Šolsko obzorje. Iz Ljlltomera. (Pervi in vstanovni občni zbor okrajnega učit. društva.) »Tov.« je bil že naznanil, da tukaj snujemo okrajno učiteljsko društvo. 4. aprila imelo je pervi.svoj zbor. Eazun peterih domačih učiteljev došlo je tudi pet vnanjih iz bližnje okolice; dva (učitelja iz Negove) sta sicer daljno pot imela. Da jih ni več prišlo, krivo je bilo slabo vreme na omenjeni dan. Zbor sta bila počastila tudi gospoda: H a a s, okrajni glavar ljutomerski, in Kukovec, okrajni načelnik in predsednik krajnega šolskega sveta i. t. d. Zborovanje pričel je predsednik osnovalnega odbora, gosp. Kryl, učitelj realke, ter v slovenskem in potem v nemškem jeziku tako-le nagovoril zbrano gospodo: »Vsi gospodje učitelji in drugi mili nam gosti, ki ste se k tej skupščini sešli, bodite mi serčno pozdravljeni, ]<ličem vam: dobro došli! Vsakemu iz med vas je gotovo znano, v kteri namen smo se danes tukaj sešli. Iinamo namreč v življenje obuditi novo učiteljsko društvo, za ktero so se že lani priprave delale, in za ktcro imamo že potorjona pravila. Naloga temu društvu je, da bi učitelji tega okraja na šolskcm polji vzajemno delali, da bi se zategadel v šolskib, pedagog-ičnih in didaktičnib stvareb skupno izučevali in posvetovali. Vidimo, da vsaki stan, lioteč zadostovati svoji nalogi, mora napredovati; tudi mi ne moremo in ne smemo za drugimi stanovi zaostajati; kajti ravno pri nas učiteljib, akoravno tega mnogi še ne priznajo ali priznati nočejo — kaže se podlaga pribodnosti teb, ki bodo enkrat kot možje, deržavljani v občini, v narodu, v deržavi. Izrcjevati pa vrcdne deržavljane, za narod, domovino, deržavo koristne — to ni labka naloga. Poleg tega je izreja mladine naj važniši čin, kteri ljudi vodi k oiniki; izreja je tisti faktor, s kterim občine, dežele in deržave ne le žive, anipak tudi močne in krepke postajajo. Ako tedaj v šolah vredno vzrejamo mladino, bomo s tem jako koristili narodii in deržavi; kajti dober narodnjak nikdar ni bil, in ne bo slab deržavljan. Spominjara se besed rimskega fllozofa Ciccrona, ki pravi: »Veliko upanje domovini so Sole; ako ta cvetejo, je tudi dcržava močna; ako pa šole bolehajo, bolezen ta se tudi domovine labko piime«. Da se je ninogim deržavam tfiko godilo, kaže nam povestnica. Slavni Eimljani, narod najmočnejši starega veka, zginili so; Greki, narod najomikanejši — tudi tako. Samo to, kar smo za njimi podedovali, nam dokazuje, da so stali na visolri stopinji omike in blagostanja. In pitajino sedaj, kdj je bil vzrok njibovemu poginu. Povestnica govori, da upad njib nravnosti je je uničil. Nravnost pa je le pri tistem narodu, pri kterem je mladina dobro vzrejena in lepo podučena. Vidimo pa nasprotno cvetočo narode in deržave le tam, kjcr je mladinska izreja, kjer je šolstvo dobro. Deržave, po štcvilu duš dosti male, kakor: Švicija, Nizozcmlje, Saksija — so moralno in materijalno jako močne; še celo deržava, ki še pred maliin časom ni bila ravno močna, povzdignila se je scdaj v krepko deržavno telo na scveru. In to vse je nastalo le z dobrim šolstvom in z dobro vzrejcuo mladino. Pri nas učiteljih je torej, da skerbimo za