vplivale predvsem sezonsko višje cene obleke in obutve (0,5 o. t.) ter višje cene komunalnih storitev (0,1 o. t.). Poleg sezonskih in enkratnih dejavnikov so mesečno rast zaznamovale tudi nižje cene tekočih goriv (-0,1 o. t.). V primerjavi z marcem je prišlo do padca medletne inflacije, kar je predvsem posledica znižanja cen poltrajnih dobrin. Po prvih podatkih Eurostata je medletna rast cen v evrskem območju znašala 1,2 %. Gibanje cen je bilo vprvem četrtletju zaznamovano predvsem z višjimi cenami hrane in energentov ter sezonskimi dejavniki. K 0,4-odstotni inflaciji so prispevale predvsem višje cene energentov (0,6 o. t.) in hrane (0,3 o. t.) ter sezonsko nižje cene obleke in obutve (-0,5 o. t.). Skromnejša rast cen kot v enakem obdobju lani (1,0 %) je bila predvsem rezultat nižje rasti cen energentov. Prispevek energentov je bil letos manjši (-0,2 o. t.) zaradi gibanja cen surovin na svetovnih trgih ter trošarinske politike na končne maloprodajne cene goriv za prevoz in ogrevanje, ki so se v marcu prvič letos pocenila (-0,9 %). Storitve so k rasti prispevale 0,3 o. t., njihov prispevek k medletni inflaciji pa se je v zadnjih sedmih mesecih povečal predvsem zaradi nekaterih enkratnih dejavnikov (višje cene šolske Tabela 8: Razčlenitev HICP na podskupine - marec 2013 Slika 23: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Vir: Eurostat. prehrane in višje letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu). V prvem četrtletju se je nadaljevalo padanje cen trajnih dobrin (-1,0 %). Dolgoročnejše šibka gospodarska aktivnost še naprej vpliva na nizko medletno osnovno inflacijo. Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 0,4 100,0 0,4 0,6 100,0 0,6 Blago 0,4 65,7 0,3 0,7 57,7 0,4 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 0,5 16,1 0,1 0,7 12,0 0,1 Nepredelana hrana 3,5 7,4 0,3 1,3 7,3 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -2,0 27,9 -0,6 0,2 27,4 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -0,8 9,7 -0,1 0,0 8,8 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine -0,3 8,8 0,0 0,6 8,0 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine -4,3 9,4 -0,4 0,7 10,5 0,1 Energija 3,6 14,4 0,5 1,9 11,0 0,2 Električna energija 11,3 2,7 0,3 3,7 2,6 0,1 Plin 2,7 1,1 0,0 0,8 1,8 0,0 Tekoča goriva 0,5 1,5 0,0 0,3 0,9 0,0 Trda goriva 1,6 0,9 0,0 0,4 0,1 0,0 Daljinska energija -0,2 0,9 0,0 0,7 0,6 0,0 Goriva in maziva 2,3 7,4 0,2 1,6 5,0 0,1 Storitve 0,4 34,3 0,1 0,3 42,3 0,1 Storitve - stanovanje 2,2 3,0 0,1 0,7 10,3 0,1 Storitve - transport 0,6 5,8 0,0 0,5 7,2 0,0 Storitve - komunikacije -0,3 3,5 0,0 -1,9 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,1 13,9 0,0 0,4 14,7 0,1 Storitve - ostale storitve 0,4 8,1 0,0 0,0 7,1 0,0 HICP brez energije in nepredelane hrane -0,4 78,2 -0,3 0,3 81,7 0,2 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 8 7 6 5 4 iu 3 2 0 Slika24: Struktura medletne inflacije ^^ 5 <5 4 3 Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana Vir: SURS, preračuni UMAR. Medletnarastcenindustrijskihproizvodovpriproizvajalcih je marca ostala umirjena. Rast na domačem trgu (1,1 %) je ostala zaznamovana predvsem z višjimi cenami v proizvodnji živil (4,2 %). Šibko rast na tujih trgih (0,5 %) pa so ob višjih cenah v proizvodnji vozil in plovil (4,9 %) še naprej zaznamovale nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-2,0 %). Medletna rast uvoznih cen se je marca znižala (-0,3 %) predvsem zaradi nižjih cen naftnih derivatov. Nižje so bile še vedno cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-4,1 %), skromnejša kot mesec prej pa je bila rast cen v proizvodnji živil (4,7 %). Slika 25: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,prz.strojev in naprav (domači) ----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) - PPI (tuji) 20 16 12 as 8 4 J^ 0 -8 -12 -16 ■4.....i......t.....1 ■■ j" r -1 "i" i ■ 1 r 1 4 i i Po triletnem izboljševanju se je v prvih dveh mesecih cenovna konkurenčnost gospodarstva medletno poslabšala. Nominalni efektivni tečaj, ki se je zaradi okrepitve evra do valut pomembnejših trgovinskih partneric9 mesečno povečeval od septembra lani, je bil v prvih dveh mesecih večji tudi medletno. Hkrati se je nadaljevala medletna rast relativnih10 cen. Realni efektivni tečaj11 je bil zato februarja in v prvih dveh mesecih medletno višji (1,4 % oz. 1,1 %) po triletnem neprekinjenem padanju. Slovenija je bila zaradi manjše okrepitve nominalnega efektivnega tečaja kot v večini članic evrskega območja po poslabšanju cenovne konkurenčnosti na začetku leta med temi državami v sredini. Rast relativnih cen pa je bila v evrskem Slika 26: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP, januar in februar 2013 ■ NEER ■HICP »REER HICP E^ ^ SE E3 c^Li1 i^c^^ilEtiK];^^ Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 27: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani z ULC 12012 ■q4 2012 2 0 -2 -4 -6 -10 -12 -14 ffl /rriJ firinm E;: ii^ e: SE H; Vir: ECB, preračuni UMAR. 9 Še posebej do JPY, pa tudi do GBP, USD, HUF, CZK in CNY. 10 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 11 Merjen s HICP. 0 -2 4 -8 Tabela 9: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2011 2012 q1 12 q2 12 q3 12 q4 12 Efektivni tečaj1 Nominalno -0,1 -1,2 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 Realno, deflator HICP -1,0 -1,1 -0,9 -1,4 -1,2 -0,8 Realno, deflator ULC -2,5 -3,0 -2,2 -3,3 -3,5 -3,1 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda -0,6 0,7 0,9 0,8 1,1 -0,1 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,6 -0,4 1,6 -1,5 -0,6 -1,0 Produktivnost dela, realno 2,2 -1,1 0,7 -2,3 -1,7 -1,0 Realni stroški dela na enoto proizvoda -1,6 0,2 0,0 0,6 0,6 -0,3 Produktivnost dela, nominalno 3,2 -0,6 1,6 -2,2 -1,2 -0,7 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. območju med višjimi, kar je bila tudi posledica enkratnih dejavnikov12. V zadnjem četrtletju lani se je nadaljevalo medletno izboljševanje stroškovne konkurenčnosti. Realni efektivni tečaj, ki se je v letu 2011 zniževal predvsem zaradi padca relativnih stroškov dela na enoto proizvoda, je v zadnjem četrtletju in celem letu 2012 padel tudi zaradi nižjega tečaja evra. Slovenija je bila lani v skupini evrskih držav z izrazitejšim izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti, saj je bil padec relativnih stroškov dela na enoto proizvoda med višjimi. V zadnjem četrtletju lani so se znova znižali tudi realni stroški dela na enoto proizvoda (-0,3 %), ki so bili v celem letu 2012 sicer nekoliko višji (0,2 %). Padec produktivnosti dela je bil v primerjavi z znižanjem sredstev za zaposlene nekoliko večji. Padec sredstev za zaposlene je bil predvsem Slika 28: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU ^™RULC Slovenija RULC EU -Produktivnost Slovenija 9-----Sredstva na zap. Slovenija - Produktivnost EU ■ Sredstva na zap. EU 3 r..... a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. posledica znižanja plač v javnem sektorju zaradi sprejetja ZUJF, v manjši meri pa tudi v zasebnem sektorju13. Rast realnih stroškov dela na enoto proizvoda je bila lani nižja kot v povprečju evrskega območja in EU. Kljub relativno ugodnejšim gibanjem v zadnjih dveh letih Slovenija zaradi izrazitejšega poslabšanja v letih 2008 in 2009 ostaja v skupini evrskih držav in EU z večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize14. Slika 29: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU v letu 2012 12 10 8 6 (U 2 0 -2 -4 -6 Produktivnost dela-realno* ■ Sredstva na zaposlenega-realno* ♦ RULC Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 12 Višjih cen šolske prehrane in višjih letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu. 13 V zadnjem četrtletju lani so se plače v javnem sektorju medletno znižale za 3,6 % (nominalno) oz. 6,0 % (realno). Padec v zasebnem sektorju je bil 0,1-odstoten oz. 2,6-odstoten. 14 Po rasti realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda v letu 2012 glede na leto 2007 je bila Slovenija med članicami evrskega območja na četrtem mestu, dvanajst članic je zabeležilo njegov padec; po rasti realnih stroškov dela na enoto proizvoda pa je bila med članicami evrskega območja na drugem mestu, v EU (med 24-imi članicami) pa na tretjem. 