PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 T!x 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 159 (13.390)
Trst, nedelja, 9. julija 1989
Cossiga se je po enem dnevu posvetovanj že odločil
Andreotti novi mandatar
Fovlani in Craxi sta mu zvavnala pot, La Malfa se je diskretno umaknil - Republikanci celo trdijo, da je Craxi sprejel njihove zahteve - Hinavski slavospel za De Mito
Protislovja in nevarnosti sedanje krize
DUŠAN KALC
Brezvladje v Italiji je včeraj proslavljalo nekakšen okrogli minijubi-lej: upihnilo je svojo petdeseto svečko (šteto seveda v dnevih). Zato se spodobi, da tudi mi spodobno »proslavimo« ta dogodek. Če že ne drugače, vsaj s kakšno pikro pripombo. Čeprav smo še daleč od rekorda (za zgraditev prve Cossigove vlade je bilo potrebnih kar 126 dni), lahko mirno rečemo, da sedanja vladna kriza nima ničesar zavidati svojim 47 predhodnicam (v 44 letih), kar se izgubljanja časa tiče.
Tako imamo na eni strani nešteto nerešenih problemov kompleksne, dinamične, nemirne in naglo se spreminjajoče italijanske družbe, ki čakajo, da se jih bo kdo koreniteje lotil. Sama družbena baza odločno opozarja na neustreznost inštitucionalnih pravil igre, ki terjajo reforme, na pritislovja v gospiodarskih prijemih, ki terjajo nagle in učinkovite ukrepe, na družbena neskladja in krivice, ki terjajo pravične odgovore. Prav tako imamo parlament, ki je kljub svojim 227 že krepko zaprašenim in še ne odobrenim zakonskim osnutkom (med katerimi je tudi zakonski osnutek za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti!!) skoraj brezposeln.
Na drugi strani pa se brez sramu igračka z usodo države politična druščina, od nekdaj navajena oblasti in raznovrstnih ne vsem razumljivih manevrov. Nenadoma je namreč izgubila svojo identiteto in jo sedaj v splošni zmedi, ki jo je sama ustvarila, zaman išče. Kaže, da je v današnji sltuaciji lažje najti pot tvornega dialoga dvema popolnoma antitetičnima in po definiciji konfliktualnima svetovoma, kot sta Confindustria in sindikat, kakor pa tistim strankam, ki že desetletja sodelujejo v vladi. Dokaz in zgled so dali pred nedavnim De Miti in vsem ostalim prav voditelj indus-trijcev Pininfarina in voditelji delav-cev Trentin, Marini in Benvenuto, ki so se skupaj lotili resnih problemov Cene dela, grozeče inflacije itd.
Vladna kriza bi zato znala biti neizpodbiten dokaz neke globlje krize, v katero je zataval italijanski vodilni
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Predsednik republike Francesco Cossiga je končno pritisnil na plin. V enem samem dnevu je zbral okrog sebe vse stranke, prisluhnil njihovim ocenam krizne politične situacije, sinoči pa se je že odločil, da bo poveril Andreottiju mandat za rešitev krize in sestavo nove vlade. Samo njegov predhodnik Sandro Pertini je bil ob neki priložnosti hitrejši od njega, ko je porabil za celoten posvetovalni krog pičlih pet ur časa. Bilo je pred desetimi leti, ko je padla Andreottijeva vlada, potem ko so komunisti zapustili takratno večino nacionalne enotnosti.
Včerajšnja Cossigova brzopoteza pa je (glej, glej!) služila za namestitev v Palači Chigi prav tistega Andreottija, ki jo je moral pred desetimi leti zapustiti. Vse je bilo včeraj pripravljeno za njegovo vrnitev. Forlani in Craxi sta mu zravnala pot in La Malfa se je včeraj diskretno umaknil, da ju pri tem ne bi oviral. Sinoči pa je predsednik republike Cossiga uradno sporočil, da je za danes dopoldne poklical na Kvirinal Andreottija, da bi mu poveril mandat za sestavo nove vlade.
Andreottijevo ime je krožilo v italijanskih političnih krogih že v petek. Glasove o njegovem imenovanju pa je včeraj prvi uradno potrdil tajnik socialdemokratske stranke Cariglia, potem ko je zapustil Kvirinal. Novinarjem je po kratkem obotavljanju s pomenljivim nasmeškom na ustnicah povedal, da je KD izročila Cossigi seznam štirih kandidatov, na prvem mestu pa da je Andreotti. Za golo kroniko naj povemo, da so bila ostala imena notranji minister Gava ter predsednika demokris-tjanskih parlamentarcev Moncino in Martinazzoli. Sam Andreotti ni bil zelo zgovoren, na vprašanje, če bo šel na Kvirinal, pa je dejal, da je v Rimu več gričev, sinoči pa v Fiuggiu ni NADALJEVANJE NA Z STRANI
Carlos Menem postal 42. argentinski predsednik
BUENOS AIRES Pet mesecev pred rokom, ki ga določa ustava, so Argentinci včeraj dobili novega predsednika. Raul Alfon-sin je namreč pričakal v predsedniški palači Časa rosada Carlosa Saula Menema in mu formalno izročil predsedniški modrobeli trak. Menem je nato prisegel pred ustavodajno skupščino, ki jo vodi njegov brat Eduardo.
Novi argentinski predsednik je 59-letni odvetnik, sin sirskih emigrantov, ki so si v Argentini zgradili dokaj soliden gospodarski položaj. Že v mladih letih je Menem opustil muslimansko vero, poročil pa je muslimanko, ki je sedaj »first lady« Zulenza Fatima Yoma.
V svojem prvem govoru kot predsednik republike je peronist Menem z dobršno mero retorike izjavil, da mora sedaj Argentina pozabiti na notranje delitve in se potruditi za boljši jutri. Država je v hudi gospodarski krizi, Menem pa je izbral rešitev v izkoriščanju naravnih bogastev.
Naj omenimo, da so prvi rezultati Menemove izbire, ki dejansko zavira tehnološki napredek države, že vidni, saj so cene mesa in sladkorja poskočile za 100 do 140 odstotkov v minulem tednu.
O porastku turističnega prometa v drugem julijskem koncu tedna
Na italijanskih avtocestah napočil čas hitrostnih omejitev ministra Ferrija
RIM — Tudi v drugem julijskem koncu tedna bo na italijanskih cestah izredno »vroče«, in to najbrž ne samo v prenesenem pomenu. Meteorologi namreč zatrjujejo, da bo vreme sončno, temperatura zraka pa bi se morala še dvigniti in nas pospremiti še toplejšim dnem naproti. Sicer pa so v Rimu včeraj zabeležili kar 34 stopinj Celzija, toplo pa je bilo tudi v Firencah (33 stopinj) ter v Palermu, Bologni in Neaplju (32 stopinj).
Po predvidevanjih družbe italijanskih avtocest se bo tokrat podalo na pot pet do šest milijonov turistov, kar pomeni 2.300.000 avtomobilov več na cestah. Pri tem naj še enkrat opozorimo bralce, da je v noči na soboto stopila v veljavo tudi Ferrijeva »poletna sezona«, zato bodo morali
Marko Ban o odhodu h košarkarskemu prvoligašu Irge
NA 15. STRANI
avtomobilisti spoštovati hitrostne omejitve tako na avtocestah, kjer ne bo mogoče preizkušati motorjev zasebnih vozil in se ne bo smelo prekoračiti 110 kilometrov na uro, kot na državnih cestah, kjer bo najvišja dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro. Omejitve bodo ostale v veljavi do polnoči 3. septembra.
Kljub hitrostnim omejitvam pa so se italijanski turisti le odločili za beg iz velemest. Največ se jih je podalo v Ligurijo, na jadranske plaže, na jezera severno od Milana. Kot vedno so prav zaradi tega »eksplodirale« prometnice, ki povezujejo Milan z Jadranom ter Bologno s Firencami in italijanskim Jugom. Družba italijanskih avtocest je tudi javila, da bo promet tovornjakov in drugih težkih vozil ustavljen od 7. v nedeljo do polnoči, prav tako pa bodo ostala zaprta vsa gradbišča, z izjemo tistih, kjer gradijo tretji avtocestni pas.
Sicer pa je velik promet v glavnem odraz množičnih premikov, ki se pričenjajo ob petkih in zaključujejo ob nedeljah. Turistični izvedenci trdijo, da bo pravi naval turistov v zadnjem julijskem koncu tedna. Šele takrat bo mogoče res zabeležiti, koliko tujih letoviščarjev se je podalo v Italijo in koliko je bilo »potujočih« domačinov.
JB
w ■
, ■&<
(Jr	JL
r	«M» ...
t *	,.
Preseljevanje turistov ne pozna meja, kot je razvidno lz slike, ki so jo posneli na avtocesti pri Miinchnu (AP)
Unija slavi 45-letnico
LABIN — »Ustanovitev Unije Italijanov za Istro in Reko je pred petinštiridesetimi leti pomenila uresničitev ene od osnovnih pridobitev narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ne le v tej regiji, temveč v vsej naši skupnosti. To je bil eden najlepših primerov uspešnega reševanja narodnega vprašanja kot ene temeljnih opredelitev komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu.« To je včeraj rekel predsednik labinske občinske skupščine Červar.
Na dvorišču pred istrsko hišo v majhnem zaselku Čamparovici, 7 km od rudarskega Labina, je imel osrednji ffovor Eros Segui, eden izmed ustanoviteljev Unije Italijanov. Spomnil se je Prvih stikov z istrskim prostorom ter zamisli o oblikovanju Unije, ki je bila rojena v krvi narodnoosvobodilnega o°ja. Govornik je obudil spomine na Povojna leta in pomembno vlogo Unije Pri spodbujanju vseh oblik intelek-ualnega dela pripadnikov italijanske
narodnosti, zlasti še šolstva. V Istri je bilo denimo 1946. leta okrog 40 osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom, samo na Reki 9 in leto kasneje že 12 in prav toliko srednjih šol ter 9 vrtcev za italijanske otroke. Še na eno značilnost prvih let Unije Italijanov je opozoril Eros Segui, na veliko voljo in zagnanost vse dotlej, dokler porajajoči nacionalizem ni začel sejati svojega semena. Udeležencem slovesnosti v Čamparovici je pod opoldanskim soncem govoril tudi predsednik občinske konference Socialistične zveze v Labinu Veljko Golja. Predsednik skupščine Červar pa je zanje priredil sprejem. Na mestu ustanovitve Unije Italijanov za Istro in Reko so danes položili cvetje predsednik in tajnica Unije Silvano Sau in Irene Mestrovich.
Jubilej pa bodo obeležili še s popoldansko predstavitvijo 9. knjige iz zbirke Zvezki in nove revije Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju.
Končano zasedanje Varšavskega sporazuma Enotni pogledi na nadaljnje sodelovanje
BUKAREŠTA — S podpisom skupnega sporočila in sprejemom posebnega dokumenta pod naslovom »Za stabilno in varno Evropo brez jedrskega in kemičnega orožja« se je včeraj v Bukarešti končalo dvodnevno zasedanje posvetovalno-političnega komiteja Varšavskega sporazuma. Oba dokumenta je podpisalo vseh sedem partijskih in državnih voditeljev, le za NDR je bil podpisnik ministrski predsednik Stoph, ki je zamenjal Honeckerja, ki je iz Bukarešte odpotoval zaradi bolezni.
Iz zaključnega dokumenta in tudi iz nekaterih razprav lahko sklepamo, da so v Bukarešti, kljub nekaterim manj optimističnim napovedim pred srečanjem, dosegli presejšnjo enotnost v pogledih na nadaljnje sodelovanje. Članice so se seznanile tudi z vsemi procesi, ki potekajo v posameznih državah, vendar pa o teh procesih in reformah niso podrobneje razpravljali.
Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je spregovoril tudi o vse večjem popuščanju napetosti med blokoma. S tem v zvezi je dejal, da je na obeh straneh čutiti večjo dojemljivost za stališča nasprotne strani, propagandno vojno pa počasi zamenjujejo konstruktivni predlogi. Gorbačov je v zvezi s pobudami pakta NATO in odgovorom Varšavskega sporazuma nanje dejal, da se bo sam zavzel, da se od besed preide k dejanjem, da pa po njegovem mnenju vzhodnoevropske države že zdaj potrjujejo pripravljenost za ustvarjanje atmosfere sožitja v Evropi.
Predstavniki sedmih držav Varšavskega sporazuma so tudi ugotovili, da se danes varnost v svetu vse manj zagotavlja z vojaškimi sredstvi in da na tem področju prihajajo v ospredje politična sredstva. To je po njihovem mnenju tudi edina prava pot, ki odpira tudi perspektive za lepšo prihod-
nost. V razpravi pa so prišla do izraza tudi odločna nasprotovanja militariza-ciji vesolja in izpopolnjevanju orožja. Toda kljub vsem tem ugotovitvam o popuščanju napetosti in o sreminjajoči se mentaliteti blokov pa po mnenju članic Varšavskega sporazuma še ni bila v celoti odstranjena psihologija spopada med Vzhodom in Zahodom. Prav zato predstavlja po mnenju najvišjega organa vzhodnega bloka nadaljnji obstoj Varšavskega sporazuma zagotovilo za varnost socialističnih držav in Evrope na splošno.
Posebna pozornost pa je bila na zasedanju namenjena odnosom med članicami sporazuma. Zaključni dokument s tem v zvezi govori, da so posamezne države povsem svobodne pri razvijanju soicializma, pri čemer naj vsaka država razvija svoje politične in gospodarske odnose na način, ki najbolj ustreza interesom posamezne države.
Ker se je zataknilo pri zbiranju posojila za Srbijo
Srbsko vodstvo nasprotuje načrtom Markovičeve vlade
LJUBLJANA — Povsem nepričakovano se je pričel oster poskus rušenja Markovičeve vlade. Ta proces ima dve plati: parlamentarno (ki je normalna in sestavni del sistema) in propagandistično, ki je tipična za vse postopke sedanjega srbskega partijskega vodstva.
Parlamentarni del se je zaostril v zvezni skupščini. Vlada je predložila rebalans zveznega proračuna, ki je v tako ostrih inflacijskih pogojih nujen. Vsi so se strinjali in med njimi celo JLA, ki bo prejela manj sredstev. Ni pa bila zadovoljna Makedonija, ki bo prejela manj sredstev za splošno porabo iz zveznih fondov za pomoč nerazvitim. Pričelo se je zamudno in težavno vsklajevanje z makedonskim sobranjem in že je vse kazalo, da bo nekako uspelo skrpati kompromis in doseči soglasje. Takrat pa je nepričakovano umaknila svojo podporo Srbija z argumentacijo, da je treba zaščititi kliring s Sovjetsko zvezo, ki pa je eden izmed glavnih virov inflacije in katerega se je vlada krepko lotila.
Zaključilo se je z glasovanjem in razmerjem sil 6:2. Sedaj po ustavi začne zapleten postopek nadaljnjega usklajevanja in končno ponovno glaso-
vanje v skupščini, ko zadošča dvotre-tinska večina. Ker ta večina obstaja, kaže, da vlada ne bo padla.
Ostane pa bistveno vprašanje, kaj se je zgodilo, da se je srbski politični vrh nepričakovano odločil pričeti • s formalnim in političnim rušenjem vlade. Argument kliring je vsekakor realen. Srbsko gospodarstvo na veliko izvaža v Sovjetsko zvezo, ki pa ne plača. Srbskim podjetjem krije račune zato jugoslovanska Narodna banka, ki pa lahko denar »ustvarja« samo z emisijo in torej s tiskarskimi stroji in v trajni konsekvenci z inflacijo. Ta proces je za celo državo izredno nevaren, ker postavlja na povsem nesprejemljive odnose celotno gospodarsko izmenjavo s Sovjetsko zvezo, ki prav tako želi preiti na tržne gospodarske odnose. Markovičeva vlada se je resno lotila tega problema, rezultat lahko pomeni resne težave predvsem za srbska podjetja, pa ne samo za njih temveč za vsa ona podjetja, ki na veliko brez trdne gospodarske osnove trgujejo s Sovjetsko zvezo, kar velja še zlasti za BiH in Makedonijo.
Resnični razlog je torej verjetno bolj zapleten. Ena izmed variant in mnenj,
ki krožijo v Jugoslaviji, je v izrednem poslabšanju gospodarskega položaja v SR Srbiji, ki se ni lotila nobene resne reformske politike. Vsi veliki izgubaši niso naredili ničesar, centralizacija sredstev in gospodarskega odločanja ne predstavlja rešitev, širitev drobnega gospodarstva zadeva resne zlasti politično ideološke težave.
Zelo možno pa je, da je prišlo do preloma v vodstvu zaradi neugodnih prvih podatkov o zbiranju posojila »Za preporod Srbije«. V petek je objavila Politika uradni podatek, da so do 3. julija (in torej v prvih petih dneh zbiranja posojila) vplačali 17,299 milijarde dinarjev in 2,837 milijona dolarjev. Posojilo bodo zbirali do konca novembra, te številke pa so zelo nizke in s tem ritmom ne bodo mogli nikoli doseči obljubljenih deset tisoč milijard dinarjev in tisoč milijonov dolarjev. Pri tem pa je celo v teh uradnih številkah dvom, za kakšna sredstva gre. Za osebne prispevke ljudi, ki so vsekakor gospodarsko koristni, ali za fiktivne zneske, ki so jih nakazala srbska podjetja, ki pa so v izgubah in lahko ta sredstva dobijo samo v bankah pod visokimi obrestmi in kar pomeni samo novo nepotrebno obremenitev za srbsko gospodarstvo.
V tako zapletenem gospodarsko-po-litičnem položaju je politika sprožila kampanjo proti Markovičevi vladi, delno iz gospodarskih (in med njimi tudi legitimnih razlogov) predvsem pa zaradi politične oportunitete, ker se razmere zaostrujejo in je treba najti »dežurnega krivca«, ki pa seveda ni v lasntem temveč v drugem slogu. Splošne ocene so še vedno dokaj soglasne, da je vlada za nekaj časa še kar trdna in med drugim tudi zato, ker bo septembra konferenca neuvrščenih v Beogradu in ker poletna turistična sezona blaži najhujše gospodarske napetosti, toda bitka se je že pričela tudi okrog vlade in z njo nova vrsta neznank, ki so za usodo Jugoslavije prav gotovo izredno resne.
BOGO SAMSA
Radikalizacija v Izraelu
JERUZALEM — Izrael se neustavljivo radikalizira. Po zmagi jastrebov v Likudu so vse desničarske in druge ortodoksne židovske verske stranke dvignile glavo in vse glasneje zahtevajo odločen boj proti palestinski intifa-di z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V bistvu se vsi že pripravljajo na predčasne volitve, saj laburisti ne morejo ostati v vladi skupaj z Likudom, ki je sedaj po Šamirjevi kapitulaciji v rokah Šarona in njegovih skrajnežev. Izraelski premier in voditelj Likuda Šamir pa je včeraj opozoril ali bolje zagrozil laburistom, naj ne povzročijo vladne krize, ker bi jo na predčasnih volitvah skupili.
Desničarski zasuk v vrstah Likuda pa je občutiti tudi na zasedenih ozemljih, kjer se nadaljujejo maščevalni pohodi židovskih skrajnežev. Izraelske levičarske organizacije pa medtem kritizirajo PLO, da ni dovolj odločno obsodila četrtkovega atentata.
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani
e Andreotti novi mandatar
komentiral Cossigovega sklepa.
Pravi politični preokret v včerajšnjem posvetovalnem krogu je kot običajno nastopil z nastopom socialističnega tajnika Craxija, ko je napovedal pripravljenost in razpoložljivost njegove stranke za reševanje vladne krize. V značilnem hermetičnem slogu, ki pa ga po tolikem času krize ni več težko raztolmačiti, je Craxi dodal, da ta socialistična razpoložljivost ni namenjena ravno kakršni koli vladi, temveč politično kvalificirani vladi s stabilnejšo in trajnejšo bodočnostjo. Craxi je torej s tem prižgal, če že ne zeleno, vsaj predhodno rumeno luč sestavi neke politično kvalificirane vlade, katere formula je v tej novi postdemitovski fazi pravzaprav relativna in ne več pogoj evalna.
Se zlasti ne, ker so se tudi najbolj razboriti partnerji petstrankarske koalicije, to je republikanci, zelo umirili. Tajnik Giorgio La Malfa je skoraj žarel od sreče, ko je po srečanju s Cossigo lahko povedal v mikrofone novinarjev, da je prvič v tej zakonodajni dobi, da Craxi izreče neko formulacijo o vladnih problemih, ki je zelo podobna, če že ne enaka republikanskim dolgoletnim izjavam.
Iz vseh teh dogodkov se da dejansko sklepati, da je po De Mitovem odstopu prišlo do precejšnje razvedritve odnosov med prepirajočimi se strankami in da bi znala ta neskončno dolga vladna kriza pridobiti na pospešku.
Eno najbolj žalostnih poglavij včerajšnje politične kronike na Kvirina-lu je bila vsekakor žalna slovesnost za defenestriranim Ciriacom De Mito. Pa ne zato, ker bi koga ganila, temveč zato, ker je (vsaj po našem mnenju) predstavljala višek politične hinavščine. Tajnik KD Forlani je po srečanju s Cossigo povedal, da je predsednika republike seznanil s starim stališčem, da je treba novo večino iskati v okviru petstrankarske koalicije. Nato pa se je spustil v tipičen pogrebni nagovor. Opeval je De Mitov nesebičen in ne vem še kakšen trud za rešitev krize, ki pa je bil žal brezuspešen. Za vse kar je naredil pa mu gre vse priznanje ter hvaležna solidarnost stranke.
Na Kvirinalu pa je bilo slišati tudi drugo pesem. Komunistični tajnik je med drugim izjavil, da je vsem popolnoma jasno, da smo dosegli skrajno mejo in da je naše politično in institucionalno življenje paralizirano. V krizi ni le vladna formula, temveč ves politični sistem. Vse to je treba
premostiti. Odpraviti je treba zmedo vlog političnih strank in kreniti na pot sanacije javne finance, reforme davčnega sistema, zajamčenja javnega reda in demokratične zakonitosti zlasti na Jugu ter zaščite okolja. Podobna stališča so izrazile tudi druge opozicijske stranke.
D. K.
• Protislovja
politični razred. Kakor koli že ocenjujemo sedanjo vladno krizo, pa naj šibo kot tipično otroško prerekanje za žogico, ali kot izraz predvolilne oportunistične preračunljivosti, ali kot manever medsebojnega obraču-nanja, ne moremo mimo ugotovitve, da je ta kriza izraz potrebe po spremembah v političnih in tudi družbenih odnosih, ki jih narekujejo nagle in znatne družbenogospodarske in tudi kulturne spremembe tako na državnem kot na mednarodnem prizorišču.
Vladne krize so kot potresi v naravi. Funkcija potresov, pa naj bodo še tako grozotni, je ta, da ohranjajo zemeljsko skorjo mlado in svežo, da postavijo na mesto zemeljske plasti. Vladna kriza je neka vrsta političnega potresa, ki želi postaviti v boljši red zrahljane in omajene družbenopolitične odnose. S to funkcijo se je sprožil tudi sedanji politični potres vladne krize. Toda zgodilo se je, da se politične plasti, ki naj bi jih postavil v neki novi red, niso hotele usesti tako, kot so nekateri želeli. Prav zato je potrebnih še toliko umirjevalnih sunkov in zato je vladna kriza tako dolga.
Ta kriza se je menda rodila, tako vsaj zatrjujejo, v kamperju zraven milanskega Ansalda. Spočela sta jo Forlani in Craxi, ki sta seveda vsak iz svojega zornega kota preračunala, da je napočil čas velikih premikov. Če želita utrditi svojo oblast (tako sta menda modrovala), morata skleniti zavezništvo. In pomesti z vsemi, ki bi bili v napoto njunim, začenši z De Mito. Temu bi rekli, da so težnje »zdravega« romitijevskega kapitalističnega konservatorizma nekako podale roko težnjam »zdravega« pragmatizma oziroma širjenja oblasti brez pretirane ideološke obremenitve, igraje pri vsem tem na struno »dvotretjinskega blagostanja«. Vulgarno bi lahko temu rekli skrb za vladno podrast, kar pomeni skrb za porazdelitev ključnih mest v velikih javnih in poljavnih finančnih, industrijskih, televizijskih in podobnih družbah, kar prinaša neznansko moč, ugled in glasove.
Vendar te trditve niso povsem popolne in poštene. Še marsikaj druge-
ga je v tem parku. Forlani (z vsem kar predstavlja danes v Italiji, to pomeni tudi Andreottija, s katerim se je na kongresu povezal, da je lahko zmagal) ne more brez socialistov. Zato jih neguje in crklja, upajoč, da bo z njihovo pomočjo utrdil že itak preizkušeno 40-letno oblast. Craxi pa to Forlanijevo potrebo krepko izkorišča. Ker je po definiciji levičar, po ravnanju pa zmeren centrist, je računal prebiti s svojimi falangami tako levo kot srednjo fronto. V primeru prodora bi šli zanesljivo na predčasne volitve, ki bi mu z dodatnim učinkom »dolgega vala« prinesla neoporečno hegemonijo nad alternativo demokristjanskemu sistemu oblasti.
Toda volilni izidi 18. junija so mu rekrižali račune. Prodora na levi ni ilo. KPI je celo utrdila svojo moč in vlogo opozicijske sile, ki postane s časom lahko vladna sila. Vso strategijo je treba postaviti na nove temelje. Treba je še, kolikor se da, izkoristiti pakt, treba je bilo počistiti s poti De Mito, treba je spet poklicati za krmilo vladne barke Andreottija, ki ne pozna zatona. Zakoni pa naj še malo počakajo v brezposelnem parlamentu, reformam naj se nikar preveč ne mudi. Spet se bomo začeli resno pogovarjati po naslednjih volitvah. Z enih volitev na druge bomo kot po lestvi prej ali slej vendarle zlezli v tretje tisočletje združene Evrope.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500,- din. naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, tri-mesečno 85.000.- din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000.- din, trimesečno
65.000,	- din, polletno 120.000,- din, letno
240.000.	- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja L	J ZTT |T|rfl| Član italijanske
«■ ^ ^ ™ ItP
SCUOOl/Z
SCUOLA
EDILE
ŠOLA ZA GRADBINCE
TRST
Miramarski drevored 89 Tel. 040/43626
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO
IZKAŽE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje
TEČAJI ZA:
zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov.
Zajamčena zaposlitev pri tržaških podjetjih ki skupno s sindikati upravljajo šolo.
Pred skoraj tridesetimi leti so gradbeni industrijči v tržaški pokrajini med prvimi v Italiji ustanovili Gradbeno šolo, ki se je tako postavila ob bok že obstoječi Gradbeni blagajni za vzajemno pomoč in asistenco. Šola je lahko začela delovati zahvaljujoč se finansiranju, ki ga je jamčil po vsedržavni stanovski pogodbi predviden redni mesečni prispevek delodajalcev.
Med nalogami in ambicijami, ki jih je imela Šola ob svojem nastanku, je bil in je še vedno namen, da bi nove rodove usposobili za poklic zidarske umetnosti. Stvarnost, ki nas obdaja, se nenehno spreminja, pogosto na zelo hiter način. Programi, metode in nameni Šole so se razvijali s prilagajanjem tem spremembam.
