mihovtte In lišajaste tundre Severne Amerike in brczljudno Grenlandijo. Kar nam med životinjami dandanes najposrednejše čara pred oči prasvet z njegovo čarobnostjo, to so bizoni, zad« nji, čez ves svet raztreseni etsemplarji zooloških vrtov. In prav njim je danes žc vtisnjen mrtvaški žigi Ko še ti iz. umro, ne bo nič več živega, kar bi bilo njim podobno. Knjige, slike in mrtve kosti bodo prihodnjim rodovom še oznanjale nekdanje življenje njih, ki «o poginili, sami pa ostanejo zbrisani s ekriljne ploščice življenja. Zbrisani ka« kor mamut, kakor nosorog prasvet a: zbrisani kakor velikanski jelen, kakor jamski lev, jamski medved, kakor jam« ski tiger in jamska hijena, s katerimi se je boril pračlovck. Oglejte si jih v zooloških vrtovih, te umirajoče bizo» ne, in pokažite jih otrokom, ki jih v nekaterih desetletjih morda nc bodo več videli. Zadnji so, ki iz minulih dni taubaškega človeka še pozdravljajo so« danjost, zadnji starega in velikega ro» du. Po K. W. Seumannu — Al. B. Vladislav Fabjančič Imena ljubljanskih ulic, trgov in cest (Dalje) L 1896. Je bil večji del Vodmata je nekaj časa služboval za kap'ana pr! tnkorporiran ljubljanski mestni občini. Sv. Petru in čegar lepa povest »Sre^a 7. maja 1898 Je predlagal župan Hribar v nesreči« se deloma vrši tudi na vod- za vodmatske ulice naslednja imena: matskem ozemlji«), J a pl j e v t r g (»po Vodmatska cesta (»da se tako pisatelju in pesniku Juriju Japlju. ki je Га/vuwrjrt'i rojstna hiia na Starem trgu 4. Slika prikazuje nje« no zadnjo stran, kakor te vidi z nasprotnega brega Ljubljanice. ohrani tudi nadalje še sedanje ime tega dela mesta«). Stara pot (»ker v resnici najstarejša izmed vseh vodmat-skih ulic«), Ciglarjeva cesta (»po zaslužnem pisatelju Janezu Ciglarju, ki sot kurat SchHibigove ustanove tudi služboval pri Sv. Petru«), Karbona-r i j e v e (oz. Oglarjeve) ulice (»pu slavnem našem rojaku dr. Oglarju, ki je kot sloveči zdravnik l «686. oriše! v Moskvo in na dvor carja Petra Velikega, s katerim je prepotoval potem vso «apadno Evropo...«), Kumerdeje-v e ulice, Zupanove ulice (»po pesniku in pisatelju dr. Jakobu Zupanu, ki je nekaj časa služboval za kap ana Wi Sv. Petru«), Ravnikarjeveuli-c e (»po rodoljubnem Škofu in pisatelju Matevžu Ravmkarju«). Jenkove uli- nu Staniču«1) m Lipičeve ulice (»po znamenitem zdravniku dru. Franu Viljemu Lipiču, ki je I. 1831. izdal topografijo Kranjske in zlasti mnogo pisal tudi o podnebji iju-bljanskem«). V istem dopisu na policijski odsek pa je Hribar svetoval, da bi »se premenila 'mena nekaterim ulicam i-n sicer imena, ki sedaj vsled spremenjenih razmer ni- TRG PRED SI ARu SkS T J.iKUBSKO CERKVIJO, k, „t* ца oklepala od ene strani reduta, od druge jezuitski samostan. Pred cerkvijo je bil postavljen spomenik Matere božje, ki pa je danes prestavljen na Sv. Jakoba trg, pn, dobljen po požaru l. 1773. c e (»po slavnem našem liriku Simonu Jenku«), Primičeve ulice (»jh> pisatelju in prvem javnem učitelju slovenskega jezika Janezu Nep. Primicu«), Na zavrtih (»ker ta pot pelje za vodmatskimi vrtovi do pomerijalne meie«), Staniče va pot (»po slavnem turistu ter pesniku in pisatelju Valenti- kacega pravega smisla več nimajo«. Ta. ka so se mu zdela: Oledališka stolba. ki naj bi se prekrstila v Oallusovo s t o 1 b o (»po slavnem našem sklada- 1 Oa se da Staniču kaka ulic*, je z«pro> alV> Slovensko pUntnsko druMvo z vlogo z dne 7. «prila 1897. t — 754 — tel j ti Jakobu Petelinu Gallusu«); Špital-ske ulice Uu »nnnajO