6 0 -3 -6 -9 Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je po januarskem primanjkljaju februarja beležil presežek. Poleg pozitivne blagovne bilance je bil medletno višji tudi presežek v storitveni bilanci. Nižja pa sta bila primanjkljaja v bilancah faktorskih dohodkov in tekočih transferov. Presežek v menjavi s tujino je bil februarja medletno višji večinoma zaradi višjega salda v blagovni menjavi. Februarja je bil dosežen največji mesečni blagovni presežek, odkar so na voljo podatki (od leta 1996), ki je bil v primerjavi z enakim mesecem lani, ob skromnem izboljšanju pogojev menjave, predvsem posledica količinskih gibanj. Ob realni rasti blagovnega izvoza (1,6 %) in padcu uvoza (-4,7 %) je bil medletno višji primanjkljaj v menjavi z državami EU in nižji presežek v menjavi z državami nečlanicami EU. Presežek v storitveni menjavi je bil februarja znova medletno nekoliko višji zaradi višjega presežka v menjavi posredovanj, gradbenih storitev in drugih storitev, povezanih s trgovino15. K medletno nižjemu primanjkljaju v bilanci faktorskih dohodkov so februarja znova prispevala nižja neto plačila obresti zasebnega sektorja (zlasti poslovnih bank) na posojila. Skupna neto plačila obresti so v prvih dveh mesecih znašala 68,7 mio EUR (v enakem obdobju lani 81,5 mio EUR). Zasebni sektor se v tujini nadalje razdolžuje. Od poglobitve finančne krize, septembra 2008, do konca februarja 2013 so domače poslovne banke odplačale 9 mrd EUR bruto zunanjega dolga. Zaradi večjega obsega zadolževanja z vrednostnimi papirji in zaostrenih pogojev financiranja pa naraščajo neto plačila obresti države. Presežek v saldu obresti BS se, kljub nizki obrestni meri glavnega refinanciranja, zaradi večjega obsega zadolževanja pri Evrosistemu medletno znižuje. I Storitvena menjava I Tekoči transferi Slika 30: Komponente tekočega računa plačilne bilance ^^ Blagovna menjava Faktorski dohodki 300 -Tekoči račun 200 Medletno nižji primanjkljaj v bilanci tekočih transferov je bil februarja predvsem posledica večjega črpanja sredstev iz proračuna EU; primanjkljaj transferov zasebnega sektorja pa je ostal na podobni ravni kot v enakem mesecu lani. Finančne transakcije s tujino16 so bile februarja znova neto odlivne (125,8 mio EUR; februarja lani neto prilivne v višini 132,0 mio EUR), neto odliv kapitala državnega in zasebnega sektorja skupaj je presegel neto priliv kapitala BS. Državni sektor je odplačal del dolgoročnih obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Večina neto odliva kapitala zasebnega sektorja je bila realizirana preko bančnega sektorja, pri čemer so domače poslovne banke nadalje odplačevale dolgoročna tuja posojila, nerezidenti pa umikali vloge. BS je februarja glede na januar povečala obveznosti do Evrosistema za 337,6 mio EUR. To je bila posledica povečanja priliva na postavki vse druge transakcije (za 573,6 mio EUR), saj so se obveznosti BS do Evrosistema z instrumenti monetarne politike17 znižale za 236,0 mio EUR. Refinanciranje bank je bilo skromno, stanje posojil pa je konec februarja znašalo 3,9 mrd EUR in ostalo na januarski ravni. Banke so pri BS povečale rezerve, ki so konec februarja dosegle 1,4 mrd EUR. Tabela 10: Plačilna bilanca I-II 13, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I-II 12 Tekoče transakcije 4456,6 4446,0 10,6 -171,0 -Blagovna menjava (FOB) 3452,6 3520,1 -67,5 -167,7 -Storitve 724,5 447,7 276,8 246,0 -Dohodki od dela in kapitala 103,2 213,5 -110,3 -122,1 -Tekoči transferi 176,2 264,6 -88,4 -127,2 Kapitalski in finančni račun 367,5 -828,5 -461,0 296,0 -Kapitalski račun 40,2 -37,7 2,5 3,0 -Kapitalski transferi 40,1 -37,6 2,5 3,1 -Patenti, licence 0,1 -0,1 0,0 -0,1 -Finančni račun 327,3 -790,8 -463,5 293,0 -Neposredne naložbe 103,0 -2,9 100,2 72,8 -Naložbe v vrednostne papirje -328,8 189,5 -139,3 -608,8 -Finančni derivativi -13,4 -10,0 -23,4 8,6 -Ostale naložbe 533,0 -967,6 -434,5 829,5 -Terjatve 20,6 -700,7 -680,1 -508,1 -Obveznosti 512,4 -266,9 245,6 1337,6 -Mednarodne denarne rezerve 33,5 0,0 33,5 -9,2 Statistična napaka 450,4 0,0 450,4 -125,0 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Vir : BS. 15 Vsa plačila v okviru poslov posredovanja, zastopniška in posredniška provizija ter drugi stroški. 16 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. 17 Tipične operacije monetarne politike, ki so povezane z Evrosistemom, so terjatve (posojila) in obveznosti BS do domačih denarnih sektorjev (vloge čez noč). Posojila, s katerimi se dodaja likvidnost, se realizirajo večinoma z dolgoročnim refinanciranjem, deloma z glavnim refinanciranjem. Med vloge čez noč spadajo obvezne rezerve, mejni depozit in druge obveznosti kreditnih institucij. 0 Slika 31: Finančne transakcije po sektorjih I Banka Slovenije ■ Zasebni sektor Državni sektor Neto finančni tok 2.000 1.000 -500 -1.500 Vir: BS. Finančni trgi Razmere v slovenskem bančnem sistemu se še naprej poslabšujejo. Marca se je zniževanje obsega kreditov nebančnim sektorjem nekoliko upočasnilo, vendar je še vedno znašalo več kot 100 mio EUR. Znižanje je bilo skoraj v celoti posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in NFI, upad kreditov države in še posebno gospodinjstev je bil minimalen. V prvem četrtletju se je tako obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal za več kot 450 mio EUR (v enakem obdobju lani se je še povečeval izključno zaradi okrepljenega zadolževanja države). Marca so se likvidnostni pritiski na banke okrepili. Banke so še naprej odplačevale zapadle obveznosti do tujih bank, okrepilo se je tudi zniževanje obsega vlog gospodinjstev in države. Rast deleža slabih terjatev se je februarja okrepila. Gospodinjstva so peti mesec zapored zmanjševala obseg kreditov najetih pri bankah. Tokratno znižanje je sicer znašalo le 0,7 mio EUR. Zmanjševal se je obseg potrošniških kreditov (za 19,1 mio EUR), zadolževanje v obliki stanovanjskih kreditov pa je ostalo skromno (4,6 mio EUR). Nekoliko izraziteje (13,7 mio EUR) se je povečal le obseg kreditov za ostale namene, ki je marca beležil največji prirast v zadnjih sedmih mesecih. Obseg kreditov gospodinjstev se je v prvem četrtletju znižal za več kot 107 mio EUR. Razdolževanje podjetij in NFI pri domačih bankah se je v marcu glede na predhodni mesec nekoliko upočasnilo. Obseg kreditov podjetij in NFI se je znižal za 100,4 mio EUR, skoraj v celoti zaradi razdolževanja podjetij, razdolževanje NFI je ostalo skromno. Obseg kreditov podjetij in NFI se je v prvem četrtletju znižal za več kot 335 mio EUR. Slika 32: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi ^■Gospodinjstva^™ Podjetja in NFi^M Država -Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. Podjetja so se februarja v tujini minimalno neto razdolžila. Neto odliv kreditov, najetih v tujini, je znašal manj kot 1 mio EUR. Podjetja so za več kot 8 mio EUR neto odplačala dolgoročne kredite. Zaradi razmeroma močnega januarskega neto zadolževanja je tako neto tok tujih kreditov podjetij in NFI v prvih dveh mesecih znašal več kot 50 mio EUR in bil skoraj v celoti posledica kratkoročnega neto zadolževanja. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI so se februarja močneje znižale, vendar so ostale precejvisoke (210 b. t.). Ob izredno nizki kreditni aktivnosti slovenskih bank je takšno gibanje lahko tudi posledica manjšega števila kreditnih poslov z nekoliko nižjo obrestno mero. Ocenjujemo, da ne gre za splošno zniževanje ravni posojilnih obrestnih mer v Sloveniji. Slika 33: Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami ^^m Kratkoročni krediti (leva os) ^^m Dolgoročni krediti (leva os) - Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 300 350 300 150 100 50 0 Banke so februarja povečale neto odplačevanje obveznosti do tujih bank. Mesečna neto odplačila so znašala več kot 250 mio EUR. Banke so neto odplačevale vse vrste kreditov in vlog. Neto odplačila, ki so precej enakomerno porazdeljena med kredite in vloge, so v prvih dveh mesecih znašala približno 390 mio EUR. Vloge gospodinjstev in države v bankah so se marca močneje znižale. Vloge gospodinjstev so se znižale za skoraj140 mio EUR, kar je tretja najvišja vrednost od Slika 34: Neto odplačila tujih obveznosti s strani domačih bank 2000 ..... ^^ Obveznice Vloge Kratkoročni krediti ^^m Dolgoročni krediti Skupaj Slika 35: Prirast vlog gospodinjstev in države Gospodinjstva (leva os^ ^MVloge države (leva os) -Skupaj 1000 500 -500 uj aj uj aj Vir: BS, preračuni UMAR. uj aj uj ja uj aj ju Vir: BS, preračuni UMAR. zaostrovanja finančne krize septembra 2008. To je po naši oceni povezano z zaostrovanjem razmer na mednarodnih finančnih trgih ob pomoči Cipru in špekulacij, da bo Slovenija naslednja država, ki bo zaprosila za mednarodno pomoč. Več kot polovica znižanja je bila rezultat manjšega obsega kratkoročnih vlog, znižale so se tudi vloge čez noč in dolgoročne vloge. Zaradi marčevskega znižanja se je obseg vlog gospodinjstev v prvem četrtletju povečal le za 35 mio EUR. Marca se je obseg vlog države znižal za več kot 200 mio EUR. Država je v veliki meri zmanjšala le vloge čez noč, ki so namenjene financiranju tekočih potreb, Tabela 11: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 12 31. III 13 31. III 13/ 28. II 13 31. III 13/ 31. XII 12 31. III 13/ 31. III 12 Krediti skupaj 31.464,6 31.013,4 -0,3 -1,4 -5,9 Krediti podjetjem in DFO 20.456,5 20.120,2 -0,5 -1,6 -8,7 Krediti državi 1.741,4 1.733,9 -0,2 -0,4 13,7 Krediti gospodinjstvom 9.266,7 9.159,3 0,0 -1,2 -2,7 Potrošniški 2.481,8 2.415,6 -0,8 -2,7 -9,1 Stanovanjski 5.258,9 5.242,6 0,1 -0,3 0,9 Ostalo 1.526,1 1.501,1 0,9 -1,6 -3,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.051,3 15.086,0 -0,9 0,2 -1,0 Čez noč 6.479,4 6.378,2 -1,3 -1,6 -1,6 Kratkoročno vezane 4.010,4 4.071,4 -0,9 1,5 -2,0 Dolgoročno vezane 4.555,2 4.628,8 -0,4 1,6 0,7 Vloge na odpoklic 6,2 7,6 11,3 21,9 7,1 Vzajemni skladi 1.830,0 1.883,0 1,3 2,9 -1,3 Bančne vloge države skupaj 2.562,7 2.617,5 -7,2 2,1 5,2 Čez noč 196,6 583,2 -25,4 196,6 425,7 Kratkoročno vezane 828,5 531,3 0,4 -35,9 36,3 Dolgoročno vezane 1.537,0 1.500,2 -0,2 -2,4 -24,4 Vloge na odpoklic 0,5 2,8 -35,6 407,4 18,1 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. 