Vsekakor pa se kriteriji, po katerih poteka pouk v Šoli, navdihujejo pri mladih, saj je Šola namenjena prav njim, kot realnim osebam, ki se bodo morale vključiti v realni svet, v katerem je prostora za profesionalnost in za znanje, ne pa za površnost in za nestrokovnost. Imeti neki cilj pomeni vedeti, kaj hočemo. Pa tudi tisto, česar ne maramo. Gradbena šola želi zagotoviti poklic in ne ustvarjati potencialne brezposelne.
V ta namen si prizadevamo, da bodo dijaki ne samo mogli in znali odogovoriti na tisto, kar zahteva današnji sistem proizvodnje, ampak da se bodo znali tudi vključiti v nove preobrazbe in odgovarjati na nove zahteve — še več, da se bodo znali postaviti kot primer za nove načine dela in proizvajanja. Po namenih Šole bi se moral mladi dijak po zaključku šolanja zaposliti ne samo na tradicionalnih delovnih področjih, temveč tudi na tistih področjih, za katera je značilna višja tehnološka stopnja ali ki zahtevajo večjo delovno pripravo (na primer v primeru preureditve in sanacije zgodovinskih mestnih jeder). Teži se torej k usposobitvi takšnega mladega človeka, ki bo znal in še prej močno želel usmeriti samega sebe proti oblikam združevanja in zadružništva, kjer vsota posameznih poklicnih sposobnosti preizkuša različne načine vključevanja v svet proizvodnje. Skratka, mladega človeka, ki bo imel v rokah poklic in v glavi zavest o svojih sposobnostih. To je namen in cilj Šole. Dolgoletne izkušnje so nas privedle do tega, da smo dodobra izdelali metodo za dosego tega cilja. Didaktično metodo, ki povezuje teorijo s prakso in hkrati korak za korakom preverja rast sposobnosti.
Teorija obsega vse tiste skupne trenutke učenja, razprave in izdelovanja nalog, ki se bodo potem konkretizirali v laboratoriju. Laboratorij — vendar bi ga bilo bolje imenovati »gradbišče« — je opremljen z vsemi pripomočki (mešalni drobilec, mešalec za malto itd.), ki se jih bo dijak naučil uporabljati danes za jutri. Naučiti se mora, kako popraviti te pripo-
močke, če se pokvarijo, in tudi, kako uporabljati električni varilec in druga orodja, s katerimi je opremljeno gradbišče.
Ti pripomočki in njihovo poznavanje bodo pripomogli, da se bo mlad človek usposobil na poliva-lenten način v primerjavi s podobo »starega« specializiranega zidarja. Gradbišče seveda predvideva praktični pouk s specializiranimi inštruktorji, pravimi »živečimi knjigami«, saj je praksa skupek gest in tega se je moč naučiti le »v živo«. Gre za to, da dijaki s pomočjo simulacije postopno preidejo v svojo poklicno dimenzijo. Ko smo govorili o »gradbišču«, smo rekli, da je le-to opremljeno z vsemi pripomočki, ki jih je treba znati uporabljati danes za jutri.
Dijaki drugega letnika (tečaji Gradbene šole trajajo dve leti) opravljajo svoj praktični pouk tudi zunaj Šole, s prakso in urjenjem na različnih gradbiščih po mestu. To omogoča preveriti na terenu tisto, česar se je mladenič naučil in tudi njegovo poklicno obnašanje. Hkrati pa se ti »stages« z izbiranjem različnih gradbišč opirajo na celo paleto gradbenih tehnik, ki gredo od tradicionalnih preko lahkih in težkih prefabrikatov vse do posegov za ohranitev in preureditev zgodovinskih mestnih jeder. Na tak način je mogoče stremeti po tistih specializacijah, po katerih bo z razvojem proizvodnje vse več povpraševanja.
Ob koncu šolanja bo sedaj že formirani mladenič razpolagal s široko paleto poklicnih usposobitev. Znal bo polagati talne obloge, uporabljati glavne gradbene stroje, pripravljati gradbene mešanice s primernim doziranjem sestavin, katerih tehnološke lastnosti bo dodobra poznal. Ogrodja bo montiral po varnostnih predpisih, ki jih bo poznal do potankosti, tako kot bo poznal predpise za preprečevanje nezgod in tehniko prve pomoči. Poznal bo vse te in še mnoge druge stvari, saj bo njegova poklicna kvalifikacija kvalifikacija polivalen-tnega gradbenika.
Obiskovati našo Šolo pomeni biti sestavni del majhnega, a natančnega jedra, ki živi in dela v okviru družbe. Mladim, ki izberejo našo Šolo in ki živijo v industrializirani družbi, v kateri je delo odločujoč dejavnik, želimo nuditi poznavanje možnosti in dolžnosti sodelovanja pri temeljnih izbirah, tako da dela ne bodo opravljali le sami zase, temveč v korist vse skupnosti.
Naša Šola ima sedež v Trstu, Miramarski drevored št. 89. Pouk poteka od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure.
Tečaji imajo avtorizacijo Dežele.
Vpisovanje je možno vsak dan od 8. do 14. ure v tajništvu Šole.
Za nadaljnje informacije ali za obisk na Šoli nam lahko telefonirate na št. 040/43626.
Kar 1533 kilogramov belega praška v podpalubju panamske ladje Barlovento
Ameriška DEA zaplenila rekordno količino kolumbijskega kokaina
KEY WEST — Ameriški organizaciji, ki se bori proti razpečevalcem mamil DEA, je uspelo, da je nedaleč od kubanske obale zaplenila 1.533 kilogramov čistega kolumbijskega kokaina. Dragoceni tovor so skrivali v podpalubju in v strojnici tovorne ladje Barlovento. Po izjavah admirala Paula Yosta je to največja količina zaplenjenega kokaina v letošnjem letu, petnajst stotov belega praška pa bi lahko zadostilo enotedenskim potrebam ameriških narkomanov.
Organizacija DEA je aretirala deset članov posadke tovorne ladje, ki je plula s panamsko zastavo. Že pred dnevi so ameriški patruljni čolni ustavili tovorno ladjo Barlovento, o kateri se je govorilo, da se je poslužujejo kubanski tihotapci. Po redni preiskavi pa se je izkazalo, da je ladja prevažala le cement, ki ga je natovorila v mehiškem mestu Tampico.
Nekateri obveščevalci DEA pa so vztrajali, da je prav Barlovento ladja, na kateri je kokain in tako so ameriške oblasti prosile panamskega predsednika v izgnanstvu Eriča Delvalleja (ZDA ga priznavajo za predsednika srednjeameriške države) naj izda dovoljenje, s katerim bodo lahko zaplenili ladjo. Šele daljša preiskava notranjih prostorov je obrodila zaželene sadove. V neki skriti niši med shrambo in strojnico so bile namreč skrite vreče polne dragocenega mamila.
Kapitan ladje Barlovento je menda priznal, da so kokain natovorili na morju in prav tako na morju bi ga bili morali tudi oddati, a jim je račune najprej prekrižala razsodba kubanskega vojaškega sodišča, ki je generala Oc-hoa obsodila na smrt. Nekaj se je pri predaji mamil zapletlo in tako je DEA pravočasno zasegla ladjo z tovorom.
Kljub polemikam Merola pel na festivalu Unita
MONSUMMANO TERME (PIŠTOLA) — Kljub vsem nasprotovanjem in polemikam je Mario Merola pel na festivalu Unita v Monsummano Termah in na koncu požel dolg aplavz, ki so ga spremljali vzkliki: »Mario, Mario!« To pa je bil v bistvu tudi odgovor krajevnih komunistov vodstvu KPI v Pistoii, ki je prirediteljem festivala odsvetovala nastop Maria Merole, češ da v danem trenutku ne bi bil primeren.
To je izjavil pokrajinski tajnik pis-tojske sekcije KPI, svoje stališče pa je opravičeval s tem, da je za kralja na-poletanske pesmi Merolo preiskovalni sodnik Falcone pred kratkim izdal sodno obvestilo zaradi domnevnega združevanja mafijskega kova. S tem stališčem so se strinjali tudi člani tamkajšnje ZKMI, tako da je bil Merolov nastop skrajnjo negotov. Končno so se komunisti v Monsummano Termah temu uprli in se kljub drugačnim navodilom odločili, da pevcu vseeno omogočijo nastop. »Sodno obvestilo še ni dokaz za krivdo,« je bil jedrnat komentar tajnika krajevne sekcije KPI.
Mudžahedini v vse večjih težavah Pri Džalalabadu doživeli poraz
DZALALABAD (AFGANISTAN) Kot milni mehurčki so se razblinile trditve afganistanskih mudžahedinov o vojaških uspehih v boju proti kabulskim režimskim vojakom. Nadžibulah ni samo napovedal »osvoboditve« strateško pomembnega kraja Samarhel na poti, ki iz Džalalabada pelje v Kabul, v ta kraj je tudi ukazal popeljati tuje dopisnike, tako da so se lahko na lastne oči prepričali o porazu mudžahedinov. Zmaga kabulskih vojakov bi lahko imela daljnosežne posledice tako s strateškega kot s psihološkega vidika, saj je poraz globoko demoraliziral mudžahedine.
Samarhel je padel v roke mudžahedinov prve dni marca, kakih dvajset dni po odhodu sovjetskih okupacijskih sil, ko so mudžahedini začeli z obleganjem Džalalabada, mesta slabih 100 kilometrov oddaljenega od afganistansko-pakis-tanske meje, ki je bila zimska rezidenca za časa kralja Za-hirja. Džalalabad so mudžahedini hoteli spremeniti v glavno mesto svoje začasne vlade. Prepričani so bili, da jim bo
to uspelo v kakem tednu, saj so garnizijo v Samarhelu premagali brez večjih težav.
Danes po mesecih nesmiselnega in krvavega obleganja Džalalabada je lahko vsakomur jasno, da so se mudžahedini in njihovi botri ušteli, ko so napovedovali skorajšnji padec Džalalabada. Tuje dopisnike so režimski vojaki dočakali po vzhodnjaški navadi s streli in rafali v zrak. Poleg Samarhela so tuji dopisniki obiskali tudi Džalalabad in se na lastne oči prepričali, da so mudžahedine vojaki potisnili več kilometrov od mesta. Pokrajine Nadžibulahov režim še ne nadzoruje v celoti. To pa navsezadnje ni niti tako pomembno, pomembnejše je dejstvo, da se koalicija sedmih afganistanskih odporniških skupin ruši, da se veča število beguncev, ki se iz Pakistana in Irana vračajo na svoje domove. Zmago skuša Nadžibulah sedaj vnovčiti z novimi mirovnimi predlogi. Poteza bi bila lahko uspešna, saj je sovjetski umik odvzel mudžahedinom glavni smoter njihovega odpora.
Potres uničil cesto
Mimi in Andreas tik pred poroko
ATENE Nekdanji grški premier Andreas Papandreu so bo še konec prihodnjega tedna ponovno poročil. Tokrat naj bi ga osrečila, kot je sicer vsem dobro znano, 36 let mlajša plavolaska Dimitra Liani (na sliki). Brhka Mimi in priletni Andreas si bosta obljubila večno zvestobo v neki cerkvici v elegantni mestni četrti Ekali, kjer stanujeta že nekaj mesecev.
Kot se spodobi v primeru tako »slavnih« zaročencev, je grški tisk objavil vse podrobnosti o bodoči poroki. Tako je že znano, da bo poročni obred vodil pravoslavni duhovnik, ki je krstil Dimitro, da bo bodoči gospe Papandreu za pričo njena najboljša prijateljica Rula Kotopuli-Turlumusi, da bodo poročno obleko sešili mojstri ateljeja Antonopulu in to na osnovi skic samega Papandreua.
Dnevniki in bulvarski listi so se razpisali tudi glede zakonske preteklosti ljubke Mimi, ki je stara le 34 let, a je kljub temu že dvakrat stopila pred oltar, čeprav očitno brez prevelikega uspeha.
Še najbolj presenetljivo je dejstvo, da je prišlo do poroke v tako kratkem času. Papandreu je dokončno zaključil svoj zakon z ameriško ženo Margaret Tsand le nekaj dni pred minulimi evropskimi volitvami, še pred desetimi dnevi pa so o njem govorili, da se bori za življenje. Pri tem pa kaže, da je prevladala njegova slavna borbenost, saj je izjavil, da je še pri močeh in da bo takoj po poročnem potovanju pomagal Pasoku do zmage na predčasnih volitvah.
Zemlja v japonskem mestu Itu se je ta teden stresla približno 300-krat, posledica potresov pa je ta dobrih 10 cm široka in 25 metrov dolga razpoka na cesti (AP)
Haaškemu srečanju neuvrščeni posvetili premalo pozornosti
Človekove pravice so ena glavnih prvin mednarodnega pravnega reda in miru v svetu
HAAG - V Haagu so imeli te dni izredno konferenco neuvrščenih, ki so jo posvetili »miru in sodelovanju« skozi pravne vidike. Šlo je za zanimiv shod, ki pa mu je svet namenil sila skromno pozornost, pa tudi neuvrščeni se niso dovolj potrudili, da bi ga ustrezno naglasili v mednarodni javnosti. Bržčas zato, je pikro napisal Le Monde, ker neuvrščeni pri tem vprašanju žal nimajo malo grehov.
Navzoč je bil tudi jugoslovanski zvezni minis-ter za pravosodje Vlado Kambovski, ki je bil med vidnejšimi razpravljala. Zavzel se je za spoštovanje in izjvajanje »vseh pravnih načel, ki jih imamo za svetovna« ter za vsa pravna določila, ki jih vsebujejo deklaracije in resolucije Organizacije združenih narodov. Pritegnili so mu mnogi drugi. Zimbabvejski pravosodni minister je kar predla-9af, naj bi mednarodno sodišče v Haagu pričelo reševati vse mednarodne spore, ciprski minister Pa se je potegnil zato, da bi haaško sodišče rešilo sPor med Grki in Turki na otoku.
Že v uvodnih referatih je bilo pojasnjeno, da sloni sodobno mednarodno pravo predvsem na fPoštovanju človekovih pravic in da je vsakršna kvazi pravna teorija, ki tega ne upošteva, na ma-lavih nogah. V številnih razlagah je bilo kajpak Podčrtano, da gre za dva vidika, za »spoštovanje ‘P za izvajanje«, ki sta brezpogojno povezana, človekove pravice so pravzaprav temeljna sestavina sodobnega mednarodnega pravnega reda. ,uQoslovanski minister je utemeljeno rekel, da »ta 1zhaja iz teh pravic in da jih tudi proglaša kot najbolj pomembne«.
Mednarodno pravo, so dokazovali na konferenci, zadeva vprašanja, ki so ključnega pomena v življenju in razvoju človeštva. Zaobjema, poleg človekovih pravic razorožitev, ekologijo, drugačno gospodarsko ureditev (svoj čas so neuvrščeni govorili o »novi« gospodarski ureditvi), čimbolj enakopravno uporabo nove tehnologije. Med razpravljalni pa so nekateri le odkrito priznavali, da v raznih deželah odnos do mednarodnega prava ni razčiščen. Alžirski predstavnik je dobesedno rekel, da se marsikje »teorija in praksa ne skladata«.
V duhu potrebe, da bi morali zlasti neuvrščeni prednjačiti v spoštovanju mednarodnih odnosov pravnih norm, so nekateri delegati menili, da je delež, ki ga zanj dajejo nauvrščeni k poglabljanju mednarodnih odnosov resnično skromen. Indijski predstavnik je dejal, da »je komaj pomemben«. Močan ton je razpravi vdahnilo spoznanje, da si na primer Sovjetska zveza zdaj že odkrito prizadeva za »skupen evropski dom« (Vzhoda in Zahoda), s čimer seveda predpostavlja skupen pravni prostor. Vemo, da je Gorbačov to tezo postavil te dni v Strasbourgu.
Konferenca v Haagu je v bistvu uzakonila formulo, da brez spoštovanja človekovih pravic v okviru sodobnih mednarodnih pravnih norm, ne more biti napredne politike. Na prehodu v novo stoletje začenja biti nevarnost nepojmljiva diskriminacija na tem področju. S tega stališča je bilo slišati v Haagu, bo tudi reševanje narodnostnih in manjšinskih vprašanj zmeraj bolj pogojeno s stopnjo demokracije v sleherni državi. Posebno
pri teh vprašanjih bi morali neuvrščeni končno prenesti zastavo z leve v desno roko.
O problemu človekovih pravic v Jugoslaviji na konferenci v Haagu seveda niso govorili, tudi zato ne, ker to državo, ki je ena najpomembnejših v gibanju neuvrščenih, še zmeraj obdaja nekak ščit spoštovanja zavoljo svoje polpretekle zgodovine, ki je presegala evropsko razsežnost. Še kako je znano, da je Jugoslavija že med svojim narodnim osvobodilnim bojem oblikovala dobesedno politične postulate v obrambo človekovih pravic, narodov in narodnosti, žal pa danes ni moč več prikriti njenih težav in skrenitev.
Tudi na nedavni pariški konferenci o človeški razsežnosti evropskega varnostnega procesa Jugoslavije niso omenili (grajali pa so Romunijo in Bolgarijo zavoljo njune politike do madžarske in turske skupnosti), blamažo pa je doživela v zvezi z obiskom poslanske delegacije evropskega parlamenta, ki ji niso dovolili poštenega obiska na Kosovu. V Parizu pa so ji, kljub molku, dali le diskretno vedeti, da v prihodnjem krogu pogajanj o človekovih pravicah, ki bo v Moskvi, bodo stežka dopustili, da se Kosova ne omeni.
Jugoslavija doživlja razpad dolgoletne teorije o zgodovini bolj ali manj pomembnih narodov, o stapljanju narodnostnega vprašanja v socialistični ureditvi, o prevladujoči vlogi razreda. Na bližnji konferenci neuvrščenih v Beogradu se bo morala javno, uradno, neposredno soočiti z nasprotno tezo, ki pa naglaša predvsem spoštovanje človeka in naroda, zlasti če namerava na tej konferenci igrati eno ključnih vlog, kakor je navsezadnje tudi pričakovati.
MIRO KOCJAN
------tržno obvestilo___
KREM01/5
Sonce:
žgoče
obtožbe
Manj tveganja za kožo
MILAN - Tudi letos ista plaža, isto morje, a žal ne več isto sonce, zaradi česar je izpostavljanje sončnim žarkom za pridobitev zagorele polti danes mnogo manj priporočljivo kot v preteklosti.
Iz Amerike so na račun sonca prišle žgoče obtožbe, ki pa jih tukaj v Italiji — deželi sonca — le malokdo jemlje v poštev.
In vendar ameriški podatki, objavljeni v teh zadnjih mesecih, govorijo o nevarnosti kožnega raka, ki naj bi jo prinašalo prekomerno izpostavljanje soncu. Dermatologi ameriške ustanove Skin Cancer Foundation trdijo, da se ta nevarnost zmanjša za kar 80 odstotkov, če že od otroških let uporabljamo sončne filtre.
Neka multinacionalna kozmetična družba s sedežem v New Yorku je v Ameriki nedavno izdelala vrsto proizvodov za sončenje, ki vsebujejo tri filtre in zag-otavljajo zaščito tudi pred najbolj nevarnimi sončnimi žarki, hkrati pa omogočajo zdravo zagorelost.
Ta nova sredstva za sončenje so znamke Korff in jih prodajajo v lekarnah.
Sekretar CK ZKS Peter Bekeš pri SKGZ
Za pluralizem in demokracijo
Sekretar CK ZKS Bekeš in predsednik SKGZ Palčič (Foto Mario Magajna)
TRST — Glavni in najgloblji vzrok jugoslovanske krize kot tudi krize drugih socialističnih družb je dejstvo, da je bil model upravljanja zgrajen na temelju monolitne partije z monopolom oblasti. Ta model je omogočil pomembne razvojne dosežke takoj po revoluciji, ob prehajanju iz industrijske v postindustrijsko družbo pa je pokazal vse svoje limite. Gospodarske in politične reforme, ki so jih skušali uvesti v sistem, so propadle, ker ni bil odstranjen osnovni vzrok in je partija na oblasti ohranila svojo monopolno pozicijo.
Tako je med drugim poudaril izvršni sekretar pri CK ZKS Peter Bekeš, ki je bil v petek zvečer v Trstu kot gost Slovenske kulturno-gospodarske zveze. SKGZ je povabila Bekeša na razgovor, da bi lahko dobila neposreden prikaz dogajanj v Sloveniji in v Jugoslaviji. Peter Bekeš je s poglobljeno analizo, v kateri sicer ni bilo prostora za zakulisno dogajanje pač pa le za trezno razmišljanje, avditoriju omogočil, da je podrobneje dojel družbeno in politično dinamiko v Jugoslaviji. Izhajajoč iz uvodne ugotovitve so v marksističnem centru pri ZKS pripravili analizo poti, ki jo je doslej prehodila Jugoslavija. Z večplastno analizo so ugotovili, da je imel socializem v Jugoslaviji veliko skupnega s socializmi v drugih evropskih državah, dasi ni prišlo do tako markantno negativnih odstopov kot v slednjih. Kljub reformam je ta socializem pripeljal do razvojne blokade. Po računih izvedencev je Slovenija v 70. letih zaostajala le 15 let za Z. Nemčijo, danes se je razkorak povečal na 40 let, ob koncu stoletja pa bi zaostanek presegel 60 let, če bi se nadaljevali sedanji razvojni trendi. Vse to je botrovalo spoznanju, da so potrebne reforme, hkrati pa, da je tre-
ba reformirati tudi socializem. Vodstvo ZKS, tako v prejšnjem še bolj pa v sedanjem mandatu, je omogočilo, da so se teoretična spoznanja začela zelo hitro izvajati v praksi.
ZKS sodi danes v evropsko levico, s katero preverja svoja teoretična in praktična spoznanja. Oblikovala je svoj program za socializem po meri človeka, ki zahteva demokratično in pluralistično družbo, v kateri bodo vsi politični subjekti lahko delovali avtonomno in s konkurenco programov. To pa pomeni svobodne volitve, na katerih sodeluje več strank. Ta model ima seveda tudi vrsto slabosti, njegov domet je omejen, vendar ima tudi veliko prednosti pred enopartijskim sistemom in tudi pred »postpolitičnim projektom«, ki se je izkazal zaenkrat kot neuresničljiv. ZKS pa je pripravljena sprejeti vse posledice tega.
Po oceni Petra Bekeša je v Sloveniji, kjer je šel proces najdlje, segmentacija političnega sistema takšna, da prevladujejo levičarske sile. Črta ločnica med levičarskimi in desničarskimi silami v Sloveniji pa je po Bekeševem mnenju odnos do ostalih narodov in narodnosti v SFRJ (ki je pri desnici mlačen) in odnos do socialnega varstva ter problemov prehajanja na tržno gospodarstvo, ki mora biti tak, da bo zagotovil prekvalifikacijo in socialno varnost tistih delavcev, ki so zaposleni v tehnološko zastarelih in neperspektivnih obratih.
Bekeš ni skrival, da so v ZKJ danes prisotne različne težnje. Reformistična, ki se je uveljavila zlasti v Sloveniji in na Hrvaškem, pa tudi v drugih sredinah; težnja po ohranjanju »statusa guo«, ki je prisotna predvsem na ravni občinskih organizacij ZK; tretja opcija pa gre v smeri krepitve monopolnega položaja in monolitnosti partije. Spori pa nastajajo predvsem zaradi težnje pristašev tretje opcije, ki je zlasti močna v Srbiji, da bi vsem federalnim enotam vsiljevali svoje poglede.
Kako iz tega spora? Po Bekeševem mnenju je treba zgraditi mehanizme, ki bodo upoštevali različne razvojne stopnje republik, omogočili izražanje konfliktov v njihovi politični in ekonomski vsebini brez prehajanja na nacionalno področje, omogočili priznavanje in preseganje razlik. Po njegovi oceni se v dinamiki jugoslovanske družbe stvari hitro razvijajo in prav zaradi teh sprememb je Bekeš poudaril, da gleda z zmernim optimizmom v prihodnost. Bistvenega pomena pa sta pri tem dialog in tolerantnost.
Cogolo pod komisarsko upravo
VIDEM — Videmsko sodišče se je pri obravnavanju problema Cogolo včeraj odločilo za kompromisno rešitev: ni sprejelo zahteve dveh dobaviteljskih podjetij in enega uslužbenca po razglasitvi stečaja, prav tako pa ni pristalo na razdelitev aktive dveh Cogolovih podjetij, pač pa je odredilo, da preide cela grupa pod komisarsko upravo. Njen odpravnik poslov oziroma konzulent Enzo Cainero je ocenil ta sklep kot poskus, da se industrijski kompleks izvleče iz krize in da se mu torej zagotovi ponoven razmah. »Ministrstvo za industrijo,« je dodal, »naj čimprej imenuje komisarja, z druge strani pa naj se podjetniške, sindikalne in politične sile zavzamejo za dokončno rešitev grupe Cogolo, saj bi to pomenilo tudi nadaljevanje uspešnih poslov s Sovjetsko zvezo in s tem ohranitev delovnih mest približno tisočim uslužbencem.« Grupa Cogolo dolguje, kakor je znano, denarnim zavodom in dobaviteljem okrog 400 milijard lir, Gianni Cogolo pa se je te dni v Moskvi pogajal za nov posel v vrednosti 500 milijard lir.
Poleno med vrati
Kdo bo koliko dobil in kdo bo koliko izgubil, sta vprašanji, ki v zadnjem desetletju povzročata največje prepire v zvezni skupščini. Prepiri so se začeli takrat, ko Jugoslavija ni mogla več s tujimi posojili potešiti velikanskih notranjih apetitov. Nadaljevali so se takrat, ko je Milka Planinc skušala proračun postaviti na drugačne temelje, in tudi takrat, ko je Branko Mikulič s prilagajanjem posameznim zahtevam skušal skovati svoj politični dobiček. Do žolčnih besednih dvobojev in prepričevanj prihaja med delegati samimi, zlasti pa med posameznimi skupinami in vlado, tudi zdaj, ko skuša Ante Markovič zmanjšati proračunska bremena. Tako kot prej, pa je tudi zdaj v ozadju boj za politično prevlado.
Vedelo se je, da bo imel Markovič težave pri proračunu. Prve so nastopile tedaj, ko se je odločil zmanjšati carine in nekatere dajatve, ki jih mora poravnavati gospodarstvo. Razbremenitev je bistveno zmanjšala priliv denarja v zvezni proračun, na kar pa so vladni analitiki računali in predvideli tudi, kje zmanjšati izdatke. Proračunske izdatke je namreč treba zmanjšati, sicer je vsako prizadevanje za zmanjšanje inflacije zaman.
Zdelo pa se je, da je Markovič igro Kje manj vzeti in komu manj dati vendarle dobil tisti hip, ko je armada pristala na zmanjšanje svojih proračunskih zahtev. Nedvomno je bil to eden najpomembnejših Markovičevih podvigov. Doslej namreč še nobenemu predsedniku zvezne vlade ni uspelo prepričati vojske, da naj od proračuna zahteva manj. Markovičev argument (eden najpomembnejših) je bil: izjemno veliko denarja gre za vzdrževanje drage vojaške industrije in tudi ta industrija se mora sprijazniti z usodo, v kakršni je jugoslovansko gospodarstvo; torej naj tudi vojaška industrija postane bolj tržno usmerjena.
