Л %£■ etc. *ß rt#. >(Cc c . /O ('j) c€&rv. OtiXJ 'r dräavi SHS j(m .'HefoSnina listu: Celo leto K 120'—, pol leta 'Ж 60'—•, celit leta K 50’—. izven Jugoslavije: C«k» leto K 150’—. Insemti ali oznanila se za-miur.cjo po dogovo.u ; pri večkratnem inserlranju primeren popust. Upravnišlvo sprejema naročnino, Inserate In reklamacije.---------Telefori ŠL 220. Neodvisen političen list za c 17. itevllka. Ma«iboi>, ritna «a 14. febmuapja 1921. 7; PoMunecna Številka stane * krono. >*' ' '• • * . “ ) f ' " " ‘ ‘' -r/ »Straža* izhaja v pondeijek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12.. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. —-----Telefon št 220. Letnik XIII. Rusi in Poljaki. Dr. L. Lenard je v zadnjem član-Жн „Poljaki in Rusi“ v „Straži“ dokazoval, da morajo vodstvo slovanstva prevzeti Poljaki. Trdi, da Rusija ni bila nikdar zaslomba slovanstva kot itakega, podpirala je k večjemu posa -rnezne slovanske narode, kadar je šlo ж njen račun. Slovanstvo vsled tega ,,m tako silno veliko izgubilo“, da se Rusija ne udeležuje več aktivno svetovne politike. G. cjr. Lenard tudi dokazuje svojo trditev. Celo zgodovino , kakor se zdi, presoja le z gospodarskega stališča. Država po njegovem mnenju ni aiČ drugega, kakor ogromen gospo -darski in socijalni organizem in vsak organizem se razvija po prirodnih in gospodarskih postavah v smeri naj -manjšega odpora. Težišče ruske politike je na vzhodu v Aziji, z Nemci nimajo Rusi nobenega križanja gospo -alrskih interesov. V Srednji Evropi pa so glavni sovražniki Slovanov — Nemci* a Rusi so pa zainteresirani v lem, da so prijatelji Nemcev, ker se njihovi interesi ne križajo. Tako torej Rusi ne pridejo v poštev v boju srednjeevropskega slovanstva proti ger -manstvu, Niso vsled tega poklicani, da prevzamejo vodstvo slovanstva. —' Tako dr. Lenard! Ce trdi g. doktor, da je težišče ruske politike na vzhodu v Aziji, ima prav, a pripoznati nam mora, da jo vežejo skoro nič manjši interesi na-Evropo. Saj sam pripoznava, da mora Rusija braniti Baltik in se potegovati. za Dardanele. Največji sovražniki tozadevnih njenih interesov so gotovo Nemci, ki stremijo po svetovnem Imperiju, ne pa kakšen drug neznaten narodič. O tem nam priča tudi ru-cka zgodovina. Največ vojn je Rusija bojevala za svoje evropske intere -se. Ne zdi se mi torej umevno, da hoče g. doktor Ruse vsled dozdevnih a-zijafskih interesov napraviti za Slovane druge vrste. Rusi so največji slovanski narod, ki posedajo nad polovico evropske zemlje, imajo vsled te -ga tudi pravico, da pridejo vsled tega ,v evropski, prav posebno pa 'še v slovanski politiki vedno kot prvi v poštev. G. doktor presoja menda celo zgodovino z gospodarskega (materielnega stališča in trdi na tej podlagi, da Rusi kakor vsaka druga država niso nikdar zasledovali idealne (slovanske) politike, temveč le egoistično. Ce so se kdaj potegovali za kakšen posamezen slovanski narod, so to storili samo vsled tega, ker jim je to narekovala korist. S to. trditvijo dela g. doktor Rusom veliko krivico. Kdo je bil, ki je rešil sužnosti Srbe, Bolgare ? Kdo 30 med svetovno vojsko se v prvi vr sti zavzel za avstrijske Slovane, Ce -he in Jugoslovane? Seveda so v teh prizadevanjih soodločevali dostikrat i egoistični nameni, a odrekati Rusom vsak ideal'zem v slovanstvu, se mi zdi pa prehudo. Pisatelj sam nasprotuje svoji prvotni trditvi, ko ob koncu članka trdi, da je bil car Aleksander g, med vsemi carji največji slovanofil m imel celo poljskega kneza Adama Czartoryjskega, velikega slovanotila, m svojega zunanjega ministra. Pisatelj pretirava naziranje, da je vsaka državna politika podtika sile in koristi. Egoistični princip pre-vladuie v zasebnem in javnem življenju. Kljub temu pa ne moremo trditi, da daiete edino korist in sila smernice vsaki državni politiki. Ako bi vsaka država zasledovala, kakor misli g. dr. Lfenard, edino lastno korist, pojem bi bilo idealno slovanstvo, za ka-Koršnega se mi navdušujemo, sploh utopija. Slovani se bi potemtakem na,-■vduševali za slovanstvo samo vsled (ega, ker nam koristi in tncT samo tako dolgo, dokler nam koristi. To ni slovanstvo, kakor so ga zamislili naši slovanski veleumi, Mi stremimo za i- Zoper sokolizacijo šol. Pribičevičevo gazdovanje v mini -strstvu prosvete zlorabljajo demokrati, da dosežejo svoje strankarske cilje tudi v šolah. Gazeč pravo avtogom .,e . Slovenije, se s Pribičevičevo pomočjo hočejo polastiti višjega šolskega sveta v Ljudljani. Ko imajo to nai