prihodnost mladine, in s tcm pa tudi za prihodnost narodov in deržave. Ako pa hočemo mladino prav vzrejati in izučiti, moramo se iiiijprej sami vzajemno za ta posel pripravljati. V dosego tega namena zedinimo se torej v društvo, v kterem delajmo složno in marljivo na poti napredka k veči omiki človečanstva«. Na to spregovori nadučitclj Lapajne, tcr omenja, kako važno je novo učiteljsko društvo za učitelje ljutomerskcga, gornjeradgonslcega in tudi za učitelje ormužkega okraja. Ti učitelji se do sedaj namreč ne morejo djansko veliko vdeleževati niti pri učit. društvu v Kadgoni, niti v Ptuji, kajti oba ta kraja sta kot scdež učit. društev preoddaljena za učitelje omenjenib okrajev. Verh tega ste ovi učiteljski društvi bolj za ncmške učitelje; kajti v njili se ozira bolj na nemščino in razgovori se verše po večcm le v nemškem jeziku, kar slovenskemu učitelju ne koristi toliko. Naše novo učiteljsko društvo bode so pa trudilo, da se bodo razlagali razni šolslri nauki v matcrnem jeziku. Po tej splošni opombi govori še o nauldh v ljudski šoli. Našteva nauke Ijudske šole, ki so zaznamovani v novih šolskih postavah, razlaga sraotre posamesnib naukov v tej šoli in na poedinih njenib stopinjah (razredih), in kaže naj priličnejše račune pri podučevanji raznih teh naukov. Nauke stare ljudske šole le na kratko omenivši mudi se več časa pri risanji, telovadbi, zemljepisji, naravoslovji in prirodopisji. Po tem dokončanem govoru govorf še gosp. Kryl o rabi zemeljske krogle ali globusa jako obširno in temeljito tako, da je odločeni čas zborovanja kraali minul. Naposled volil se je opravilni odbor, v kterega so bili po nasvetu izvoljeni gg.: Iv. Kryl za predsednika, G. Postružnik za blagajnika in Lapajne za tajnika. Konečno smo se gospodoma gostoma zahvalili, da sta prišla k tej pervi skupščini novega društva, ter smo ju prosili za podporo pri tem učiteljskem in šolskem podvzetji. Pri skupnem obedu verstile so se mnoge, razne in mične napitnice eno za drugo, tako, da je čas kmali nastopil, ko so se vnanji učitelji ločiti morali od svojih ljutomerskih tovaršev. Iz černomlja. (Zbor učiteljskega društva.) Tukajšnje učiteljsko društvo je imelo 3. aprila t. 1. svoj 9. zbor, kterega se je vdoleževalo 8 udov in c. k. okrajni komisar, ki je tudi podporni ud. Kor je predsednik A. Jeršinovec obolel, je pri tem zboru predscdoval M. Stanonik, kot podprcdsednik in blagajnik društva. Po prebranji zapisnika zadnjega zbora se je pristopilo k dnevnemu redu, ki je bil ta-le: 1. Zakaj otroci šolo tako neredno obiskujejo in kako bi se temu vsaj nekoliko pomagalo? 2. Zemljepisje v ljudslri šoli. 3. Posamesni nasveti. — 0 pervem vprašanji govori naj popred M. G e r m, ter^terdi, da je krajni šolski svet naj več kriv, da se naše šole tako slabo obiskujejo, ker sedejo v njem taki možje, ki še skoraj ne vedo, kaj je šola, če pa vedo, pa učitelju hočejo nagajati s tem, ako mu v vsem nasprotujejo. Tako je neki predseduik krajnoga šolskega sveta človek, ki je menda rekel, da bo vse starše obvaroval kazni, ako se jim bo ktera naložila zarad izkazanih šolskih zamud. Zakaj nas postava veže in