Z argumenti o nujnosti večje tržne usmerjenosti gospodarstva pa mora vlada prepričevati tudi druge, zlasti pa južne republike. Pri tem ima različne uspehe. Od finančnih afer izmozgano bosanskoher-cegovsko gospodarstvo, ki ga tudi sicer hočejo izključiti iz kluba nerazvitih, je sprejelo vladne argumente. Črnogorci so sicer v začetku izredno temperamentno nastopili proti vladi, ki jim ni mogla zagotoviti sprotnega dotoka "dodat-
nega" denarja, brez katerega črnogorsko gospodarstvo, ki ga razjedajo zavožene investicije in majhna storilnost, skorajda ne more shajati. Dokazovanje, da tudi nerazviti ne morejo dobiti iz proračuna toliko denarja kot doslej, pa je Črna gora pri debati o novem proračunu vendarle upoštevala.
Podobno je ravnalo tudi Kosovo, zlasti zato, ker je predlog novega proračuna sprejela Srbija. Drugače pa je ravnala Makedonija! Vneto zahteva več denarja, kot ji ga je kot nerazviti republiki namenjenega iz zveznega proračuna. Ta republika zahteva več denarja predvsem zato, ker se boji gospodarskega kolapsa, do katerega lahko pride, če ne bo denarna transfuzija, ki mora neprestano pritekati, dovolj velika. Vztraja pa tudi zaradi tega, ker tistemu, ki je dovolj trmasto vztrajal "pri svojih pravicah", še nikoli doslej niso odrekli denarja.
Makedonsko vztrajanje pa je izkoristila Srbija in skočila kot poleno med vrata. Premislila se je čez noč in se s predlogom več ne strinja, češ da vlada glede makedonskih in tudi siceršnjih zahtev in pomislekov, izrečenih v skupščini, ne ponuja nič novega, predvsem pa, da Srbija ne bo zmogla proračunskih bremen, ker se ji bo zaradi vladnih ukrepov dohodek najbolj zmanjšal. Dokazovanje vlade v nasprotno (Srbiji se proračunsko breme celo zmanjšuje) ne zaleže; sicer pa argumenti tudi pomembni niso, saj je vsakomur jasno, da gre za posebno politično igro proti Markoviču, s katero so začeli kmalu potem, ko je Srbija pogorela s svojim kandidatom za predsednika ZIS. V to politično igro se je že vključilo tudi srbsko časopisje s svojo znano, brezobzirno propagandno vojno. Gre za umazano politiko, kajti ta republika na eni strani z nasmehom sprejema reformne usmeritve zvezne vlade na gospodarskem področju, na drugi strani pa pri vseh tekočih gospodarskih ukrepih udarja po njej.
Sicer pa: kakšen pa naj bi bil v jugoslovanskih razmerah pohod do vladnega stolčka, do katerega je Srbiji toliko, ko stremi k politični prevladi? S tem se je treba sprijazniti. Srbsko vodstvo bo izkoristilo vsako možnost. Za Markoviča - in tiste, ki podpirajo njegov program - je edina ustrezna rešitev: še bolj odločno po zastavljeni poti.
JOŽE PETROVČIČ
Z zasedanja deželnega odbora KD
KD zahteva politično
V e v V	e	1 v !•
razciscenje v deželi
RONKE — Deželni odbor krščanske demokracije je na petkovem zasedanju preučil izid volitev za obnovo Evropskega parlamenta, politični položaj v Furlaniji-Julijski krajini in razmere v stranki. Tajnik Bruno Longo je v poročilu, ki je izzvalo splošno soglasje, povoljno ocenil rezultat volitev, ki da so potrdile vlogo KD kot politične sile s široko relativno večino spričo njene dosledne angažiranosti pri upravljanju dežele in še okrepile njeno evropeistlčno usmerjenost, ki se kaže v obravnavanju teh obmejnih območij kot bistvenih za poglabljanje odnosov med Evropsko skupnostjo in Podonavjem.
Vendar je Longo obžaloval, da ni bil izvoljen v Evroparlament tudi demokristjanski glasnik FJK, kar narekuje razmislek: volilci so z oddanimi glasovi po njegovem poudarili željo po politični in javnoupravni stabilnosti po vzoru dosedanjih strankarskih zavezništev in programskih obvez, toda istočasno se je nekaj zataknilo v solidarnosti vladajočih sil zaradi prevlade konkureč-no-oporečniških pritiskov. Ti so povzročili politično stagnacijo, je dejal Longo in se začudil najnovejšim "presenetljivim stališčem" socialistov, ki so zahtevali politično preverjanje na deželni ravni, a potem tega ni bilo. KD bo zato sama zahtevala razčiščenje med političnimi silami večine, ki naj bo usmerjeno v okrepitev in ponoven zagon programsko-političnih pobud zdajšnje večine. Demokristjani, je nadaljeval Longo, so pripravljeni ažurirati programe in načine dela, vendar v zavesti, da tvorijo večinsko stranko in da so nosilci "politične alternativnosti nasproti KPI", zaradi česar so trdno odločeni "poiskati tudi na ravni krajevnih ustanov politično in programsko večino s socialisti in s socialističnimi ter laičnimi strankami". Vse to kljub dejstvu, da so na dežel-
nem kongresu PSI izglasovali listino, ki v vidiku upravnih volitev 1990 predvideva "obrambo laičnih in levičarskih odborov in izoblikovanje skupnih programskih platform z laičnimi, progresističnimi, levičarskimi in naravovarstvenimi silami". Politična smer demokristjanov pa je jasna in teži k nadaljnjemu sodelovanju s tradicionalnimi zavezniki, je dodal Longo. Na skupščini je spregovoril tudi minister Giorgio San-tuz, ki je ravno tako poudaril potrebo po ohranitvi šeststrankarske koalicije, vendar "brez ošibitve manjših strank". Deželni kongres KD bo v začetku decembra, (dg)
Pod Grand hotelom Metropol voda brez cvetenja in čista kot biser
Portorož obogaten s tremi sodobnimi bazeni
POČITNICE V SLOVENIJI
Penzion MANCA v Radovljici ima v juliju in avgustu še nekaj prostih mest. Poleg penzionskih uslug, vam nudimo tudi športno rekreacijo.
Naslov:
Penzion MANCA - Gradnikova 2 64240 Radovljica - tel. 064/75504
PORTOROŽ — Na plaži Grand hotela Metropol so odprli kompleks plavalnih bazenov, ki so jih v začetku letošnjega leta začeli graditi gradbinci Gradisa. Z novimi bazeni - olimpijski bazen, 20-metrski bazen za neplavalce in 10-metrski bazen za otroke -in pripadajočimi objekti z napravami za prečiščevanje vode, bifejem in sanitarijami je ta del portoroške plaže povsem spremenil svojo zunanjo podobo. Naložba, vredna več kot 10 milijard dinarjev, pa se bo spričo vnovičnega cvetenja morja, ki kopalce odbija od plavanja na "odprtem" morju, verjetno že to sezono izkazala za upravičeno. I. U.
Zamisel o gradnji teh bazenov je dodatno spodbudilo prav lansko cvetenje morja, sicer pa v Portorožu vedo, da bazeni ne bodo uporabni samo v primeru takšnega ali drugačnega "cvetenja" ali onesnaženja morske vode. Pravzaprav so bili portoroški turistični delavci prisiljeni poiskati nekakšno rešitev že zato, ker je bilo morje ob skrajnem, notranjem delu Portoroškega zaliva pogosto kar ne-
privlačno na pogled. Tokovanja tu skoraj ni bilo, pa tudi oblika obale in dno je bilo tako, da je bilo morje pogosto bolj podobno beli kavi kot prozornemu biseru. S sedanjim posegom so zasuli najbolj zaprt in neprimeren del lagunice in na površini kakih 5000 kvadratnih metrov (vsaj polovico te površine je na novo pridobljene z nasipom v morje) zgradili tri bazene. Največji je dolg 50 metrov in širok 25 metrov (voda v njem je globoka 135 do 165 centimetrov), drugi je okrogle oblike s premerom 20 metrov (voda je globoka 65 do 85 centimetrov) in je namenjen odraslim neplavalcem, tretji - otroški - pa ima 10 metrov premera, voda pa je globoka ob robu 20 centimetrov in na sredini 40 centimetrov.
Lahko bi rekli, da so izvajalci GIP Gradis Tozd GE Koper, SGP Stavbenik Koper, IMP, Cevovod Maribor in Steklo Izola naredili majhen čudež. Tri bazene, zahteven gradbeni poseg, so dogradili v 120 dneh, od tega je bilo vsaj polovico deževnih dni. Zaradi tega je bilo gradbišče pogosto tako blatno in poplavljeno z vodo, da so se gradbeni stroji velikokrat kar "utap-
UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA

D.D.
POOBLAŠČENI IZVOZNIK
llRELLI CflfllHHJ
IVECO BD^a LANCIA
34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. 040/68802 - telex 460231 ADEXI - Fax (040) 68227 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. 0481 /33576
Ijali". Gradnja (delali so v treh izmenah, torej tudi ponoči) je terjala tudi eno smrtno žrtev med delavci.
Vgradili so 6000 kubičnih metrov betona, 500 ton železne armature, 4000 kvadratnih metrov ploščic, za temelje pa so zabili 87 pilotov osem do 32 metrov globoko; gre namreč za zemljišče na debelem sloju morskih naplavin oziroma mulja. Projekt so izdelali pri koprskem Invest biroju (glavni projektant je Mirko Mršnik), za inženiring in nadzor je skrbel Tozd Pro-jektiva-Inženiring Komunalnega podjetja Piran (nadzor je vodil Jože Mau-er). Nosilec naložbe Tozd Grand hotel Metropol pa je februarja za naložbo odštel 11 milijard dinarjev (v glavnem svojega denarja), to pomeni, da bo naložba prav kmalu vredna kakih 30 milijard dinarjev.
Poleg bazenov, od katerih je večji osvetljen tudi pod vodo, so zgradili še nove sanitarije, vhodni obkjekt s prostorom za spravilo plažnih rekviziton in bife s sto sedeži. Morsko vodo črpajo 150 metrov od obale na globini dveh metrov, seveda to vodo tudi prefiltrirajo, ji celo dodajajo klor in snov, ki preprečuje rast alg na ploščicah. Kupili so tudi poseben sesalni oziroma čistilni stroj, s katerim bodo čistili bazene in vodo v njih. Izračunali so, da bi se ob teh bazenih lahko hkrati kopalo kakih tisoč ljudi.
Zaradi novih bazenov bi morala biti kopalna sezona daljša, kopanje za marsikoga prijetnejše, glede na možnost osvetlitve bazenov pa bo predvsem zanimivo nočno kopanje, ki ga bodo morali delavci Grand hotela Metropol znati dobro izkoristiti. Ker ima večji bazen (vsaj po dolžini in širini) olimpijske mere, bodo v njem ob določenih urah, ko ne bo toliko kopalcev, verjetno lahko vadili tudi člani tukajšnjega plavalnega kluba, saj je bilo doslej skoraj nerazumljivo, da so imeli obmorski kraji tako rekoč najslabše možnosti za razvoj športnega plavanja. Z bazeni je postal Portorož še za spoznanje bolj zaokrožen turistični kraj.	BORIS ŠULIGOJ
Ul. Vergerio 9/1 (dvorišče SUPERCOOP) Tel. (040) 948343
ZARADI PRENOVE POSLOVNIH PROSTOROV POSEBNA RAZPRODAJA
-	LINOLEUM in TALNE OBLOGE PVC 2-3-4 m po 10.000 lir m2 ~ MOOUETTE 4 m po 6.000 lir m2
~ LESENI POD s popusti 20 - 30 - 40%
-	OPREMA ZA ZAVESE po 15.000 lir m
~ SAMOLEPLJIVE PLOŠČICE PVC po 8.000 lir m2
LADIJSKI pod (lakirana švedska smreka) I. kat. po 10.000 lir m2 (IVA vključena)
VSE PO IZREDNIH CENAH
NAKUP KRZNA V POLETNEM ČASU JE VEDNO DOBER POSEL!
Istočasno s sezonskimi popusti že 10 let obnavljamo pobudo, ki ima zelo ugoden odmev:
PROMOCIJSKO PRODAJO KRZEN VISOKE MODE
s popusti do 20% ■ 30% ■ 50%
dolgi plašči ali jope iz različnih krzen: nerc, lisica, perzijaner, rat, bober, murmel, striženo jagnje; dežni plašči podloženi s krznom
LETOŠNJA NOVOST:
Popusti veljajo tudi za plačila na obroke do decembra
Do 15. septembra shranjujemo krzna po nespremenjeni ceni
od 11. julija do 26. avgusta
obv. občini 8/6/89
KRZNARSTVO
TRST - Ul. Carducci 12
Ob naslovu: izkušen čevljar je na Srečanju pokazal, kako se streže obrabljenim podplatom; pod naslovom: zbor Vasilij Mirk, ki je nastopil med kulturnim sporedom Srečanja; spodaj: udeleženci izsleta PD in ZSKD
(Foto Šik)
vseh slovenskih izseljencev in seveda ohranjanje slovenskega ljudskega izročila. Navadno so Srečanje prirejali pri Škofji Loki, letos pa so ga prenesli v Dolenjske Toplice v organizaciji Slovenske izseljenske Matice in Občine Novo Mesto. Pomembna novost je bilo prikazovanje slovenskih ljudskih običajev in izginjajočih obrti -od čevljarstva in tkalstva do kovaštva^ in oglarstva-kar so prireditelji v Škofji Loki žal zanemarjali. Obisk je bil kar precejšen: ob domačinih so prišli še izseljenci iz ZDA, Kanade, Avstralije in seveda slovenski ljudje iz Italije. Zamejce je predstavljala naša skupina, mčški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela, ki je tudi nastopil v okviru kulturnega programa in mladina iz tržaškega Dijaškega doma, ki se te dni mudi v koloniji v bližini Novega Mesta.
Bogatega kulturnega programa si žal nismo mogli ogledati v celoti, ker smo morali že ob petih popoldne odriniti z avtobusom proti Trstu. Po poti smo se na željo izletnikov ustavili še v Žužemberku, kjer smo pred tamkajšnjim spomenikom počastili spomin padlih v NOB.
Na avtocesti proti Postojni smo prvič srečali dež, ki smo se ga, na srečo neutemeljeno, toliko bali, vendar je potovanje do doma poteklo brez težav. Ker sem v prispevku nekoliko razglabljal tudi o tradiciji ne smem pozabiti starega slovenskega pregovora, ki pravi, da obljuba dela dolg: naši izletniki so se obnašali res brezhibno, tako da novopečeni podpisani spremljevalec z njimi res ni imel težav. Obljubam je tako zadoščeno...
ANDREJ ŠIK
Na izletu s Primorskim dnevnikom in ZSKD
Srečanje v moji deželi
Zadnji teden junija je bilo v Sloveniji obilo kulturnih prireditev, ki so bile nedvomno vredne ogleda. Tega mnenja so bili tudi odgovorni pri Primorskem dnevniku in ZSKD, katerim se je zdelo primerno, da organizirajo izlet na Kmečko ohcet v Ljubljano in na Srečanje v moji deželi v Dolenjskih Toplicah.
Ko so me iz redakcije po telefonu vprašali, če bi se bil voljan kot zunanji sodelavec Primorskega dnevnika udeležiti izleta in o tem kaj napisati, sem povabilo sicer sprejel, a z mešanimi občutki. V soboto 1. in nedeljo 2. julija sem namreč imel že druge obveznosti, a sem stvari tako uredil, da ni bilo večjih težav. Hladno prho sem doživel naslednjega jutra, to se pravi dan pred odhodom, ko sem v potovalnem uradu Aurora izvedel, da bom moral biti izletnikom za spremljevalca. Z dobro mero mladostne nezavednosti sem funkcijo le sprejel in se potem ostanek dneva zaradi tega tudi zelo kesal: Ljubljano poznam namreč približno takole kot zna povprečen Japonec slovensko.
Na avtobusu sem spoznal skupino, ki so mi jo zaupali. O njih naj najprej povem, da so pokazali vse preveliko zaupljivost do »vodiča«, ki jih je sicer takoj seznanil s svojimi težavami. Postavili so sicer pogoj: če bi se na izletu dobro obnašali, bi moral to sporočiti našim bralcem. Poglavje zase je bil naš šofer. Bistvene pomoči si pri njem nisem mogel nadejati: takoj mi je nedolžno priznal, da Ljubljane tudi sam ne pozna »ravno najbolje«. Šlo pa je za izredno zgovornega človeka, ki mi je najprej ponosno povedal, da je pravzaprav grof iz družine, ki je ob padcu Avstroogrske izgubila svojo imovino, in mi nato obljubil da se bova na plesu, ki bo sledil večerji, res zabavala. Naj povem, da sem tistega večera prvič po več letih šel zdolgočasen spat ob pol enajstih...
Ob prihodu v Ljubljano so nama izletniki pomagali najti pot do Trga Osvoboditve, kjer smo pustili avtobus. Kosilo in ogled Kmečke ohceti sta bila prosta. Svoj čas sem izkoristil tako, da sem poiskal nekaj informacij o prireditvi. Ob tem mi je bil v veliko pomoč Cveto, ki sem ga spoznal povsem naključno in ki mi je o Kmečki ohceti sam povedal marsikaj zanimivega in mi še drugače priskrbel te ali one podatke.
Letošnja Kmečka ohcet je bila že dvaidvajseta, vse pa se je začelo leta 1965 na pobudo gostinskih in turističnih delavcev Kompasa in hotela Lev, ko sta se poročila njihova delavca in postala zakonca Korošec. Poroka je v javnosti vzbudila precejšnje zanimanje, zato so leto pozneje ob svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu znova priredili poroko, da kateri sta se vzela švedski in slovenski par. Od tedaj je ohcet postaja običaj, ki je bil prekinjen le v letih 1976, 1977 in 1978. Letos se je da Kmečki ohceti poročilo kar dvajset parov z vseh koncev sveta: iz Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Slovenije, Srbije, Vojvodine, Belgije, Cipra, Češkoslovaške, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemške Demokratične Republike in Nizozemske. Zraven sta bila še dva para lz Zvezne Republike Nemčije ter Pfvič par z daljne Kitajske. Vsak že-din mora pripeljati s seboj tudi ti-Pično folklorno skupino, zato si lah-
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
Uprava.	in za tuje znamke avtomobilov
uenAVA.	Ul. sv. Frančiška 38
UL Marconi 6 - Tel. 775483 - 4	TRST - Tel. 768667 - 772002
ko predstavljate, da je bilo v »Lub-lan« tistega dne kar živo.
Pri organizaciji Ohceti v Ljubljani upoštevajo v bistvu tri postavke: ohranjanje narodnih izročil, vzdrževanje prijateljskih stikov s prijateljskimi mesti v tujini in popularizacijo mesta Ljubljane, Slovenije in Jugoslavije. Ob upoštevanju teh potreb postane tako prireditev zmes pristnega prikazovanja narodnih običajev in grobo oblikovane turistične ponudbe. Sicer pa postaja to danes vsepovsod prej pravilo kot pa izjema... Kakorkoli že, od Kmečke ohceti smo se morali posloviti še pred njenim zaključkom, da bi bili zvečer lahko pravočasno v Dolenjskih Toplicah. S pomočjo prijaznih Ljubljančanov, ki so bili kos tudi našim dvomom ob iskanju ceste za Zagreb smo končno le odpotovali proti svojemu cilju. V Dolenjske Toplice, mirno vasico v bližini No-yega Mesta smo pripotovali prek Žužemberka in spotoma uživali ob pogledu na naravne lepote tega dela slovenske zemlje.
Med večerjo v hotelu Zdraviliški dom, v katerem smo prenočili, smo pripravili program za naslednji dan in se nato odpravili na ples v bližnjo restavracijo Rog. Ko sva se vračala v hotel, mi je šofer zaupal, da bo naslednje jutro spal do poznega in tako nadoknadil vse zamujeno. Namera se mu ni posrečila ravno
najbolje: godba na pihala se je namreč strogo držala programa osrednje prireditve, na katerem je bilo zapisano, da bo že od ranega jutra poskrbela za vzdušje. Godci so se pred hotelom pojavili še pred sedmo uro zjutraj in nepreklicno pokvarili načrte zaspancem.
Po zajtrku smo si najprej ogledali zdraviliške objekte in diapozitive o zdraviliščih v Sloveniji. Od desete ure dalje je bil na vrsti sprejem za goste: obiskovalcem prireditve so domačini ponujali šopke cvetja, posebno čislani pa so bili kozarci cvička, ki so dobesedno izginjali s plad-

njev. Za vzdušje so ob že omenjeni godbi na pihala skrbele še folklorne skupine.Po kosilu smo odšli na slavnostno prireditev Srečanja v moji deželi, ki je bilana jasi sredi gozdička v neposredni bližini naselja. Slavnostni govornik je bil predsednik RK SZDL Jože Smole, ki je poudaril zamudo domovine pri pripravah na Evropo 90. let in pozval slovenske izseljence in zdomce, da po svojih močeh, s svojim znanjem in izkustvi pomagajo prebroditi gospodarsko krizo v domovini.
Prireditev Srečanje v moji deželi naj bi bila priložnost za snidenje
Deželni svet bo razpravo o pojavu nadaljeval
Slabo vreme je najbrž le začasno odgnalo zoprne alge z naših plaž
Alge so še vedno v središču pozornosti. Slabo vreme jih je v preteklih dneh nekoliko razgnalo, vendar vse kaže, da se jih ne bomo tako zlahka otresli. Nekatera poročila sicer pravijo, da se je njihova količina v severnem Jadranu na splošno zmanjšala, toda ko smo na lastno pest skušali ugotoviti, kakšno je stanje na nekaterih kopališčih ob tržaški obali, smo dobili nekoliko manj optimistično sliko. Ravnateljica kopališča Ausonia v Trstu nam je povedala, da so alge z
njihove plaže izginile pred štirimi dnevi in da se do včeraj niso vrnile, vsaj v večjih količinah ne, pristavila pa je, da so jih ribiči in drugi plovci zapazili na odprtem morju. Nekoliko drugače so nam povedali pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena: na njihovi plaži v Barko vij ah so se alge po slabem vremenu že vrnile, in to množično, tako da so se začele celo dvigati po drči; kolikor toliko čisto vodo da so imeli le v četrtek. Prav tako malo
spodbudne vesti smo prejeli iz Botanj-ka pri Sesljanu: tu se alge spet pojavljajo, in sicer predvsem dopoldne, medtem ko jih proti večeru tokovi razženejo na odprto morje.
Medtem pa se še nadaljuje polemična razprava, ki so jo v deželnem svetu sprožile alge oziroma poročanje o njih po deželnih poročilih RAI. Ob ta poročila se je preteklo sredo kritično obregnil zlasti svetovalec PSI Zanfagnini in jih označil kot alarmistična, z njim pa se je v bistvu strinjal tudi predsednik Dežele Biasutti. Zdaj so se k zadevi povrnili nekateri drugi deželni svetovalci z vložitvijo svetovalskih vprašanj oziroma interpelacij. Tako načelnik svetovalske skupine Zelene liste Federico Rossi zahteva od predsednika Dežele odgovor na vprašanje, kakšno je resnično stanje v zvezi s cvetenjem alg v naši deželi, poleg tega pa ga tudi vprašuje, ali se mu zdi primerno napadati poročanje RAI o tem pojavu in ne kritično premisliti politiko, ki je do njega privedla. Komunistična svetovalca Giannino Padovan in Ren-zo Travanut pa v svojem vprašanju predlagata, naj bi se deželni svet seznanil z razvojem cvetenja alg v zadnjih letih, poleg tega pa deželni odbor vprašujeta, ali namerava sprejeti kak ukrep v korist tistih, ki jih je ta pojav oškodoval.
Ob drugem poletnem »eksodusu«
Vrste in nekaj zastojev na cestah
Kot je bilo pričakovati, je bil včeraj promet zelo gost tudi na tržaških cestah. V tem koncu tedna smo pač bili priče drugemu letošnjemu množičnemu odhodu na poletne počitnice. V glavnem je šlo za tranzitni promet, ki v našo pokrajino prihaja po avtocesti Benetke-Trst oziroma Trbiž-Trst in nadaljuje pot proti Jugoslaviji. Na cestah je bilo veliko italijanskih, avstrijskih, nemških in drugih turistov, precej pa tudi Jugoslovanov, Turkov in Grkov, ki delajo na tujem in se za poletne počitnice vračajo domov.
Zlasti v prvih popoldanskih urah so nastale več kilometrov dolge vrste pred avtocestnim izstopom pri Moščenicah ter na mejnih prehodih pri Fernetičih, na Pesku in v Rabujezu. Precej težav pa je bilo tudi na tistih točkah, kjer se cestišče Trbiške ceste zoži zaradi gradnje avtoceste. Dolge vrste so nastale zlasti ob izstopu iz predora pri Proseku in pri Padričah. Pri Proseku je prometna policija del prometa preusmerjala tudi na pokrajinsko cesto Prosek-Opčine.
Naš skok na letovanje pri Novem mestu
»Odteč so nam juha, spanje in grdo vreme«
Naši mali počitnikarji na Rakitni so prav gotvo že prečitali našo reportažo o njihovem počutju in bivanju v tem lepem kraju. Danes so na vrsti malo večji — skupno jih je kar 136, z 19 vzgojitelji in spremljevalci — ki letujejo pod Trško goro v bližini Novega Mesta, in sicer v lepem poslopju Kmetijske šole Grm.
»V Novo Mesto se zapeljita, tam gresta čez most in nato še levo, pa bosta takoj našla naše,« so povedali fotoreporterju Križmančiču in meni, ko sva odhaja v kraj letovanja. Pa niso napotki prav nič držali. Dolgo sva se namreč z Davorinom lovila po novomeških ulicah in nato zopet po glavni cesti proti Otočcu, preden sva našla tisto križišče, kjer pelje pot skozi podvoz prav do šolskega poslopja, ki ga zaradi njegove razsežnosti in lepe okolice, ni mogoče zgrešiti.
Vedeli so že, da prideva, a sva jih morala le malo počakati, ker so bili na predavanju. Prof. Janez Bogataj iz Ljubljane jim je namreč govoril o kulturni dediščini Slovenije. Odlično predavanje, je bila ocena vseh in vedeli smo, da ni bilo nikomur žal, da je sledil podajanju te zanimive snovi.
Potem smo se zbrali v eni od sob velikega poslopja, ki lahko med letom sprejme okrog 350 dijakov, od tega kar 150 do 160 takih, ki v šoli med letom tudi stanujejo. Sonja Babič, ki tudi letos vodi letovanje, je bila takoj pripravljena na razgovor. »Prišli smo v soboto z vlakom. Vreme ni bilo slabo, dom se nam je zdel lep in velik. Osebje in ravnatelj šole Miha Žmavc sta nas sprejela prijazno. Potem pa je začelo deževati. No, to nas ni oviralo, da ne bi bili že v nedeljo v Dolenjskih toplicah, kjer je bilo veliko srečanje z naslovom V moji deželi, namenjeno zdmocem iz vseh predelov sveta.«
Že v sredo popoldne, po najinem obisku, so bili mladi namenjeni v konjeniški center v Strugi. »To bo za naše prav gotovo doživetje, saj ne vemo, če je že kdo med njimi imel priložnost jahati. Potem nameravamo obiskati Prečno, kjer ima svoj sedež letalski klub. Domenili smo se, da bi si naši fantje in dekleta z letala ogledali Novo mesto in njegovo okolico.«
V načrtu imajo izlet v Belo krajino, kjer bodo obiskali Metliko in Črnomelj z njunimi zanimivostmi ter opravili še pohod po Gorjancih.