osjo Sc i-sko inštanco V Sloveniji v svojih ro -kali, menijo, da smejo in m-: c jo svoje liberalne nazore nemoteno širiti tudi med mladino in šolsko dero. Zala so započeli z živahnejšo so .oisko agitacijo med šolsko mladino. Z i er sj-kolozacijo naših šol se z odločnostjo in ogorčenostjo dviga ogromna večina našega naroda. V njegovem imenu je Ju-goslov. klub v Beogradu energično protestiral zoper nameravanq sokolizacijo. Poslanec dr, Hohnjec je ministru Pribičeviču natanko razložiti stališče naše stranke. Povdarjal je, da je razlika med Sokolom in Orlom kulturnega značaja, ki je opredeljena z razmerjem med svobomiselstvom in krščanskim svetovnim nazirarsjem, Stariši kršč. načel ne Priičeiic -- starši Napredno časopisje beleži stran -karsko kratkovidno kot velik napredek, da je zavladala v ljubljanskem višjem šolskem . svetu demokratska stranka, h kateri .se priznava večina slovenskih profesorjev in učiteljstva. Demokratska peščica v Sloveniji je sedaj po liberalnem prikroju višjega šolskega sveta uverjiena, da bo speljal tem potom minister prosvete Pribičevič šolsko vzgojo našo slovenske irdadeži na svoj protiverski, kulturno-bojni, sokolski mlin. Novi predsednik ljubljanskega višjega šolskega sveta demokrat dr. St. Bevk in demokratska ščuka g. Svetozar Pribičevič bosta modernizirala naše šolstvo v sokolskem smislu, to je sedaj bojna parola JDSpolitikov mla-dinov in učiteljstva. Pri tem tako že zmagoslavno zasnovanem kulturnoboj-nem načrtu, katerega hočejo začeti naši demokrati prav pri koncu slovenstva — mladini, pozabljajo reveži, da so ravno liberalci najneznatnejša politična stranka v Sloveniji in da zidajo pri začetku svoje kulturnobojne ofenzive na stan, ki je pri naših masah najbolj osovražen, ki ima po de želi najmanj vpliva ter uživa najmanj zaunanja — na mlado, sedaj dobro plačano in vsled tega vladi suženjsko udano, liberalno učiteljstvo. Prepričani smo, ako bo začel g. Pribičevič res udejstvovati svoj ukaz posokoljenja naših šol, bo zadel v Sloveniji na najostrejši odpor mase onih Čmiteljev, ki nosijo prvo in glavno odgovornost za vzgojo mladine, namreč — staršev. Glavno vzgojno pravilo je gotovo, da se naj vrši vzgoja otrok sporazumno z šolo in domom. Sola, Pribičevičev somišljenik, liberalni učitelj, bo začel sotyoliti z našo mladino: Smešiti, puliti iz otroškega srca to, kar je vsadila v nežno o- mprejo svojih otrok izročiti v vzgojo svobodomiselskim sokolskim načelom, marveč edino le krščanskim principom Orla. Ce državna šolska up a v a vsiljuje v šolah sokolsko misei In vzgojo, ie to nasilja, izvršeno nad vestjo krščanskih starišev in njihovih otrok. Naša stranka je svojčas zahtevala vsaj priznanje enakovrednosti Orla s Sokolom od šolske uprave, in sicer od najvišje inštance do slednjega učitelja. To je minimum naših zahtev. Zoper favoriziranje Sokola po naših šolah z vso odločnostjo protestiramo. Če bo državna šolska uprava z demokratskim ministrom na čelu favozirirala sokolaštvo po naših šolah, po srednjih in ljudskih, in če bo z učiteljstvom vred zapirala ušesa zoper naše proteste, bo ljudstvo prisiljeno, da si samo pomaga ter obvaruje verske svetinje v slovenskih šolah. Sličen protest je pismeno poslal načelnik kluba poslanec dr. Korošec ministrskemu predsedniku Pašiču in in ministru Pribičeviču. m naše učiteljstvo. troško dušo krščanska vera slovenska mati. Otrok bo seve doma pripovedoval, da se norčuje učitelj 'iz tega, kar imata oče ter mati za sveto in nedo -takljivo; pri krščanskih starših po mestih, osobito pa.po deželi, bo začel rasti odločen odpor proti šoli. Vprašanje je: Kdo bo podlegel v tem boju: Ali ucitflj, ali krščanski starši? — Otroci bodo skoro gotovo slediti staršem, starši ne bodo pošiljati več svojih otrok v šolo in potem ljudski šolski — Pribičevičev preostra; šol ne bo institucija za povzdigo ljudske izobrazbe, za okrepJev naroda in države, ampak sploh začetek štrajka proti ljudski izobrazbi, škoda za na -rod ter državo. Naše ljudstvo po deželi, ker smo agrarna država., zahteva preosnovo ,judskega šolstva glede poljedelske , živinorejske, vinorejske in sadjarske strokovne izobrazbe, nikakor pa ne, da postanejo naše šole, zgrajene s krščansko kmetskimi žulji, zbirališča otroško mladih, brezversko politikujo-čih in kulturnobojmh, Sokoličev. Beležimo pa tudi: Ako bo šlo na1 še slovensko učiteljstvo na nastavljene mu kulturnobojne limanice in za -čelo. izvajati Pribičevičev ferman po-t-okoljevama, bo zaigralo Še zadnji