nikacega brnela več, ker v teh uLcah že davno ш ool-mšn.ce«,) naj bi se imenovale »Meščanske ulice« (po poslopju meščanske imovine); Doge ulice, ki naj bi se nazvale Dalmatinove ulice; Streiiške ulice naj bi se prekrstile v Linhartove ulice (»po prvem slovenskem dramatiku b kranjskem kritičnem zgodovinarju Antonu Linhartu«) in Žitni trg v Ambrožev trg (»spomin na prvega slovensko-narod-nega župana ljubljanskega«). Končno je Hribar pred agal še ta-le imena »onim ulicam, ki bodo nastale vsled gradnje pravosodnega poslopja na posestvu Ceškovih dedičev: Miklošičeva cesta za »cesto, ki bode od Marij.nega trga pebala mimo pravosodnega poslopja ...«; Pravosodne ulice za »ulice, ki bodo s to cesto paralelne na drugej strani pravosodnega poslopja«; Langusove ulice za »ulice, ki bodo paralelno s sedanjimi Dolgimi ulicami pred glavno fasado pravosodnega poslopja vezale Dunajsko cesto s Kolodvorskimi ulicami«. Na seji občinskega sveta 8. junija 1898 se je izmed Hribarjevih predlogov sprejelo imenovanje Miklošičeve ceste, Dalmatinovih ulic. Ciga etovih ulic in Ambroževega trga. Ulica pred justično palačo pa ni dobila Imena »Pravosodne ulice«, kakor je želel Hribar, in tudi ne »Koseskega ulice«, kot je svetova! odsek. marveč se ie na predlog dr. Kri-sperja nazvala Sodnijske ulice. Rešena so bila novega krsta tudi stara imena: Špitalske ulice. Streiiške ulice In G'edališka stolba. Glede vodmatskih imen pa se ie sklenilo, da se vrnejo policijskemu odseku »v novo posvetovanje v sporazumu z vodmatskim prebivalstvom«. Policijski odsek si Je »na lici mesta ogledal vse ulice in ceste v Vodmatu bi ker pri prebiva'cih ni našel nobenega imena«, ie predlagal sledeče nazive ki se od Hribarievih precei razlikujejo: Zaloška cesta Stara pot Bohoričeve ulice, Vodmatskl trg Ce-gnarjeve u 11 c e . Z a I o k a r i e v e ulice Ravnikarleve ul!ce. Jenkove ulice. Japljeve ulice. Na zavrtih. Za bolnišnico. Voiaške ulice In Polt ska cesta Vsa ta Imena so bila odobrena na občinski seji 15. Julija 1898. 23. decembra istega leta so bile na predlog občinskega svetnika Žužka krščene Gorupove ulice. Za Vodmaiuin so prišle na vrsto Pru-Ic. kjer so btie pro,ekurane nove ulice in je stalo že nekaj tuš. /upan Hriba/ je nasvetova imena, na Prulau, Pn-voz m Sredina (»da se uveljavi tudi kako ulično ime po načinu, kakor narod sam imena daje«). Da je je predlagal za tri uuce v obl.žju Sv. Kristoia imena: Pokopališke ulice (med katoišknn in protestantskim pokopališčem). Linhartove ulice in Vodovodna cesta ter za tivolski kompleks skupno ime Pod turnom (»kakor se ie to posestvo imenovalo dokler ga jezuitje niso prekrstili v Tivoli«). Policijski odsek je usvojil vse te predloge, le da je mesto Pokopališke ulice nasvetova! naziv Za pokopališčem. Vrh tega je krstil H o I z a p f-1 o v o ulico v Vodmatu in še enkrat Veliki in Mali stradon. Občinski svet je sprejel vse odsekove predloge na seji 22. junija 1899. 16. decembra 1903. je Hribar zopet priporočal, da se krsti cela vrsta novih ulic v Trnovem tik Kolezije: Kopališke ulice (zaradi bližnjega kopališča) in Zeljarske ulice (zaradi »obrti, katera daje prebivalcem trnovskega In krakovskega predmestja doka; zaslužka«); pri Rakovniku Ga I levica (»po jarku Mali Galjevec«) in Ra-kovniške ulice: blizo nove druge državne gimnazije: Ulice stare pravde in Ilirske ulice: v bližini Skofjih ulic: Ungnadove ulice in š i I i n g o v e ulice: ob Tržaški cesti: Tobačne ulice (»da se tako izrazi nübova lega oh