»Seveda si želimo lepega vremena, ker je sicer hoja po gozdu in naravi precej težavna.«
Pa nikar ne mislite, da se v domu naši mladi dolgočasijo. Tu so namreč lepa telovadnica, knjižnica in televizijska soba, zunaj pa so igrišča za nogomet, odbojko in celo za tenis.
»Ker smo v kmetijski šoli, bomo skušali pokazati našim mladim, kako poteka delo na primer pri vezanju hmelja ali pri obiranju sadja. Tak stik z naravo jim bo prav gotovo koristil.«
Na deski smo videli zapisano, kako poteka dan na letovanju. Okrog sedmih vstajanje, nato zajtrk in izleti v naravo, seveda ob malici. Po kosilu, ki poteka v veliki jedilnici, kjer vlada samopostrežni režim, so na programu razne interesne dejavnosti, kot na primer predavanja, sestanki itd.
Zvečer — da zvečer — pa je na programu zabava s plesom in kulturnim programom. Skupina, ki je dežurna, ima nalogo, da pripravi skeč. Tak skeč na temo baletne šole, je bil že na programu. Fantje so bili plesalke in potem si lahko
mislite, koliko je bilo ob njihovem nastopu smeha in zabave. Prav v sredo zvečer pa so čakali, da jih obišče tudi humorist Igor Krizanovski iz Ljubljane. »Je avtor knjige Črnogledi humorist, zato se nadejamo, da nam bo povedal kaj takega, kar nas bo spravilo v dobro voljo.«
Na programu imajo seveda še marsikaj, a vse to nam bodo povedali, ko se bodo 15. t. m. okrog 20. ure vrnili domov in jih bodo starši pričakali na sežanski postaji.
»Naj ti kar sami povejo svoje vtise,« nama je dejala Sonja Babič in me pustila v sobi, kjer so bili zbrani Martina, Va-nessa, Robi, Evgen, Sašo, Mauro, Ravel in Valentina. Vsi so visokošolci in obiskujejo trgovski zavod Žiga Zois, učiteljišče in znanstveni licej.
»Nismo novinci, saj hodimo že nekaj let na letovanja. Komaj smo se navadili na Tolmin, so nas preselili v to kmetijsko šolo. Saj ni slabo, a do prvega marketa imamo skoraj uro hoje,« so se nam potožili. Pa še vreme jim nagaja, da se ne morejo sprostiti v športu.
»In potem je še ta disciplina. Samo do 22.30 smemo biti pokonci, potem pa spanje. Mi pa bi še radi plesali in se zabavali.« »Pa je to res tako hudo?« smo jih vprašali. »Ni, saj se da prenesti in tudi vzgojitelji so v redu. Morda smo pa že mi preodrasli, da bi letovali skupaj z ni-žješolci. Nas je tokrat 65, ostali sq mlajši. Če bomo tudi prihodnje leto šli na letovanje, bi želeli, da bi bilo za nas posebej.«
Potem, ko smo se že o vsem pomenili in ugotovili, da je pravzaprav vse v redu,
da ni nič hudega, tudi če ni prevelike prostosti, so imeli večji še pripombo na hrano. Kaj jim je šlo najbolj "na živce"? Juha, ki jo obvezno dobijo vsak dan. »No, pa prosite kuharice, da izpustijo to božjo juho, saj bo šlo tudi brez,« sem jim svetovala.
To so bile pripombe, ki smo jih slišali od mladih. Seveda so tudi vzgojitelji povedali svoje. Držati 136 mladih v rokah, skrbeti za disciplino, da se jim nič ne zgodi, da se zabavajo, da so z vsem zadovoljni, ni lahka zadeva.
»Starši nam prepustijo otroke; s tem pa nam jih tudi zaupajo in vzgojitelji sprejmemo nase vso odgovornost. Do sedaj smo se vedno o vsem lepo in tovariško pogovorili. Zvečer se srečujemo ob zabavi, plesu in raznih skečih. Tako upamo, da bo tudi v bodoče. Nihče ni zbolel, vsi so zdravi in se dobro počutijo. Glasbe jim ne manjka, ker imajo s seboj tudi radijske sprejemnike, povrhu pa je tukaj tudi televizor. Mi vzgojitelji pa smo jim tudi na voljo. Do Novega mesta ja kake tričetrt ure hoje in bomo tja še šli. S starši so se mnogo že pogovorili po telefonu. Tudi pošta prihaja. In sedaj čakamo še nedeljske obiske.«
Prišel je čas najinega odhoda. »Ne pozabite pozdraviti vse naše in zapišite, da se prihodnjo nedeljo vidimo. Vsi kličemo nasvidenje!« Z Davorinom sva se poslovila in pozdravila tudi ravnatelja Žmavca, s katerim je stekel razgovor o tej šoli, ki se ponaša s 100-letno tradicijo.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Križmančič) so naši počitnikarji, ki so se nam takole nastavili za skupinsko sliko.
Predsednik Pokrajine Crozzoli in zgoniški župan Budin sta na nedavnem srečanju obravnavala nekatera aktualna vprašanja, ki zadevajo sodelovanje teh dveh krajevnih ustanov na področju cestnih povezav, civilne zašščite in turističnega razvoja. Budin se je med drugim zavzel za razširitev železniškega nadvoza med Saležem in Gabrovcem, beseda pa je tekla tudi o načrtovani ureditvi pokrajinskega centra za civilno zaščito, za katerega pa Dežela, kot je poudaril Crozzoli, še ni dala potrebnih finančnih sredstev. Nekateri so pred časom predlagali, da bi ta center uredili pri Briščikih na območju nekdanje restavracije "Alla Bora". Predsednik Pokrajine pa je pokazal zanimanje za predlog zgoniškega župana o ureditvi neke vrste naravoslovne in didaktične poti, ki bi se začela in končala pri botaničnem vrtu Carsiana, peljala pa do Repniča ter mimo raznih naravnih in zgodovinskih znamenitosti v zgoniški občini.
Izidi zrelostnih izpitov na poklicnem zavodu Stefan
Včeraj smo objavili izide zrelostnih izpitov na klasičnem liceju France Prešeren, danes pa priobča-mo rezultate s poklicnega zavoda Stefan. Izidi matur na DTTZ Žiga Zois bodo znani jutri ob 13. uri, na učiteljišču A. M. Slomšek v torek ob 9. uri, medtem ko bodo na znanstvenem liceju Prešeren objavili rezultate v sredo ali četrtek.
Izidi zrelostnih izpitov na zavodu Jožef Stefan so naslednji:
Oddelek za tehnike električnih in elektronskih industrij: Roberto Baracci (48/60), Igor Barut (37/60), Andrea Birsa (44/60), Martin Cap-pellini (38/60), Andrea Corradetti
(42/60), Aleksander Daneo (42/60), Vera Guštin (38/60), Peter Ianezic (36/60), Marko Marega (42/60), David Petaros (39/60), Andrea Požar (38/60), Enrico Ravalico (42/60), Diego Sedmach (40/60), Giulio Taucar (45/60), Andrea Trampuž Bisiacchi (38/60), privatist Igor Burolo (36/60).
Oddelek za tehnike kemijskih industrij: Neva Albi (42/60), Nadia Budin (38/60), Elvis Kraljič (50/60), H aro n Marucelli (42/60), Nadia Smotlak (42/60).
Oddelek za tehnike mehanskih industrij: David Badalich (45/60), Marko Biekar (40/60).
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1989/90 v Trstu sledeče tečaje:
1.	za uradnike s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur)
2.	za uradnike v podjetjih import - export - 1. letnik (1200 ur)
3.	za uradnike v podjetjih import - export - 2. letnik (1200 ur)
4.	za obdelovalce kamna - 1. letnik (1200)
5.	za marketing in managament (80 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
6.	za bančno tehniko (30 ur)
7.	za operaterje v zunanji trgovini (40 ur)
8.	nemščine za poslovno uporabo (120 ur)
9.	za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
10.	personal computing (160 ur)
11.	za animatorje na družbenovzgojnem področju (80 ur)
12.	za naravoslovne vodiče (300 ur) - pogoj za vpis višja srednja šola
13.	za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur)
14.	za biodinamiko (30 ur)
15.	za splošno živinorejo (30 ur)
16.	čebelarstva (60 ur)
17.	enologije (30 ur)
18.	za splošno kmetijstvo (150 ur).
Vpisovanja in podrobnejše informacije do 21. julija na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941.
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO V TRSTU (ACEGA)
razpisuje javni natečaj na osnovi naslovov in kolokvija za zasedbo delovnega mesta
GLAVNEGA VODJE TEHNIČNE SLUŽBE ZA PLIN IN VODO
s priznanjem II. funkcionalne ravni
katerega se lahko udeležijo diplomirani inženirji z ustreznimi delovnimi izkušnjami.
Trenutno veljavni ekonomski tretman gre od najmanj 90 milijonov lir do največ 103 milijone lir letnega bruto dohodka.
Interesenti lahko dobijo izvod razpisa na Oddelku za osebje podjetja ACEGA, Trst, Ul. Genova 6., 2. nadstr., soba št. 48/A (telefon 040/7793484), in sicer vsak delavnik od 7.30 do 12.30.
Prošnjo za udeležbo na natečaju je treba vložiti v teku 30 dni od datuma objave razpisa natečaja v Uradnem listu republike Italije.
Trst, julij 1989
Za predsednika pooblaščeni komisar (Recius Vascotto)
VABIMO VSE NASE PRIJATELJE NA
PROMOCIJSKO
PRODAJO
od 10. 7. do 21. 8. popusti od 20% do 80%
Pričakujemo vas!
LINEA - Ul. Carducci 4 - TRST
obv. občini 28/6/89
Spet razhajanja med strankami
V Nabrežini polemike o obrtniškem območju
Politične vode v devinsko-nabrežin-ski občini so iz dneva v dan bolj razburkane, tako da se nekateri že predčasno pripravljajo na upravne volitve, ki bodo prihodnje leto. Najbolj glasni so socialisti, ki izkoristijo vsako priložnost za politični napad na župana Brezigarja in na njegov odbor, ki je sad sporazuma med demokristjani, Slovensko skupnostjo in neodvisnima Certom in Tuto. Povod za nov napad PSI je načrtovana obrtniška cona med Nabrežino in Sesljanom, ki jo je deželna tehnična komisija pred kratkim črtala iz občinskega urbanističnega plana, češ da gre za zaščiteno območje. Župan Brezigar je jasno povedal, da pomeni odločitev deželne komisije, ki ji predseduje odbornik Carbone (PSI), politični napad na občinsko upravo, socialisti pa zavračajo to obtožbo in postavljajo na zatožno klop prav župana. Pokrajinski tajnik Perelli in občinska svetovalca PSI Burger in Caldi so izdali tiskovno noto, v kateri podčrtujejo velik pomen obrtniške cone, z druge strani pa naglašajo, da sodi izbrana lokacija med zaščitena območja, zato bo treba po mnenju PSI čimprej najti nova zemljišča za obrtniško območje. Naj pri tem dodamo, da so osrednji občinski regulacijski načrt, ki je vključeval tudi obrtniško cono,
pred štirimi leti podprle vse stranke, vključno torej s PSI.
V zvezi s to afero so se včeraj oglasili tudi devinsko-nabrežinski komunisti. Načelnik svetovalske skupine Širca in predstavnik sekcije Depan-gher sta izdala tiskovno sporočilo, v katerem podčrtujeta, da KPI podpira obrtniško cono, ki bi spodbujala produktivne dejavnosti in bi istočasno odgovarjala potrebam zaščite okolja. KPI nadalje opozarja na nedoslednost deželne uprave, ki je pred dvema letoma odobrila ustrezni urbanistični plan, sedaj pa ga je zavrnila. »Človek ima pri tem vtis, da je to poslednje poglavje v sklopu stalnih sporov med SSk in PSI, pri čemer ne gre zanemarjati vloge KD, čeprav se noče o tem javno izpostaviti. SSk, PSI in KD sodelujejo v deželni večini in prav z Dežele je prišla rdeča luč za ustanovitev obrtniške cone.« To so konkretna dejstva, podčrtujeta Širca in Depangher, ki zavračata »predvolilne igre in spletke nekaterih strank na koži devinsko-na-brežinske občinske skupnosti«. V tiskovni izjavi je govor tudi o ustanovitvi konzorcija za vodenje obrtniške cone, ki je »ne bo mogoče izročiti samo nekaterim domačim obrtnikom in pri tem zanemariti ostale«..
Zahteva slovenskih socialistov
PSI naj potrdi načelo o zaščiti naše manjšine
Preteklo sredo je slovenska komisija pokrajinske federacije PSI analizirala izide evropskih volitev in v zvezi z napadi nekaterih komponent slovenske politične stvarnosti na slovenske socialiste obsodila — kot beremo v njenem sporočilu za tisk — razdiralni pristop k opredeljevanju skupne politike v boju za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ugotovila je, da vprašanje skupnega slovenskega političnega predstavništva v težkih pogojih stalne napetosti, ki jih povzročajo interesi sprotne politične preračunljivosti, žal stopa v ozadje. Komisija je potrdila stališče, da moramo Slovenci skupaj graditi, ne pa posamično razdirati. To še zlasti zdaj, ko smo priča stopnjujočemu se pritisku proti slehernemu poskusu reševanja osnovnih vprašanj naše zaščite ob izostrenem spopadu med privrženci kompromisnega zavezništva z Listo za Trst in branilci vrednot sožitja in spoštovanja narodnostnih pravic. V tem spopadu prihaja do izraza politična šibkost slovenske narodnostne skupnosti, ki se ne odraža samo v napetih odnosih med komponentami naše razkosane politične stvarnosti, pač pa predvsem v izgubi zaupanja v delo politikov.
Po obsodbi poskusov diskreditiranja slovenskih socialistov, poudarja tiskovno sporočilo pomen vloge slovenske komisije, ki opravlja svoje politično delo v teh za vse težkih pogojih in je zato dragocena in pomembna ne samo znotraj socialistične stranke, pač pa predvsem za slovensko narodnostno skupnost.
V zvezi z vprašanjem postavitve dvojezičnih tabel na Krasu in zaskrbljujočim zadržanjem svetovalcev skupine PSI v tržaškem občinskem svetu je komisija ostro obsodila protislovensko gonjo in v dokumentu za organe pokrajinskega in deželnega vodstva PSI oblikovala stališče z zahtevo po potrditvi temeljnih načel zaščite Slovencev in po sprejetju jasnega in temu primernega kodeksa obnašanja.
9. 7.1988
9. 7.1989
Pred letom je minilo biti tvojega življenja žejno srce, draga
Sonja Kokoravec
Tvoja ljubezen in radost sta nenadomestljivi.
Z bolečino v srcu se je spominjajo mama, brat in sestra z družino
Hvala vsem, ki prinašajo cvetje na grob.
Trebče, Trst, 9. julija 1989
Zelo dober obračun dolinskega praznika komunističnega tiska
V ponedeljek se je v Dolini zaključil letos izredno uspešni tradicionalni praznik komunističnega tiska, ki ga prireja tamkajšnja sekcija KPI. Ob samem programu, ki je bil zelo pester, je omembe vredno predvsem dejstvo, da se je v času, ko se mladi vse manj angažirajo v prostovoljnem delu in sploh pri organizaciji takih pobud, v Dolini zgodilo ravno nasprotno. Obiskovalci so bili priča spodbudnemu prizoru mladih, ki so žrtvovali ves prosti čas za delo na festivalu, zraven pa so bili tudi pri pripravah.
Vse pobude kulturne in politične narave so bile na precejšnji kakovostni ravni: okrogle mize ob otvoritvi se je udeležil deželni tajnik Viezzi, v nedeljo pa sta spregovorila tržaški občinski svetovalec Pessato in senator Spetič. Ob ansamblih, ki jih že vsi poznamo (Happy Day in Pomlad), sta prijetno novost predstavljala tudi ansambla iz Emilie Romagna, ki sta postregla z res kakovostnima nastopoma. Obiskovalci so se navdušili tudi ob izvajanju makedonske folklorne skupine, ki je nastopila v nedeljo zvečer. Člani skupine so bili nad sprejemom tako navdušeni, da so organizatorje Povabili na obisk v Makedonijo.
Naj še povemo, da dež, ki je pogojeval potek marsikaterega praznika ob koncu prejšnjega tedna, ni povzročil organizatorjem dolinskega praznika nobenih večjih nevšečnosti: najem velikega šotora se je namreč izkazal za odlično naložbo, pod njegovo streho Pa je lahko sedelo do 800 ljudi.
Pretekli petek v Gabrovcu
Nagradili zgoniške vinogradnike
Na prisrčni slovesnosti so v petek v prostorih društvene gostilne v Gabrovcu nagradili vinogradnike iz zgoniške občine, ki so sodelovali na zelo uspešni 25. jubilejni občinski razstavi vin. Župan Miloš Budin je v nagovoru najprej pozdravil ugledne goste iz vrst civilnih in vojaških oblasti in še posebej devinsko-na-brežinskega župana Brezigarja, predsednika kraške gorske skupnosti Pečenika, jugoslovanskega konzula Pogačnika in polkovnika Soccija. Čestital je vinogradnikom, ki s svojim prizadevnim delom in požrtvovalnim trudom ohranjajo kmetijstvo na več kot dostojni ravni. Kmetijsko dejavnost na Krasu je treba v režiji Kraške gorske skupnosti še okrepiti in posodobiti. Za uresničitev tega načrta pa je nujen kak poseben ukrep in zagotovitev potrebnih sredstev. Zahvalil se je tudi vsem, ki so prispevali k uspehu razstave, še posebno občinskim uslužbencem in darovalcem pokalov, kolajn, hranilnih knjižic, nakupnih bonov in drugih nagrad. Za tem so razglasili zmagovalce, in sicer za belo vino: 1. Stanko Milič (Zgonik), 2. Miro Žigon (Zgonik), 3. Rado Milič (Salež); za teran: 1. Marčelo Doljak (Samatorca), 2. Stanko Milič (Zgonik), 3. Srečko Štolfa (Salež). Sledilo je družabno srečanje ob dobro založeni mizi in prisotni so lahko spet preverili dobro kvaliteto zadnje vinske letine. (B. S.)
Na sliki (foto Magajna) nagrajenci z županom Budinom.
V Dolini, Nabrežini, na Proseku in v Križu
Izidi zaključnih izpitov na nižjih šolah
Objavljamo preostale izide državnih zaključnih izpitov, in sicer na nižjih srednjih šolah Simon Gregorčič v Dolini, Igo Gruden v Nabrežini in Fran Levstik na Proseku oziroma v Križu.
Iztok Rapotec, Mitja Vodopivec, Igor Žerjal, Malina Iankovich, Katja Petti-rosso, Ulyana Pettirosso, Caterina Spangaro, Elena Stanič, Tatjana Tavčar, Moira Vodopivec, Marina Zobec.
Nižja srednja šola S. Gregorčič - Dolina
Državni zaključni izpit so opravili:
III. A r.: Peter Bandi, Roberto Bandi, Dimitrij Korošec, Ilario Tul, Susana Bandi, Erika Furlan, Katja Kosmač, Erika Kraljič, Alenka Mauri, Sonia "tauri, Paola Pettirosso, Ivana Santi, Lania Sturman.
III. B r.: Marko Cossi, Michele Di 9°nato, Davorin Gropazzi, Diego Ka-ris' Davide Marassi, Ervin Matkovič,
Nižja srednja šola I. Gruden -Nabrežina
Državni zaključni izpit so opravili: Christian Cherin, Adrian Gerli, Jurij Gruden, Andrea Leghissa, Michele Leghissa, Andrea Mervič, Erik Peric, David Sirca, Mirjan Trampuž, Ivana Ban, Nataša Caharija, Sanja Ferlan, Tatiana Leghissa, Natascia Mergiani, Nataša Paulina, Clara Pernarcich, Maja Puglia, Roberta Saletu, Jana Umek in Alex Limbeck.
Kjer je divjala vojna se zdaj vije Pot miru
Med prelazom Stelvio in goro Marmelada, med zgodovinskimi prizorišči Pfve svetovne vojne in čudovitim alpskim svetom, je v zadnjih dveh letih — Predvsem z delom mladih — nastala 400 kilometrov dolga Pot miru. Pot, ki vabi P razmisleku, k prijateljstvu, k sodelovanju vseh ljudi, še posebno tistih, ki v hrlaniji-Julijski krajini, Venetu in Trentu živijo ob sledovih nekdanje fronte.
. Da bi pobudo spoznalo čimveč ljubiteljev miru in narave, je Pokrajina Tren-0 Priredila poseben športni podvig maratonca Marco Pattona iz Trenta. Patton 0 danes zjutraj ob 9.30 startal s Trga Unita, v sedmih dneh pa pretekel dolgo P°t do Trenta, delno seveda po Poti miru. Pobudo so predstavili včeraj popoldne a Gradu sv. Justa ob prisotnosti številnih oblasti iz Trenta in Trsta.
Na srečanju, ki ga je s pesmijo popestril zbor Monte Calisio iz Trenta, so [V^stavili maratonca Pattona, ki je po poklicu brivec, predvsem pa prekaljen Qi C' Organizatorji so predstavili tudi značilnosti poti. Naj spomnimo, da je št. revije Airone obširno pisala o njej.
Nižja srednja šola F. Levstik -Prosek
Državni zaključni izpit so opravili:
III. A r.: Jan Budin, Dean Černe, Christian Doglia, Mitja Emili, Daniel Gherbassi, Davide Gruden, Kristjan Pacor, Barbara Brischich, Tjaša Bogateč, Tanja Černe, Mojca Devetak, Va-letnina Gruden, Nicoletta Kralj in Maja Puric.
III. B r.: Elvis Auber, Kristina Kocman, Roberta Predonzani, Cristiana Pieri, Erika Trobec, Katja Sedmak.
Oddeljeni razredi v Križu
Državni zaključni izpit so opravili: Vanja Devetak, Marko Hmeljak, Martin Košuta, Tomaž Legiša, Igor Marušič, Dean Pertot, Erik Tence, Cristina Comino, Lara Praselj, Tamara Tretjak in Ksenja Zotti.
* * *
Dodajamo še izid zaključnih izpitov III. C razreda nižje srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah (ostale izide smo objavili že včeraj):
Izpit so uspešno opravili: Martin Calzi, Peter Ferluga, Alessandro Gal-lopin, Kristjan Mahnič, Aljaž Vavpetič, Boris Vidali, Marilyn Bertoli, Cristina Bogateč (odlično), Daniela Bogateč, Metka Smilja Brišnik, Tamara Komar, Maja Kosmina, Sara Micalessi, Romina Pauluzzi, Marina Petaros, Martina Škabar, Tanja Spacal, Katja Švagelj, Loredana Tensi in Megi Uršič Calzi.
11. 7. 1982	11. 7.1989
(SILVO)
Si vedno z nami
VSI TVOJI
Samatorca, 9. julija 1989
16. 7. 1974
Ob obletnici smrti
16. 7.1989
Rudija Pertota
se ga spominjajo
mama Zofka, brat, sestra, svak, svakinji in nečaki
Nabrežina, 9. julija 1989
9. 7. 1977	9. 7. 1989
Ob obletnici smrti
Ivota Pertota
se ga spominjajo
mama Zofka, brat, sestra, svak, svakinji in nečaki
Nabrežina, 9. julija 1989
Eno leto je že, ko te ni med nami. A niti en trenutek ni minil, da ne bi v naših srcih prostora dobil.
Dragi
Robi Perosa
z ljubeznijo se te spominjata
mama in očka
Pridružujejo se tete, strici, bratranci in nonoti.
Ferlugi, 9. julija 1989
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je v Frankfurtu zapustil naš dragi
Stanislav Caharija
Pogreb bo v torek, 11. t. m., ob 12. uri iz kapelice v Nabrežini.
Žalujoči brat Karlo in sestra Alma z družinama ter drugo sorodstvo.
Nabrežina, Sydney, 9. julija 1989
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Giovanna Cibic por. Sedmak
Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Žalostno vest sporočajo mož Gio-acchino, sinova, hči, snahe, zet ter vnuki.
Križ, 9. julija 1989
(Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
Cvetka Pertot vd. Venier
Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 13. uri iz hiše žalosti v nabrežinsko cerkev.
Žalostno vest sporočata: sinova Marjan in Martin ter snaha Elide z družinami.
Nabrežina, Melbourne, 9. julija 1989
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage
Ločje Taučer
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Še posebej se zahvaljujemo MPZ Tabor, gospodu župniku Žerjalu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam izrazili sožalje.
SVOJCI
Opčine, Padriče, 9. julija 1989
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše predrage
Marije Petaros por. Kosmač
(GINE)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre gospodu župniku Albertu Miklavcu za cerkveni obred, pevcem in vsem darovalcem cvetja.
SVOJCI
Boršt, 9. julija 1989
ZAHVALA
Ob izgubi drage
Emilie Piscanc vd. Piscanc
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Trst, 9. julija 1989
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
6. 7.1986	6. 7. 1989
Čas mineva, toda tvoj spomin ostaja vedno živ.
Ob 3. obletnici smrti našega dragega
Viljema Berdona
se ga z ljubeznijo spominjata
mama in brat Igor z družino
Ricmanje, 9. julija 1989
m
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ANTON TOMAŽ LINHART
ŽUPAN O V A MICKA
Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Predstava na prostem
V	sredo, 12. t. m., ob 21. uri — KRIŽ — Ljudski dom
V	četrtek, 13. t. m., ob 21. uri —LONJER — Društvena gostilna
* * *
HUGO VON HOFMANNSTHAL
SLEHERNIK
Režija: MARIO URŠIČ
Ponovitev na prostem danes, 9. julija, ob 21. uri
na REPENTABRU
Omogočili denarni zavodi
Tržaška kreditna banka
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri S D G Z
		
gledališča		kino
VERDI
Poletni festival operete 1989 - V torek, 11. julija, ob 20.30 (red A) bo na sporedu ponovitev Kalmanove opere GROFICA MARICA. Dirigent Janos Kovacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Gino Landi.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
V	sredo, 12. t. m., ob 20.30 bo na sporedu recital Alessandra Bergonzonija NON E' MORTO NE' FLIC NE' FLOC.Režiser Claudio Calabrd, scenograf Mauro Bel-lei.
Vstopnice so na prodaj pri UTAT — Pasaža Protti — in pri blagajni gledališča Cristallo — Ul. Ghirlandaio.
GRAD SV. JUSTA
V	ponedeljek, 10., in v torek, 11. t. m., ob 21.30 bo na Gradu sv. Justa nastopila španska baletna skupina MIGUEL ANGEL ESPANA BALLET.
LUČI IN ZVOKI
V	torek ob 21.30 bo v Miramarskem parku na sporedu predstava LUČI IN ZVOKI v angleščini in ob 22.45 v italijanščini; v četrtek ob 21.30 v nemščini in ob 22.45 v italijanščini; v soboto ob 21.30 in 22.45 v italijanščini.
ZAHVALA
Jubilanta
RAFAEL GRGIČ
in
EVGEN KALC
se iskreno zahvaljujeta vsem, za prejete čestitke in voščila ob 80-letnici, še posebno pa društvoma Slovan in Tabor, Kmečki zvezi, Primorskemu dnevniku, prijateljem in vaščanom.
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 16.00, 22.10 Turista per caso, i. W. Hurt, K. Turner.
LUMIERE FICE - 17.15, 22.15 Rain Man, i. Dustin Hoffman, Tom Cruise.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Glochi erotici per ragazza smaliziata, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom □ □
koncerti
V ponedeljek, 10. t. m., bo v cerkvi v Štivanu KONCERT komorne glasbe v izvedbi ČEMBALO ENSEMBLE.