v-pliv in ugled, ki ga Še poseda na deželi. Pribičevičev najnovejši sokolski u-kaz je začetek nepregledno ostrega boja med učiteljstvom in starši; posledica te borbe ne bo napredek, ampak predvsem anarhija v šolstvu ter njegov začasni propad. Ako bo šlo nekaj časa na naših ljudskih šolah po Pribičevičevem ukazu, bomo lahko kmalu kazati na naše mlade, češ, se ti že podpiše s palcem kot kak Crnogorac s svojim: Evo ti podpis — Črnomarogasti odtis palca na papirju! dealnhn slovanstvom, ki se nahaja v sorodnosti jezika, kulture in v plemenitosti nesebičnega slovanskega značaja. To slovanstvo je naš ideri in tisti slovanski narod bo naš vod'tTi. ki bo vse te po'me pravega idealnega slovanstva najbolj ražVil v svoji kulturi. G. dr. Lenard je znan po svojih velikih simpatijah do Poljakov. Nam so Poljaki na vsak način drag in ljub narod, ker so nam bratje po krvi. Po-Vdar;am „bratje po krvi“, kajti če bi jih mi sodili po njihovem slovanskerii' udejstvovanju v; povestnici, potem jako dvomimo, da bi jih si upali pred .+ postavljati Rusom. V zgodovini so Po. Ijakb igrati dostikrat na ram drugim Slovanont čudno vlogo. S omu:mo se. bivši Avslro-Ogrski. S tem nikakor še nočem obsojati Poljakov, opozoriti pa hočem g. člankarja, da v slovanskem idealizmu Poljaki na vsak način zaostajajo za Rusi in da nimamo tudi z ozirom na trenotnd zmedenost ruske -ga velikana nikakšnega povoda si iskati dragega voditelja v slovanski politiki. Boljševizem je v ruskem narodu prehoden pojav. Prepričani smo, da bodo dati Rusi po prestani notranji bolezni vsem Slovanom ih «"Slovanom silen idealen polet. Komunizem je druge narode samo mimogrede vznemiril, globoki duš’ Rusa pa je postal resan problem. Odtod ta gigantski boj v ruski duši. Po zmagi nad njim pa lahko upamo na sijajen razvoj ruskega slovanstva, samo na Rusine, na poljsko politiko v Nekateri protestantski bogoslovci delijo Cerkev v Petrovo (rimsko-katp v Pavlovo (protestantsko) in Janezovo (apokaliptične, rusko). Janezova (rtss-K.a) naj bi bila cerkev bodočnosti, To naziranje protestantov je sicer popOi-noma napačno, vendar pa na zunaj dokazuje splošno zavest, da ležijo por skriti v ruski duši silni zakladi verske moči. S svojo globoko vero bodo Rusi poživili idejo slovanstva, ter tako ostati slejkotprej voditelji slovanstva. — Dr. J. J. Program Samostojne stranke. Znani slovenski pisatelj dr. De -tela je pred leti priobčil povest, kako so idoli nekje na globokem Dolenjskem na neko preprosto kmetsko hišo vzi-dav&Ii spominsko ploščo nekemu sla -vnemu domačinu, ki je bil v nji ro -jen. Neki navdušeni rodoljub z dežele se je spomnil, da je pred mnogimi leti v tej in tej kmetski hiši bil rojen nekdo, ki je prevedel v slovenščino dvoje povestdo Krištofa Šmida, Rodoljub hoče spraviti svoje ime v javnost in sproži misel, da bi se na dotično hišo vzidala pisateljeva spominska plošča. Dva vaška krčmarja izprevi-dita takoj, da bosta pri veselici iztočila toliko in toliko vina ter pozdravita misel z navdušenjem. Vse gre po načrtu, priprave, so v polnem razvoju, v zadnjem trenotku pa pride nepriča-na ovira. Lastnik hiše, oddaljen sorodnik že davno blagopokojnega pisatelja, ima v hiši „ta malo opalclo“ in ne dovoli vzidati spominske plošče drugače, kakor da se na njo vreže tudi, da se sedaj nahaja v hiši „opal-da“. Na ta dogodek sem se spomnil ko sem bral znanih 22 točk programa Samostojne stranke. Pripravljamo se, 'da damo državi ustavo, ki ima biti v granit vsekan temeljni zakon nove države, a pridejo samostojni in hočejo s svojimi točkami dodati nekaj, kar spa da zraven, kakor „ta mala opaJda“ na marmornato spominsko ploščo. Nekaj teh točk je čisto dobrih in pametnih , toda ne spadajo v ustavo države, nego se morajo izvršiti potom posebne postavodaje, druge niti ne potrebujejo postave, nego se lahko izvrše upravnim potom, nekaj jih je tako nejasno Stiliziranih, da so morda gospodje i -meti nekaj v glavi, a niso imeli jasnih pojmov in vsled tega se tudi niso znali določneje izraziti, mnogo jih je čisto nemogočih in so samo plod neke neizkristalizirane ideologije. Izgleda. da so gospodje zemljoradniki sestavljali te točke, kakor se piše tista zabavna igra, kateri se pravi tajnik. Prvi navzočih vzame v roke košček papirja in napiše nanj neko ime, a potem ga pokrije, drugi za njim pri -stavi drugo ime, tret„i pripiše, kje sta bila, četrti, kaj sta delala, peti kaj sc ljudje rekli, šesti, kaj je iz tega nastalo itd. Potem odgrnejo listič in na smeh in zabavo navzočih pre -berejo, kaj je iz tega nastalo. Tako so menda tudi gospodje zemljoradniki pisati vsak eno točko, ne da bi vedel drug za drugega, a iz vsega je na -stala velika godlja. Popolnoma nemogoči in v direkt. -nem nasprotju z vsakim pariamentari ' zrnom sta_dve prvi točki: naj se vse politične vok.tve vrše po stanovih in naj imajo voblci pravico odpoklicati svoje poslance. Kako hočete voliti po stanovih. Ali hočete vse ljudi opredeliti po stanovih, da se bo moral vsakdo vp;sali v neko stanovsko kasto in v nji ostati trajno? 