tobačnej tovarni«). Na bi če v ju (»ker se po katastru vsa tamoego-vih zas'ug se med drugim omenja, da je l. 1882 stavil v občinskem svetu predlog glede uvedbe slovenskega urad >va-nja). Obrtna ulica ob severni strani obrtne šole. Pot na Rakovo Jelšo (»ki se od Onekarske ceste pri mostu črez Mali graben odcepi na Rakovo ie'šo«). Cesta dveh cesarJe v (»v soomin na kongres 1 1821. ob katerei prilik' i» b'l sezidan cesarski paviljon v ta namen, da *e ie vladarjem — pred vsem avstri'skemu cesarju In ruskemu carju — ki so se v L'uMjani ter prisostvovali v Mestnem loeu 'ovu na rar* orredi! v tem pavlljonn zalu-treV> Pot na Pasji h r O d f »ki vodi od G'!nic nroti Рам^тп brodit«) Mala steza (»"-1 vež» «v P"*ra ces'o >n Ilirsko ulico med Počlvalnlkovo in Cer- netovo hišo«), M a r m o n t o v a u 1 i -c a Ua M>rju, v spomin na Napoleonovega guvernerja v ilirskih deželah), Uajeva ulica' (»zato, da se Ljubljana oddolži kraljevskemu Zagrebu, ki je jedno ondotnjih ulic krstil za Vodnikovo ulico«). Hrvatski trg l»trg pred sv. Petra cerkvijo... iz hvaležnosti občinskemu svetu zagrebškemu, ki je jedno svojih ulic prekrstJ v »Slovenske uhce«... in ker »vanj usti Ilirska ul.ca«), Slovenski trgi, Stanko Vrazov trg' (bivši trg »Pred kasarno«), Končno se je sk en.lo, da naj »Hradeckega vas obdrži svoje historično ime ter da se podaljša Jenkova in Gorupova ulica. Predil-na ulica pa se je prekrstila v P r a ž a -ko v o. Na občinski seji 15. februarja 1910 so se sklenili zopet nekateri novi ulični nazivi, in sicer: Korytkova ulica (v spomin na »melanholičnega prijatelja« Prešernovega, ki »je prvi začel zbirati ter le tudi izdal slovenske narodne pesmi«). Anton Knezova ulica ob evangeljski cerkvi (»v spomin na plemenitega mladeniča, ki Je v svoji oporoki vse svoje premoženje volil v narodne namene«). Med hmeljnlki pred novim pokopališčem (po Janeževih hmeljnkih'). Ahacljeva cesta (med Za'oško cesto in Prisojno ulico, ki se je prej celotno zvala sv. Martina cesta). Na isti seji se je prekrstila Pri-stavska ulica v Karo! Kotnikovo ulico. 19. aprila 1910 pa Obrtna ulica v Nadvojvode Ev gena ulico. 4. julija 1910. je dobila na prcd'og obč. svetnika MHohnoje Ime F r a n G e-strinova ulica (»novo projekto-vana иГса čez nekdanje Gestrinovo posestvo«). V izredni javni seji 30. avgusta 1910 se je na predlog obč. svetnika dr. Oraž-na sog'asno sk'enilo. »da nai se Gosposka ulica v priznanje zaslug, ki si jih je g. župan pridobil za mesto, * Hribar je t» dunsfcijo Guiev« ulico predl«0«I ime »Peter Prcrudovičev« ulica«. * Župan je predlagal naadv »Narodnega preporoda »rg« * Зирлп ie predlagal prekrstite» Predilne ulice v S'ankn Vrazovo, »d« hi ee nasvetu pn fforja tlc«Ja h» drugih rodoljubov uspelo • 1 ipan Hribar )e predlagal nariv »Vae* !rvet*ki «lica. ki naj omaiuje navado «nloS« nega ob-ekovanja grobov o vseh avetih.« t - 756 - poslej imenuje: Ivan Hribarjeva ulica«, i a sklep je razveljavil 9. decembra 1910 dežeiOi odoor na pritožno Ivana Stefeta in Ivana Kregarja z motivacijo. da »ni umestno, da t>i se staro zgodovinsko ime te ul.ee opustilo« in »ker ima bivši ljubljanski župan Ivan Hribar že »Hribarjev gaj« v Trnovem ...« 2. aprila 1912 so krstili Trubarjev p a r k. 7. junija 1912 pa je obč. svet prekrstil Orubarjevo cesto v N a d-vojvode Friderika cesto. Na seji obč. sveta 12. novembra 1912 se je sklenilo »ulico, ki bode nastala za cesarja Fran Josipa jubilejnim gledališčem med Igriško ulico in Gradiščem« imenovati Cesarja Avgusta ulico' ter stezo med hišo Jakobine Kastner in »Tonhalle« Kratko stezo. 