SEKCIJA KPI PROSEK-KONTOVEL
priredi
danes, 9. t. m.
FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA
Program:
danes, 9. t. m., ob 10. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlan. Med večerom bo pozdrav pokrajinske federacije.
Delovali bodo dobro založeni kioski s točenim pivom in
jedmi na žaru.
Do nedelje, 16. t. m., se bo
vršil v TREBČAH pri nogometnem igrišču
PRAZNIK UNIJA IN DELA
PRAZNIK ŠPORTA
Vsak večer ples. Jutri, 10. t. m., bo nastopil ansambel AG-ROPOP.
Vršil se bo turnir v malem nogometu z ekipami: Brega, Bazovice, Padrič-Gropade, Ban-Ferlugov, Opčin, Repna, Križa in Trebč.
Vabljeni!
ARISTON - 21.30 Una pallottola spun-tata, r. David Zucker.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente, srh., □
ENCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, i. J. L. Curtis.
LJUDSKI VRT - 21.15 Mr. Crocodile Dundee II, jutri Fantasmi II.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Maya, srh., D
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Chiamami dl notte, □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Oualcuno in ascolto, fant., i. Vincent Spano.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Chi ha in-castrato Roger Rabbit.
MIGNON - 16.30, 22.15 La line del gio-co.
EDEN - 16.00, 22.00 Orgasmo... sensazio-ni... rabbia, porn., □□, jutri Donne e animali, porn., □ □
ŠD Sokol in SKD Igo Gruden
priredita danes, 9. julija, ob 20.30
KONCERTA s skupinama
JANEZ BONČINA in
JUNAKI NOČNE KRONIKE
ter skupino
SANK ROCK
Poskrbljeno za jedačo in pijačo!
SKD SLAVEC
organizira
danes, 9. in jutri 10. t. m.
VAŠKO ŠAGRO
Program:
danes, 9. t. m., ob 18.30 koncert GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ, od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD jutri, 10. t. m., od 20.30 dalje ples z ansamblom HAPPY DAV Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in pijačo.
čestitke
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 9. julija 1989
HVALIMIR
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob
12.01	in zatone ob 23.46.
Jutri, PONEDELJEK, 10. julija 1989
LJUBICA
VREME VČERAJ: temperatura zraka
25.1	stopinje, zračni tlak 1016 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sarah Braico, Gerardo Mescia, Sara Radoicovich, Boris Gaggi.
UMRLI SO: 80-letni Giorgio Derossi, 71-letni Vito Doria, 83-Ietna Nella Pardussi, 86-Ietni Giusto Turko, 64-Ietni Pietro Alagna, 75-letni Romano Piscanc, 77-let-
""US
TRST Ul Mo vi,ni J/	753'3 Q
ni Mario Gianni, 86-letni Gnido Salvi, 91-letna Antonia Druscovich vd. Vidal, 71-Ietni Mario Zimmermann.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 9. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severa 112, Ul. Baiamonti 50.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 UL. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 10., do sobote,
15. julija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. delPIstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Larao Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE — Proseška ulica 3 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761,
predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
	LOTERIJA				
BARI	32	25	75	82	89
CAGLIARI	60	63	79	86	74
FIRENCE	57	21	52	64	32
GENOVA	63	44	86	41	43
MILAN	39	70	59	81	90
NEAPELJ	23	19	49	83	43
PALERMO	70	36	76	47	44
RIM	62	48	3	72	41
TURIN	38	88	66	60	78
BENETKE	78 25 ENALOTTO		49	36	54
XXX 2 KVOTE:	X 1	2	2	X	2 1	X
12
11
10
61.877.000	lir
1.558.000	lir
142.000	lir
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
«1$
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
GODBENO DRUŠTVO PROSEK
priredi v petek, 14., soboto, 15. in nedeljo, 16. t. m.
PRAZNIK OB 85-LETNICI USTANOVITVE
V petek, 7. t. m., je na tržaški ekonomski fakulteti doktorirala
DUNJA ALBI
Iskreno ji čestitata Marino in Savina
Na tržaški ekonomski fakulteti je doktorirala
DUNJA ALBI
Iz srca ji čestita
družina Zobec
Danes praznuje v Križu 70 let
PEPI UKMAR
Še na mnoga zdrava leta v družinskem krogu mu kličejo žena, sin in hčerka.
Ob rojstvu prvorojenčka
ERIKA
iz srca čestita odborniku Emilu in Floriani
PD Slovenec
Prijetna dogodka sta razveselila družini Stocca in Žnideršič.
Ravnatelj, učno in neučno osebje poklicnega zavoda J. Stefan iskreno čestitajo malima
ERIKI in GREGORJU
Floriana in Emil ne skrbita, če vama ERIK že nagaja. Vsem vso srečo in veselje nam prinaša. Da bo dober smučar in pevec nam postal, so želje none Meri, nonota Sergija, Laure in Oskarja.
KD Vesna čestita svojemu dolgoletnemu članu PEPIJU UKMARJU ob lepem življenjskem jubileju.
Prijatelji iz Križa voščijo ANTONU STEGLU vse najboljše za rojstni dan.
Rodili sta se
ASTRID in KARIN
Srečni družini, posebno pa nonotu Ludviku
čestita PD Slovenec.
razstave
V	pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE.
V	okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134.
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIAMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 21. t. m. razstavljala svoja dela slikarka LAURA UTMAR.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet v Kastav, na Trsat in Mašun v četrtek, 20. t. m., s srečanjem s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Vpisovanje v sredo, 12. t. m., ob 9. uri na sedežu v Ul. Cicerone 8.
SAMI IZDELAJTE POROČNE BOMBONIERE Ul. Manzoni 18 - TRST - Tel. 728096
Synteko ekološka zaščita parketa z garancijo.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Društvena gostilna na Proseku
razpisuje
NATEČAJ ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA
Prošnje sprejema tajnik društva:
Marino Albi, Prosek št. 102.
razne prireditve
KD Kraški dom vabi v četrtek, 13. t. m., ob 21. uri na OTVORITEV RAZSTAVE LESNIH IZDELKOV MIRKA GUŠTINA. Predstavitev Sergij Cesar, sodeluje MePZ Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Marte Werk - Volk. Prireditev bo v pokrajinskem muzeju v Repnu.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na telefonsko št. 744426.
Goriško pevsko društvo C. A. Seg-hizzi organizira od 10. do 12. julija evropski posvet na temo: "Pedagogika in didaktika telesnega gibanja v osnovni glasbeni vzgoji", namenjen glasbenim pedagogom, učiteljem in dirigentom. Interesenti lahko zaprosijo za informacije na ZSKD Trst, Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 744426.
Odbor Bazovskega doma sklicuje jutri, 10. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu masovni sestanek. Dnevni red: delovanje doma. Vabljeni!
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na skrbništvu in liceju Prešeren razo-bešene dokončne lestvice za suplente na slovenskih nižjih in višjih šolah; na skrbništvu so objavljene premestitve profesorjev višjih srednjih šol.
Urad SSŠ, Ul. Carducci 8/II, posluje s sledečim urnikom; torek od 17. do 18. ure ter četrtek od 11. do 12. ure.
Licej France Prešeren obvešča, da bo računalniški laboratorij ostal odprt tudi poleti. Ob prisotnosti profesorja bodo dijaki lahko vadili na računalnikih vsako sredo od 9. do 13. ure.
_________mali oglasi_______________
PRODAM salumerijo v središču mesta, v primernem kraju tudi za drage dejavnosti. Tel. v dopoldanskih urah na št. 731226.
PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. ob večernih urah na št. 753938.
PRODAM motor 125 NSF, letnik '86 v odličnem stanju. Tel. 327273.
PRODAM A 112 junior, letnik 1981, v dobrem stanju. Tel. 214309.
PRODAM barvni televizor CGE telefun-ken 22", v odličnem stanju za 230.000 lir. Podarim interno anteno. Tel. 815626.
PRODAM renault 5 G TL, letnik '83, prevoženih 60.000 km, cena po dogovora. Tel. 228984.
PRODAM traktor ferrari 4 RM, cv 33, skoraj nov in traktor pierre 4 RS cv 32, 750 ur. Tel. (0481) 531741.
PRODAM jadrnico laser po ugodni ceni. Tel. (040) 410259.
OSMICO je odprl Mario Milič v Zgoniku. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odrl Lupine v Praprotu. Toči sortirano vino.
OSMICO je odprl Rado Milič v Saležu št. 68. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Alfonz Guštin na Colu št. 12.
VINSKE BRATCE na o srnico vabi Stanko Gruden iz Samatorce. Nudi pristno kapljico in domač pršut.
ZDRAVNIK Danijel Žerjal sprejema nove paciente v ambulanti pri Sv. Ivanu, Ul. Branelleschi 14, in v Bazovici 209.
IŠČEM zazidljivo zemljiše na področju Cola oz. repentabrske občine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro ' Repentabor
DRŽAVNI USLUŽBENEC išče stanovanje v Gorici ali okolici. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Viale 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Stanovanje".
KUŽKA PUDLJA (barboncino) starega osem tednov z odličnim rodovnikom prodam. Tel. (003861) 212788.
IZGUBIL sem zlato zapestnico z osebnim napisom ali na šagri na Padričah ali v baru Vatta v torek, 4. julija. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. po 14. uri na 214606.
IZGUBIL se je majhen psiček, rjave barve v Dolini. Najditelj naj tel. na 228530.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje v Trstu išče uradnika. Pogoji: višješolska izobrazba, opravljen vojaški rok, izkušnje na področju dela uvoz/izvoz, znanje srbohrvaščine in po možnosti angleščine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "DLD".
MANUFAKTURNA TRGOVINA išče 15-/16-letno vajenko. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vajenka".
ŠE ŠEST prostih mest je na razpolago za izlet po Dalmaciji z ladjo, ki bo od 29. julija do 12. avgusta. Izlet organizira vesela dražba iz Križa. Interesenti naj se zglasijo na tel. št. 220624.
TRGOVINA električnih predmetov išče prodajalko z znanjem srbohrvaščine. Predstaviti se pri Anna časa, Ul. Celli-ni 1, Trst.
nedeljski televizijski in radijski sporedi
n rai 1______________________
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Zelena linija
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Fortunissima
14.00	Film: Gelosia (kom., ZDA 1936, r. Clarence Brown, i. Clark Gable, Mirna Loy)
15.30	Nan.: Sapore di gloria
16.20	Mednarodna veslaška regata (iz Luzerna)
17.20	Glasbena oddaja: Canzo-nissima, la grande festa della mušica
18.25	TV film: VVilson lo zucco-ne (po romanu Marka Twaina)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Quo vadiš? (po romanu Henrika Sien-kievvicza, r. Franco Rossi, i. Klaus Maria Brandauer, Max Von Sydow, Barbara De Rossi, 2. del)
22.00	Variete: Io Jane, tu Tarzan
23.00	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme 0.10 Mezzanotte e dintorni 0.25 Biljard - mednarodni miting
^ RAI 2___________________
10.00	Aktualno: Srečanja včeraj in danes
10.30	Video week-end
11.00	Film: Stirpe maledetta (vestern, ZDA 1957, r. Al-lan Dwan, i. Scott Brady)
12.30	Najboljši odlomki iz rubrike o zdravju in estetiki
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Le strade di San Francisco
14.20	Dnevnik - športne vesti
14.40	Avtomobilizem Fl: VN Francije (iz Le Castelleta), nato EP v motociklizmu (iz Misana)
17.00	Film: Un commissario al di sotto di ogni sospetto (kom., Fr. 1980, r. Claude Židi, i. Coluche, Gerard Depardieu)
18.40	Variete: Tirami su
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.30	Film: 11 complotto (dram., Fr. 1972, r. Rene Gainvil-le, i. Michel Bouguet, Michael Duchaussoy)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Dok. oddaja: Mixer
23.25	Rubrika: Protestantizem
24.00	Umbria Jazz '88-'89
^ RAI 3	|
13.30	SP v sabljanju (prenos iz Denverja)
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: VValter Chiari -Storia di un altro italiano (6. del)
15.10	Jahanje (iz Chianciana)
15.30	Kolesarstvo: Tour de France (prenos iz Paua)
16.30	IP v plavanju (iz Genove)
17.25	Film: Trenta secondi d'a-more (kom., It. 1936, r. Mario Bonnard, i. Elsa Merlini, Nino Besozzi)
18.35	Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Glas. oddaja: Video Box
20.30	Film: L'avventura del Po-seidon (dram., ZDA 1972, r. Ronald Neame, i. Gene Hackman, Ernest Borgni-ne, Red Buttons, Roddy McDowell)
22.25	Avtorska TV: Nanni Loy -Specchio segreto
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Film: La Marsigliese (zgod., Fr. 1938, r. Jean Renoir, i. Pierre Renoir, Lise Delamare)
[~RTV Ljubljana 1
9.30	Otroška matineja: Živ Žav, 10.20 nan. Nevarni zaliv (pon. 7. dela)
10.50	Nad.: Boljše življenje
11.30	Glasbena oddaja: Alpski večer '89 (4. oddaja)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	San Remo '89
15.10	Reportaža: Ohcet '89 v Ljubljani
15.55	Nad.: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Gabriela Vranova, Jiri Sovak, 5. del)
17.00	Dnevnik
17.05	Poslovne informacije
17.10	Film: Postal sem senzacija (pust., ZDA 1943, r. David Butler, i. Bob Hope, Do-rothy Lamour)
18.40	Glasbena oddaja: Pesem je... Greentown Jazz Band
19.15	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nad.: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (Mi-odrag Karadič, 3. del)
21.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
21.25	Zdravo, vmes Poročila
[~jjjP) TV Koper
10.00	VVimbledon - povzetki
13.30	TVD Novice
13.40	Avtomobilizem Fl: VN Francije (iz Le Castelleta)
20.00	Nogomet: pokal Amerike, Kolumbija-Peru (neposredni prenos iz Recifeja)
22.00	Nogomet: pokal Amerike, Brazilija-Paragvaj (neposredni prenos iz Recifeja)
23.45	Avtomobilizem Fl: VN Francije - reportaže in intervjuji
0.15 Tour de France (povzetki)
tr RTV Ljubljana 2
9.00	Danes za jutri in nadaljevanka Odpisani
14.30	Športno popoldne: mednarodna veslaška regata (iz Luzerna), avtomobilizem Fl - VN Francije (iz Le Castelleta) in SP v speedwayu (iz Ljubljane)
19.00	Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarca: Popotovanje na Severni tečaj, 20.35 Dolga iskanja
21.20	Športni pregled
21.50	Dubrovniške prireditve
CANALE S_______________
8.30	Nanizanki: Fantasilandia,
9.30	Glitter
10.30	Film: Art. 519 codice pena-le (dram., It. 1952, r. Leonardo Cortese, i. Henry Vi-dal, Cosetta Greco)
12.00	Nanizanka: Hotel - Delitto passionale
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show
14.00	Nadaljevanka: Colorado
15.45	Film: Vatussi (pust., ZDA 1959, r. Kurt Neumann, i. George Montgomery)
17.30	Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.00 Love boat - II ritorno di fiamma
19.45	Kviz: Čari genitori album (vodi Enrica Bonaccorti)
20.30	Nadaljevanka: Amanti (ZDA 1986, r. Carem Arthur, i. Cheryl Ladd, Chris-topher Plummer, Jane Seymour, Stevvart Gran-ger, zadnji del)
22.30	Aktualna tema: Reklama
23.00	Nanizanka: Ovidio - Lette-re volanti
23.30	Aktualno: Italija sprašuje 0.15 Šport: golf
RETE 4___________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarec: Pianeta Big Bang
10.15	Nanizanka: Bonanza - L'u-omo che sorrideva
11.00	Rubrika iz parlamenta
11.45	Nanizanke: Harry'O, 12.45
Mississippi, 13.45 Giovani avvocati, 14.45 Arabesgue,
15.30	Longstreet - Che i ri-cordi siano belli, 16.30 An-gie
17.00	Film: La časa dei sette fal-chi (krim., ZDA 1959, r. Richard Thorpe, i. Robert Taylor, Nicole Maurey)
18.30	Nanizanki: Marcus Welby M.D. - N on lasciarmi mai,
19.30	Baretta -1 fuggiaschi
20.30	Film: Per pochi dollari an-cora (vestern, It. 1967, r. Calvin J. Paget, i, Giuliano Gemma, Dan Vadiš)
22.30	Film: Goodbye, amore mio! (kom., ZDA 1977, r. H. Ross, i. Richard Dreyfuss, Mar-sha Mason)
0.40 Nanizanki: Agente specia-le - Un esperimento stupe-facente, 1.40 SVVAT - Mor-te alla sguadra
ITALIA 1_______________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Snorky, Isi-doro, Riff Raff, Clementine
10.15	Nanizanki: Dimensione Alfa - La citta dei diavoli neri, 11.10 Chopper Sguad - Regata
12.05	Aktualna rubrika: Nessun-dorma
13.00	Šport: Grand Prix
14.00	Film: Ho sposato un demo-nio (kom., ZDA 1949, r. John Farrow, i. Betty Hut-ton, Victor Mature, VVilli-am Demarest)
15.30	Tenis: turnir VVimbledon -finale moški
20.25	Nogometna tržnica
20.30	Film: Uno contro l'altro praticamente amici (kom., It. 1981, r. Bruno Corbucci, i. Renato Pozzetto, Tomas Milian, Anna Maria Rizzo-
li)
22.20	Variete: Trisitors
23.20	Nanizanke: Brothers -Sbandata russa, 23.50 Search - Lo schedario Ado-nis, 0.50 Star Trek -11 para-diso perduto
ODEON___________________
13.00	Rubrika: Ouestitalia
13.30	Nad.: La storia di Maria
15.30	Film: A pochi secondi dal buio (dram., ZDA 1985, r. Daniel Petrie, i. Jeff Fahey)
17.30	Nanizanke: Sanford and Son, 18.00 La mamma e sempre. la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo, 19.30 Misfits
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Nan.: Luogo del delitto
22.45	Variete: Telemeno
23.00	Šport: Forza Italia
24.00	Nanizanka: Fox Fire
TMC_____________________
10.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Dok.: Una discesa al limite delVimpossibile
13.00	EP v motociklizmu (iz Misana), avtomobilizem Fl -VN Francije (iz Le Castelleta)
16.30	Film: Un uomo alla deriva (dram., ZDA 1972, r. Peter Hyams, i. Dannis VVeaver)
18.00	Nanizanki: I predatori del-l'idolo d'oro, 19.00 I misteri di Nancy Drew
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Film: II fischi al našo (dram., It. 1967, r. Ugo Tog-nazzi, i. Ugo Tognazzi)
23.30	Tour de France
24.00	Film: Pena di morte (dram., ZDA 1980, r. VVaris Husse-in, i. Colleen Dewhurst)
TELEFRIULI_____________
10.30	Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja
12.00	Zelena dežela
13.00	Župan in njegovi ljudje
14.30	Film: Le baccanti (pust., It., r. G. Ferroni, i. Alberto Lupo, Alessandra Panaro)
16.30	Nanizanke: Medusa, 17.00 Oranges & Lemons, 18.00 Justice
19.00	Dnevnik
19.30	Nan.: S. Francisco off limit
20.30	Film: Revak, lo schiavo di Cartagine (pust., r. Ru-dolph Mathe, i. Jack Pa-lance, Milly Vitale)
22.30	Nanizanka: Angoscia
23.00	Športne vesti 0.30 Inf. oddaja: News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi, 10.15 Mladinski oder: Aleš se potepa (Nada Kraigher), 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas, 12.00 Prežganka ali Brodo brus-tula - antologija humorja kabaretistov Borisa Kobala in Sergeja Verča, 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Popoldanski zbornik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Na počitnice, 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00 Radijska igra: Miramarski vodnjak želja (Jožko Lukeš, pon.); 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi bojev in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved programa, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Kp: Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba;
8.00	Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših 7; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.30 Super-pass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in športni dogodki; 17.33 Made in YU;
18.00	Najnovejše plošče; 19.00 Glasba in športni dogodki; 20.00 Radio Lj.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah;
20.00	Nočna glasba.




ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
{ RAM
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature gran-di e piccole
13.30	Dnevnik
14.00	Politična tribuna
14.20	Buona fortuna Estate
14.35	Film: II brigante di Tacca
del Lupo (pust., It. 1952, r. P. Germi, i. Amadeo Naz-zari, Saro Urzi)
16.10	Sedem dni v parlamentu
17.00	Mladinska oddaja: Big
17.30	Film: II sentiero della gloria (pust., ZDA 1942, r. Ra-oul VValsh, i. Errol Flynn, Alan Hale)
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Eroi per un amico (dram., ZDA 1968, r. Alan Smithee, i. Michael Scho-effling, Tom VVilson)
22.10	Dnevnik
22.20	Koncert: Royal Philhar-monic Pops Orchestra (dir. John Georgiadis)
23.15	Podeljevanje nagrad Globo d'oro '89
24.10	Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Mezzanotte e dintorni
RAI 2________________
11.30	Rubrika o židovskem življenju
12.00	Nanizanka: Sguadriglia Top Secret
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nanizanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca
15.25	Nanizanka: Lassie
15.50	Risanka: Cucciolo
16.15	IP v plavanju (iz Genove)
17.00	Film: Kidd il pirata (kom., ZDA 1952, r. Charles La-mont, i. Bud Abbott, Lou Costello)
18.05	TV igra: II sicario
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti
20.30	Nan.: L'ispettore Derrick
21.35	Tisoč in ena Italija
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Potovanje skozi aids
23.10	Atletski miting (iz Nice)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Film: Frammenti di paura (krim., VB 1971, r. R. Sara-fian, i. David Hemmings, Gayle Hunnicutt)
|	RAI 3_______________
13.00	Supermarecross (iz Bova-lina)
13.30	Avtomoblizem (iz Poten-ze)
14.00	Deželne vesti
14.10	Bezbol - povzetki
14.40	SP v sabljanju (prenos iz Denverja)
15.10	Kolesarstvo (iz Bassana)
15.45	Kolesarstvo: Tour de France
16.50	Dok. oddaja: Drobci
17.00	Film: La costola di Adamo (kom., ZDA 1948, r: George Cukor, i. Spencer Tra-cy, Katharine Hepburn)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Šport: Tutto mondiali ieri & domani
22.30	Zabavna oddaja: Fronti a tutto
23.00	Dnevnik - nocoj
23.05	Avtorska TV: Alessandro Blasetti - La lunga strada del ritorno
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Dokumentarna oddaja:
Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
16.15	Video strani
16.25	Poletna noč: nad. Schwar-zwaldska klinika, 17.15 nan. Samo bedaki in konji (pon.)
17.45	Mozaik. Zrcalo tedna
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik: Naš utrip
18.25	Mali koncert
18.35	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Jež, 18.50 Lutkovna igrica Zlatarjevo zlato (1. del)
19.10	Risanka
19.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Razprodaja (Čedo Priča, r. Eduard Galič, i. Zvonimir Zoričič, Dragan Milivojevič)
21.10	Kulturna oddaja: Osmi dan
21.50	Dnevnik in vreme
22.10	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.15	Poletna noč, vmes nad. Schwarzwaldska klinika (31. del) in humoristična serija Alo, Alo (5. del)
|jP) TV Koper______________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.00	Nogomet: pokal Amerike (posnetki in komentarji)
16.00	Šport spektakel
18.30	Športna oddaja: Juke box
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Val turistov preko Trsta v Istro in Dalmacijo
TRST — Grobi napadi na slovenski jezik
TRST — Obisk študentov iz SZ pri tržaških vrstnikih
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tednik: Settegiorni
20.30	Tenis: turnir VVimbledon -moški finale (posnetek), vmes TVD Novice
[~jjr RTV Ljubljana 2
19.00	Izobraževalna oddaja: Po brezkončnosti sveta - Azija, Otok malajskih gusarjev (11. del)
19.30	Atletika: Grand Prix (prenos iz Nice)
22.15	Informativna oddaja: Po sledeh napredka
CANALE 5________________
8.30	Nanizanke: Fantasilandia,
9.15	Peyton Plače, 10.15 Una famiglia americana,
11.15	II profumo del suc-cesso
12.00	Mladinska oddaja: Doppio slalom
12.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
13.30	Variete: Rivediamoli
14.30	Nanizanka: Love Boat
15.30	Film: Canto damore (dram., ZDA 1947, r. Clarence Brown, i. Katharine Hepburn, Robert VValker)
17-30 Nanizanka: I cingue del guinto piano
18.00	Kviz: Cest la vie
18.30	Rubrika: Agenzia ma-trimoniale
19.00	Kviza: Gioco delle coppie,
19.45	Čari genitori
-0.30 Film: Finche c'e guerra c'e speranza (kom., It. 1974, r.-i. Alberto Sordi)
3.00	Kviz: 11 gioco dei nove
3.45	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show Estate 115 Film: Impatto mortale (krim., It. 1984, r. F. De An-gelis, i. Bo Svenson)
RETE 4__________________
8.30	Nanizanka: In časa Law-rence
9.20	Film: Veneri in collegio (kom., It. 1965, r. Marino Girolami, i. Raimondo Via-nello, Sandra Mondaini)
10.45	Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	La valle dei pini,
15.40	Cosi gira il mondo,
16.40	Aspettando il domani
17.00	Nanizanka: California -Rapporti difficili
18.00	Nad.: Febbre d'amore
19.00	Nanizanki: General Hospi-tal, 19.30 Baretta - Biglietto per il viaggio
20.30	Film: L incredibile časa in fondo al mare (kom., ZDA
1969,	r. J. Arnold, i. Tony Randall, Janet Leigh)
22.25	Film: La Califfa (dram., It.
1970,	r. Alberto Bevilac-gua, i. Ugo Tognazzi, Romy Schneider)
0.15 Nanizanke: Agente specia-le - La porta della morte,
1.15	SVVAT, 2.15 Adam
ITALIA 1_______________
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 1 Gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Super-man, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy,12.35 Stre-ga per amore, 13.00 Simon & Simon
14.00	Megasalvi show
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph Super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Te-neramente Licia in risanke
18.00	Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide
20.00	Risanka: Siamo fatti cosi
20.25	Nogometna tržnica
20.30	Film: VVindsurf, il vento nelle mani (kom., It. 1984, r. Claudio Risi, i. Pierre Cos-so, Lara Naszinsky)
22.25	Nan.: Starsky & Hutch
23.25	Predstavitev svetovne regate (vodi A. Fogar)
23.55	Nogometni pokal Amerike 0.30 Dok.o pustolovščinah 0.05 Nanizanka: Kung-fu
ODEON___________________
13.00	Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke
15.30	Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina
17.30	Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo
19.30	Risanke
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Film: I magnifici tre (kom., It. 1961, r. Giorgio Simo-nelli, i. Ugo Tognazzi, VValter Chiari)
22.45	Variete: Telemeno
23.00	Nanizanka: I classici dell'-erotismo
23.30	TV film: La leggenda di Henry Ford (2. del)
TMC______________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nad.: Vento del Sud
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti
13.45	Športne vesti
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dok. o naravi
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: L implacabile (vestern, ZDA 1977, r. Lee H. Katzin, i. John Hillerman)
18.00	Aktualno: TV donna
19.00	Nan.: Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Atletika: mednarodni miting (iz Nice)
22.30	Vesti nocoj
22.45	Avtomobilizem, motociklizem in kolesarstvo
24.00	TV film: Una breve stagio-ne di Peter (dram., ZDA 1978, r. Adell Aldrich, i. Ta-lia Shire, Burt Young)
TELEFRIULI
11.30	Nanizanka: Tom Grattan
12.00	Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja
13.00	Vesti
13.30	Nanizanka: Justice
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.30	Nadaljevanka: Il santo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nad.:Inaufraghi
20.30	Film: Avventura al circo di Mosca (kom.)
22.30	Nan.: Le avventure di Charles Dickens
23.30	Dnevnik, nato News
TELE 4_________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 9.15 Otroški kotiček: V skalnih gorah (Rado Bednarik, 1. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Sonatina za glas in klavir (pon.); 12.40 Koroška poje; 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki; 16.00 In ti, kam pojdeš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik, nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Z instrumentalnimi ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do 14.00; 14.02 Enajsta šola,- 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasba po telefonu; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgod. utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
19.00	Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba;
10.00	Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba.