'Toda potem pridemo več kot v srednjeveško sužnjošt in temo, pridemo prav v indijanske razmere! Ali hočete, da bi se politične vol't ve vršile od stanovskih organizacij? Toda s tem bi zanesli politiko v organizacije ter jih porinili v o-spred^e vseh političnih bojev. To se pravi: iz strokovnih organizacij bi naredili po itična bojišča ter tako razbili organizacije,' Na ta način bi tudi odpravili direktno volTevj, ki je ena največjih demokratičnih pridobitev modernega časa, iz državnega zbora bi nastalo neko zastopstvo privil1 gira-nih stanov, nova izdala srednjeveških „Landschaften“. Ravnotako absurdna in s parlamentarizmom nezedirtljiva to čka je zahteva, da imajo volilci pravico odpoklicati poslanca. Pri ureje -nih razmerah so volilci strankarsko opredeljeni ia večinoma volijo nepre -srfano vsak svojo stranko, h kateri je enkrat pristopil. Celo tako veliki do -godki, kakor je svetovna vojna, ni prinesla radikalnih izprememb. Malo število volilcev je neopredeljenih in dostopnih trenotm agitaciji, drugače se vse strankarske izpremembe* 'vrše zelo počasi, potom idejnega razvoja. Toda zgodi se, da pride na dnevni red zadeva, na katero volilci niso pri pravljeni, trenotno nastane neka zmeda, a polagoma se ljudstvu stvar po jasni in vse se pomiri. Ako bi obveljal načrt samostojnih, bi različni de magogi samo čakali na take trenotke, dvignili vihar, poslanec bi moral vsalc Čas domov pojasnjevati zadevo, razlagat načrte boriti se zoper demagoge . Vsako parlamentarno delo bi bilo nemogoče, ljudstvo TJ bilo v vednern razburjenju, vladal bi vedno, kdor bi bil trenotno najhujši kričač in demagog. Res je, da mora biti poslanec v sporazumu z volilci in s stranko» Stranka ima Vedno moč, da prisili po slanca, la bi se postavil v nasprotje z njenimi načeli. Poslanec, ki se strinja s programom stranke, na katerega je bil izvoljen, mora odstopiti, To je njegova častna dolžnost in gotovo je, da bi vsak čas volilci imeli pravico, da se zbero iin odpokličejo poslanca Pri našem sistemu proporčnih volitev je to tehnično tudi čisto nemogoče, O mnogih točkah bi se dalo govoriti, nekatere imajo v sebi celo zelo pametno, če tudi zelo nerodno izraženo jedro, a človek se mora začudeno vprašati: kaj spadajo v ustavo? — Kakor „ta mala opalda“ na spomin -sko ploščo! . Politični pregled. JUGOSLAVIJA. Časopisje je razglasilo da odpotuje dr. Vesnič v Paris v svr-ho zdravljenja in bo radi tega tudi podal ostavko kot predsednik ustav -nega odbora. Ustavni odsek pa ne smatra Vesničevega dopusta kot demi-sijo in je vol tev novega predsednika črtana iz dnevnega reda» V ustavnem odboru je nastopil za federalizem ban Laginja, naglaša! monarhistično sta -iišče, se zavzemal za skupnost hrambe naše države in za edinstvo zastopstva naše države na zunaj. Jugoslovanski klub je predložil ustavnemu odboru svoj ustavni načrt s 6 pokrajinami, monarhito in dvema koordiniranima skupščini -ma. Za prvo pol tično zbornico bi naj veljala splošna moško’ženska volilna pravica; druga socijalno ekonomska zbornica bi naj obstojala iz 200 p6 -slaucev, od katerih bi bila polovica izvoljena od stanovnih zastopstev. Pokrajine dobe samoupravo s predsednikom, ki ga imenuje monarh in s po ’ verjeniki v VI. razredu, katere imenuje pokrajinska vlada. Radiče voi — 44 poslancev m srbski republikanci so zborovali 12. t. m. Zagrebu. Zbor je izvolil ustavni odbor, ki bo izdelal ustavni načrt do 5. marca za kmetsko državo. Pri tej priliki se je tudi ugotovilo, da šteje HR S S 2000 davčnih občin. Vojaški italijanski oddeüi v Dalmaciji so že baje prejeli povelje evakuacijo Dalmacije, ITALIJA. V 11 a 1 i j i se napoveduje padecv Giolittijevega kabineta in politično vstajenje Nittija. Drugi pa so zopet mnenja, da hoče Giolitti samo zlomiti soeijalishčno obstrukcijo ter razpustiti zbornico. Tržaško divjanje fašist o v je našlo ocbney v ladjedelnici v Tržiču, kjer je prišlo do ostrih spopadov med fašisti in