sili, da moramo šolske zamude tako na tanko in v odločenem času izkazovati? Ne zgodi se čisto nič; poprcd, ako je kaki učenec šolo neredno obiskoval, smo ga, če je v treh mesecib desetkrat izostal, izkazali, ako ravno to ni bilo sila. Da bi se temu nekoliko pomagalo, bi bilo treba, da se taki ljudje, kakor je ta predsednik, take službe odstavijo, pa z zmožnejšimi nadomestijo. Potem govori P. Muhič tako-le: »Glavni vzroki tega okraja, toliko nerednega obiskovanja in zancmarjenja šole, po mojem mnenji in sprevidu so: 1. Veliko siromaštvo, ker starši so tako v siromaštvu zakopani, da svojim otrokom niti priraerne oprave (obleke) o zimski dobi omisliti, niti šolskega orodja, knjižic, tablic i. t. d. kar je mala reč, kupiti ne morejo. — Po tem takem se ve, da tudi otroka šola kaj ne veseli, in Se celo brez orodja. Kaj pa učitelj, ko vidi tako siroraašne otroke in da na vso njegovo priporočbo in naročbo, naj prosijo doma za potrebno orodje , kar tudi store, pa ga le nikdar ni. — Odgovor je: »Nimamo«. — Ali si tii učitelj more pomagati? — in kak napredek je tu? — poduk samo na poslušanje —- brez djanskc rabo — in šo nercdno obiskanje. Tako mora otrok že sara veselje do šolo zgubiti in mu ni mar posilna šola, tor samo gleda, da se odtcgne, če le more, ter toliko raji doma ostane. Šolam po zimi tudi primanjkuje derv za kurjavo. Učilnica tedaj ni gorka. Veliko otrok pa nima primerne obleke; na pol goli in ozebli pridejo v nedosti toplo šolo; učni čas se le mraza tresejo in ne mislijo na uk, ampak, da bi bili skoraj zopet domii za toplo pečjo. Tedaj je res po tem takem učilnica otrokom za kazen; za to so je pa tudi boje in toliko raji izostajajo, in komaj se s silo primorajo, da vendar v šolo hodijo. 2. Paša. Ko sneg- odleze, že je šola prazna, in otroci tavajo za ovčjemi repi; — če je le pri hiši ena ovca, otroka pa dva, tri, tako vsi za tisto ovco raji gredo na pašo kot v šolo, kalcor da bi irije bolje napasli, ko en sam čuban — le da norujejo in skačejo. Staršem je pa to ravno po volji, ker pravijo, da za blago morajo naj pervo skerbeti, da broz blaga ni življenja — ne štibre s čim plačati. — Taka šola, če jo, ali ne. »Scj so naši stareji brez šole bolje živeli ko mi — mi imamo sedaj samo stroške, druzega nič. Kaj basne nam kmetom šola — k večemu, da se na mašne knjižice brati nauči, — šola je le 7,a gospodo, te je pa tako dosti in že preveč«. 3. Nevednost in še prcmala conitev ia spoznanje šole posebno v tem kraji. Nevedni so še starši zato, ker res ni dolgo, kar imajo perve šole. Ko se njihovi otroci le količkaj izurijo v branji, jib že ne pustijo dalje v šolo, misleč, da so se že izučili in izšolali, potem pa morajo doma pomag-ati, drugače ni življenja. — »Scj ne bodo gospodje, ker jih je dnigih od bogatib staršev le dosti in Se preveč«, pravijo; ženski mladini pa še celo prepovedujejo pisati učiti se. Ti zaderžki bi se odpravili: 1. ako bi se siromašne šole tem bolj, kar je mogoče djansko podpirale, da bi se otrokom o zimski dobi preskerbovala pripravna obleka; ako bi krajni šolslri svot gledal in skerbel za šolska derva, srenje pa bi morale svojo dolžnost storiti; ako bi se siromašnim otrokom šolsko orodjo in priprava preskerbovala. Ees, da se je že o tem veliko storilo — kakor društvo »Šola« — ali koji in koliko jih to podpira — le vse gleda siromašnega učitelja. Ako pa bi on rad sam podpore, ter prosi in prosi, pa ni nikjer sluha. 