Kljub rahlemu porastu vpisov v prve razrede
Tudi letos bo med klopmi več prostora
Šolske učilnice bodo v prihodnjem šolskem letu še malo bolj prazne. V petek je potekel redni rok za vpise v šole vseh stopenj. Iz podatkov, ki smo jih zbrali v tajništvih slovenskih šol, je tudi letos opazno nadaljno splošno zmanjšanje naše šolske populacije. Tu pa tam lahko najdemo kako številko, zaradi katere upadanja števila vpisov ne moremo označiti s prispodobo neustavljivega plazu: letos bo na primer tako v prvih razredih osnovnih šol kot tudi v prvem razredu nižje srednje šole nekaj več dijakov kot lani. Toda že skupni seštevek učencev in dijakov v vseh razredih tako osnovnih kot srednje šole nam pove, da je gledanje zgolj na ta podatek varljivo, ker pač odvisi od nekolikšnega nihanja števila rojstev v posameznih letnikih. Skupno vzeto bo torej letos v vseh naših osnovnih šolah skoraj 10% učencev manj kot lani, za skoraj enak odstotek pa se bo zmanjšalo tudi število dijakov v nižji srednji šoli.
Popolnih podatkov o vpisih v slovenske otroške vrtce še ni, ker jih nekateri vzgojitelji še niso posredovali ravnateljstvu. Tudi za višje srednje šole so zaenkrat razpoložljivi le podatki o novih vpisih v prve razrede, medtem ko bo za popolno sliko števila dijakov v ostalih razredih treba počakati do konca popravnih izpitov septembra. Razpoložljive dokončne podatke o vpisu v posamezne šole in
primerjavo z lanskim šolskim letom objavljamo v spodnjih tabelah.
V osnovnih šolah bo letos 58 učencev v prvih razredih, dva več kot lani. Povečalo se bo število učencev v šoli Otona Župančiča v Gorici in v šolah na območju Brd. Drugod bo število prvošolčkov skoraj povsod manjše ali
kvečjemu enako lanskemu. Skupno število učencev bo od 325 zdrknilo pod 300, točneje na 296.
V nižjo srednjo šolo stopa letos 87 dijakov, 13 več kot lani, vsekakor pa manj kot je bilo letos dijakov, ki so zapustili šolo. Skupno število bo prihodnje leto zato padlo z 270 na 249
dijakov. Točno dvesto jih bo v Gorici, 49 pa v oddelku v Doberdobu.
Iz vpisov v prve razrede višjih srednjih šol lahko ugotovimo, da so dijaki ob prehodu iz nižje tudi tokrat množično izbrali nadaljevanje študija v eni od petih slovenskih višjih srednjih šol. Z 31 vpisi je tudi letos na prvem
mestu trgovski zavod Zois, sledita pa mu strokovni zavod Cankar in industrijski zavod ITI. Vpis v vse tri šole pa se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšal. Klasična gimnazija in "eksperimentalno" učiteljišče sta tako s po 10 vpisi v 1. razred nekoliko zmanjšali razkorak s tehnično-poklicnimi šolami.
Vpis v osnovne šole					
osnovna šola		1. razred	skupno	1. razred	skupno
		1988/89	1988/89	1989/90	1989/90
Didaktično ravnateljstvo Gorica					
O. Župančič	UL Brolo	9	56	16	58
F. Bevk	Ul. Venelo	3	23	3	17
F. Erjavec	Štandrež	7	36	4	31
J. Abram	Pevma	6	26	7	29
A. Gradnik	(Podgora) Steverjan	0 5	7 33	7	30
	Plešivo	0	9	3	12
Didaktično ravnateljstvo Doberdob					
P. Butkovič	Sovodnje	8	40	5	39
I. Pregelj	Rupa	2	17	2	11
	Vrh	2	14	1	12
P. Voranc	Doberdob	10	46	7	42
I. Gruden	Jamlje	0	3	2	5
	Ronke	4	15	1	10
SKUPNO		56	325	58	296
Vpis v nižjo srednjo šolo			
šola	1. razred	skupno	1. razred	skupno
1988/89	1988/89	1989/90	1989/90
I. Trlnko	Gorica	57	221	72	200
Doberdob	19	49	15	49
SKUPNO	76	270	87	249
Vpis v višje srednje šole			
šola	1. razred	skupno	1. razred
	1988/89	1988/89	1989/90
P. Trubar	gimn.-licej	10	56	10
S. Gregorčič	učiteljišče	8	36	10
I. Cankar	trg. strok. zav.	34	108	23
Ž. Zois	odd. zun. trg.	36	107	31
G. Galilei	ind. zavod	25	74	19
SKUPNO	113	381	93
Našli so ga prejšnji teden na Vrhu
Jazbec okužen s steklino
V petek v okviru kulturnega poletja v Gradišču
Razstava Luiša Spazzapana
V sovodenjski občini, na območju Vrha, so konec junija po nekaj mesecih spet našli steklo žival. Poginulega jazbeca so 29. junija našli gozdni čuvaji, ki so takoj obvestili KZE. Iz specializiranega labotorija v Padovi je včeraj prišel odgovor, ki je potrdil začetno domnevo, da je bila žival stekla. KZE je obvestila sovodenj skega župana, ki v odredbi opozarja prebivalstvo na spoštovanje varnostnih norm za preprečevanje širjenja okužbe. Pse je treba cepiti (v prihodnjih dveh tednih bo KZE poskrbela še enkrat za cepljenja po posameznih občinah) in preprečiti, da bi se prosto klatili. Pozorni je treba biti med sprehodi v naravo in se ne dotikati poginulih živali. Najnovejše-
ga primera vsekakor ne dramatizirajo. Po daljšem presledku je namreč ta v okolici Gorice prvi primer stekle živali, potem ko so sredi pomladi poskrbeli za cepljenje lisic z nastavitvijo vab. Od takrat na Goriškem še ni bilo primerov stekline med lisicami, kar daje misliti, da je cepljenje dalo zaželjene učinke.
■ Motorist se je lažje ponesrečil včeraj dopoldne v Ul. Duca d'Aosta, na križišču z Ul. Tominz. Imenuje se Giuseppe Sfili-goi, star je 20 let in živi v Mošu, Ul. Olivers 102. V splošni bolnišnici so mu ugotovili samo odrgnine po rokah in ga po prvi pomoči odslovili s prognozo okrevanja v petih dneh.
Poletna kulturna sezona v Gradišču se bliža svojemu osrednjemu delu. Spored, ki sta ga izoblikovali Občina Gradišče ter tamkajšnja Turistična ustanova, bo v naslednjih tednih izredno zanimiv in bogat.
Gotovo najodmevnejša prireditev bo odprtje antološke razstave Luiša Spazzapana, ki jo bodo v Spazzapa-novi galeriji odprli 14. julija. Razstavo, ki soupada s stoletnico rojstva velikega slikarja, so omogočile goriška Pokrajina, deželi Furlanija-Julijska krajina in Piemont ter Goriška hranilnica.
Tri pomebnejše manifestacije bodo ponudili v okviru glasbenega in folklornega programa. Trinajstega julija bo nastopila španska folklorna skupina Espane Ballet Ensemble, od 16. do 18. julija bodo večeri posvečeni opereti. Predstavili bodo »Scugnizza«, »II paese dei campanelli« in znano Leha-rovo »Veselo vdovo«. Tretja manifes-
nastopila ob spremljavi orkestra Ba-tuco da Tropical. Brazilski večer je najavljen 3. avgusta.
V program poletnih večerov v Gradišču, ki jih prirejajo na odprtem (v primeru slabega vremena je na razpolago gledališka dvorana Coassini), sodijo še številne druge prireditve. Omenimo 2. mednarodni seminar srednjeveške glasbe (20.-29. julija), jazz konceret s Shipyard Townom in Yazz orkestrom (8. avgusta), koncert tržaškega orkestra gledališča Verdi (10. avgusta), tradicionalno konjsko prireditev (19. in 20. avgusta), razstavo ptic (15. avgusta) ter drugo mednarodno folklorno parado (31. avgusta in 1. septembra).
Tek miru
Maratonec Marco Patton iz Trenta bo nocoj končal v Gorici prvo od šestih etap teka miru po bojiščih prve svetovne vojne iz Trsta v Trento. Ob 19.30 ga bodo pri Ločniškem mostu čakali goriški tekači in ga pospremili do gradu, kjer bo ob 20.30 slovesnost ob prisotnosti krajevnih oblasti in z nastopom zbora Ars Musiča ter zbora planincev iz Trenta.
Seja na občini
Goriški občinski svet se bo ponovno sestal jutri ob 18.30 v sejni dvorani na županstvu. Zajeten dnevni red obsega v glavnem odobritev odborovih sklepov in obravnavo številnih točk, ki so izostale še na prejšnjih sejah. Predvidena je odobritev načrta za nove greznice v Pevmi (740 milijonov lir), variante k regulacijskemu načrtu, ki bo Pokrajini omogočila obnovo bivšega kronikarija v Ul. Diaz, ter poimenovanje desetih novih ulic.
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da poteče jutri rok za vplačilo prvega obroka kmečkih zavarovalnih prispevkov IVS.
včevaj-danes
Iz goričkega matičnega urada v tednu od 2. do 8. julija 1989
RODILI SO SE: Alessandro Giglio, An-drea Drius, Raffaele Coronica, Alessandro Sussi, Annalisa Plesničar.
UMRLI SO: 71-letni upokojenec Mariane Peternel, 66-letna optičarka Albina Jerkič vd. Donati, 80-letni upokojenec Socrate Venturini, 66-letni upokojenec Antonio Gatta, 75-letni odvetnik Andrej Makuc, 65-letna gospodinja Leonilda Luciani por. Gabrijelčič, 73-letna upokojenka Gemma Fundaro vd. Recluta, 81-letni upokojenec Remigio Tomadin, 86-letna upokojenka Luigia Saccon, 67-letni upokojenec Alberto Baldassi.
OKLICI: tehnični uslužbenec Mauro Nassiz in bolničarka Elisabetta Abrami, kmet Giorgio Bastiani in brezposelna Nadia Visintin, policijski agent Luca Senn in modna ustvarjalka Angela Del Frate, uslužbenec Giorgio Cicogna in profesorica Sonia Ermanis, inženir Flavio Gabrielcig in učiteljica Daniela Musso, financar Michele Gramazio in gospodinja Lucia Pistillo, mehanik Giordano Ferlatti in bolničarka Arianna Fontanini.
POROČILI SO SE: delavec Gabriele Ermacora in uslužbenka Donatella Bor-sato, izvedenec za marketing Thomas Braun in stevardesa Nicoletta Russian.
Obvestilo
Uprava slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici obvešča vse udeležence tečaja računalništva na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, ki bo od 11. do 14. julija, da bo odhod v ponedeljek, 10. julija, z avtobusne postaje v Novi Gorici ob 14.30. Ob isti uri bo odpeljal avtobus tudi s postaje v Sežani.
Povratek v Novo Gorico bo v petek, 14. julija, ob 18. uri, v Sežano (na železniško postajo) pa istega dne ob 17.30.
Zborno mesto za vse tečajnike pa je v torek, 11. julija, ob 7.45 pred vhodom v Inštitut J. Stefan na Jadranski ulici. Tečajniki bodo bivali v domu Srednjih šol na Gerbičevi ulici 51/A.
kino
Gorica
CORSO Zaprto do 20. julija.
VERDI 16.00-22.00 »Nightmare 4 — il non risveglio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.00-22.00 »Piena di voglia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Ameriški ninja«.
SVOBODA (Šempeter) 18.30 »Proti napad«, 20.30 »Predmet strasti«.
DESKLE 19.30 »Kung-fu otroci«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino, Verdijev korzo 57 — tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Cosulich 117 — tel. 711315.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in brata
Andreja Makuca
se iz srca zahvaljujemo g. župniku J. Žoržu ter K. Humarju za sv. mašo in cerkveni obred, domačim pevcem in organistu za petje v cerkvi, moškemu zboru K. Kombinat Vipava ter domačemu ženskemu zboru za petje na pokopališču. Prav tako se zahvaljujemo za poslovilna govora dr. Damjanu Paulinu in g. Brunotu Čermelju, nadalje darovalcem cvetja in vsem, ki so nam stali ob strani v tej uri žalosti.
Žena Anica, sin Simon, brat Franc, sestri Zalka in Mila.
Štandrež, 9. julija 1989
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Alojzije Vižintin vd. Lavrenčič
se toplo zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Otroci Pierina, Cveta, Jožef, Pavla in Bruno z družinami in sorodniki.
Poljane, 9. julija 1989
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
HUGO VON HOFMANNSTHAL
SLEHERNIK
Režija: MARIO URŠIČ
V torek, 11. t. m., ob 21. uri — v GORICI pred cerkvijo sv. Ivana — Ulica Ascoli
Omogočili denarni zavodi
Tržaška kreditna banka
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ
tacija iz tega niza pa bo nastop sve tovno znane brazilske plesne in glas bene skupine Brasil Tropical, ki bi
VZPI VRH in KD DANICA
vabita na
tradicionalni
Piknik na Vrhu
Danes ob 18. uri nogometno srečanje veteranov Sovodnje - Doberdob
ob 19.30 nastop kotalkarjev društva Vipava s Peči
ob 21. uri ples z ansamblom HAPPY DAV
XXVIII. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROVSKEGA PETJA »C. A. SEGHIZZI«
SODELUJEJO:	„
Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška,Filipini, Finska, Francija, Irska, Jugoslavija,
Madžarska, Poljska, Zvezna republika Nemčija, Španija, Švica, Sovjetska zveza, Italija.
PROGRAM:
URADNA OTVORITEV v sredo, 12. julija, ob 10.30 v Ljudskem vrtu.
POLIFONIJA
v sredo, 12. julija, ob 16. in ob 21. uri. v četrtek, 13. julija, ob 9., ob 16. in ob 21. uri.
PEVSKI ZBORI v petek, 14. julija, ob 9. uri.
FOLKLORA
v petek, 14. julija, ob 16. uri. v soboto, 15. julija, ob 9. in 16. uri.
GORICA
Avditorij v Ulici Roma od 12. do 15. julija
VSTOP PROST
NAGRAJEVANJE IN KONCERT NAGRAJENIH ZBOROV: v petek, 14. julija, ob 21. uri — polifonija v soboto, 15. julija, ob 21. uri — folklora
(Vstopnina za en večer 8.000 lir — za dva večera 12.000 lir)
Letos na Goriškem kar 9 tečajev Zavoda za poklicno izobraževanje
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje postaja vse bolj pomemben dejavnih znotraj deželne stvarnosti. Pred kratkim je namreč deželna uprava odobrila SDZPI finančno kritje za 27 tečajev, ki jih bodo uresničili v Trstu in Gorici. Kar zadeva letošnje tečaje povejmo, da jih bo kar osem več od lanskega šolskega leta, ko so skupno v Trstu in Gorici pripravili 19 tečajev, na katere se je vpisalo več kot tristo dijakov, od teh pa jih je kakih 230 tečaje tudi dokončalo.
V prihodnjem šolskem letu bo za goriško pokrajino predvidenih kar devet tečajev, ki jih bo zavod imel v prostorih v Križni ulici, kjer je za sedaj dovolj prostora. Toda že danes se kažejo prvi znaki utesnjenosti in vse kaže, da bo prostorsko vprašanje v prihodnje, ko se bodo tudi na Goriškem tečaji številčno obogatili, dokaj
pereče. S tem v zvezi velja povedati, da je vodstvo Slovenskega zavoda za poklicno izobraževanje že predložilo na Deželo prošnjo za pomoč pri preureditvi prostorov, a doslej niso dobili še odgovora.
Specifično za Gorico bodo v novem šolskem letu uvedli dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce, dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje, tečaj angleščine, tečaj za programerje elektronskih računalnikov, tečaj za operaterje v zunanji trgovini, izpopolnjevalni tečaj strojepisja, tečaj za animatorje na družbenovzgoj-nem področju, tečaj za fiskalano vodenje nekomercialnih ustanov ter tečaj bančne tehnike. Povejmo, da je SDZPI pri oblikovanju nekaterih tečajev upošteval tudi mnenja naših organizacij, tako Združenja slovenskih špor-
tnih društev v Italiji, Zveze slovenskih kulturnih društev, Kmečke zveze in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Kar zadeva posamezne tečaje omenimo, da bo tečaj za mizarje trajal 2 šolski leti po 1.200 ur letno. Udeleženci bodo morali imeti opravljeno nižjo srednjo šolo ali bodo morali dopolniti 15. leto starosti. Namen tečaja je priprava mizarja, ki bo usposobljen narisati načrt ter iz načrta izdelati ročno in strojno katerikoli predmet iz stavbne in pohištvene opreme. Tudi tečaj za prodajalce bo trajal dve šolski leti (po 1.000 ur) in bo pripravil prodajalca, ki bo znal klientom prikazati značilnosti proizvoda in njegovo uporabo. Ob tem bo poznal blagoznanstvo, trgovsko računstvo in srbohrvaščino ter bo sposoben urediti izložbena okna. Tečaj bančne tehnike (30 ur) bo nudil obiskovalcem možnost, da se izpopolnijo glede bank na splošno, italijanske bančne zakonodaje, kakor tudi v zvezi s finančnim sistemom ter z bančnimi posegi v mednarodnem poslovanju. Omogočiti tečajniku, da si nabere tista osnovna poznavanja programskih jezikov in računalniških sredstev, ki so potrebna za vsako nadaljnje izpopolnjevanje in strokovno bogatenje je namen tečaja za programerje elektronskih računalnikov, ki bo trajal 175 ur. Tečaj angleščine (120 ur) bo v bistvu 2. stopnja že začetega tečaja; isto velja za tečaj strojepisja. Novost za Gorico pa sta tečaja za animatorje na družbenovzgojnem področju (40 ur) ter za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (30 ur), ki bosta prav prišla predvsem članom naših kulturnih in športnih društev, ki se s temi vprašanji ukvarjajo skoraj dnevno in imajo pri tem, predvsem kar zadeva fiskalno problematiko, nemalo težav.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
PROGRAM TEČAJEV ZA ŠOLSKO LETO 1989/90
1.	Dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce (1.000 ur)
2.	Dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur)
3.	Izpopolnjevalni tečaj iz angleščine — 2. stopnja (120 ur)
4.	Izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur)
5.	Izpopolnjevalni tečaj za operaterje za zunanjo trgovino (120)
6.	Izpopolnjevalni tečaj za strojepis (120)
7.	Tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov — društev (30 ur)
8.	Tečaj ažuriranja za animatorje na družbenovzgojnem področju (40 ur)
9.	Tečaj ažuriranja bančne tehnike (30 ur)
Rok za vpis poteče 21. julija. Vse informacije dobite na uradu zavoda v Križni ulici 3 (tel. 81826) vsak dan, razen sobote, med 9. in 13. uro.
V torek poletni nastop SSG v Gorici
Slehernik pred sv. Ivanom
Po uspehu poletnih uprizoritev Županove Micke bo v torek ob 21. uri SSG iz Trsta nastopilo pred cerkvijo sv. Ivana v Gorici, kjer bo v vabljivem okolju uprizorilo von Hofmannsthalovega Slehernika.
Po Poletnem središču že v torek vsi na morje
»Tu smo se igrali, delali različne stvari, spoznali smo se z računalnikom in tudi prepevali. Središče je namenjeno izključno otroškemu veselju, delu in zabavi, zato smo tudi letos organizirali različne dejavnosti
in sicer: likovno, oblikovno in jezikovno delavnico, šport, računalništvo in seveda glasbeno delavnico, ki jo je vodil naš Janez Bitenc, prijatelj otrok. In zdaj novica leta. Če res še ne veste, lahko greste na vrt doma
in boste videli. Kaj? Zmaj! Ne, le naš novi bazen.
Soncu se moramo zahvaliti, da nam je privoščilo nekaj svojih toplih žarkov, toliko, da smo se lahko kopali v našem bazenu...«.
Tako so povedali otroci — kakih petdeset s celotne Goriške — na zaključni prireditvi Poletnega središča, ki je potekalo pod geslom »Cvetlice in živali moraš imeti rad«. Kot so sami udeleženci središča povedali, je
pobuda naletela na veliko odobravanje naših naj mlajših, ki so na desetdnevnem bivanju preživeli več prijetnih ur, čeravno jim letošnje vreme ni bilo najbolj naklonjeno.
Kot je ob zaključku včerajšnje prireditve naglasil ravnatelj dijaškega doma Edmund Košuta, Poletno središče stopa v svoje dvanajsto leto in nenehno potrjuje pravilnost začetne izbrane poti.
Tudi ob letošnji izvedbi so otroci skupaj z animatorji pripravili zanimivo brošuro ter razstavo risb in ročnih del.
Sedaj pa vsi na počitnice ali bolje rečeno, vsi v Portorož. Tudi glede tega velja povedati, da je množičen vpis prerasel vsa pričakovanja, saj se bo desetdnevnega letovanja udeležilo skoraj petdeset goriških otrok. Povejmo, da bo odhod v Portorož v torek, 18. julija, ob 7. uri z avtobusne postaje v Novi Gorici. Z morja pa se bodo otroci vrnili v petek, 28. julija, ob 20. uri.
Na slikah (foto Pavšič) zbor Poletnega središča ter skupina animatorjev med »pevskim nastopom«.
II
ŠPORT
Za
TENIS MORJE in GORE
TRŽIČ - Ul. IX. junija 84 - Tel. 0481/45735
Podjetje Glauco Boscarolli
Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo: OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD.
PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI -REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo.
Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2
Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295
Personal
Computer
v l
poročni seznami
S
olimpia
PORCELAN	DARILA	KRISTAL
ULICA OBERDAN 4 — TRŽIČ v bližini tržnice
Tržaška operetna poletna sezona je te dni v polnem razmahu
Tržaška operetna sezona se je začela že pred nekaj tedni z vrsto prireditev, kot so bile otvoritveni Gala večer donavske operete z madžarskimi glasbeniki in plesalci, koncert z Berliner ensemblom, nastop skupine Bal-lets de Monte-Carlo, Jess trio z Dunaja in skupina San-dor Deki Lakatos; pravkar je gostoval tudi Berliner Kaba-rett Marie Malle, in še bi morali navesti srečanja, video preglede in pobude v raznih dvoranah in na trgih, ki letos dopolnjujejo operetne predstave in bodo zaključile festival avgusta s koncertom pod nebom - Nokturno z Johannom Straussom. Namen organizatorjev je jasen: želeli so ponuditi pravi festival, razčlenjen in pester, ki naj bi ga sestavljali razni in raznoliki trenutki. To »bogastvo« gostovanj pa je povzročilo očitno okrnitev osrednjega sporeda, to je domačih operetnih postavitev.
S ponovitvijo uspešnice iz prejšnjega leta so bile vsako leto na sporedu tri operete. Letos taka'ponovitev ni predvidena, na sporedu pa sta samo dve opereti - Grofica Marica Emerika Kalmana, ki je doživela premiero v petek zvečer v, kot vedno, prevročem gledališču Verdi in Baron cigan Johanna Straussa, ki bo na sporedu proti koncu meseca. Izbira ni bila naključna: ves festival nosi letos nekakšen madžarski pečat.
Sicer se nam vsiljuje še nekaj misli. Iz leta v leto spremljajo festival operete upravičeni pomisleki, čeprav je tržaško občinstvo navdušeno nad to glasbeno zvrstjo. Dobre postavitve, kot je bila, recimo, lanska Vesela vdova pa utišajo tudi najzlobnejše jezike. Izbiri prijetnega Kalmanovega dela za prvo uprizoritev je dovoljevala ali celo ponujala upanje, da bo spet na vrsti odlična postavitev, kar se žal ni zgodilo, kljub trudu nekaterih nastopajočih.
Avstrijski skladatelj madžarskega porekla spada med najuspešnejše avtorje operete v Lebarjevem slogu in tako ponuja v Grofici Marici res enkratno glasbo, ki je prežeta z madžarskimi folklornimi značilnostmi. Nadvse
prijetna protagonistka je stara znanka tržaškega občinstva, beograjska mezzosopranistka Jadranka Jovanovič, ki razpolaga z odličnim, morda le za spoznanje premo-gočnim in preveč »opernim« glasom. Ob njej je tenorist Salvatore Ragonese včasih nekoliko šibek, a kljub temu prijetna prisotnost na odru. Nadvse briljantni so nekateri drugi izvajalci, kot denimo par Ugo Maria Morosi in Sabina Macculi, ki z vsakim svojim nastopom navdušita občinstvo. Tudi drugim izvajalcem bi težko kaj očitali, saj so v glavnem vsi pošteno opravili svoje delo. Prijetno osvežitev predstavljajo tudi godci iz Budimpešte, torej pravi ljudski godci ciganske glasbe z violinami, klarinetom, cimbalami in kontrabasom, ki spremljajo petje protagonista in očitno ustvarjajo nekaj preglavic dirigentu Janosu Kovacsu, a ob njihovi virtuoznosti občinstvo samo strmi.
Pomanjkljivosti so drugje, recimo v režijskem delu Beppeja de Tommasija. Odlična glasba Imreja Kalmana nas mimogrede ponese v lahkoten operetni svet, prepojen z ljubezenskim hrepenenjem in običajnim spletkarjenjem, ki nas privedeta do neizbežnega heppy enda, a žal, ne uspe preglasiti šibkosti govorjenega dela, ne uspe zapolniti nepotrebnih pavz in vsekakor ne more dati predstavi tempa, ki bi ga potrebovala zato, da bi bila res prijetna, živahna in »tekoča«, kot se za opereto spodobi. Zato niso dovolj niti bogati kostumi Sebastiana Soldatija in prijetna scena Antonia Mastromatteia, celo baletni del tokrat ni tak, kot smo ga navajeni, saj so bili baleti Gina Landija v preteklih letih briljantni trenutki, ki so dvignili še tako šibke postavitve in izbire. Edini zares svetel trenutek je cirkuška scena že proti koncu predstave.
Plemiški naslovi očitno izgubljajo na vrednosti: Grofica Marica se ne more kosati z Veselo vdovo, kakšno vlogo bo igral Baron cigan pa ta trenutek še ne vemo...
NADJA KRIŠČAK
Po "Berliner Ensamblu" smo iz nemškega glavnega mesta dobili v goste v okviru tržaškega operetnega festivala še "Berliner Kabarett". Kaj zato, če je prvi prišel iz Vzhodnega Berlina, drugi pa iz Zahodnega, oba sta prinesla v Trst nekaj novega, svežega, predvsem pa visoko profesionalnega. In če je prvi v Verdiju še privabil nekaj poslušalcev, pa ne preveč, je drugi nastopil v dejansko praznem Rossettiju, saj se je tistih borih sto gledalcev in poslušalcev kar izgubilo v prostorni dvorani. So krive počitnice, vročina v dvorani ali pa gre preprosto za gluhost tržaškega občinstva do vsega, kar že vnaprej diši po tradicionalnosti?