sociji. Ladjedelnica je ustalila delo vsled, nemiro/ Mesto Bologno so oblasti razorožile. Italijanska kraljeva rodbi -na Se bo udelfežila tržaškega slavila aneksije našega ozemlja. AVSTRIJA. ’Avstriji hočejo pomoči do sape z 80 milijoni frankov, katere naj izposluje Avstrijcem konferenca zavezniških delegatov, ki se sestanejo v Parizu 15. t. m. Glavno vlogo na tej konferenci bodo igrali bankirji r-:'-tente in nevtralnih držav. RUSIJA. i Vesti o podpisu rusko-poij-skega miru v Rigi baje ne odgova. H-jo dejstvu, ampak se še vrše tozadevna pogajanja. Med Rusijo in Rumu u i jo se bodo začela pogajanja v Reva!a. Politična poročila. p TABOROVO MNENJE. „Tabor“ je prinesel v svoji 84.. številki od dne 12» t. m, notico o dr, Drinko-vičevi avdijenci pri regentu, ki je današnje strahovladarje 'zelo ujezila, ker je dr. Dnnkoviič v imenu Narodnega kluba povedal regentu, kakšne posledice bi zamogle nastati za razvoj države, ako bi se uveljavila ustava sedanje vlade. Po „Tabore vem“ mnenju je storil dr. Drinkovič velik greh, ker je izjavil, da je ustava, ki bi se ne o-zirala na Slovence in Hrvate, nemo -goča in državi Škodljiva» Značilno je, kake so si liberalci zamislili politično svobodo, ko svetujejo Pribičeviču, da naj se za te in enake politike, M istovetijo svojih par poslancev s 4 celim hrvatskim oz. slovenskim delom našega naroda, uvede posebna kazen. I-menitno, Ta kazen se le naj uvede, saj bo zadela kot prve prav upravičeno ravno dr> Žerjava, Kukovca in Reisnerja, ki hočejo v Beogradu pred stavljati celi slovenski rod. čeprav i-majo jedva 4000 volilcev za seboj, p JABELKO PREPIRA je nekdo potočil v klub zemljoradnikov. V tem klubu se je začel prav resen razdor glede vprašanja centralizma in decentralizacije. Na prvi — neumni — demokratsko bratski ter kmetsko. škod -ijivi strani so slavni slovenski samo-stojneži pod korobačem doktorskega valpeta Vošnjaka; centralizmu Slovencev se projjivi Srbin Avramovič, ki izjavlja, da se' z dr. Vošnjakom nikakor ne strinjajo srbsko bosanski zem-Ijoradniki. Od babilonskega stolpa gg zemljoradnikov bo kmalu razhod Slovencev, Bosancev in Srbov, ker se že daljno več ne razumejo med seboj. Pnevne vesli. d ZOPER SOKOLIZACIJO naših šol so vložili naši škofje poseben pro 'memoria na ministra prosvet?, d KOMISIJSKI OBHOD severne državne meje. Različna gospodarska vprašanja, nastala vsled razmejitve ih zlasti ona, ki se tičejo Mure kot bo’ doče meje med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, se mer a jo natanko proučiti, da se mnenja o njih izročijo razmejitveni komisiji. V to svrho je imeno -vana posebna komisija, ki je začela poslovati danes v poryleljek, dne 14. februarja. Prvi dan bo seja v Mari -boru. V torek 15. februarja pričetek poslovanja v Ceršaku, v sredo 16, februarja v Sladkem Vrhu, četrtek 17, februarja v Gornjem Cmureku, v petek'18. februarja v Žepovcih, v sobote 19. februarja v Apačah, v nedeljo 20. februarja v Gornji Radgoni. O -krajna glavarstva so povabila h komisiji vse interesirane občine, Zupani naj prinesejo seboj h komisiji ka-tastraine mape. Udefežba j'e svobodna tudi našim državljanom, kateri i-majo želje glede svojih na obeh straneh Mure ležščih posestev aP vodnih ali drugih pravic ob Muri. Posestniki iz Slov. goric, ki vozijo v mline ob Muro, näj ugotovijo pri tej komisiji svoje zahteve. d SLOVENSKI UČITELJ PREOBRAČA ŠVABE. V „Straži“ št. 13, smo pod tem naslovom beležili vest, da se je našel slovenski učitelj, ki podu-čuje Südmarkine in He mstattove Švabe v St. liju v slovenskem jezdeu. Pisali smo, da po izpovedbi SvabOv samih plačuje društvo „Südmark“ svojim naseljencem vse stroške poduka. To smo beležili, ne da bi povedali Se imena učitelja. Naše uredništvo pa je j dobilo dne 12, februarja od g. učitelja j Adama Sardoč pismo, ki kaže, da jö gospod, ki podučuje Švabe, celo užaljen, da si drzne slovenski list razkriti javnosti njegovo „rodoljubno“ delovanje. Zahteva, da izdamo.ime našega poročevalca. Te navade uredništva naših listov nimajo. Radi tega sö naj iskreni prijatelj Švabov raje za -etovolji z mišim skromnim vprašan--em: 1. Kateri „narodni“, „rodoljubni“ ali „domoljubni“ oziri so Vas nagnili k „požrtvovalnemu“ poduku Va~ Šffi prijateljev. Švabov? 