2. Naj bi vse vasi imelo svojega občnega ali po potrebi dva odraščena in že umna čubana ali črednika, tako bi se gospodarstvo boljšalo in otroci pa ne bi še te male, revne in slabe oprave na paši tergali, in bi mogli redno v šolo lioditi in tako si potrobnih naukov pridobiti, da bi bili umni možaki v misli in djanji, previdni kmetje in gospodarji, da bi si znali bolje pridelovati živež in ne bi jiin bilo treba, kakor sedanjim nevednim in neskerbnim, za živež in štibro tožiti se. 0 šoli bi potem drugače mislili in bi prevideli nje korist in napredek. Šola bi dobila zaupnost in čast, in le tako so je nadjati boljega napredka in oraike«. B o r š t n i k temu priterjujo in dostavi, da ni le samo revščina, ampak tudi zanikernost kriva šolskemu obiskovanju. Ali nima kmet pri vsalri priliki novcev za vino? Eajši naj kupi doci obutev za zimo. Zakaj se o pravcm času ne pripravi derv za šolsko kurjavo? Jaz moram že tretje loto derva v svojem delu sekati, da ž njimi učilnico grojem, ker mi drugih ne dajo. Prevzetni kmetje pravijo: »Šolmošter bo vso pod so spravil, ne platimo ga, no dajmo mu , kar zabteva!« Tudi jaz pravim, da je krajni šolski svet tu pa tam največja ovira šolskemu napredku. Učitelja drugi radi na vse kraje pregledujejo in pretresujejo; ako pa on kaj zahteva, bodi si plačo ali kako drugo pravico, ga pa nihče ne vidi in ne posluša. Stanonik pravi, da je vse to gola resnica, da ljudstvo res šol ne ceni, to pa le zato, kcr se je šolstvo še le jelo buditi; čez nekoliko let bo že bolji. Naj potrebniša stvar bi bila, da nam naše pičle plače vredijo, da kolekturo odpravijo in v denarjib plačujejo, kakor dnige uradniko, zakaj kmet pravi, da on učitelja plačuje, da mora tedaj tiho biti in se po njem ravnati. Ko bi pa učitelji vse v denarjih in pri c. k. davkariji dobivali, bi saj ljudje te misli ne imeli, da samo nas plačujejo, da jib mi tako rekoč zatirarao, in ne bili bi jim tak tern v peti. Tudi mislim, da je tti pa tam krajni svet šoli le v škodo, ker voljeni so v njega taki, ki imajo denar, dober jezik ali pa oštarije. Kaj pa taki šolstvu in učiteljstvu hasnijo, kaj, kako in kje sklepajo, je vsakemu znano, ni mi tedaj treba o tem govoriti. Kar pa zadeva šolske zamude, nam pa postava kaže pot in pravi, da se morajo vsi izkazani, ki se pri krajnem šol. svetu ne opravičijo, okr. šol. svetu predložiti, a in ta ima dolžnost vse take kaznovati. Borštnik vpraša, kaj se ima pa zgoditi, ako okrajni šolski svet ne hoče izkazancev kaznovati? Mulivič se pritoži, da mu predsednik krajnega šolskega sveta pri sejah celo prepoveduje govoriti. Stanonik misli, da se te reči vse prepočasi obravnavajo pri okr. svetu, take stvari naj sam c. k. okr. glavar kot predsednik rešuje. Beseduje pa vsaki učitelj slobodno pri krajnih sejali, samo tistikrat ne, kedar kaj njega osebno zadeva. Schiller