In vendar nam je "Berliner Kabarett Marije Malle" s tipično kabaretskim orkestrom "Soiree Ouintett" in pianistom VVernerjem Schiekejem, predvsem pa s samo Marijo Malle, postregel s prvovrstnim spektaklom v režiji Ger-da Grasseja in glasbeni priredbi Gu-entherja Josecka. V uri in pol se je odvijal v neprekinjenem sosledju mu-zikalno-pevski-recitativni večer, ki je, čeprav je potekal v nemškem jeziku, pritegnil poslušalce ne toliko zaradi vsebine songov, ki je večina ni razumela, kot predvsem zaradi briljantne pevsko-recitativne interpretacije Marije Malle, prežete z veliko izraznostjo, neposrednostjo in prikupnostjo, tako v glasovnem in igralskem podajanju, kot v sami pojavnosti, pri čemer se je lahko oslanjala na delikatno mu-
zikalno spremljavo instrumentalnega kvinteta in pianista pa celo na njihovo scensko soigro, izpeljano s prefinjeno profesionalnostjo.
Celotna predstava "Berliner Kaba-retta" je bila posvečena Claire Wal-doff, v letih 1920-30 najbolj priljubljeni berlinski kabaretni umetnici, ki je znala motive iz življenja v glavnem malih ljudi in posebnežev na lahek, pa vendar prozorno satiričen način posredovati poslušalcem, zaradi česar je prišla pri nacistih v nemilost in je svoj pogum tudi drago plačala. Marija Malle se je v svojem programu približala svoji veliki predhodnici ne le z izborom pesmi, pač pa tudi z načinom interpretacije.
Njeni songi obujajo življenje z revnih ulic in dvorišč, pojejo o ljubezenskih izkušnjah mladega dekleta, pa o posebnežih z ulice, o teti, ki ni bila teta, o vedeževalki, o družini Gaen-seklein, o lajnarju, pa o Berlinu, ki ga ima rada, in o rokah matere, ki je garala za njenih deset otrok. Skozi vse pesmi teče neka milina v načinu prikazovanja tega življenja, ki zadobiva v kulturnem posredovanju Marije Malle še dodaten mik časa, ki ga ni več.
Za uvod v kabaretsko okolje je "Soi-reč Ouintett" poskrbel tudi s tem, da je v hali gledališča pred začetkom predstave igral kavarniške plesne motive, valčke, tange in podobno.
j. k.
pismo uredništvu - pismo uredništvu
Čut za mero!
Spoštovani urednik!
Čut za mero! Sprašujem se, kje ga je založil avtor neobjektivne kritike o koncertu Obalnega komornega orkestra, ki jo je Primorski dnevnik objavil 6. 7. 1989.
Kritika ni podpisana, zato sklepam, da je redakcijska. Njen avtor gotovo ni glasbenik, si pravim, saj bi drugače na koncertu slišal npr. intonančno čisto, melodiozno spevnost ansambla v Bachovi Ariji, ki je v članku niti bežno ne omenja, zabeležil pa bi tudi suvereno kretnjo in glasbeno požrtvovalnost dirigenta, prof. Boruta Logarja. Ko bi bil glasbenik, bi gotovo ne trdil, da je s petnajstminutno klavirsko priredbo (!) Bachovega koncerta za violino in orkester v D-duru prof. Aleksander Rojc odkril "absolutni pianizem", "bistvo glasbe" in "absolutno v umetnosti". In ko bi se avtorju članka le malo sanjalo o glasbi, bi tudi ne mogel zapisati, da je omenjeni "komad" Rojčev (kvečjemu Bachov!), pa tudi, da je ta priredba eden "zahtevnejših komadov klavirske in glasbene literature nasploh". In Liszt, Chopin, Beethoven ali Mozart? In druga Bachova izvirno klavirska dela, skladbe, kompozicije ali - kot bi zapisal očitno trgovsko navdihnjeni avtor članka - "komadi"?
Če ni glasbenik, si dopovedujem, bo ta pisec vsaj kritik... Pa žal ni niti to, saj je poročilo od začetka do konca hvalisanje, ki ničesar ne "kritizira". Saj sem prisostvoval koncertu, si pravim. Ušesa še niso za v koš in vse le ni bilo tako belo: tudi kaj črnega je bilo vmes. Recimo zvočna nesomernost klavirja in orkestra, ki je mestoma preglaševal solista, pianizem, ki v pre-akustični cerkvi ni dosegel zaželenega čembalističnega zvena ali Rojčevo ritmično neskladje z ansamblom v zaključnem Allegru.... Kljub temu je bil celoten večer (z ostalimi solisti, ki bi si prav tako kot pianist zaslužili poimensko navajanje v naslovu članka...) na dostojni umetniško-izvajalski ravni. Vendar - s čutom za mero!
A zdi se mi, da z nepodpisanim avtorjem ta čut vse bolj izgublja tudi kulturna stran Primorskega dnevnika, ki si v glasbenih in neglasbenih "kritikah" privošči zdaj osupljive odklone, zdaj pindarovske ode temu ali onemu. Tega sevč niso krivi le pisci: navsezadnje objavlja takšne tekste urednik, ki je plačan, da soustvarja kulturno podobo časopisa in skrbi za čim pošte-nejše poročanje. Žalostno je, da ga je treba na zdrav čut za mero javno opozarjati. Tega se sramujem vsaj toliko kot nepodpisani avtor svoje nestrokovne "kritike", zato se bom še sam skril za anonimnim nazivom:
Kritični poslušalec * * *
Najprej zahvala za opozorilo in nasvet glede čuta za mero! Močno si bom prizadeval, da se popravim! Res je, imeti bi morali večji čut za mero, tisti, ki pišejo pisma uredništvu in tisti, »ki je plačan, da soustvarja kulturno podobo časopisa«. In čeprav sem plačan in čeprav je večina tistih, ki na svetu nekaj delajo ali soustvarjajo plačanih, to še ne pomeni, da smo in so pred napakami povsem varni. Trudim se, da bi bilo napak čim manj, a so vedno v zasedi in občasno lahko
presenetijo. Niso namerne in tudi brez hudobije so (mogoče iz preobremenjenosti?), pa čeprav jih zakrivi plačani urednik, ki zaupa raznim recenzentom in ki se mu kdaj pa kdaj, priznajte (ali pa ne), posreči tudi kaj pametnega. Ali »kritični poslušalec« (ki pa je pustil in sporočil svoje ime uredništvu) misli, da bi bil urednik ali kdorkoli na tem svetu brez plače brezhiben ali vsaj deležen večjega razumevanja? Le nekaj bi rad povedal razsodniškemu »kritičnemu poslušalcu«: slutim, zakaj se je spravil nadme in zakaj me »javno opozarja«. Najbrž zato, ker je bila na tej strani objavljena ne ravno bleščeča kritika (brez navednic) njegovega (pred kratkim natisnjenega) knjižnega proznega prvenca. In ker me on opominja, naj bo tudi meni dovoljen pedagoški prijem: čut za mero se v morju dogodkov lahko izmuzne iz glave plačanega urednika, a to nemara ni tako hudo, kot če se v človeka vgnezdi maščevanje, kakršno se je, kot se zdi, vgnezdilo v »kritičnega poslušalca«. Zaradi tega mi je manj zoprno, da se mi pripiše in da mi zbeži kaka nenamerna napaka — beri: objavljanje pa-negirikov in nestrokovnih razprav — kot da bi bil maščevalen in čakal na prvo priložnost, da to svojo maščevalnost hudobno in javno izrazim! Napake res niso dobra stvar in jih bom skušal tudi po zaslugi takih opozorilnih pisem kar se da odpravljati. A maščevalnost prav tako ne daje ugleda človeku.
Marij Čuk
Uspeh poletne sezone SSG
Slovensko stalno gledališče žanje tudi to poletno sezono velik uspeh. Drevi bo na Repentabru, v torek pa v Gorici ponovilo Slehernika, v prihodnjih dneh pa bodo tekle tudi ponovitve Županove Micke	(foto Križmančič)
Maraton v čast revoluciji
V okviru 37. mednarodnega poletnega festivala so v Ljubljani uprizorili tudi igro Clauda Confortesa »Maraton«. To je nekakšna obeležitev francoske revolucije. Gre za gledališko metaforo, ki skozi športni dogodek — maratonski tek s tremi tekači — govori o življenju nasploh. Tek kot življenje ali življenje kot tek — tekmovanje, to je osnovno sporočilo tega nadvse zanimivega besedila, ki je bilo z velikim uspehom igrano v mnogih svetovnih gledaliških središčih. Ljubljansko predstavo so v režiji Zvoneta Šedlbauerja oblikovali igralci Slavko Cerjak, Janez Hočevar-Rifle in Branko Šturbej, na glasbo Mojmira Sepeta pa je pela Marjetka Falk.
Enciklopedija
Jugoslavije
Pred dnevi so v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti predstavili četrti zvezek Enciklopedije Jugoslavije v slovenščini. Gre za pomembno delo, ki terja veliko truda in sredstev in nič čudnega, če je zadnji zvezek izšel tako rekoč »na kredo«. Založnik Enciklopedije Jugoslavije je zagrebški Jugoslovanski leksikografski zavod Miroslav Krleža, knjigo pa je natisnila Mladinska knjiga.
Četrta knjiga Enciklopedije Jugoslavije obsega 768 strani in gesla pod E, F, G in delno H— do prvega dela obsežnega prikaza Hrvatov. Med obsežnejšimi teksti omenimo prispevke o epu in epski pesmi, o farmaciji, fašizmu in fevdalizmu, pa o geografiji, geologiji in gimnastiki. Slovenska redakcija ima seveda še dodatno delo, saj njena naloga ni le v tem, da pripravi slovensko verzijo, ampak mora upoštevati tudi deloma različen vrstni red gesel, ki ga zahteva jezikovna različnost. Članke za to knjigo je prispevalo okoli 1200 avtorjev iz vseh delov Jugoslavije, neslovenske prispevke pa je prevajalo 13 prevajalcev.
Primorska
srečanja
Primerno poletno branje so lahko tudi revije: navadno so dovolj razgibane in pestre, tipajo v mnoge smeri in raziskujejo mnoga področja, navadno objavljajo krajše eseje, ki jih človek prebere v eni sapi. Tako je tudi s Primorskimi srečanji, katerih zadnja številka je ta čas v knjigarnah.
Tudi ta zvezek Primorskih srečanj se pretežno ukvarja z vprašanji, ki zadevajo primorski prostor tako z zgodovinskega kot družbenega, kulturnega, gospodarskega in političnega stališča. Pomembno je tudi dejstvo, da v reviji objavljajo svoje prispevke zamejski avtorji, predvsem z Goriškega ter tako prispevajo k uveljavljanju tistega kulturnega prostora, ki je danes Slovencem prepotreben. O vsebini te številke lahko rečemo, da je predvsem kulturno naravnana in priobčuje članke tudi polemične vsebine, kar seveda ni narobe. Zdenka Lovec pa ocenjuje končano sezono Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
V reviji je še običajen prostor, namenjen literarni ustvarjalnosti, ki ga zapolnjujejo večinoma mlajši avtorji.
Vse polno turistov v vseh krajih sosedne države
Francija praznuje 200-letnico revolucije
Vsa Francija v teh dneh praznuje. Francozi pravzaprav praznujejo že vse letošnje leto. Osrednje manifestacije ob dvestoletnici francoske revolucije pa bodo prav v teh dneh, saj 14. julija, v petek, bo vsa Francija praznovala 200-letni-co zavzetja Bastilje.
Na trgu sredi Pariza, kjer je pred dvesto leti bila z visokim obzidjem obdana utrdba, v kateri je kralj imel zaprte svoje nasprotnike, ki jo je razjarjeno ljudstvo naskočilo in zavzelo, zapornike pa spustilo na svobodo, te utrdbe ni več. Parižani so jo že zdavnaj podrli. Nanjo spominja le visok stolp sredi trga, ki nosi ime po Bastilji.
Od četrtka, 13. julija, dalje pa bo na tem trgu še en spomenik, spomenik francoski in svetovni kulturi. To bo nova operna palača, ki jo bodo otvorili prav ta večer, na predvečer obletnice zavzetja Bastilje. Koncerta pa ne bodo poslušali samo tisti redki povabljenci, ki bodo lahko prišli v dvorano, marveč tudi tisoči, ki bodo natrpali Trg Bastilje in seveda tudi drugi, saj bo prireditev neposredno prenašala francoska televizija.
Na koncertu bodo sodelovali vsi najbolj znani francoski simfonični ansambli. Praznik se bo zatem nadaljeval vso noč, saj je že v navadi, da so to noč Francozi na nogah. Vsa gostišča so odprta, na ulicah igrajo orkestri, stotisoči plešejo kar na ulici, tja do zore. To je zares ljudski praznik.
Naslednjega dne, 14.julija, bo na Elizejskih poljanah tradicionalna vojaška parada. Seveda praznujejo v vsej Franciji. V še tako zakotni francoski vasi ta dan polagajo vence pred spomenike padlim v raznih vojnah.
Praznovanje se bo letos nadaljevalo tudi v petek, 14. julija, zvečer. V Parizu bo nastopilo nad
7.000	godbenikov, plesalcev in pevcev iz raznih dežel sveta. Parada teh skupin se bo pričela ob 18. uri pri Maillotovih vratih, sprevod bo šel po glavnih ulicah in seveda
po Elizejskih poljanah, ob 23. uri bo na Trgu Concorde pevec Jes-sie Normal pel marsejezo. Za to priložnost pride v Pariz več državnih poglavarjev, ki bodo gostje Francoisa Mitteranda. Naslednjega dne, v soboto, 15. julija, pa bo pariški župan Chirac dal ob 22. uri znak za začetek streljanja umetnih ognjev. Francozi trdijo, da takega ognjemeta svet ni še videl.
V pristanišču Rouen v Normandiji pa bodo že danes prijadrale naj lepše jadrnice, ki dandanes še plujejo po morju. V glavnem so to vojne ladje na katerih se usposabljajo kadeti. Ladje bodo prišle iz ZDA, Uruguaya, Velike Britanije, Ekvadorja, Kolumbije, Norveške, Portugalske, Nemčije, Poljske, Italije, Argentine, Sovjetske zveze in seveda Francije. Ladje bodo pristale v pristanišču Rouen, kjer je šest kilometrov pristaniške obale. Kdor si želi videti vse na enem kupu te prelepe ladje ta naj kar pohiti v Normandijo, saj bodo jadrnice tam ostale teden dni tja do nedelje, 16. julija, (nekatere teh jadrnic bodo potem odplule v Hamburg, kjer bodo sodelovale na praznovanju devetstoletnice tistega nemškega mesta). V Gouinu v departmaju Moselle pa se bo od 26. julija do 6. avgusta zbralo 789 zračnih balonov (mongolfier). Lastniki jih pripeljejo iz vseh petih kontinentov. Vzletali bodo vsak dan od zore do mraka.
Pariz bo na vrsti 25. avgusta, ko tja pride 400 glasbenikov in plesalcev ter pevcev, ki bodo imeli skupni koncert.
Francozi si seveda nadejajo, da bo na letošnjih prireditvah v Franciji veliko domačih in tujih turistov. V tujini so naredili veliko reklame, vsi hoteli so že zdavnaj rezervirani. Tujcev bo letos v vsej Franciji veliko več kot v prejšnjih letih. Francozi niso zgradili novih hotelov, zadovoljni pa so, da so sedaj vse njihove hotelske kapacitete polne tujcev s polnimi denarnicami.
Nova operna hiša na Trgu Bastilje je seveda vzbudila veliko polemik še zlasti s strani častilcev stare operne hiše v strogem mestnem središču. Brez dvoma pa bo Pariz zmogel dve tako ugledni ustanovi. Brez dvoma bo nova Opera polna radovednih gledalcev in poslušalcev v prihodnjih mesecih. V Parizu so v prvi polovici leta že počastili stoletnico Eifflovega stolpa. V Versaillesu bodo v drugi polovici julija prireditve že tradicionalne poletne operne sezone. Tour operaterji ponujajo turistom nalašč prirejene avtobusne izlete v kraje, ki imajo kaj skupnega z dogajanjem pred 200 leti. Skoro povsod tam, kjer so gradovi, imajo večerne predstave Luči in zvoki. Poleg avtobusnih izletov so neka-
teri domiselni turistični delavci priredili tudi krožne izlete s helikopterjem.
V Francijo turisti prihajajo leto za letom. Tako tisti iz drugih držav Evrope kot tisti iz prekomorskih dežel. Za vsakogar je že obvežem obisk Pariza, v njem pa vzpon na Eifflov stolp, na grič Mon-tmarte, obisk v nočnem lokalu in v veleblagovnicah, potem pa pohajanje po širokih bulvarjih ter ogled izložb v katerih najdeš vse kar si zaželiš. Francija je na prvih mestih na svetu kar se tiče obiska tujcev. Seveda ne gre, poleg Pariza, zanemariti še drugih krajev, še zlasti tistih v Normandiji, v dolini Loare, na Ažurni obali.
Letos pa je seveda tujcev še več. Kdor si ni vnaprej rezerviral
hotela bo le stežka dobil v njem prosto mesto. Prenočil bo najbrž le v hotelih na podeželju. Francijo si seveda velja ogledati ob vsakem času, tudi zaradi tega ker so tam kulturne prireditve na sporedu v vseh letnih časih, ker je v njej veliko gradov in palač vrednih ogleda in ne nazadnje, ker v vsakem francoskem kraju ti postrežejo z zares okusno pripravljenimi jedmi.
Letos pa k vsemu temu dodamo še izredne prireditve v počastitev dvestoletnice francoske revolucije. V vseh francoskih mestih je zlasti v poletnem času veliko prireditev na katerih nastopajo umetniške skupine iz vseh krajev sveta.
MARKO VVALTRITSCH
Danes v Palmanovi zgodovinska prireditev
Na njej bodo počastili razvitje beneške zastave v letu 1602
Že več let, vsako drugo nedeljo v juliju, torej danes, imajo v Palmanovi zgodovinsko prireditev, na kateri počastijo dogodek iz julija leta 1602, ko je providur prvič sredi trga velike trdnjave dvignil zastavo beneške republike.
Beneška republika je dala ob koncu 16. stoletja zgraditi trdnjavo, v kateri naj bi se zbralo toliko vojaštva, da bi lahko Turkom preprečilo vdore na ozemlje Serenissime. Turki so namreč v šestnajstem stoletju večkrat bili v naših krajih ter vdrli v Furlanijo. Benetke so se hotele izogniti takim vdorom, zaradi tega so dale zgraditi trdnjavo, pravzaprav veliko utrjeno vojašnico. Turško prodiranje v Evropo pa je že bilo mimo in v kasnejših časih je trdnjava služila vsemu drugemu.
Mesto je še danes utrjeno tako kot takrat ko so ga zgradili. Ni bilo poškodovano. V mesto pridemo skozi tri vhode, pred katerimi je še v predvojnih letih bil viseč most.
Leta 1980 so domači turistični delavci obudili slasvnost razvitja prapora. Na prireditvi, ki traja dobri dve uri, gredo v mimohodu vojščaki in Plemiči, pešci ter konjeniki, na velikem trgu konjeniki pokažejo svoje veščine.
Prireditev se bo pričela ob 17.30.
V Maleziji v letu 1990 pričakujejo veliko število tujih turistov
»Visit Malaysia Year« je naslov turističnega leta 1990 v Maleziji, federalni državi sestavljeni iz 13 zveznih držav na Malezijskem polotoku. Turistično-kulturna prireditev se uokvirja v podobne, ki jih leto za letom, izmenično, prirejajo države jugovzhodne Azije, da bi privabile čimveč turistov.
Malezijo je lani obiskalo 750.000 tujcev. Največ jih je bilo iz azijskih držav, še zlasti iz Japonske. Veliko turistov tja prihaja iz ZDA. Med Evropejci prednjačijo Angleži, tudi zaradi tega ker so njihove čete in civilni upravitelji tam bili dolga desetletja. Britanskih turistov je lani bilo 86.000. Sledili so jim Nemci, ki jih je bilo 29.000 ter Francozi, ki jih je bilo 15.000. Italijanov pa je bilo le 5.000.
Malezijo običajno obiščejo tisti turisti, ki so na krožnih potovanjih na Tajskem, v Singapuru in v Indoneziji.
Ob polotoku, ki ima kar 4.380 kilometrov obale, je tudi nad 300 otočkov. Na desetih otočkih so uredili turistične naprave. Teh je precej tudi na kopnem. V glavnem so to naselja z enim ali več hoteli. V to oddaljeno deželo potujejo turisti z debelimi denarnicami, zaradi tega hoteli pripadajo višjim kategorijam. Seveda so vsi opremljeni s klimatskimi napravami, saj drugače bi tam Evropejec ne vzdržal.
Plaže so peščene, prekrasne, skoro do morja sega pragozd. V Maleziji je vrsta gozdov in parkov. Nekateri so
zaščiteni. Gozdovi pokrivajo 70 odstotkov površine te države.
V tej državi seveda prevladujejo Malezijci, veliko je tudi Kitajcev in Indijcev. Zaradi tega je dežela tudi kulturno zanimiva, saj je v njej vse polno spomenikov, še zlasti templjev, ki so jih zgradili pripadniki raznih narodov in veroizpovedi. Ne smemo pa pozabiti, da je osnova vsega malezijska kultura. Zaradi različnosti pa imajo v vsem letu številne praznike, verske ter posvetne.
Kdor obišče te kraje se bo seveda pozanimal tudi za izdelke domače obrti. Ženskam bodo prijali batik in zlati okraski, moškim pa izdelki iz lesa. Kuharji tam pripravljajo najrazličnejše dobrote, ki vsakomur teknejo tudi zaradi tega ker običajno niso mastne.
Ob priliki turističnega leta 1990 bodo v Maleziji uredili velik kmečki park v Shah Alam Selangor. Tam bodo zgradili tipične vasi iz vseh držav jugovzhodne Azije. V prestolnici Kuala Lumpur bodo uredili naraven morski akvarij v katerem bodo zbrali nad 5.000 rib in drugih živali, ki živijo v morskih vodah. V Hulu Dungunu pa bodo na več kot 5.000 hektarjih uredili salari park. Tako malezijska vlada kot svetovne hotelske družbe gradijo tudi vrsto novih hotelov v katere bodo od prihodnjega leta dalje privabile veliko novih turistov iz vsega sveta.
Letos na počitnicah 80 milijonov Evropejcev
Tour operaterji računajo, da bo letos letovalo 80 milijonov Evropejcev in da jih bo kar 32 odstotkov prestopilo meje svoje države. To je velik bussiness, saj je znano, da preko 30 odstotkov turistov kupi paket v turistični agenciji. V dvanajstih državah Evropske skupnosti je 24.000 turističnih agencij, ki letno vnovčijo 30.000 milijard lir.
Najmočnejši tour operator v Evropi je nemški TUI. Usluge nudi dvem milijonom in pol turistov, v letu 1987 je fakturiral 2.300 milijard lir. Na drugem mestu je angleški Thomson Holidays, ki nudi usluge 2.700.000 turistom, fakturiral pa je manj kot prej omenjeni, in sicer samo dve milijardi lir. Na tretjem mestu je francoski Club Mediterranee z milijonom in pol klientov ter 1.400 milijardami lir fakturiranih uslug. Prvi italijanski tour operator je šele na osemnajstem
mestu evropske lestvice. To je Alpi-tour, ki je v letu 1987 imel 240.000 klientov in fakturiral 241 milijard lir.
Najbogatejše turiste pa ima švicarski tour operater Kuoni, katerega klienti porabijo na vsakem potovanju povprečno en milijon in pol lir vsak.
Dohodki posameznih tour operaterjev so lani narasli, vendar dokončnih podatkov o tem še ni.
V	tem velikem turističnem poslu, ki je v zadnjih letih narasel povprečno za 8 odstotkov vsako leto, je Italija nekoliko nazadovala, saj je turistični dohodek narasel le za 3 odstotke letno.
V	Italiji je velika razdrobljenost tour operaterjev in tudi v hotelirstvu je opaziti isto. Nemški, francoski in angleški tour operaterji zaradi tega ponujajo turistom cenejše počitnice v drugih deželah sveta, pri tem pa imajo večji dobiček.
Freske v Trevisu
V Trevisu hočejo tujcem in tudi domačinom pokazati stare freske, ki jih je kar precej na številnih stavbah nekdanjih tamkajšnjih bogatašev. V srednjem veku in tudi kasneje, v renesančni dobi, so meščani Trevisa naročali umetnikom, da poslikajo fasade njihovih stavb. Te so bile zgrajene iz opeke in se zaradi tega niso morale primerjati s stavbami v Benetkah, ki so bile obložene z dragocenim marmorjem.
Takih stavb je v Trevisu vse polno. Da bi jih ovrednotili je tamkajšnja turistična ustanova izdala lično knjižico v kateri so označene poslikane stavbe. Skupinam pa nudijo tudi vodiče.
Lani so v Trevisu izdali podoben kažipot za razne kanale in mostičke, ki jih je tu kar precej.
■ Vlada Saudske Arabije je 43 milijonov rialsov namenila gradnji turističnega naselja v bližini Dammana. V njem bo 250 luksuzno opremljenih počitniških hišic.
Mednarodni teniški turnir v Wimbledonu
Danes moški in ženski finale
LONDON — Muhasto vreme, ki je že od vsega začetka krojilo usodo, predvsem pa urnike najbolj prestižnega teniškega turnirja na svetu, je včeraj spet ponagajalo organizatorjem. Večkrat je namreč dež prekinil polfinalno srečanje med Lendlom in Beckerjem, a ko se je slednje vendarle zaključilo, ni bilo več časa, da bi odigrali programirani ženski finale med Zahodno Nemko Steffi Graf in Američanko češkoslovaške narodnosti Martino Navratilovo. Slednji finale bo torej danes, tik pred moškim velikim finalom, v katerega se je že v petek uvrstil Edberg, ki je odpravil trdoživega McEnroeja, in včeraj še Zahodni Nemec Boris Becker, ki je po maratosnki borbi in petih setih premagal svetovno štev. ena, Čehoslovaka Ivana Lendla.
To pofinalno srečanje je bilo nadvse dramatično. Becker se je z zmago uvrstil ria svoj četrti wimbledonski finale, ki ga bo odigral danes proti istemu nasrotniku kot lani, Švedu Edbergu. Lani je Becker potegnil krajši konec proti razigranemu Edbergu, ki bo seveda skušal danes podvig ponoviti.
Devetindvajsetletnemu Lendlu se je spet izmuznila možnost, da končno osvoji svoj prvi wimbledonski turnir, ki je po splošnem mnenju neuradno svetovno teniško prvenstvo. Ta najbolj prestižni turnir na svetu je še edini, katerega Lendl še ni osvojil. To je pravzaprav neverjetno in nerazumljivo, kot da bi obstajalo za tega igralca nekakšno wim-bledonsko "prekletstvo". Že res, da mu travnata površina ne ustreza, vendar pa bi moral resnično talentirani igralec obvladati prav vse površine.
Becker je sicer svojega nasprotnika premagal z izredno težavo in po polnih štirih urah borbe, premagal pa ga je le... Na današnjem finalu je favorit, vendar ne smemo pozabiti, da je bil favorit tudi lani...