2. Ali Vam ni znano, iz kakšnega namena so bili ti Švabi iz daljnega severa poslani sem v naše kraje ? Ce tega ne znate, vpra-' Šajte priprostega viničarja ali kakega drugega Slovenca, Vsak Vam bo od -govoril: SVabo je poslala Südmarko., da bi nas Slovence pregnali z rodne zemlje. Torej: Žalostno, trikrat žalostno, da se najde slovenski učitelj, M za Südmarkine kronice podučuje Švabe v slovenskem jeziku z namenom, da bi lahko ostali tu kot pionirji Velike Nemčije! d DUHOVNIŠKE spremembe. C. g. kaplan Ferdinand Zgank je premeščen od Prihove k Sv! Kungoti na Pohorju in č. g. Janež Bolumer pa pride na Prihovo. d DUHOVNIM! TOVARIŠEM! -Vsi gg. duhovni tovariši, kateri ima-'o svoje dohodke iz tako imenovane rente (iz obveznic, katerih obresti še ne izplačujejo, češ, „da so začasno tt-stavljene), naj naredijo prošnje ha: „Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani“, da se izplačajo vsaj obresti iz obveznic, kateri so nam v kon-gruo zaračunjene, takoimenovane rente. Nikdo ne dvigne prsta za nas. Ge se sami ne pobrigamo,» nas pustijo popolnoma izstradati. Res žalostno je, ča mora nadžupnik dekan prositi iz leče '!judi, da mu pomagajo, sicer ne more živeti, ali pa je prisiljen prositi za kako pohorsko župnijo. Učitelji imajo do 60.000 K in še več letne plače, duhovnik na leto nima toliko, kakor ima učitelj na mesec, pa še od tega so mu vzeli rentne obresti. Vsaj to nam dajte, kar je neobhodno potrebno za naš obstoj! Pričakujemo, da se bodo vendar enkrat zganili merodajni faktorji in* podregali pri vladi pismeno, in če žo ne pomaga, tudi osebno, da odpravi fa socialni škandal! d ŠTAJERSKO samostojno 'deteljico: Urek—Drofenik—Memo1 ia ni no jezi, ker ni zasedla v klubu ze mljoradnikov niti najmanjše šarže — še za vratarja in brisača prahu niso postavili nobene od prekunštnih Štajerskih samostojnih glav. Urek,, kot nosilec štajerske kravje listine jo računal na ministrstvo, a sedaj ga odrivata od te pozaželjene stolice kranjski mesar Pucelj in doktorski stari pravdar VoŠnjak. Drofenik in Mrmo-Ija pa sta danes mnenja, da je boljša od zastopstva stare kmetske pravde prodaja žganja v Šentjurskem trgu in prodaja Irnmarc in paradižnikov na mariborskem tržišču, V polit'čni bitki za staro pravdo bo .ostala po končani konštitaanti Ureku mušova krava x Drofeniku' šnops in Mermolji kisle ku-marce. d PREDSEDNIKOM pokrajinska-vlade se imenuje po listih dr. Vilko Baltič, dosedanji načelnik notranjega ministrstva. Nova ljubljanska pokrajinska vlada ho sestavljena po ut/. * predhodni odredbi, ki obstoja iz onih že omenjenih osmih členov, med ka. -terimi je tudi Statut za sestav- pokrajinskih vlad. d NOV STATUT ZA VOLIfVE višjega šolskega sveta za Slovenijo. Po novi naredbi bodo tvorili novi višji šolski svet sledeči faktorji: 3 zastopniki učiteljstva, katere volijo učitelji sami, 2 zastopnika srednješolskih’ pro'esorjev, katere izberejo profesorji, 2 zastopnik» јса*6^0^ katera imenujeta vsak po enega: mariborski in pa ljubljanski škof, 1 zastopnik zdravstva, 1 zastopnik poverjeništva za socijalno politiko, 1 zastopnik staršev, ki bo izvoljen 15. t. m. iz Ljubljane, ter vsi višji šolski nadzorniki. d DOBER NASVET. Ker se Šepavi „Tabor“ zaganja v naš list posebno v 34. številki, v kateri nam očita sovraštvo do uredništva in poseko u-čiteljstva, sicer nimamo povoda za stvarno polemiko, ker se z ogabnim revolverjem iz Jurčičeve ulice že na- čelno nočemo prepirati, pač pa' svetujemo gospodom okoli „Tabora“ bedeče: Poiščite iz svojih arhivov tisto „Taborovo“ številko, v kateri so objavili „miloobrazni“ dr. Kukoveo svoje predvolitveno „pasjtirsko pismo“; tam boste našli vse dobrote, katere je obljubljal uredništvu dr. Kukovec; kot kandidat in jih potem kot izvoljeni po slanec in minister ni izpolnil. Upamo, da se „Tabor“ ne bo več loteval ne -hvaležnega posla in ne bo Več objavljal notic, ki vzbujajo neljube spomine na predvolitvene mastne obljube de -mokratskih kandidatov. d MINISTRSTVO PREHRANE bodo odpravili. Beograjski oblastniki so se uverili, da mi jugoslovanski ag-rarci ne rabimo več nepotrebne na vlake prehranjevalnega ministrstva in bodo odstranili ta stolček iz beograjskega Ministrstva'. Od dosedanjih naših prehranjevalnih ministrov je bil edini, ki je delal in res tudi veliko storil — dr. Korošec. iZa vse druge prehranjevalne ministre razun Korošca je bila prehrana le — korito. d V ST. JANŽU n. D. p. se je dne 10. „ebruarja vršil enodnevni točaj za naše zaupnike. Udeležba je bila zelo lepa. Navzočih je bilo okoli 150 oseb. Predavala sta gg. Vesenjak in Zebot. O položaju je poročal poslanec Pššek. Tečaj je trajal neprenehoma od 9. ure dopoldne do ’ЛЗ, ure popoldne, d ZVEZA PREKMURJA z Ormožem» Naše ministrstvo saobračaja pripravlja trasiranje železniške zveze Murska Sobota—Veržej—Križevci — Ljutomer—Veličane. Od priprav za to irasiranje pa do zgradbe te prepotrebne železnice bodo naši Prekmurci še presneto dolgo čakali. V tem oziru se jim bo godilo kot Izraelcem, ki so äh iz Egipta v puščavo in niso videli o* ni obljubljene dežele, ampak Šele njih potomci! d UMRLA JE V JAREN1NI priljubljena in vzorna mati gospa Karolina Sfekovee. Pokojnica jo vživala med vsemi, ki so jo poznali, prisrčne simpatije. Bodi ji zemljica slovenska »ahka! N. v m. p J d IZ ROGATCA. „Slov. Narod“ z dne 10; t. m. št. 32 št. 3 je prine -sel člančič: j,Kdo kliče radičevoe v Slovenijo?