pravi, da bi se vsakteri pritožil, ako se mu krivica godi ali če je nered; se ve, da se bode reklo, da smo sitneži, pa nič ne de, le terkajmo, dokler se nam ne odpre. Potem se je prestopilo k drugi točki. Muhvič pravi, da naj se zemljepisje uCi v slogi z drugimi nauki; pričnž naj se pri znanem, da se pelje do neznanega, od posamesnega do celotnega. Tako se začne s krajem, kjer šola stoji; ko je otrokoin to dosti znano, se gre do bližnje večje vasi, in tako se primerjajo na dalje tergi in mesta, pota in ceste, bližnje vode, potoki in mlake z jezeri in morjem. Eavno tako polje, planjave, griči, hribi, gore in doline. Lahko se na tablo domači okraj narisa, kar bodo otroči z veseljem na svoje pložčice ponaredili. Potem se gre še le na vsestransko, in se razprostira po domači deželi do sosednjib, dokler se pride počasi do celega carstva, in otroci vidijo, kaj kažejo zemljevidi. Ko se naštejejo bližnja kraljestva in deržave, naj se kažejo deli sveta. Tudi se pri teh prilikah laliko nekaj o narodih, šegah obertniji in kupčiji pripoveduje. F. K a v č i č iz Dragatuša pravi, da , akoravno do sedaj še nimamo pripravne knjige in dosti časa ne moremo odločiti za ta nauk, vendar podučuje pri berilnih vajah po navedenem mnenji *). Potem smo pregledovali in razdelovali stvari, ki nam jih je poslalo društvo »Šola«. Tukaj naj še omenim, da nam je preč. g. dr. Juri Šterbenec, častni ud našega društva, podaril 25 gld., za kar mu bodi ooitna, serčna zahvala! Drugi dan t. j. 4. aprila je bila volitev predsednika v krajnem šolskem svetu černomaljskem, in voljen je bil visokočastiti gosp. S p o r n, župnik v Černomlji, pošten, dober in verl mož. J. Schiller, zapisnikar. Iz Sent-Jerneja. Dobil si, dragi »Tovarš«, iz mnogih krajev sporočilo, da so imeli tu in tam že posvetovanja zarad vstanovitve okrajne učiteljske- bukvarnice. Da je koristno, posebno sedajni čas se bolj izobraževati, ko vse želi, hrepeni in tiši na napredek in izobraževanje, sklicali so tudi g. grof c. k. okr. glavar Chorinsky na 11. dan aprila sejo, da se posvetovamo zarad okrajne učiteljske bukvarnice. Akoravno smo bili 27. svečana v Kerškem skupaj, ter si zvolili uda v okrajni šolski svet, je vendar prišlo k posvetu 14 gg. učiteljev, ki so navdušeni za napredek. Zborovali smo v pričo ljubljenega za šolski blagor vse vnetega prečastitega, častnega kanonika in c. k. šolskega nadzornika gosp. Edv. Polak-a, pod predsedstvom g. grofa predsednika okr. šolskega sveta in v pričo častitih gospodov c. kr. okrajnib šolskih svetovalcev g. Jan. I r k i č - a, •) Zemljepisje za Ijudsko iolo ravno dokončavamo, !n pride tedaj kmali na svetlo. Vredn. c. k. notarja in posestnika vKerškem, in g. Vilelma Pfeifer-ja, posestnika na Eaki i. t. d. Po prijaznem pozdravu se prične zborovanje s tem, da nam g. grof prebero »Eed za okr. učiteljsko bukvarnico«, ter se enoglasno skleno, da naj bode knjižnica v Kerškem. Bila je potem volitev po listkih treh udov za oskerbovanje, ter so zvolili večji del enoglasno gospoda Janeza Brezica, učitelja v Leskovcu, g. Gašperja Gašperina, učitelja v Kerškem in Jan. Sajeta učitelja iz