1500 0 obseg ostalih vlog pa se ni pomembneje spremenil. Obseg vlog države se je v prvem četrtletju povečal le za okoli 55 mio EUR. Prirast obsega slabih terjatev18 se je februarja povečal in bil na najvišji ravni po marcu 2012. Znašal je več kot 220 mio EUR, kar je v veliki meri posledica okrepljenega slabšanja kakovosti terjatev do dejavnosti finančnih storitev in v manjši meri dejavnosti poslovanja z nepremičninami, medtem ko v drugih dejavnostih prirast slabih terjatev tokrat ni bil tako izrazit. Skupni delež se je februarja povečal za 0,5 o. t. in dosegel 14,6 % celotne izpostavljenosti slovenskega bančnega sistema. Banke še naprej pospešeno neto oblikujejo rezervacije in oslabitve, ki so marca znašale 40,5 mio EUR, v prvih treh mesecih pa so dosegle 104,2 mio EUR. Slika 36: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sistemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) — Delež slabih terjatev (desna os) 480 450 420 390 360 330 300 270 240 210 180 150 120 90 60 30 0 -30 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 enakim obdobjem leto prej je bila v prvih dveh mesecih manjša večina javnofinančnih odhodkov (razen plačil v proračun EU). K medletno manjšim odhodkom so največ prispevali manjši odhodki za plače, blago in storitve ter socialne transferje. V zadnjih dvanajstih mesecih20 se je zmanjševanje primanjkljaja nadaljevalo. Primanjkljaj je znašal 943 mio EUR; prihodki so bili medletno višji za 0,7 %, odhodki pa nižji za 4,0 %. Zmanjšale so se vse glavne skupine odhodkov (667 mio EUR), razen plačil obresti (37 mio EUR). Najbolj so se zmanjšali izdatki za plače s prispevki in drugimi izdatki zaposlenim (195 mio EUR), izdatki za investicije in transferje (190 mio EUR), izdatki za transferje posameznikom in gospodinjstvom (187 mio EUR) ter izdatki za blago in storitve (129 mio EUR). Zmanjševanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom, ki se je maja 2012 s sprejemom Zakona za uravnoteženje javnih financ pospešilo, se je v prvih dveh mesecih nadaljevalo21. Medletno višji so le izdatki za pokojnine, vendar se je rast od maja 2012 zelo umirila. Slika 37: Prihodki in odhodki državnega proračuna ^ rN Vii^podatkov: BS^ preračuni UMAR. 17,5 17,0 16,5 16,0 15,5 15,0 SE 14,5 14,0 -Javnofinančni prihodki skupaj -Javnofinančni odhodki skupaj Javne finance Javnofinančni primanjkljaj19 je v prvih dveh mesecih znašal 482 mio EUR oz. 7,4 % manj kot v enakem obdobju lani. Večji kot v enakem obdobju lani so bili prihodki (51 mio EUR), odhodki pa so bili manjši (129 mio EUR). V prvih dveh mesecih je na javnofinančne prihodke pozitivno vplivalo predvsem povečanje nedavčnih prihodkov in prilivov evropskih sredstev, prihodki od davkov pa so se zmanjšali. Davčni prihodki so bili medletno manjši predvsem zaradi upada prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb, manjši so bili tudi prihodki od dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Večji pa so bili prihodki od trošarin in davka na dodano vrednost. V primerjavi z 18 Terjatve, razvrščene v C, D in E bonitetni razred. Nedonosne terjatve pa so terjatve najslabše kakovosti, razvrščene v D in E bonitetni razred. 19 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka. ■^Vir: MF, prerač^uni UMAR. Marca je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih 107,6 mio EUR, kar je največ letos. V proračun EU je bilo vplačanih okoli 32,9 mio EUR oz. okoli polovica februarskih odhodkov22, neto položajpa je bil tako prvič letos pozitiven (več kot 74,6 mio EUR). Glavnino prihodkov so predstavljala prejeta sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (76,5 mio EUR), večina iz naslova neposrednih plačil v kmetijstvu (EKJUS23 in 20 Gre za akumulirane prihodke in odhodke v zadnjih 12 mesecih, tokrat torej od marca 2012 do februarja 2013. Rast glede na obdobje pred tem oz. medletno pomeni (marec 2012-februar 2013/marec 2011-februar 2012). 21 Gl. tudi Ekonomsko ogledalo, maj 2012. 22 Zaradi povečanih izdatkov za Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) ima EK v začetku leta (običajno februarja) pravico do vpoklica trikratnika povprečnega mesečnega zneska vplačil držav članic. Glej Ekonomsko ogledalo, marec 2013. 23 Evropski kmetijski jamstveni in usmerjevalni sklad. Tabela 12: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-II 2012 II 2013/II 2012 I-II 2013/I-II 2012 I-II 2012 I-II 2013 Javnofinančni prihodki - skupaj 2.326,7 4,5 2,2 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 68,0 -31,8 -32,2 4,4 2,9 -Dohodnina 325,9 -5,6 -2,2 14,6 14,0 -Davek na dodano vrednost 494,4 5,0 0,8 21,6 21,2 -Trošarine 188,0 54,8 11,9 7,4 8,1 -Prispevki za socialno varnost 843,5 -4,4 -4,3 38,7 36,3 -Ostali javnofinančni prihodki 406,9 31,9 34,7 13,3 17,5 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 13: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2012 2013 v mio EUR v % BDP Rast v % I-II 13, v mio EUR I-II 13/I-II 12 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.995,1 42,3 0,1 2.326,7 2,2 -Davčni prihodki 13.117,6 37,0 -0,7 2.031,6 -1,3 -Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 7,5 -2,5 394,0 -9,2 -Prispevki za socialno varnost 5.244,1 14,8 -0,4 843,5 -4,3 -Domači davki na blago in storitve 4.876,0 13,7 0,4 757,6 4,3 -Prejeta sredstva iz EU 845,2 2,4 3,7 103,0 69,7 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.117,9 45,4 -2,6 2.809,1 -4,4 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.185,1 9,0 -4,4 507,4 -8,3 -Izdatki za blago in storitve 2.370,3 6,7 -3,0 354,3 -11,0 -Domače in tuje obresti 648,0 1,8 23,0 235,2 -13,3 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.383,6 18,0 -2,3 1.048,0 -2,1 -Investicijski odhodki 912,3 2,6 -10,9 100,4 -10,1 -Investicijski transferi 320,2 0,9 -13,9 24,4 -21,0 -Plačila sredstev v proračun EU 390,3 1,1 -3,7 128,9 1,3 Primanjkljaj -1.122,8 -3,2 -28,2 -482,3 -7,4 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Slika 38: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2013 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2012 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-marec) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (jan-dec) Skupna kmetijska politika 200 300 400 500 600 V mio EUR EKJS). Iz strukturnih skladov je bilo prejetih 24,4 mio EUR, iz kohezijskega sklada pa le 5,6 mio EUR. V prvih treh mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 210 mio EUR oz. 14,5 % po proračunu za leto 2013 načrtovanih prihodkov, v EU proračun pa je vplačala 161,8 mio EUR oz. 39,2 % vseh predvidenih letošnjih vplačil. Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je tako v prvih treh mesecih znašal manj kot 48,2 mio EUR oz. tretjino več kot v enakem obdobju lani. Med vsemi prejetimi sredstvi so polovico predstavljala sredstva kmetijske in ribiške politike, 41,4 % sredstva iz strukturnih skladov in 5,5 % iz kohezijskega sklada. 0 700 800 Q) E Q) 01 £ S N Turistični prihodi in prenočitve v letu 2012 Število turistov24 in njihovih prenočitev se je v letu 2012 povečalo zaradi večjega obiska tujih turistov. Leta 2012 je Slovenijo obiskalo 3,3 mio turistov, ki so opravili 9,5 mio prenočitev, kar je bilo 2,5 % oz. 1,3 % več kot v predhodnem letu. Število prihodov tujih turistov in njihovih prenočitev se je povečalo tretje leto zapored (lani za skoraj 6 %), tako da se število njihovih prenočitev približuje 6 mio. Tuji turisti s svojo potrošnjo prispevajo k pozitivnemu saldu turistične bilance. Ustvarijo približno tretjino vseh deviznih prilivov iz potovanj. Več, okoli polovico ustvarijo tuji enodnevni izletniki, petino pa tranzitni potniki, za katere Slovenija ni končna turistična destinacija. Lani je devizni priliv iz potovanj prvič presegel mejo 2 mrd EUR; presežek prilivov nad odlivi, ki so se v zadnjih dveh letih zmanjševali, pa je znašal 1,3 mrd EUR. Ob slabših gospodarskih razmerah in manjšem trošenju gospodinjstev se je število domačih turistov in njihovih prenočitev v letu 2012 zmanjšalo, prav tako se je skrajšala povprečna dolžina dopusta25 tistih prebivalcev Slovenije, ki so odšli na dopust v Slovenijo. Slika 39: Potovanja v obdobju 2000-2012 2.250 2.000 1.750 1.500 1.250 1.000 200 020 200 200 020 002 Vir: BS. 102 201 012 Domači turisti so lani največkrat prenočili v zdraviliških občinah, glede na leto 2008 pa je bilo število prenočitev večje le v gorskih krajih. Domači turisti so v malo manj kot polovici primerov prenočili v zdraviliških, v četrtini pa v obmorskih občinah. Sledile so prenočitve v gorskih občinah (petina vseh), v katerih se je število glede na leto 2011 izmed vseh vrst turističnih krajev najmanj znižalo in bilo edino višje kot leta 2008. Znotraj gorskih krajev so znova največ prenočitev ustvarili v Kranjski Gori, Bohinju in Bovcu (skupaj več kot polovico). S povečanjem prenočitvenih zmogljivosti pa se je v zadnjih letih precej povečalo število prenočitev v Kobaridu (dve tretjini več prenočitev kot leta 2008). Slika 40: Prenočitve turistov po vrstah turističnih krajev v letu 2012 50 45 40 35 30 25 > 20 15 Domači turisti Tuji turisti .1... Vir: SURS, preračuni UMAR. Tuji turisti so tudi lani največkrat prenočili v gorskih in zdraviliških občinah (v vsakih okoli četrtina), sledile so prenočitve v obmorskih občinah (petina) in Ljubljani (okoli sedmina). Struktura prenočitev tujih turistov po vrstah krajev je ostala podobna kot v preteklih letih. V strukturi prenočitev so pridobili zdraviliški kraji, Ljubljana in mestne občine, izmed katerih so v Mariboru, tudi zaradi Evropske prestolnice kulture, zabeležili več kot četrtino več prenočitev kot v letu 2011. Italijanski in avstrijski gostje, Slika 41: Prenočitve tujih turistov v letu 2012 ■ Delež (leva os) HRast (desna os) 18 16 14 12 10 ? 