“ in ugotavlja, „da so bili udeleženci stbstran Sotle na radičevi skupščini izključno klerikalci, nemškutarji in bivši štajerčijanci in da je govornica „Ana Liphtk bila do nedavnega časa intimna prijateljica rogaške duhovščine.“ Resnici na ljubo se poroča, da je Ana Lipnik iz nadžupnike Sv. Križa na Slatini in da je ne pozna noben rogaški duhovnik., Skup. ščine na Humii na Hrvatsk m, na katerem je Radič razvijal komunizem in ruski boljševizem, so se udeležili skupno tržani iz Rogatca, na katero jih ie povabil ‘dne 22. m. m. na protestnem shodu v Rogatcu pri Spornn nekdanji Stalerčijanslci propadli kandidat in brat sedanjega samostojnega poslanca Andrej1 Drofenik, tisti rogaški tržani, kateri so bili v stari Avstriji nemški näcionalci, sedaj pa so socialni demokrati. Na Radičevem sestanku na Humu so bili tudi iz Ro -gatca: ydemokrata sodnik dr. Rupnik in obratni vodja Kitale, nekoliko mladih ljudi; od SLS pa ni bilo nikogar. Ko se je Radič vračal iz Huma, gaje pri mostu Čez Sotlo pozdravil v Rogatcu pek Kreuziger v imenu „rogaških“ Slovencev in Andrej Drofenik, ki je poprejšnji dan poldrugo uro na protestnem shodu, napadal slovensko u-radništvo, učiteljstvo in duhovščino, je klical Šolskim otrokoirt: „Weed’s nit singen „Lepa naša domovina“! ? Za pozdrav je Kreuziger dobil od Radiča poljub, kateri se je poslovil z besedami: „Do videnje brečo za tri p)ösce-“ „Slov. Narod“ je .prinesel dan poprej dopis iz Rogatca, v katerem se „rogaški Slovenci“ po pravici pritožujejo zaradi neopravičenega napadanja Ro-gačanov, v svoji 32. številki pa še jim sam pridruži in napade duhovščino in Slovence, kateri so stali zmiraj na braniku in neznosno vel'ko trpel', ker so se potegovali za slovenski jezik v uradih, v šoli in v cerkvi. Poročilo „Slovenskega Naroda“ o Radičevem zborovanju na Humu ob Sotli glede udeležencev s tostran Sotle je torej popolnoma neresnično in dopisnik ali namenoma ali nevedoma, vsekakor pa, :14. leb-ru^fia 1921.. po krivioi sspada njemu gotovo neljn-bo' SLS ib duhovščino. d DOMAČINI se vračajo. Te dni jv^ ßaetopü profesorsko, mesto na mariborski gimnaziji dr. Jak. Žmavc, znan narodnjak iz Slovenskih goric . Služboval je v Kranjut in iiad 20 let v Ljubljart, bil tam predsednik Slov. profesorskega društva in se z želez -no vztrajnostjo boril za poslovenjenje srednjih šol in v to svrho potrebnih eolskih knjjig. Naši rojaki se vračajb * ožje domačijo, kar jim prej ni bilo uogoče, saj so Študiranim kmetskim sinov«« iz Štajerske bila zaprta vsa mesta. d BOLJŠEVIZEM PRIHAJA, pa ne iz vrst kmqta, delavca ali obrtnika, ne, naše oblasti same ga širijo . Nekje v Prlekiji v trgu si je kupil ob prevrat« zaveden Slovenec invalid hišo z obrtnimi prostori in trafiko. Hišo z vsem je dal za eno leto v najem. Po enem letu je najemniku odpovedal, da se sam z ženo in štirimi otroci preseli v svojo lastno hišo. Proti sodni odpovedi vloženega ugovora sodišče ni rešilo v osmih dneh, ne, sodnik je rabil pet mescev, predno je izdal razsodbo in tokrat šele vsfed pritožbe od strani lastnika hiše. Sodnik je brez vseh dokazov razsodil v škodo hišnega posestnika, da teče najemnina še eno leto tiho naprej, odpoved pa da je neutemeljena. Prizivno sodišče je to razsodbo potrdilo z izrekom, da mora posestnik tri mesce pred potekom najema vnoviC odpovedati, če hoče priti v svojo hišo. To se je zgodilo. Na zopetni ugovor je sodišče po preteku dveh mescev razsodilo tako, da mora najemnik izprazniti stanovanje, pridržati pa si sme obrtne prostore. Prizivno sodišče -je fo razsodbo v prid najemni- ka razveljavilo, čeravno se je v prvotni razsodbi izreklo za ponovno odpoved. Razsodbo je utemeljilo s tem, đa Џ' lastnik hiše, stanujoč v tuji hiši, sam kriv, če je odpovedal službo, nakar mu je službodajalec odpovedal stahoVänje, Da ima nadalje pravico, se