Šent-Jerneja. Za predsednika izbrali so si učitelji Jan. Brezica, za namestnika in blagajnika pa Jan. Saje-ta. Ko so g. grof še druge točko razjasnili, so blagajniku odšteli od ljubljanske hranilnice podarjenih 9 gld. a. v. Na tihoma misleč pri sprejemu, da je to nepravilno število, kav gosp. kanonik Edv. Polak, dolenski »mecen« prostovoljno 20 goldinarjev dado s tem pogojem, doklor bodo na istem mestu, vsako leto toliko dati. Slava! Kavno tako veselo obljubijo in tudi dajo g. grof c. k. okr. glavar in predsednik okr. šol. sveta g. Eudolf Chorinsky 10 gld. za 1872, in obljubijo še tudi za naprej vsako leto toliko velikodušno darovati. Učitelji se obema verlema dobrotnikoma lepo zahvaljujejo. Kaj pa mi revni in mnogostiskani učitelji! debatirali smo, koliko hočemo o sedajnih naj slabših okoliščinah na leto dajati, ali po dva gld. ali samo po enega. Večina je sklenila po 1 gld. na leto, ker se spodobi, da tudi glavno knjižnico v Ljubljani g-motno podpiramo. Vložili smo vsaki po en goldinar, ter tudi razun enega vsi dali, kar tudi poslednji obljubi dati; — dobili smo tedaj vkup 52 gld. — Serce radosti je vsem igralo, ko nam še g. Irkič in g. Pfeifer zagotovita materijalne pomoči in podpore! Upamo še tudi od drugod kako pomoči, naj si bode v knjigah ali v novcih; vse se bode hvaležno sprejelo, ter prosimo poslati učiteljski knjižnici v Kerškem. Sklenilo se je še dalje, da bode pervi posvet v jeseni, meseca oktobra v pervi polovici in sicer v Mokronogu, ker se učitolji nič potresa ne boje, kajti vajeni so že raznib potresov, pa vendar še sedaj živijo! Vsako leto naj bote po dve konferenciji, spomlad in v jeseni, in vselej v drugem kraji, enkrat v Eadečah, drugikrat v Kostanjevici ali v prijetnem št. Jerneju. Tudi je bilo razjasnjeno, da se bukve iz uč. bukvarnice po pošti zastonj pošiljajo in sicer tako, da se napiše: Ravnateljstvu šole v I.; in učitelj, kedar nazaj pošlje, zopet tako na Kerško šolo. G. korar so imeli cerkvene račune v KerSkem, in niso mogli pri nas dalje ostati, so pa za nas vse obed naročili in platili. Ne morem se zderžati, in tudi upam, da jih ne bodem razžalil, ako jih očitno zahvalim in rečem: »Bog plati, in obrani nam tako blagega in gostolj. gospoda in mecena še mnogo let! Bili so tudi povabljeni g. okr. komisar Rudkovsky k obedu, tcr so nam po mnogih napitnicab in voščilih tudi 5 gld. za bukvarnico podarili, ravno tako gospod župan Gross iz Kerškega 2 gld. Nagovore me, naj poterkam Se pri nekem g. uradniku, tudi šolsk. prijatelju, ki je ravno kar iz Radeč v Kerško prišel in je bil v pervi sobi, tudi ta gospod da 1 gld. ter opomni, da so za denar slabi časi, pa vendar za šolo rad kaj žertvuje. Slava vsem! Mislil sem si, lejte, koliko milijonov so presvitli cesar med svoje gg. uradnike razdelili in jim tudi slaba klenka, mi učitelji pa smo povsod odverženi, nikjer nočjo poterditi nam boljše plače, in še morebiti, če bolj terkamo, z več riglji vrata zapro in zapalmejo. 