14. novembra 1912 je stavil obč. svetnik Ivan Stute samostojni pred og. naj se »v proslavo slavnih zmag balkanskih narodov nad Turki nekatere ulice imenujejo po krajih, ki so proslavljeni z junaškimi dejanji naših balkanskih bratov. To vlogo je župan dr. Tavčar rešil 1. maja 1916 takole: »Ker z oziroin na svetovno vojno 1914.-1916. zadeva ni več aktuelna dogovorno z gospodom predlagateljem — k a k t o m 1 14. novembra 1913 je določil občinski svet naslednja imena za ceste in štra-done na Ilovici: Peruzzijeva pot, Jurčkova pot, Oaljevica, IIov-ški štradon. Urščev štra-don, Lahov štradon, Mihov štradon, Jesihov štradon, Knezov štradon, Na Požaru, (Jrlovo Brezje in Poddebelim hribom. V svojem poročilu na odsek je župan dr. Tavčar pripomnil, da se je »pri izberi teh imen v prvi vrsti oziralo na uže obstoječa hnena«. Na seji 6. junija 1916 se je krstila Zadružna ulica ob Tržaški cesti (•mimo novozgrajenih hiš železničarske stavbne zadruge). Po prevratu je bilo seveda najnujnejše. da se odpravijo ulična imena, ki so spominjala na dobo hlapčevanja Habs-buržanom. Takih imen se je v Ljubljani sčasoma precej nabralo. S čiščenicm se je začelo 14. decembra 1918. ko je občinski svet sklenil na predlog dr. Tav- • Po predkwu nemSkefli ohS. »vetrnica Hermann Brandt«, da »e počasti cest>r Au« curstu*. ki je l. ."Ц pr. Kr. povzdignil 1 mono v rimsko mesto. čarja prekrstitev Cesarja Jožefa trga v trg kralja Petru L ista seja je odoorila tudi preuiieiiovanje Slovenskega trga v irg 1. U e c e m o r a. ia »Kiep pa se ni izvršil. 1-i. januarja 1919 se je sklendo sklicati »апкеш, ki naj doiou času primerila imenovala». P.od te anKcte -je bil naslednji sklep obč.nskega sveta na seji 15. juhia 1919: Ггапса Josipa cesta se prekrsti v Aleksandrovo cesto. Frana Josipa cesta v Siski v F r a n k op an s ko, EJizabema v Zrinskega cesto. Cesarja Josipa trg v Krekov trg. Nadvojvode fcvgena cesta v Aškerčevo, Nadvojvode Friderika cesta v Za gradom. Marije Te. režije cesta v Gosposvetsko, Francevo nabrežje v Cankarjevo. Cesta na Kudolfovo železnico v C e s t o na gorenjsko železnico, Kuhnova cesta v Vojvode Mišičace-sto in Karolinška zemlja v Ižansko cesto. Ob isti pril ki so bili prekrščeni tudi mostovi, ki so nosili imena Habs-buržanov. povrh pa še Nova ulica v K r s n i k o v o in Slovenski trg v K r a-IJ a Petra trg. Velika stavbna delavnost zadnjih tet Je ustvarila množico novih ulic, poleg tega je bilo treba prilagoditi Šiško ljubljanskemu sistemu. Zato Je 12. julije 1923 krstil občinski svet 46 novih ulic ii\ cest ter predrugačil 49im imena. 11. decembra 1926. je vladni komisar Mencinger določil 6 novih uličn;h imen. 13. novembra 1928 pa je občinski svet odobril nazive za 55 novih ali novoprojek-tiranih ulic in izpremenil 10 dosedanjih imen. Danes imamo potemtakem v Ljublja. ni 478 ulic. cest in trgov, dočim jih je bilo 1. 1876., ko se Je prvikrat uradno določilo ime za vse ljubljanske ulice, samo 138. V dva in petdesetti letih smo tedaj pridobili celih 340 novih ulic, trgov in cest. (KonecJ Slovensko ozemlle v Jiwnslaviii ob» sega 16.197 km', to ie za polovico samo> sto jne drf.ave Hotandije ozlr. A'bani« je. nrebivalcev pa Ima 1.046.000. to je toliko, kakor v republiki Estonski. Mefe Jugoslavije objemajo povrSIno zemlie. ki se razprostira preko 248.98? kvadr kilometrov, to je nekako Wega dela Evrope aH skoraj polovice Bab kanskega polotoka.