8 6 4 2 0 24 Prikazani so prihodi turistov, saj je turist ob prihodu registriran v vsakem nastanitvenem objektu, v katerem se nastani. Tako se lahko zgodi, da je med svojim bivanjem v kakšnem kraju/državi registriran tudi večkrat. 25 Merjen s povprečnim številom prenočitev na turista. 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 10 5 0 ki so najpogostejši obiskovalci Slovenije, so tudi lani najraje prenočevali v obmorskih in zdraviliških občinah. Število prenočitev italijanskih gostov se je povečalo le v Ljubljani, najvišjo rast prenočitev avstrijskih gostov pa so zabeležili v mestnih občinah (za skoraj polovico), od tega se je število v Mariboru skoraj podvojilo. Največjo rast števila prenočitev med vsemi vrstami turističnih krajev so v mestnih občinah zabeležili tudi pri nemških gostih, ki pa so še vedno najpogosteje prenočili v gorskih občinah. Turisti iz Rusije in Nizozemske, ki so med pomembnejšimi državami za slovenski turizem najbolj presegli število iz leta 2011, so največjo rast prenočitev (za okoli polovico) ustvarili v zdraviliških krajih. Ruski gostje so tako v zdraviliških krajih ustvarili skoraj 60 % vseh svojih prenočitev, povprečna dolžina bivanja pa je bila 11,6 prenočitve26. 26 Povprečna dolžina bivanja tujih turistov v Sloveniji je bila v letu 2012 enaka 2,7 prenočitve. (U o a (Ü C >u (U Pomembnejši kazalci 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Pomladanska napoved 2013 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 3,4 -7,8 1,2 0,6 -2,3 -1,9 0,2 1,2 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 37.244 35.556 35.607 36.172 35.466 35.252 35.735 36.810 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 18.420 17.415 17.379 17.620 17.244 17.091 17.292 17.780 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.700 20.600 20.800 21.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 91 87 85 84 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 36.262 34.868 35.029 35.670 35.022 34.559 34.999 35.926 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 35.923 34.693 35.085 35.776 34.980 34.845 34.959 35.832 Stopnja brezposelnosti, registrirana 6,7 9,1 10,7 11,8 12,0 13,4 13,6 13,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,4 5,9 7,3 8,2 8,9 10,0 10,0 9,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,8 -6,1 3,5 2,2 -1,1 -0,2 1,0 1,2 Inflacija2, povprečje leta 5,7 0,9 1,8 1,8 2,6 2,1 1,6 1,9 Inflacija2, konec leta 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7 1,9 1,7 2,1 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 4,0 -16,7 10,1 7,0 0,3 1,2 3,3 4,9 Izvoz proizvodov 1,8 -17,4 11,9 8,5 -0,1 0,9 3,4 5,2 Izvoz storitev 14,3 -13,7 3,7 1,4 2,1 2,4 3,0 3,6 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 3,7 -19,5 7,9 5,2 -4,3 -0,7 2,4 4,4 Uvoz proizvodov 3,0 -20,7 8,9 6,1 -4,6 -0,8 2,4 4,5 Uvoz storitev 8,2 -12,0 2,7 -0,3 -2,4 -0,4 2,5 4,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -2.295 -246 -209 2 874 1.545 1.375 1.423 - delež v primerjavi z BDP, v % -6,2 -0,7 -0,6 0,0 2,5 4,4 3,8 3,9 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 39.234 40.294 40.723 40.241 40.632 40.8085 - delež v primerjavi z BDP, v % 105,3 113,3 114,4 111,2 114,6 Razmerje USD za 1 EUR 1,471 1,393 1,327 1,392 1,286 1,335 1,336 1,336 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 0,1 1,3 0,9 -2,9 -4,0 -1,3 0,5 - delež v BDP, v %4 52,6 55,7 57,2 57,8 58,3 57,4 56,6 56,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 5,9 2,5 1,5 -1,2 -1,6 -2,9 -0,6 -0,1 - delež v BDP, v %4 18,1 20,1 20,7 20,8 20,6 19,9 19,8 19,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 7,1 -23,2 -13,8 -8,1 -9,3 -0,5 0,8 1,5 - delež v BDP, v %4 28,6 23,1 20,1 18,5 17,4 17,6 17,9 18,0 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2013). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec februarja 2013. Proizvodnja 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2011 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 6 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,1 1,3 -0,9 8,2 7,7 2,8 -0,8 -3,8 0,0 -1,4 -0,2 -2,1 5,8 5,4 2,0 3,9 2,4 B Rudarstvo 13,9 -7,9 -7,1 19,8 -3,2 -9,0 -9,6 -8,7 -10,1 -2,0 -3,3 -12,9 1,7 -6,8 -3,6 -21,7 -0,5 C Predelovalne dejavnosti 7,6 1,1 -2,1 8,1 7,8 2,9 -1,1 -4,6 -0,8 -2,9 -1,9 -2,9 5,6 5,7 1,7 4,5 2,4 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 1,8 5,0 10,6 6,9 6,9 3,8 5,1 4,0 8,3 13,2 16,1 6,1 6,2 3,5 5,7 3,2 2,4 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -17,0 -24,8 -16,8 -16,3 -25,7 -30,1 -24,5 -19,1 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -29,3 -26,5 -28,2 -35,0 Stavbe -14,0 -39,7 -17,3 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 Gradbeni inženirski objekti -19,0 -15,3 -16,6 -14,1 -6,3 -20,7 -19,9 -10,1 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 7,9 3,2 -3,4 -6,3 -3,2 1,5 3,6 11,7 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 28,2 9,7 -7,5 28,2 23,3 10,8 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,6 3,1 0,2 5,8 7,5 3,6 2,9 -0,5 0,6 -4,3 -3,2 -2,7 9,8 3,9 3,4 6,0 1,4 Realni prihodek v trgovini na drobno -0,1 1,4 0,3 1,8 3,4 0,4 2,2 0,2 2,5 -2,7 -1,7 -1,0 5,5 0,6 0,3 1,8 -0,9 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 12,2 6,6 0,0 15,0 15,8 9,9 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 -5,7 -6,4 18,3 9,8 9,8 14,0 5,9 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 1,3 5,8 0,7 3,7 12,2 3,8 4,6 3,4 3,4 -0,6 1,2 -1,1 15,4 10,4 4,2 6,2 1,1 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve -1,5 5,3 -4,0 0,4 3,1 6,6 6,6 3,1 0,7 1,2 1,2 1,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 Domači gostje, prenočitve -4,2 0,5 -10,9 -0,3 0,1 0,4 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 Tuji gostje, prenočitve 0,7 9,1 0,9 1,0 6,5 11,3 10,2 5,5 2,0 5,1 6,3 8,1 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21, Nominalni prihodek v gostinstvu 2,7 3,7 -1,1 5,3 5,7 4,7 4,8 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 -3,9 4,9 5,2 6,9 0,6 6,9 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 454,5 478,9 481,7 137,5 100,4 113,3 125,7 139,5 108,4 110,4 128,4 134,5 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -9 -7 -17 -8 -7 -4 -6 -10 -12 -16 -19 -21 -7 -6 -4 -3 -5 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 0 -11 1 3 4 0 -7 -6 -11 -13 -13 3 3 5 4 2 v gradbeništvu -57 -46 -41 -53 -52 -46 -44 -43 -41 -44 -39 -39 -50 -51 -50 -44 -45 v storitvenih dejavnostih -3 1 -12 -2 0 3 3 -4 -8 -8 -14 -18 -2 3 4 2 3 v trgovini na drobno 7 8 2 10 6 12 1 12 6 4 1 -3 12 -1 10 15 12 potrošnikov -25 -25 -35 -25 -27 -25 -25 -24 -26 -36 -39 -37 -28 -26 -26 -25 -23 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2011 2012 2013 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 -2,1 -2,1 1,5 -3,1 -0,4 -8,3 0,4 3,4 -3,2 2,3 -3,6 -2,5 3,7 3,3 -6,5 5,3 -4,7 -7,3 0,4 -0,3 - - -9,1 -17,2 -2,4 -7,2 -3,0 -17,0 5,9 -11,4 -21,5 -7,8 10,0 -6,7 -5,4 1,6 -5,8 1,4 -17,7 -23,9 -8,6 13,6 -2,5 -3,3 1,8 -3,8 -1,6 -8,8 0,0 2,0 -3,7 2,1 -5,4 -4,8 2,0 1,9 -8,2 4,7 -5,3 -8,8 -0,4 -0,3 4,3 11,9 -0,3 4,7 13,2 -4,0 3,5 16,3 5,3 5,6 10,8 24,0 22,6 16,2 9,8 11,8 2,3 4,9 9,8 -0,9 -26,2 -30,4 -16,3 -24,4 -7,8 -24,0 -21,7 -24,3 -3,1 -13,5 -23,8 -11,7 -19,6 -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 -21,4 -11,3 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -31,1 -31,0 27,6 -7,2 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -35,7 -23,6 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -18,1 -22,8 -22,0 -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 -7,3 0,9 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 0,0 6,3 2,4 0,7 -0,5 -1,8 2,6 1,0 -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,8 -10,2 -3,4 -5,4 -8,0 -4,6 -8,4 - - -1,1 5,6 2,1 0,5 1,3 -1,1 4,0 3,5 -0,1 -3,5 -3,1 -1,5 -0,6 -0,8 -6,5 -4,1 -5,9 -7,5 -4,2 -9,3 - - 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,4 -0,1 -3,5 -4,8 -5,1 -8,8 -7,7 -0,6 -10,8 -17,7 -2,1 -4,6 -9,2 -5,4 -6,5 - - -0,3 8,5 5,6 5,7 5,6 -0,9 8,6 3,9 -0,9 0,1 0,4 -2,2 7,2 2,8 -5,3 4,8 -2,0 -6,4 1,7 -6,2 - - 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 2,4 -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 0,2 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 2,8 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 - - 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 4,5 1,9 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 -10,8 2,5 - - 2,2 4,8 7,5 -1,5 0,2 0,5 0,3 -3,6 1,4 -0,9 2,6 -0,1 1,1 0,6 -2,9 -4,3 -0,4 -6,8 -5,5 -1,1 - - 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 35,1 39,0 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 33,9 32,2 - - -5 -7 -6 -10 -10 -11 -12 -12 -12 -16 -14 -17 -16 -19 -21 -23 -22 -17 -16 -16 -13 -14 1 -1 -1 -8 -7 -5 -3 -6 -9 -10 -10 -12 -11 -14 -15 -17 -14 -9 -12 -8 -8 -10 -46 -43 -42 -42 -45 -41 -43 -40 -40 -46 -43 -43 -41 -36 -40 -42 -41 -35 -30 -31 -31 -28 3 5 2 0 -2 -9 -11 -9 -5 -8 -7 -10 -11 -14 -17 -20 -19 -15 -13 -13 -11 -9 1 -11 12 13 14 10 5 8 5 8 2 3 0 0 3 -3 -4 -3 -1 -6 -4 -6 -24 -27 -23 -26 -26 -20 -27 -26 -26 -39 -33 -37 -36 -35 -45 -39 -38 -34 -30 -31 -26 -26 Trg dela 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2011 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 935,5 934,7 920,2 934,8 936,8 937,5 931,1 933,3 926,6 923,7 915,2 915,2 937,3 937,1 938,4 937,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 835,0 824,0 810,0 829,3 821,9 828,4 823,9 821,7 812,7 816,5 809,1 801,7 821,7 823,1 826,9 829,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 33,4 38,8 37,0 33,3 38,0 40,1 38,8 38,0 35,2 37,8 37,4 37,4 38,0 38,1 40,1 40,1 V industriji in gradbeništvu 287,3 272,9 263,1 281,9 273,7 274,2 272,7 271,0 265,4 266,3 263,1 257,5 273,6 273,1 273,5 274,7 - v predelovalnih dejavnostih 188,6 184,8 182,9 186,8 184,1 184,7 184,4 186,2 184,6 184,1 182,5 180,4 184,3 184,3 184,3 185,1 - v gradbeništvu 78,5 67,8 59,8 75,0 69,7 69,3 67,9 64,4 60,5 61,6 60,1 56,9 69,5 68,9 69,1 69,4 V storitvah 514,3 512,3 510,0 514,1 510,2 514,1 512,4 512,7 512,1 512,4 508,6 506,8 510,1 511,9 513,3 514,3 - v javni upravi 52,0 51,4 50,7 51,8 51,2 51,5 51,4 51,3 50,9 51,2 50,8 50,0 51,2 51,2 51,5 51,6 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 116,7 118,8 120,9 118,0 117,8 118,8 118,5 120,1 120,7 121,6 120,3 121,0 117,8 118,3 118,6 118,9 ZAPOSLENI (C)1 747,2 729,1 717,0 740,6 728,1 731,9 728,9 727,4 720,9 722,7 716,2 708,4 727,8 729,0 730,5 732,5 V podjetjih in organizacijah 685,7 671,8 662,6 681,3 671,4 673,9 671,3 670,7 666,4 667,4 661,4 655,1 671,3 672,1 672,9 674,3 Pri fizičnih osebah 61,5 57,2 54,5 59,3 56,7 58,0 57,6 56,6 54,5 55,4 54,8 53,3 56,6 56,9 57,6 58,2 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,8 94,9 93,0 88,7 93,8 96,5 95,0 94,4 91,8 93,8 92,9 93,3 93,8 94,1 96,4 96,5 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 100,5 110,7 110,2 105,5 114,9 109,1 107,2 111,6 114,0 107,2 106,1 113,5 115,6 113,9 111,6 108,6 Ženske 47,9 52,1 52,2 50,2 52,9 50,9 51,1 53,3 53,2 51,0 50,9 53,8 53,2 52,4 51,8 50,7 Mladi (do 26. leta) 13,9 12,9 11,9 15,1 14,5 12,6 11,3 13,4 12,7 10,8 10,1 14,0 14,7 14,1 13,4 12,5 Starejši od 50 let 31,4 39,0 38,2 34,5 40,1 39,1 38,7 38,2 39,2 38,1 37,4 38,1 40,2 39,9 39,4 39,1 Brez strokovne izobrazbe 37,5 39,5 39,4 38,2 41,6 39,2 38,1 39,3 41,0 39,2 37,8 39,5 41,9 41,2 40,1 39,1 Brezposelni več kot 1 leto 42,8 50,2 55,2 47,2 48,7 48,6 49,6 53,8 57,2 55,1 54,5 53,9 49,0 48,7 48,8 48,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 30,0 36,3 33,9 29,7 39,7 36,4 34,9 34,4 37,8 33,2 31,5 33,0 40,2 39,8 37,5 36,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 10,7 11,8 12,0 11,3 12,3 12,2 11,5 12,0 12,3 11,6 11,6 12,4 12,3 12,2 11,9 11,6 Moški 10,1 11,4 11,5 10,7 12,0 11,9 10,9 11,3 11,9 11,1 11,0 11,9 12,0 11,9 11,5 11,2 Ženske 11,6 12,4 12,6 12,1 12,6 12,5 12,3 12,7 12,7 12,3 12,3 13,0 12,7 12,5 12,3 12,1 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 13,3 2,7 5,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,8 14,4 16,3 8,7 3,2 2,0 2,7 6,5 2,4 1,9 3,0 9,0 1,0 0,9 0,7 0,7 Izgubili delo 83,5 82,2 90,3 28,6 24,4 16,8 18,7 22,3 22,6 17,9 20,9 28,9 6,0 6,6 5,4 5,6 Brezposelni dobili delo 57,0 61,0 58,3 14,5 17,5 17,2 13,4 12,9 17,3 14,0 13,5 13,5 4,9 6,8 6,0 6,3 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 29,9 32,8 43,1 10,7 6,2 8,5 8,0 10,2 9,6 11,1 10,7 11,8 1,6 2,4 2,5 3,0 Potrebe po delavcih2 174,6 194,5 169,7 46,5 45,5 52,9 52,3 43,8 44,9 41,2 46,8 36,8 14,3 16,0 15,7 17,8 Od teh za določen čas, v % 80,7 81,7 83,0 80,0 81,5 81,0 82,8 81,4 82,9 83,4 84,0 81,8 81,7 81,8 81,5 82,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 41,6 35,6 33,9 39,4 38,0 35,5 34,7 34,3 34,2 34,4 33,9 33,2 38,1 37,7 37,4 34,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 4,4 3,8 3,7 4,2 4,1 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 4,1 4,0 4,0 3,7 NOVE ZAPOSLITVE 104,1 118,3 110,6 27,5 27,3 27,3 26,3 37,4 30,8 27,3 26,9 15,1 7,6 9,6 9,4 9,2 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2011 2012 2013 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 927,5 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 811,6 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 35,2 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 265,4 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 184,6 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 60,7 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 510,9 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 50,8 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 119,9 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 719,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 665,2 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 54,5 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 91,9 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 116,0 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 54,2 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 13,2 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 39,6 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 41,4 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 38,3 38,7 41,6 43,6 43,8 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 58,0 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 38,5 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 12,5 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 12,1 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 13,0 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 0,8 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 10,6 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 5,0 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 3,3 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 15,6 13,1 16,2 14,0 14,2 13,0 15,4 16,4 15,1 15,9 11,3 9,6 13,5 11,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 80,3 82,7 85,7 83,3 83,9 83,0 83,7 84,6 83,8 83,0 81,0 81,3 82,1 83,2 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 34,2 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 11,8 8,4 10,6 10,0 9,0 8,4 8,2 7,0 11,6 10,5 8,3 6,8 9,5 7,2 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2011 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 4 5 6 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,9 2,0 0,1 3,3 3,1 2,0 1,7 1,1 1,6 0,3 -0,7 -1,0 1,4 2,8 2,0 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,8 3,1 -1,1 6,9 7,1 4,2 1,1 0,4 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 2,5 6,8 3,4 B Rudarstvo 4,0 3,8 3,7 6,0 3,6 0,3 5,8 5,9 8,4 10,6 2,2 -5,2 9,0 -5,8 -1,4 C Predelovalne dejavnosti 9,0 3,9 2,5 6,8 5,4 3,6 3,5 3,1 3,4 2,5 2,0 2,3 1,9 5,2 3,8 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,7 2,3 3,3 4,4 1,6 5,2 3,5 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,5 1,6 7,2 6,8 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,2 -0,1 0,1 1,3 -0,1 1,5 1,1 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 -1,1 3,4 2,3 F Gradbeništvo 4,4 2,0 -2,5 5,2 5,5 1,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -0,5 1,6 3,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3,7 2,8 0,8 3,9 3,2 2,6 2,3 3,0 2,1 1,6 0,0 -0,3 2,2 2,4 3,3 H Promet in skladiščenje 2,0 2,7 -0,4 3,1 2,3 3,0 3,9 1,6 2,2 0,6 -1,7 -2,3 1,5 2,0 5,4 I Gostinstvo 4,0 2,1 -0,8 4,5 4,7 2,4 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 2,8 1,7 2,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2,6 0,9 -0,4 3,5 1,0 1,2 1,8 -0,2 0,3 1,3 -1,2 -2,0 1,2 1,7 0,5 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1,0 0,6 1,1 -2,6 2,3 2,4 0,8 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -0,3 2,6 9,0 -4,0 L Poslovanje z nepremičninami 3,0 2,9 -0,5 1,0 4,1 2,9 3,4 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 2,2 4,4 2,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1,6 -0,4 -1,1 0,7 0,4 0,2 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 0,0 0,9 -0,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 4,1 3,5 0,6 4,8 4,3 3,2 3,9 2,7 3,0 0,3 -0,9 0,2 2,9 2,8 3,8 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti -0,6 0,3 -1,8 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 0,6 0,7 0,6 P Izobraževanje 0,6 0,2 -3,3 0,6 0,7 -0,1 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 0,3 -0,2 -0,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,3 -0,7 -1,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -0,9 -0,8 -0,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,5 -0,7 -2,8 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -1,6 -2,1 0,1 S Druge dejavnosti 4,2 0,9 -0,9 3,3 2,7 1,5 0,6 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 0,0 2,4 2,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -2,1 -0,1 -1,2 -2,4 -1,3 0,6 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,0 Realni (deflator HICP) -1,8 -1,0 -1,1 -2,7 -1,8 -0,5 -1,2 -0,5 -0,9 -1,4 -1,2 -0,8 -1,0 -0,1 -0,5 Realni (deflator ULC) -1,6 -2,5 -3,0 -3,0 -3,1 -1,7 -2,5 -2,5 -2,2 -3,3 -3,5 -3,1 USD za EUR 1,3268 1,3917 1,2856 1,3593 1,3669 1,4393 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,4442 1,4349 1,4388 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2011 2012 2013 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 2,2 2,0 0,7 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 2,1 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 10,0 11,9 3,8 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 4,5 3,8 1,9 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 3,5 0,3 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 5,5 8,0 3,6 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 5,0 2,6 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 3,1 2,8 0,5 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 1,1 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 3,3 2,2 1,0 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 3,7 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 0,2 0,4 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 0,1 0,2 0,5 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 1,5 8,4 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 2,0 2,3 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 2,1 5,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,6 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 -0,5 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 -1,3 -1,9 1,3 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 2,0 -0,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 0,2 0,5 0,4 -0,1 0,2 0,1 -0,1 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 0,1 0,4 -1,6 -1,3 -0,6 -0,5 -0,3 -0,7 -0,8 -0,6 -1,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,5 -0,4 -1,0 -1,3 -0,1 0,8 1,4 1,4264 1,4343 1,3770 1,3706 1,3556 1,3179 1,2905 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 Cene 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 1 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 1,8 1,8 2,6 1,7 1,7 1,3 2,5 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 4,4 4,1 3,9 5,0 3,7 5,1 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 Alkoholne pijače in tobak 7,2 5,7 6,5 8,1 6,3 3,7 4,9 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 Obleka in obutev -1,9 -1,5 -0,2 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 Stanovanje 10,2 5,6 3,8 6,8 5,4 4,8 5,4 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 Stanovanjska oprema 1,4 2,7 0,1 2,7 3,9 2,4 1,7 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 Zdravje 2,1 1,6 0,4 2,9 2,6 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 Prevoz -0,3 1,0 3,3 0,8 0,5 1,1 1,7 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 Komunikacije 1,4 1,2 -2,4 2,7 1,6 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 Rekreacija in kultura 0,4 -1,5 1,4 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 Izobraževanje 1,6 1,7 2,9 1,7 1,6 1,9 1,4 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 Gostinske in nastanitvene storitve -2,5 -6,8 4,5 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 Raznovrstno blago in storitve 1,4 2,2 2,4 1,4 2,3 2,4 2,6 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 HICP 2,1 2,1 2,8 2,2 2,0 1,5 2,6 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,3 1,3 2,0 0,5 1,1 1,2 2,3 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,1 4,5 0,9 5,7 4,8 4,1 3,6 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 Domači trg 2,0 3,8 1,0 4,5 4,1 3,7 2,9 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 Tuji trg 2,2 5,3 0,7 6,9 5,5 4,6 4,4 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 Na evrskem območju 2,2 6,1 0,1 8,2 6,5 5,1 4,6 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 Izven evrskega območja 2,1 3,6 2,0 4,0 3,1 3,5 3,8 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 Indeks uvoznih cen 7,4 5,4 1,9 8,9 5,5 4,5 2,9 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 16,5 10,9 12,7 15,1 9,9 8,3 10,8 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 Naftni derivati 17,3 11,9 13,0 15,7 10,5 9,9 11,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 Promet 1,8 1,1 1,6 1,1 1,1 1,1 1,1 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 1,3 0,0 -0,6 0,1 0,1 0,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Regulirane cene skupaj 14,2 2,8 9,2 7,2 1,5 0,5 2,1 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: ^sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2011 2012 2013 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 11,2 10,7 10,0 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,5 -1,3 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,8 2,9 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 2,8 2,9 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 2,9 2,2 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 2,2 1,6 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1 0,5 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 1,2 0,7 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 0,6 0,2 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 10,3 12,0 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 6,4 2,9 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 12,2 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 7,7 3,6 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 9,5 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,6 4,9 2,4 Plačilna bilanca 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2011 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 Q3 1 Q4 2 1 3 1 4 1 5 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -209 2 818 -62 55 73 -91 -36 28 250 264 275 -54 73 49 -94 Blago1 -997 -1.043 -335 -447 -227 -219 -214 -383 -167 -106 9 -70 -91 -89 -73 -162 Izvoz 18.762 21.265 21.454 4.962 5.179 5.486 5.245 5.354 5.329 5.498 5.255 5.372 1.655 1.942 1.747 1.882 Uvoz 19.759 22.308 21.789 5.409 5.406 5.705 5.458 5.738 5.495 5.605 5.246 5.442 1.746 2.031 1.820 2.043 Storitve 1.285 1.443 1.701 314 316 399 358 370 404 451 458 388 83 122 145 122 Izvoz 4.616 4.839 5.095 1.174 1.052 1.186 1.381 1.219 1.113 1.246 1.434 1.302 317 394 400 381 Uvoz 3.331 3.396 3.395 860 736 787 1.023 849 709 795 976 915 234 271 255 258 Dohodki -599 -550 -578 -116 -85 -143 -238 -84 -179 -123 -130 -145 -31 -28 -49 -55 Prejemki 574 918 797 160 204 237 220 257 178 224 207 188 58 89 68 82 Izdatki 1.173 1.469 1.375 276 289 380 459 341 358 347 338 332 89 117 117 137 Tekoči transferi 102 153 29 188 52 36 3 61 -30 29 -72 103 -15 68 27 0 Prejemki 1.203 1.373 1.370 448 378 320 311 364 338 356 274 402 131 162 115 105 Izdatki 1.100 1.220 1.340 260 326 284 308 302 368 327 347 299 146 95 88 105 Kapitalski in finančni račun 535 -452 -1.001 -2 48 -244 -84 -172 136 -261 -507 -369 54 162 18 60 Kapitalski račun 53 -102 -46 -37 -7 -6 -8 -82 6 26 1 -80 1 1 -2 0 Finančni račun 482 -350 -955 35 55 -239 -77 -89 130 -287 -508 -289 52 161 20 60 Neposredne naložbe 431 638 185 358 -9 240 246 160 189 48 34 -86 -29 136 89 111 Domače v tujini 160 -81 73 54 -15 31 55 -152 -8 82 18 -19 22 20 -9 14 Tuje v Sloveniji 271 719 113 304 6 209 191 313 197 -35 17 -67 -51 116 98 98 Naložbe v vrednostne papirje 1.956 1.838 -221 392 2.592 -300 -440 -15 -933 129 -980 1.563 -206 1.662 -361 288 Finančni derivativi -117 -136 -107 -15 -80 -15 -24 -18 -23 -21 -31 -32 -31 -20 -5 -5 Ostale naložbe -1.806 -2.762 -844 -689 -2.457 -177 108 -236 858 -437 489 -1.754 301 -1.599 283 -335 Terjatve 783 -1.461 -1.486 594 -1.525 -159 -349 572 -1.467 -81 256 -195 352 -836 78 -87 Komercialni krediti -174 -47 35 232 -322 -88 44 319 -349 -35 110 309 29 -133 -83 31 Posojila 203 -52 -310 20 -99 -22 48 22 4 -95 84 -303 5 -54 12 -17 Gotovina, vloge 672 -1.315 -1.155 346 -1.109 -48 -408 250 -1.131 25 16 -65 325 -671 138 -97 Ostale terjatve 81 -46 -56 -4 5 0 -33 -18 10 24 46 -137 -7 21 10 -3 Obveznosti -2.589 -1.301 642 -1.283 -932 -18 457 -808 2.324 -357 233 -1.559 -51 -763 205 -248 Komercialni krediti 362 94 364 72 199 -18 -85 -3 169 138 -98 155 60 181 143 4 Posojila -986 -1.235 -725 -385 -388 -298 203 -753 -122 -223 -177 -203 -88 -190 -214 -226 Vloge -1.954 -169 1.026 -928 -787 334 340 -57 2.287 -288 530 -1.503 -8 -781 274 -26 Ostale obveznosti -11 9 -24 -42 42 -36 0 3 -10 16 -22 -8 -15 27 2 0 Mednarodne denarne rezerve2 19 72 31 -11 9 12 33 19 39 -6 -21 19 17 -18 13 1 Statistična napaka -326 450 183 64 -104 171 175 207 -164 11 243 94 0 -235 -67 34 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.834 1.999 2.041 516 446 517 506 530 470 541 506 524 142 177 156 183 Blaga za vmesno porabo 10.044 11.906 12.060 2.662 2.904 3.097 3.001 2.904 3.041 3.081 3.005 2.932 929 1.070 996 1.060 Blaga za široko porabo 6.550 6.909 6.783 1.694 1.737 1.757 1.622 1.792 1.678 1.721 1.597 1.787 553 663 560 599 Uvoz investicijskega blaga 2.323 2.504 2.382 671 563 616 589 736 557 584 568 674 174 238 185 227 Blaga za vmesno porabo 12.210 14.010 13.951 3.339 3.500 3.588 3.452 3.471 3.629 3.573 3.404 3.345 1.130 1.319 1.153 1.265 Blaga za široko porabo 5.522 5.938 5.718 1.493 1.390 1.526 1.501 1.522 1.428 1.400 1.350 1.541 455 511 477 557 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2011 2012 2013 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 117 26 -127 10 70 2 -107 -59 -112 199 68 94 88 75 -3 192 113 151 12 -69 80 16 20 -137 -97 -51 -108 -224 -118 -49 1 -6 -46 -55 25 -91 75 -9 74 -136 -154 87 1.857 1.782 1.534 1.929 1.830 1.901 1.622 1.638 1.714 1.977 1.792 1.846 1.859 1.818 1.597 1.839 1.953 1.901 1.518 1.698 1.755 1.842 1.762 1.671 2.025 1.882 2.010 1.846 1.756 1.763 1.976 1.798 1.892 1.914 1.793 1.689 1.764 1.962 1.827 1.654 1.852 1.668 132 81 122 155 151 125 94 147 99 158 142 183 126 116 157 185 187 117 84 163 114 406 459 459 463 416 382 421 375 322 416 392 436 418 485 479 469 466 414 422 380 345 274 378 337 308 265 257 327 228 223 258 251 253 292 368 323 285 279 297 339 217 231 -39 -94 -89 -56 -31 -39 -14 -62 -60 -57 -44 -40 -39 -40 -44 -46 -50 -47 -47 -56 -54 87 74 65 82 80 77 99 60 58 61 71 79 74 70 68 69 61 62 65 52 51 126 167 154 138 111 116 114 122 118 118 116 118 113 110 112 115 112 109 112 108 106 9 19 -23 7 0 24 37 -25 -102 97 -24 -3 56 -26 -25 -21 -16 7 112 -22 -66 99 117 71 123 94 115 155 69 65 204 93 110 153 108 82 85 87 105 209 83 93 91 98 95 115 93 91 118 95 167 107 117 113 97 134 106 106 103 99 97 105 159 -322 55 -48 -92 -297 -60 185 96 200 -160 -169 -225 133 -94 -199 -214 -312 -240 183 -353 -108 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 9 3 26 1 0 0 2 -2 -2 5 -84 -4 6 -318 62 -44 -95 -295 -68 274 102 191 -163 -195 -226 133 -95 -201 -212 -310 -246 267 -349 -115 39 65 69 113 -82 -50 292 -29 102 116 -93 87 53 34 -17 17 -16 58 -127 65 35 26 -44 41 57 -77 4 -79 -31 1 23 -27 37 72 6 31 -20 -22 32 -30 -3 0 13 109 27 55 -6 -53 372 2 101 93 -65 50 -19 28 -47 37 5 25 -97 68 35 -226 72 -64 -448 225 -179 -61 211 -819 -324 76 133 -81 -644 -152 -184 1.674 -54 -56 -156 16 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 0 9 -31 -6 -7 -7 -9 -3 -19 -10 -6 -16 -20 -3 -125 -59 -59 227 -421 125 61 -11 841 28 -172 -437 172 565 -26 -50 -1.984 -255 485 -261 -174 -150 -498 -17 166 -361 301 632 -612 104 -958 -384 120 183 146 170 -60 -297 -425 527 -313 -367 -36 -39 202 -118 -135 42 412 -87 -86 -177 23 -32 -26 16 159 -65 -28 39 299 -56 -81 -18 -20 27 41 -48 23 46 21 129 -146 -153 -28 86 40 52 -8 16 -47 -272 4 9 -89 -424 -228 244 -187 234 203 -543 44 -632 -258 165 119 60 -56 13 -134 -413 482 -268 -295 -7 -14 -18 -1 9 3 -29 -3 17 -4 4 15 5 31 15 0 -151 -4 18 7 0 25 439 -42 61 -60 -177 -572 601 737 987 212 -557 -11 418 -196 10 -1.687 170 -42 52 193 -165 -10 -263 188 -24 137 -116 -80 152 97 -17 -75 230 -8 -148 58 6 20 130 -258 92 142 240 -41 5 -201 -429 -122 77 -212 13 103 -213 -113 -83 -61 -32 15 -191 -27 36 -136 86 202 237 -99 158 103 -319 550 833 904 115 -278 -126 527 12 -9 -1.726 359 -136 274 234 -38 7 25 -33 7 12 -15 54 -36 -28 10 9 -2 -17 1 -6 18 -17 -9 1 4 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -68 59 48 0 -2 -4 -41 -3 23 26 11 -18 22 11 205 -82 175 82 227 58 -78 -38 -87 -39 101 131 -221 20 202 22 199 90 -195 422 28 178 178 154 173 171 177 181 143 155 172 180 186 175 170 161 176 188 177 159 149 n.p. 1.042 1.005 903 1.093 1.026 1.052 826 950 989 1.102 1.002 1.044 1.035 1.046 931 1.028 1.111 1.055 767 993 n.p. 599 559 439 624 594 629 570 499 526 653 555 566 600 552 458 587 612 625 550 504 n.p. 205 204 166 219 203 226 307 174 159 224 186 201 197 216 163 190 217 209 247 194 n.p. 1.170 1.119 1.059 1.275 1.203 1.254 1.014 1.168 1.169 1.292 1.176 1.208 1.189 1.173 1.093 1.139 1.243 1.157 945 1.216 n.p. 491 475 474 552 504 536 482 446 456 526 449 474 478 441 447 462 543 508 490 443 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2010 2011 2012 2010 2011 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 138 102 221 139 138 132 101 99 76 76 76 76 76 77 Centralna država (S.1311) 3.419 4.299 5.057 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 526 584 610 497 526 538 536 541 532 530 533 534 536 535 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.282 9.454 9.267 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 Nefinančne družbe (s.11) 21.646 20.876 19.470 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.497 2.229 2.135 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 Denarni sektor (S.121, 122) 5.811 5.445 5.194 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 35.994 35.692 34.558 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 V tuji valuti 1.843 1.536 1.309 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.659 5.862 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 26.767 28.420 29.582 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.392 27.423 27.337 Čez noč 8.155 8.245 8.678 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 Vezane vloge - kratkoročne 8.193 7.868 7.056 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.615 8.471 8.468 8.369 Vezane vloge - dolgoročne 10.337 12.248 13.780 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.470 10.567 10.662 10.683 Kratkoročne vloge na odpoklic 82 59 68 108 82 73 23 23 22 30 40 51 52 49 Vloge v tuji valuti skupaj 463 579 552 471 463 452 453 449 444 459 464 488 476 486 Čez noč 285 386 372 291 285 282 287 284 286 295 304 317 305 320 Vezane vloge - kratkoročne 121 133 123 118 121 115 116 113 107 111 107 113 108 109 Vezane vloge - dolgoročne 55 59 56 59 55 53 49 51 50 52 52 57 62 57 Kratkoročne vloge na odpoklic 2 1 1 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,21 0,22 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 Vezane vloge do 1 leta 1,81 2,15 2,31 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,53 5,46 5,48 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 5,69 5,32 6,00 5,44 5,83 5,45 5,40 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,00 1,25 0,88 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,81 1,39 0,57 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 6-mesečni 1,08 1,64 0,83 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,19 0,12 0,07 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 6-mesečni 0,27 0,18 0,15 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2011 2012 2013 10 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 76 83 102 111 119 182 169 188 204 227 227 207 226 224 221 232 233 229 3.387 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 4.752 4.796 4.811 4.870 4.814 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 541 554 584 588 589 588 591 580 584 589 590 585 583 580 610 609 613 609 9.481 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 21.444 21.434 20.876 20.976 20.896 20.933 20.922 20.843 20.693 20.561 20.506 20.398 20.294 20.044 19.470 19.424 19.262 19.148 2.286 2.277 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 5.644 5.527 5.613 5.918 5.248 5.229 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 35.970 35.784 35.692 35.407 35.334 36.103 35.955 35.979 36.202 35.461 35.440 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 1.586 1.557 1.536 1.529 1.505 1.492 1.472 1.458 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 5.075 5.052 5.659 5.837 5.697 6.105 6.066 6.076 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.845 5.924 5.777 27.631 27.376 28.420 28.359 27.926 30.197 30.165 30.208 30.322 29.703 29.591 29.354 29.457 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 8.058 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.404 8.375 9.151 8.573 8.632 8.523 8.648 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 7.362 7.441 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 14.319 14.309 13.982 13.930 13.852 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 53 60 59 92 92 72 80 83 78 66 55 116 74 119 68 81 120 158 494 538 579 570 564 577 568 559 583 597 591 579 571 576 552 538 554 549 329 365 386 391 384 384 385 381 397 410 412 397 388 399 372 372 383 363 109 114 133 117 120 132 124 116 125 125 119 124 126 119 123 109 114 128 55 58 59 61 59 60 58 61 60 61 59 57 56 57 56 56 56 57 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 