0 osoda učiteljska! Glej, ljubi moj, tako smo koj pervi dan za vtemeljitev učiteljske knjižnice dobili velik dar v denarjib. Pozneje je za knjižnico daroval g. Hočevar, posestnik v Kerškem, 50 gld., tako, da je sedaj vsega vkup že 107 gld., res prav lep začetek. Tudi smo dobili nekaj knjig od poprejšnje bukvarnice. Naročili si bomo koj nekaj novih knjig in časopisov iz že nabranega denarja; g. sobrat Tramšek Bl. obljubi pristopiti in vložiti nekaj novcev za knjižnico, in tudi pripusti svojo omaro za njo; g. Jož. Jerom pa je knjižnici daroval G knjig. Vsem bodi pviserčna hvala! Počastili so bili nas med obedom tudi g. grof, ktcrim groinovito zadonf od gosp. učiteljev cosarska pesem. Ko so se nekaj časa z nami pogovarjali, so se od družbe, ktera je narodne pesmi veselo in navdušeno prepevala, poslovili, kakor se tužnega serca prijatelj od prijatelja poslovuje. 1'ostavljena je tedaj podlaga naši knjižnici, ktera nam bode hasnila; kajti pomagajmo eden drugemu, ker kamen na kamen d;i palaoo, zerno k zernu pogačo, in v družbi je moč in napredek. Konečno naj še omenim, da se je več učiteljev drugam preselilo, kar pa dragi »Tovarš« nisi naznanil, in tudi naznaniti nisi mogel, ker ti nobeden ne dopiše spreraembe. Tudi jaz ne bil bi omenil, pa naprosili so me pri zadnji konferenci; to spada pod okrožje okr. šolskib svetovalcev. Preselil se je g. Blaže Tramšek v Videm na Štajerskem; na njegovo mesto je prišel g. Gašper Gažperin iz Eake, na Eako je prišel Jernej Pirnat iz Šent-Jurja pri Svibnem; in ta služba je razpisana. Podaljšal se bo obi-ok do 15. maja, ker gotovo ne bode veliko prosilcev, kajti dohodki so precej plitvi. Tudi v sv. Križi pri Kostanjevici je učiteljska služba razpisana, ker je g. Val. Te 1 ban se od učiteljskega stanu poslovil, in rajši v novejši in boljši stan stopil, in je kupec iu kerčmar. jan. Saje. \z Idrije. (Eedek prijatelj in dobrotnik ljudskih šol). Čujte, kakošen dar je društvu »Šole« dne 8. aprila t. 1. iz Kranja došel! Gospod gimnazijalni prof. Fr. Krašan v Kranji, bivši društveni poverjenik — zastran bolehnosti se je odborništvu odpovedal — daroval je društvu 3 slovenske globuse v vrednosti 16 goldinarjcv z blagim namenom, da naj se razdele revnim šolam na Kranjskem po razsodbi Šolinega odbora. Milodušni dar tega dobrotnika je od te strani prav redka prikazen. Slava mu! Iz Ljubljane. Ministerstvo za bogočastje in nauk je za novo šolo v Ihanu poleg Ijjubljane dovolilo 2000 gold. podpore. — »Slovanskega pedagoga« drugi zvezek je prišel na svetlo, in ima zopet mnogo prav zanimivcga blaga, med drugim tudi v slovenskem jeziku: »Slovensko Ijudsko šolstvo« in »Vpliv novih šolskih postav na slovensko ljudslco šolstvo.« — Tudi za tukajšnje mestne učitelje napravila bode se ueiteljska knjižnica, a vprašanje je, kdo bode za njo v žep segal, ker nčltolji, akoravno so že meseca novembra preteč. 1. prosili za povišanje plače, še scdaj niso dobili beliča več, gotovo pri pričujoči dragini knjižnice ne bodo mogli podpirati. — Društvo slovenskih pisateljev se je 21. pret. m. v Ljubljani osnovalo, ter so se društvena pravila vladi predložila. Za pervosednika je izYoljen gosp. Dav. T e r s t e n j ak, za namestnika g. dr. Eazlag, za tajnika g. profesor P 1 e t e r š n i k in za blag-ajnika g. dr. V o š n j a k.