preseliti v prazne postranske prostore — hleve — katere so lahko pre-naredi v stanovanje. Tako sme lastnik hiše, kt plačuje ogromne davke in trpi visoke stroške popravil, stanovati z žčnb in deco tudi v hlevih, ki si je mora poprej prenarediti, če ima sčim. Njegov «ajemnik, ki si je pridobil v dveh letih več sto tisoč kron premoženja — začel je brez sredstev — pa sme stanovati v prostorih hiše svojega gospodarja! Mož si je ravnokar že kupil hišo m 200.000 K. Do pravega boljševizma ni več daleč, samo da se preučenim sodnikom lahko prigodi, da bodo nadomeščeni po neučenih boljše-vikih ter sojeni stanovati v hlevih, če je že taka pravica, da mora hlapec stanovati v hiši, a njegov gospodar v hlevih! 7 d PRO TIKAT OLISKO gibanje na Češkem. „Češko Slovo“ javlja, da je zavzelo protikatoliško gibanje na Češkem velikanski obseg. V Rakoni-cah jo še ostalo samo 200 oseb, ki pri padajo katoličan stvu. V Dobrihovicah se nahaja samo 5 katoličanov. V Pil-znu je izstopilo 2500 oseb iz katoliške №] štrk m mol župnik. 'Iz francoščine prevedel Paulus. (Dalje.) / „Pojdite, pojdite! Pustiva to! Prav dobro vem, da Sveto pismo in nazori ubogega vaškega župnika ne morejo b ti posebno umljivi mladi, mični gospodični, ki je še povrh prepe.1 zaljubljena v svoj lepi obrazek.“ Glodal mb ja smehljaje, pa ustnico so se hra tresle, ker ura odhoda se je bližala. „Glejte, da se ne premrazite na potu, Regina!“ „Ampak, gospod župnik ----------! Sredi avgusta smp! Duši nas)( tako pripeka! „Zares! ‘ je odgovoril. Izgubljal je glavo. „Torej ne odenite j se preveč, da se ne prehladite!“ Zastonj sva se trudila, da bi spra vita po grlu par drobtinic kruha in paštete. Vstala sva, „Kako mi je bridko“, sem zajokata, „kako mi je bridko, da vas moram zapustiti, ljubi gospod župnik!“ „Ne jokajmo, ne jokajmo! Je čisto nezmlselno!“ jg govoril. Pri tern pa ni opazil, da so tudi njemu debele solze trkljale po licih, 3 ■............................■■lili iihmii—i—........... cerkve, v Pragi 80,000, na. deželi pa cele občine. Iz katoliške cerkve izstopajo stari ljudje od 4M) do 80 let. Listi sa mnenja; da je to gibanje predv 56.— » 30 — » 32 — » 30— j. 36*— » 16-— »22-— K 38’— do 56.— » 20— » 22*— » 22*— » 24-— > —» 8 — S 21*— » 22*— » 18-— 5 20— » 20— » 30— Rumeno korenje 1 k. » —•3D > 1 — Rdeča pesa 1 kom. » 1*— > 2*— Krompir 1 kg . . 9 2"— » 2*20 Krompir 1 merica . 9 ISr— » le- Čebula 1 kg . . . 9 5*— * e- Solata-endivija, 1 k. » 2°— » s' Jabolka 1 kg . . . > 6-—» o- Orehi 1 kg ... > 16— > 17- Mleko in mlečni izdelki; Mleko 1 liter . . . K 4-—de 8*— Surovo maslo 1 kg > 55*— » 60- Sir 1 kg .... 9 9— » 10*— Smetana (kisla) 1 L ' 1 » 20— Perotnina ä komad: Purani ..... K 10O-—do 180-— Goske » 80-— .» 140*— Piske ..... » 20“— > 60-— Domači zajci . . . » 10*— » 30*— Jajca (cela) . . . 1*80 > 3 — Jajca (zdrobljena) . > —-r- » —*80 Žito in pšeno ä 1 liter: Koruza (rum. in bela) K 4--do 5*— Ječmen » 4‘50 » 5*— Oves —— • - 3 — Ajda > ——•—r- 4 3- Pšenica > 6*-V* » 7*- Ajdovo pšeno . . . » 10*— » 11*— Proseno pšeno. . . > 7-~ » 8 — Druga živ la: Bučno olje 1 liter . Bučne prge (oljnate) 1 kilogram . . . Zelje (glave) 1 kom. Zelje (kislo) 1 krožnik . . . . . Bela repa 1 komad Bela repa (ribana) 1 kg . . . . . Bela repa (ribana) 1 krožnik . . . K 54-— do 60— 4* 2- ■*-- » •50 » 5*— 3-— 1 — 1-— 2 — —» 1-— Drugi predmeti: Brezove metle 1 k. K 3*—/ » 4-— Spleteni jerbasi 1 k. > '8‘—- » 30*— Škaf (navadne velikosti) iz smr. lesa », —*— » 40— Špehaijev je bilo na trgra 30. Pripeljali so okoli 130 prašičev in 40 telet Krompirja je bilo 48 vozov. Čebule 6 vozov. Kupcev je bilo zelo mnogo, a kljub temu še blago, posebno Špeh, meso ‘in krompir popoldne ob 3. uri ra bilo vse razprodano. Razmejitev na severe. if okra Cirilov® tiskani® t Nsriboru je razstavljena skici o novi podrobni državni, meji pri Št. liju. Slovenci, oglejte si „pametne“ vijuge! Straža stane za celo leto 19o R, za pol leta Go R, zrn žet rt teta So M, mesečno 19 M. V inozemstvo stane celoletno ISO Ж. ATe poza» Okt e obnoviti naročnine o pravem času. t „PETOVIA" USNJARSKA INDUSTRIJA D. D. NA BREGU PRI PTUJU (SLOVENUA) je pričela z obratom tovarne za čevlje a—a m Izdeluje vsakovrstne Goodyear In Иае-Кау 4; • . ,v • ■ • • * . • • ••.•" >. ■ čevlje za gospode in dame, navadne de- . • • v ... w... .J,, ; v> ■ . . , .. , lavske kakor tudi najfinejše luksuzne čevlje jj izdajatelj in založnik: Konz. „Straže.“ .Odgovorni urednik Franjo ZohoL Tisk Cirilove tiskarne v. Mariboru,.