2,24 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 5,50 5,43 5,27 5,37 5,40 5,46 5,36 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 5,81 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 1,58 1,48 1,43 1,22 1,05 0,86 0,74 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 1,78 1,71 1,67 1,50 1,35 1,16 1,04 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,04 0,05 0,05 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 0,03 0,01 0,02 0,02 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 0,18 0,18 0,16 0,16 0,11 0,12 0,07 0,08 0,08 Javne finance 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2011 Q4 Q1 Q2 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 Q3 1 Q4 3 4 5 6 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.794,0 14.982,3 14.995,1 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.538,4 4.016,5 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.087,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 Tekoči prihodki 13.771,5 14.037,9 14.027,3 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.763,2 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 Davčni prihodki 12.848,4 13.209,2 13.117,6 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.460,5 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 2.723,5 2.656,6 706,4 635,4 827,7 562,9 697,5 629,5 723,0 511,1 793,1 212,1 294,5 237,9 295,4 Prispevki za socialno varnost 5.234,5 5.267,6 5.244,1 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 438,4 438,3 439,6 439,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,1 29,2 25,6 8,1 6,7 7,6 6,7 8,2 7,2 6,4 5,8 6,1 2,3 2,5 2,5 2,6 Davki na premoženje 219,7 215,2 233,2 60,0 24,0 53,8 84,2 53,1 26,6 64,8 79,4 62,3 8,3 7,1 25,7 21,0 Domači davki na blago in storitve 4.780,7 4.856,2 4.876,0 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,3 441,6 380,3 426,2 410,9 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,7 100,2 82,5 24,8 23,7 27,6 23,8 25,1 22,3 21,9 17,9 20,5 8,2 9,1 9,4 9,0 Drugi davki 4,0 17,2 -0,4 1,8 -0,1 -0,1 -0,2 17,6 -19,4 0,5 5,8 12,8 0,2 -0,1 0,0 0,0 Nedavčni prihodki 923,0 828,7 909,7 294,9 208,7 187,6 189,5 242,9 238,1 171,9 197,0 302,7 61,4 53,5 67,2 66,9 Kapitalski prihodki 175,7 65,3 61,8 121,9 7,6 21,6 14,4 21,7 10,5 10,8 11,7 28,7 2,8 10,9 3,4 7,3 Prejete donacije 12,6 10,4 9,2 5,0 2,4 3,0 1,0 4,0 1,3 1,8 1,6 4,5 1,1 1,0 1,1 0,8 Transferni prihodki 109,5 53,8 51,6 102,9 2,3 0,4 50,5 0,6 0,1 0,5 50,0 1,0 0,7 0,1 0,1 0,1 Prejeta sredstva iz EU 724,7 814,9 845,2 342,2 223,9 163,2 153,3 274,6 195,6 213,2 146,6 289,8 99,8 58,9 56,0 48,2 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.692,7 16.546,3 16.117,9 4.586,9 4.191,6 4.159,0 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.097,9 1.363,8 1.359,4 1.476,9 1.322,8 Tekoči odhodki 6.960,4 6.926,7 6.810,3 1.771,0 1.898,6 1.742,3 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.593,4 622,9 629,0 585,2 528,1 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,4 3.882,7 3.728,0 980,0 967,0 1.010,3 955,0 950,4 958,3 973,9 910,8 885,1 324,9 312,2 377,7 320,3 Izdatki za blago in storitve 2.512,4 2.443,4 2.370,3 743,1 585,3 615,7 603,4 638,9 589,7 599,1 551,1 630,5 199,2 213,0 203,2 199,5 Plačila obresti 488,2 526,7 648,0 29,2 311,3 108,1 78,0 29,3 431,8 81,5 79,4 55,3 88,2 101,3 1,5 5,3 Sredstva, izločena v rezerve 47,4 73,9 64,0 18,8 35,0 8,2 9,1 21,6 15,3 14,3 11,8 22,5 10,5 2,5 2,8 2,9 Tekoči transferi 7.628,5 7.818,9 7.684,7 1.973,6 1.942,5 2.076,4 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.945,5 640,3 635,9 781,7 658,8 Subvencije 581,9 496,3 502,5 194,7 171,2 127,6 69,1 128,2 177,1 107,8 57,3 160,2 27,4 40,9 36,8 49,9 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.277,7 6.533,5 6.383,6 1.562,9 1.606,6 1.745,6 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,1 552,2 534,7 673,0 537,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 728,8 737,2 739,6 206,3 158,8 186,2 189,0 203,2 158,0 169,6 196,7 215,4 58,8 54,9 61,9 69,4 Tekoči transferi v tujino 40,1 52,0 59,0 9,6 5,9 17,0 14,5 14,6 13,0 12,5 12,6 20,8 1,9 5,4 9,9 1,7 Investicijski odhodki 1.310,6 1.023,5 912,3 584,3 168,8 196,5 266,5 391,6 165,3 179,2 223,4 344,5 59,4 54,2 62,0 80,3 Investicijski transferi 396,4 372,1 320,2 176,9 42,4 73,3 97,0 159,4 47,0 44,3 74,3 154,6 18,4 20,4 21,1 31,8 Plačila sredstev v proračun EU 396,8 405,1 390,3 81,1 139,3 70,6 91,0 104,4 161,8 86,5 82,0 59,9 22,9 19,9 26,9 23,8 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.898,7 -1.564,1 -1.122,8 - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2011 2012 2013 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11M 12 1 1 2 1.097,3 1.220,5 1.220,6 1.290,5 1.361,2 1.364,8 1.181,7 1.094,3 1.342,3 1.283,2 1.159,7 1.269,3 1.188,8 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.482,8 1.183,1 1.143,7 1.037,4 1.181,0 1.100,8 1.235,8 1.265,0 1.214,8 1.152,0 1.056,4 1.202,5 1.230,7 1.101,4 1.153,8 1.120,0 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.278,3 1.130,5 1.072,7 976,9 1.111,6 1.041,2 1.170,4 1.185,5 1.116,8 1.106,6 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.110,3 1.076,5 955,1 106,0 221,0 235,8 223,8 227,5 246,2 214,7 219,2 195,6 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 199,9 194,1 436,3 431,5 436,1 416,5 444,0 485,8 443,5 438,0 461,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 418,9 2,7 1,9 2,1 2,6 2,4 3,3 2,0 2,0 3,2 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 1,9 1,8 25,4 30,8 28,0 4,7 33,9 14,5 8,2 9,7 8,7 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 30,5 11,9 6,1 9,0 397,3 420,1 331,1 456,6 495,4 373,0 443,6 282,4 438,0 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 444,9 346,0 438,3 319,3 9,2 6,4 8,2 7,3 8,6 9,2 6,7 7,3 8,3 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 5,3 6,3 -0,1 -0,1 0,0 58,9 -26,3 -15,0 -12,1 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,9 0,3 5,7 60,5 69,4 59,6 65,5 79,5 98,0 45,4 104,3 88,5 56,2 52,1 63,6 60,9 82,4 53,6 67,6 67,0 168,0 54,1 117,6 5,1 4,2 5,1 3,6 6,1 12,0 2,2 4,2 4,1 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 5,3 19,9 4,0 3,5 0,3 0,3 0,5 0,5 2,2 1,2 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,2 12,3 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 0,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 0,4 0,0 54,3 35,1 63,9 50,3 87,6 136,6 27,2 33,5 134,9 49,4 53,9 109,9 63,7 41,3 41,6 39,7 68,9 181,2 47,9 55,1 1.308,6 1.321,4 1.325,8 1.328,8 1.368,3 1.542,9 1.491,0 1.446,9 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.412,7 1.459,9 1.349,2 535,5 540,4 569,6 544,4 530,7 565,2 679,4 648,3 667,4 628,1 515,4 525,2 530,0 507,0 516,2 563,7 530,6 499,0 663,4 569,2 321,5 320,6 312,8 322,2 320,0 308,2 331,1 316,5 310,7 329,8 315,6 328,5 323,3 305,0 282,5 294,3 314,8 276,0 326,1 267,9 207,4 215,5 180,5 196,4 204,5 238,0 206,6 191,7 191,4 216,0 192,1 191,0 199,0 195,1 157,0 215,4 209,5 205,6 197,3 157,1 3,9 2,3 71,7 21,9 1,9 5,6 136,4 134,8 160,6 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 133,3 101,8 2,6 1,9 4,5 3,9 4,3 13,4 5,4 5,3 4,7 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 4,1 13,0 6,8 42,4 620,8 619,8 615,0 607,7 642,7 694,0 707,5 632,8 617,1 638,5 627,2 613,0 697,0 607,4 598,8 611,3 662,3 672,0 683,0 639,7 22,7 22,9 23,6 17,0 39,3 71,9 117,0 40,5 19,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 68,1 64,7 94,2 60,0 530,5 529,9 522,6 526,4 540,0 531,9 535,4 534,5 539,3 530,2 531,1 527,4 611,7 519,8 505,1 524,2 511,8 513,0 526,4 521,6 61,5 65,9 61,6 63,0 62,3 77,8 49,0 53,4 55,6 56,3 59,0 54,2 67,3 62,3 67,0 56,7 70,0 88,7 57,8 41,4 6,2 1,1 7,2 1,2 1,1 12,4 6,1 4,3 2,6 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 4,6 16,8 78,5 105,5 82,5 94,6 111,5 185,6 56,7 55,0 53,6 50,9 63,9 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 95,7 162,3 49,5 50,9 41,4 29,1 26,5 49,3 48,1 61,9 12,3 18,6 16,1 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 41,6 69,7 12,6 11,8 32,3 26,5 32,1 32,8 35,3 36,2 35,1 92,2 34,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 51,3 77,5 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BCI - Business Climate Indicator, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CNY - kitajski juan, DAB - draft amending budget (okvirni rebalans); DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, CPB - Netherlands Bureau for Economic Policy Analysis, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, EONIA - Euro OverNight Index Average, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, FED - Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HUF - Madžarski forint, IMF - International Monetary Fund, ISTAT - Instituto nazionale di statistica, JPY - japonski jen, KRW - korejski won, Libor - London Interbank Offered Rate, MDS - Mednarodni denarni sklad, MF - Ministrstvo za finance, MKO - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, MZIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo april 2013, št. 4, let. XIX