Na sliki: današnji finalist Boris Becker
Ameriški nogometni pokal
Brazilija tvega izločitev
SALVADOR, GOI ANI A — Včeraj so odigrali tekme tako A kot B skupine ameriškega nogometnega pokala. V A skupini sta Brazilija in Kolumbija presenetljivo izenačila 0:0, Paragvaj pa je gladko premagal Venezuelo s 3:0. Brazilija tvega kolo pred koncem prvega dela pokala neverjetno izločitev. V finalni del se namreč uvrstijo prvi dve ekipi iz vsake skupine, ki nato odigrajo dodatni turnir vsak z vsakim. Paragvaj je namreč dosedaj osvojil vse tri tekme in je že matematično kvalificiran. Brazilija pa bo morala v zadnjem kolu nujno premagati prav Paragvaj, če se hoče še boriti za naslov. V primeru izenačenja Brazilije in zmage Kolumbije z več kot enim zadetkom razlike proti šibkemu Peruju, se večkratni svetovni prvaki vrnejo domov. Jasno pa je že, da bodo po današnjem remiju odstavili brazilskega reprezentančnega trenerja Lazaronija.
LESTVICA A SKUPINE: Paragvaj 6 točk (3 tekme); Brazilija 4 (3); Kolumbija 3 (3); Peru 2 (3); Venezuela 1 (4).
V B skupini pa so odigrali kolo manj. Včeraj je Čile gladko odpravil Bolivijo s 5:0, vendar pa ni s tem izboljšal svojega položaja na lestvici. Za
kvalifikacijo v finalni del se bodo še naprej borile tri reprezentance in sicer Urugvaj, Ekvador in Argentina.
LESTVICA B SKUPINE: Urugvaj in Ekvador 4 (3); Argentina 3 (2); Čile 2 (3); Bolivija 1 (3).
Kupoprodajne ”bombe“ v Milanofioriju ni bilo
MILAN — Pred nekaj dnevi je ves italijanski "športni svet" pretresla "bombna" novica, da je Sampdoria prodala svoje daleč tri najboljše igralce Viallija, Mancinija in VVierchovoda Juventusu. Včeraj se je stanje dokončno normaliziralo z jasnim demantijem s strani obeh zainteresiranih strank. Resnici na ljubo ni nihče verjel taki neverjetni novici, ki je vseeno nekoliko razburila sicer še precej statično italijansko nogometno kupoprodajno sezono.
Napolijev predsednik Ferlaino je tudi demantiral srečanje, ki so si ga izmislili nekateri preveč "vestni" športni novinarji, s predsednikom francoske ekipe iz Marseilla. Govorila naj bi seveda o prestopu Maradone k temu francoskemu prvoligašu.
Numi bronasta kolajna na SP v sabljanju
DENVER — Italijan Mauro Numa je včeraj na svetovnem prvenstvu v sabljanju, ki se odvija v ameriškem mestu Denver, osvojil bronasto kolajno v kategoriji floreta za posameznike. Na najvišjo stopničko je stopil Zahodni Nemec Alexander Koch, drugo mesto pa je osvojil Francoz Philippe Omnes.
Na EP v streljanju včeraj svetovna rekorda
ZAGREB — Na včerajšnjem drugem dnevu evropskega prvenstva v streljanju, ki se te dni odvija v Zagrebu, so dosegli dva svetovna rekorda, medtem ko so jih v prvem dnevu dosegli štiri. Prvi včerajšnji rekord je dosegel češkoslovaški mladinec Pelas s 590 točkami, drugi pa je spet pripadal ČSSR ekipno v sestavi Pelas, Januš in Surovček.
Na dosedanji skupni lestvici premočno vodi Sovjetska zveza, ki ima pet zlatih kolajn, eno srebrno in štiri bronaste. Na drugem mestu ji sledi Češkoslovaška z dvema zlatima, eno srebrno in eno bronasto kolajno, Jugoslavija pa se nahaja na sedmem mestu s tremi srebrnimi in eno bronasto kolajno.
Na 7. etapi kolesarske dirke po Franciji
De Wilde v sprintu, Lemond še vodi
BORDEAUK — Včerajšnja 7. etapa kolesarske dirke po Franciji se je končala s sprintom, v katerem je največ moči imel Belgijec De VVilde, ki je prehitel Francoza Colottija. Še pred tem, ko so do kraja manjkali le trije kilometri, je skupinica kolesarjev, katero je vodil Bauer, poskusila presenetiti glavnino. Bil je to eden številnih poskusov zelo razburljivega in borbenega zaključka ene najdaljših etap, ki pa v samem začetku ni bila nič kaj zanimiva. Kot je bilo pričakovati, se je zatem etapa končala s sprintom. Vendar je bila to ena redkih priložnosti, ki so jih še imeli sprinterji, saj so sedaj pred njimi Pi-reneji. V bistvu lahko računajo le na en sam »čisti« sprint, ki pa bo na vrsti šele v predzadnji etapi.
V kroniki včerajšnje etape treba omeniti Italijana Tebaldija, ki je skušal ponoviti uspeh, ki ga je lani dosegel v Reimsu. Ko je do cilja manjkalo 15 km, se je pridružil Hooydoncku, Worreju in Van Slyckeju, s katerimi si je nabral okrog 30 sekund prednosti. Za zasledovanje so poskrbeli
člani Panasonica, pri katerem so očitno računali na končni nalet svojega tekmovalca, Van Poppela. Potrosili pa so preveč moči in v odločilnem trenutku je to izkoristil De VVilde.
VRSTNI RED 7. ETAPE: 1. De VVilde (Bel.), ki je 285,5 km (Poitiers -Bordeaux) prevozil v 5.2T57" s poprečno hitrostjo 35,094 km na uro,- 2. Colotti (Fr.) isti čas; 3. Tolhoek (Bel.) po 2"; 3. Bauer (Kan.) po 2"; 5. Van Poppel (Niz.) po 4"; 6. Pieters (Niz.); 7. Fidanza (It.); 8. Hermans (Niz.); 9. Mu-seeuw (Bel.); 10. Planckaert (Bel.); 11. Kelly (Ir.); 12. Kappes (ZRN); 13. Lil-holt (Da.)-, 14. Van Der Poel (Niz.); 15. Vanderaerden (Bel.), vsi isti čas.
SKUPNA LESTVICA: 1. Lemond (ZDA) 33.19'39"; 2. Fignon (Fr.) po 5"; 3. Marie (Fr.) 40"; 4. Breukink (Niz.) 1‘51"; 5. Yates (VB) 218"; 6. Simon (Fr.) 2'39"; 7. Da Silva (Por.) 2'56"; 8. Skibby (Dan.) 3'24"; 9. Bauer (Kan.) 3'45"; 10. Mottet (Fr.) 4'09"; 11. Kuum (Nor.) 4'21"; 12. Alcala (Meh.) 4'27"; 13. Rue (Fr.) 4'40"; 14. Hampsten (ZDA) 4'44"; 15. Bugno (It.) 4'54"; 16.
Kelly (Ir.) 4'54"; 17. VVilson (Avs.) 5 03"; 18. Lilholt (Dan.) 5 03"; 19. Roc-he (Ir.) 5'10"; 20. Muller (Švi.) 5'11"; 66. Volpi 9'56"; 71. Chiappucci 10'38"; 82. Rossiggnoli 11’39"; 110. Fidanza 14'41"; 135. Vona 18'51"; 142. Bontem-pi (vsi It.) 1955"; 149. Pavlič 21'21"; 156. Čerin (oba Jug.) 22'50".
Colmani v Montecatini
MONTECATINI TERME (Pistoia) — Benito Colmani (19 let, krilo, 2 m) v prihodnji sezoni ne bo več igral za Stefanel. Prestopil je namreč k Spor-ting Club B asket iz Montecatinija.
Radio Opčine
V jutrišnjem športnem komentarju Radia Opčine (ob 18.00) bo najprej na vrsti pogovor o naši združeni smučarski ekipi. V rubriki Seks in šport bo gost prof. Ivan Peterlin, Jadranov košarkar Marko Ban bo govoril o svojem presdtopu v A-l ligo (Irge Desio), o problemih Jadrana pa bo tekla beseda s predsednikom Edijem Krausom.
Jugoslovansko DP optimistov
Podunavac (Jadro) prepričljivo vodi
KOPER — V nadaljevanju državnega prvenstva v jadranju za razred optimist, ki poteka v Koprskem zalivu, so kljub šibkemu vetru včeraj izvedli dve regati. Po povsem neuspešnem štartu v prvi regati, ko se je Peter Podunavac iz koprskega Jadra, prvi favorit prvenstva, prebil z 22. na 3. mesto, je bil v včerajšnjih obeh regatah prepričljivo prvi in je po treh regatah tudi prevzel skupno vodstvo. Včeraj je bil prvi pred Izolanom Benčičem, ki je kljub devetemu mestu v tretji regati, po treh preizkušnjah na drugem mestu. Tretji je Puljčan Kosanovič, najboljša deklica, enajsta, pa je Vesna Dekleva iz Izole.
Vrstni red po treh regatah: 1. Podunavac (Jadro) 5,7; 2. Benčič (Burja Izola) 18; 3. Kosanovič (Mornar Pulj) 42,7; 11. Vesna Dekleva (Burja Izola) 78 točk. Danes bosta na programu sklepni regati. (Kreft)
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 18-2-12. Zmagovalcev je bilo 198, prejeli pa bodo po 5.760.300 lir. Nagradni fond je znašal 1.677.289.000 lir.
Avtomobilska dirka za VN Francije v formuli ena
Prost nima namena popuščati
LE CASTELLET — Čeprav v prihodnji sezoni ne bo več tekmoval za McLaren, je Prost včeraj dokazal vso svojo profesionalnost. Dal je namreč vse od sebe, dosegel najboljši čas in obenem nov rekord proge, tako da bo na današnji dirki za VN Francije star-tal v prvi vrsti skupaj s svojim team-skim tovarišem Senno.
Francoz Alain Prost
Pri Ferrariju so vneto upali, da si bodo izborili prvo vrsto, kar bi veliko pomenilo za vzdušje v ekipi. Mansell je sicer dalj časa držal najboljši čas, vendar je na koncu moral znova priznati premoč vozil mclaren, čeprav je treba takoj povedati, da so tokrat razlike precej manjše kot običajno. To daje obenem precej upanja, da tudi med dirko ne bo prišlo do običajnega monologa Prosta ali Senne.
Zadovoljstva pa niso skrivali pri Be-nettonu, saj je Nannini z novim vozilom v drugi vrsti, nekoliko pa so bili razočarani pri Williamsu, čeprav sta tako Boutsen kot Patrese popravila čas, ki sta ga dosegla v petek.
STARTNI VRSTNI RED: 1. vrsta: Prost (Fr.) mclaren honda 1'07"203 s poprečno hitrostjo 204,258 km na uro; Senna (Braz.) mclaren honda 1'07"228; 2. vrsta: Mansell (VB) ferrari 1'07"455; Nannini (It.) benetton ford 1'08"137; 3. vrsta: Boutsen (Bel.) williams renault 1'08"211; Berger (Av.) ferrari 1'08"233; 4. vrsta: Alliot (Fr.) larrousse lambor-ghini 1'08"561; Patrese (It.) williams renault 1'08"923; 5. vrsta: Palmer (VB) tyrrell ford 109 026; Gugelmin (Braz.) leyton house judd 1'09"036; 6. vrsta: Gachot (Fr.) onyx ford 109 T22; Capel-li (It.) leyton house judd T09"283; 7. vrsta: Johansson (Sve.) onyx ford 1'09"299; Donnelly (VB) arrows ford 1'09"254; 8. vrsta: Bernard (Fr.) larrousse lamborghini 1'09"596; Aleši (Fr.) tyr-
rell ford 1'09"668; 9. vrsta: Grouillard (Fr.) ligier 109"717; Arnoux (Fr.) ligier ITO' 077; 10. vrsta: Nakajima (Jap.) lo-
lotus (It.) Brabham judd T10"254; 12. vrsta: Martini (It.) minardi ford 1T0"267, Pirro (It.) benetton ford 1T0"292; 13. vrsta: Chee-ver (ZDA) arrows ford T1CT239; Caffi (It.) dallara ford 1T0 '468; niso se uvrstili: De Cesaris (It.) BMS dallara ford 110"591; Perez-Sala (Šp.) minardi ford VIT'079; Danner (ZRN) rial ford 1TTT78; Moreno (Braz.) coloni ford 1T1"372.
	CASA02/1
JO	EKSKLUZIVNI PREDSTAVNIK
c<	PINARELLO MOTOBECANE
ČASA	• dirkalna kolesa
del	• mountain bike za turizem in
CICLO	otroke • oprema in oblačila
Capponi Marino	Bianchi Atala
TRST — Ul.	Valdirivo 21 - Tel. 68009
IBIlSilISBi
obvi

	
REKREACIJSKI ODSEK
KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira spust z gumijastimi čolni na reki Soči in sicer od Gorice do Sovodenj. Spust bo v soboto, 15. julija, ob 15. uri. Prijave sprejemajo Bojan Makuc (tel. 20734), Daniele Bralni (21891), Valter Nanut (21852) in David Mučič (83271).
ZSŠDI
obvešča, da odgovarja na tel. št. 744426.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je na sedežu društva (Vrdelska cesta 7, tel. št. 51377) začelo vpisovanje za začetniški odbojkarski
tečaj, namenjen fantom in dekletom letnikov 1978, 1979, 1980. Tečaj bo v Borovem športnem centru na 1. maju od 4. do 12. septembra 1989. Cena tečaja znaša 50 tisoč lir. Dnevni program:
9.00	jutranji trening; 12.00 kosilo; do
15.00	organizirana animacija; 15.30 -
17.00	popoldanski trening in odhod. Možen je prihod otrok v center tudi pred 8. uro (po dogovoru). Rok za vpis zapade 15. julija.
JK ČUPA
vabi člane in prijatelje na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo danes, 9. t. m., s startom ob 11. uri.

	
	
	
	
	
TRST — Ul. sv. Frančiška 25
ŠOLSKO LETO 1989-90
DNEVNI TEČAJI:
•	URADNIKI - administrativno delo v uradu - dveletni tečaj
•	OPERATERJI PROGRAMERJI - dveletni tečaj
•	ELEKTRIKARJI ZA CIVILNE IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE - dveletni tečaj
•	TERMOVODOVODNI INŠTALATER JI/HLADILNI KAR JI - dveletni tečaj
•	ELEKTRONSKI TEHNIKI - triletni tečaj
POPOLDANSKI IN VEČERNI TEČAJI:
•	OPERATERJI NA P.C. RAČUNALNIKIH
•	VODENJE OBVEZNIH KNJIG
•	STROJEPISJE
•	OPERATERJI RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV
•	UPRAVLJANJE VIDEOTERMINALOV
•	IZPOPOLNJEN PROGRAMSKI JEZIK "BASIC"
•	TEHNIKI ZA PROGRAMSKO OPREMO (SOFTVVARE)
•	TOOLS (programi za osebno produktivnost)
•	SPECIALIZIRANI OPERATERJI ZA UPRAVLJANJE PODJETIJ
•	NASTAVITEV MIKROPROCESORJEV ZA AVTOMATIZACIJO V CIVILNIH IN INDUSTRIJSKIH OBJEKTIH
Tečaje denarno vzdržuje Dežela Furlanija-Julijska krajina. Informacije daje tajništvo, Ul. sv. Frančiška 25 - tel. 762155 od ponedeljka do četrtka 10.00-12.30 in 17.00-19.30
767503
Ob robu prestopa najbolj reprezentativnega Jadranovega igralca v prvoligaško moštvo
Marko Ban novim izkušnjam naproti
Jadranov zastavonoša Marko Ban bo v prihodnji košarkarski sezoni branil barve ekipe Irge Desio, ki nastopa v italijanski A-l ligi. Novica je seveda presenetila vso slovensko, in tudi širšo tržaško košarkarsko javnost, tako da so o tem prestopu govorili in razpravljali vsi, ki se za naš šport zanimajo. Ugibali so in delali hipoteze, pač zakaj komaj sedaj, kako je do tega sploh prišlo, kdo, kaj, čemu itd. itd. Da bi bralce nazorno informirali o dogodku, smo se včeraj z igralcem pogo-varili in tako zvedeli "vse" o tem prestopu, pogovor pa je potekal nekako takole:
Marko, zakaj si se odločil za ta življenjski korak?
»V sredini letošnjega prvenstva sem začel razmišljati o bodočnosti Jadrana. Spoznal sem, upoštevajoč rahel in konstanten padec števila publike in zanimanja okoli ekipe, da se je morda doba "zgodovinskega jedra" (tu mislim na starejšo garnituro igralcev) Jadranove ekipe zaključila. Ekipa kot taka je že dosegla svoj kvalitetni višek, tako tehnični kot tudi motivacijski. Parabola je tako začela rahlo upadati, to pa se je začelo kazati znotraj ekipe v obliki živčnosti in drugih problemov, ki bi se v bodoče še povečali in povzročili konec te ekipe, oz. točneje velike Jadranove ideje. Tudi navdušenje je tako začelo upadati in je to za nas igralce kot tudi za ves Jadran in zamejsko košarko zelo zaskrbljujoče. Prišel sem zato do zaključka, da je najboljša
Jadran ob odhodu Marka Bana
Po 12 letih neprekinjenega igranja Marko Ban zapušča Jadran. V prihodnji sezoni bo igral za klub Aurora Basket - Irge Desio.
Vodstvo Jadrana se ob tej prelomnici, ki bo zagotovo vplivala na nadaljnje delo naše združene ekipe, javno zahvaljuje Marku Banu za vso njegovo požrtvovalnost in navezanost, ki jo je izkazal v odnosu do društva, do soigralcev in tudi do zvestih navijačev od trenutka, ko je prvič oblekel Jadranovo majico pa vse do zadnje tekme v nedavnem play offu. Želi mu, da bi se kar najbolj uveljavil in tako častno zastopal slovensko zamejsko košarko v naj-višjem italijanskem prvenstvu.
rešitev ta, da bi moral Jadran opraviti radikalno generacijsko spremembo. S tako spremembo bi spet pridobili publiko, še predvsem mlado, ki je je vedno manj, saj bi prav mladi priklicali mlade na tribune tržaške športne palače.
Začel sem zato resno razmišljati, da bi se umaknil s prizorišča aktivnega igranja košarke, toda popolnoma, ne polovično, saj bi v tem primeru vsi vseeno čakali rešitev z moje strani. Le tako bi stoodstotno responsabiliziral košarkarje, ki so do sedaj igrali v moji senci in niso mogli izraziti vsega svojega igralskega potenciala. Poleg tega se je prav sedaj pojavila na prizorišču generacija izredno talentiranih mladih igralcev (Arena, Oberdan, Ažman, Rebula in drugi), ki bi lahko spet zbudili veliko zanimanje in navdušenje okoli ekipe. Seveda to pomeni, da se moramo mi, naj starejša še agonistično aktivna Jadranova generacija, ki je že dosegala pomembne uspehe v letih, ki jih imajo pravkar omenjeni sedemnajst in osemnajstletni mladinci, umakniti. To generacijo košarkarjev je treba namreč takoj responsabilizirati, edina pot do tega pa je, kot sem rekel, naš umik, saj bi mi znatno upočasnili njihovo tehnično rast.«
Je bil to edini razlog za tvoj morebitni predčasni odhod s košarkarskih prizorišč?
»Ne, še nekaj moram v tej zvezi poudariti. Igralec kot sem jaz, ki sem vedno odklanjal prvoligaške ponudbe in sem vedno postavljal interes ekipe pred svoje osebne koristi, sem se v tem prelomnem obdobju vprašal, kako lahko Jadranu še koristim. Hotel sem biti dosleden do konca in nisem hotel svojega imena neločljivo povezati z Jadranovim, saj bi
tako ekipi le škodil, saj, ko bi nato prenehal s košarko, bi tudi sama peterka doživela vsestranski padec.«
Kaj pa se je nato zgodilo, da si se premislil?
»Naenkart so začele na društvo, kot že vsako leto, prihajati ponudbe zame s strani prvoligaških klubov, in čeprav nisem v prejšnjih letih nikoli teh ponudb jemal v poštev, ker sem pač bil Jadranu koristen, sem začel razmišljati o tem, da bi sedaj uresničil tudi svoje igralske ambicije kar se tiče nastopanja v najvišji košarkarski ligi. To bi koristilo tako meni z igralskega, in ne nazadnje ekonomskega stališča, kot tudi celotni zamejski košarki. Zakaj? Slišal sem namreč glasove, da se nekateri italijanski klubi že zanimajo za našo naj mlajšo generacijo igralcev. S svojim primerom hočem dokazati, da lahko odideš k porvoligašem tudi potem, ko si odigral vrsto prvenstev pri Jadranu, če si resnično dober košarkar. Jaz sem jih pri Jadranu odigral dvanajst in imam sedaj 29 let, kar pomeni za košarko 'pozna leta", pa vseeno odhajam na najbolj prestižna košarkarska prizorišča.«
Ti si odšel v Milan šele tedaj, ko si s strani tehničnega vodsta ekipe Irge Desio dobil točna jamstva, da boš igral in da ne boš le grel klopi za rezervne igralce...
»V A ligo seveda ne odhajam, da bi se osmešil in presedel celo prvenstvo na klopi, pa niti, da bi bil deveti ali deseti igralec. Nočem si na ta način zapraviti svojega košarkarskega imena, ki sem ga skrbno gradil toliko časa. Ne, odšel sem, da bom dosti igral. Sicer pa je sedaj to odvisno predvsem od mene.«
Ekipa se bo borila pred izpadom...
»Moštvo Irge Desio spada v polovico slabših peterk italijanske košarkarske A-1 lige. Res, borili se bomo za obstanek.«
Prvoligaške ekipe te iščejo že celo vrsto let...
»Praktično od začetka moje košarkarske poti. Vendar pa sem vedno hotel ostati pri Jadranu, ker sem menil, da lahko naša ekipa, ki je bila sestavljena iz prijateljev, ki so verjeli v Jadranov ideal, dosti doseže za uveljavljanje našega športa in naše narodnostne skupnosti širom po Italiji, kar se je nato tudi zgodilo. Predpostavil sem našo skupno korist pred mojo osebno, tako da se sedaj podajam v to prvoligaško avanturo z zavestjo, da od nje odnesem, tako z igralskega kot tudi s stališča življenskih izkušenj, kar največ.«
DUŠAN JELINČIČ
Tekmovalna sezona v umetnostnem kotalkanju
Poletovci polno zaposleni
Tekmovalna sezona v umetnostnem	~
kotalkanju je na višku. Kotalkarji openskega Poleta so polno zasedeni bodisi na uradnih tekmovanjih, bodisi na tekmovanjih za razne pokale, ki jih prirejajo klubi širom po Italiji. Tudi nastopov z mednarodno udeležbo ne manjka in med temi je bil tudi 'Pokal prijateljstva", ki ga je prejšnji teden organiziral KDK Rudar iz Titovega Velenja. Poleg vseh slovenskih klubov so nastopili tudi Avstrijci in kotalkarji Poleta, čeprav le s petimi tekmovalci. Njihove uvrstitve so bile dobre, o čemer pričajo naslednji rezultati: v kategoriji pionirjev A je bila Francesca Gurtner četrta, med pionirji B je bil Marko Spetič prvi, Dora Furlani štirinajsta, Annalisa Marelli je bila med članicami druga, Samo Kokorovec pa seveda prvi.
V San Benedettu del Tronto je bilo od 3. do 5. julija državno prvenstvo za mlajše mladinske kategorije. V kategoriji dečkov je nastopil tudi poleto-vec Francesco Micalessi, ki je v konkurenci 28 najboljših kotalkarjev Italije v obveznih likih zasedel 18., v kratkem programu 10., v prostem programu 10. in v kombinaciji 13. mesto. Povedati pa je treba, da je mladi kotalkar v zadnjem času nekoliko popustil, saj bi ob normalnem znanju lahko posegel v sam vrh svoje kategorije.
Micalessi se bo skupno s Cristiano Merlo in Eleno Prelec udeležil tudi državnega prvenstva UISP, ki bo te dni v Modeni in videli bomo, če se bo tam bolje odrezal.
Naslednji teden pa bo v Roccarasu v Abrucih državno prvenstvo za mladince in člane. Tega tekmovanja, ki bo praktično zaključilo letošnjo sezono v državnem merilu, se bodo udeležili tudi Poletovi kotalkarji Mitja Kokorovec med mladinci, Samo Kokorovec in Roberto Serri med člani, Annalisa Marelli med članicami ter dvojica Abate - Mojmir Kokorovec.
Poleg navedenih se bodo poletovci udeležili še nekaterih neuradnih tekmovanj, kot na primer preizkušnje za pokal mesta Videm, za pokal Gionija in drugih.
Ravbarjeva in Milič (oba Kras) na avstrijskih mladinskih igrah
Ob 40-letnici ustanovitve organizira avstrijski ASVO (ekvivalentna ustanova italijanskemu CONI) mednarodno
Sporazum med SZ Sloga ŠD Kontovel in ŠD Sokol
ŠD Kontovel, ŠZ Sloga in ŠD Sokol so v teh dneh dosegla sporazum, po katerem bodo na novih programskih osnovah skupno skušala dvigovati odbojkarsko raven na področju Vzhodnega in Zahodnega Krasa.
Skupni tehnični program predvideva načrtno delo na mladinskem področju, določeno fluktua-cijo starejših igralk in porazdelitev strokovnega kadra. Tako bo v letošnji sezoni 1989/90 prvo ekipo ŠD Kontovel vodil prof. Franko Drasič, prvo postavo ŠZ Sloga prof. Ivan Peterlin, Sokolovo prvo vrsto pa Peter de Walderstein.
športno prireditev za mlade od 9. do 15. julija v kraju Kufstein na Tirolskem. Med šestimi predstavniki, ki bodo zastopali našo deželo na avstrijskih mladinskih igrah, sta tudi Kraso-va mladinca, Martina Ravbar in Igor Milič. Ravbarjeva in Paganelli (Azzur-ra) zastopata ženski del ekipe, v moškem pa so razen krasovca Miliča še Butelli (Fincantieri), Cosciani (Lega Nazionale) in Mersi (Fincantieri).
(J. J.)
Sirenini jadralci na conskih treningih
Trije Sirenini jadralci optimistov, in sicer Nevio Sabadin, Alenka Pertot in Andrej Močilnik, se bodo podali na conski trening na jezero S. Croce pri Bellunu, pred kratkim pa sta se vrnila domov s podobnega conskega treninga, ki ga prireja italijanska jadralska zveza, Karlo Ferfolja (laser) in Andrej Ferfolja (europa).
Rolkarji Grmade in Mladine za italijanski pokal
Danes se bodo tekmovalci ŠD Grmada - Hobles in ŠD Mladina udeležili 4. preizkušnje za italijanski pokal. Tekma bo v Caltranu in proga bo razdeljena na 1.000 m, 2.700 m, 5.400 m ter 10.000 m. ŠD Grmada - Hobles bo prisotna z osmimi tekmovalci, ŠD Mladina pa s petimi. (Jori Ervin)
Zamejsko balinarsko prvenstvo
Na Vrhu zaključna slovesnost
S srečanji zadnjega kola se je v četrtek zaključilo 9. zamejsko balinarsko prvenstvo, ki ga vsako leto prireja balinarska komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Trajalo je natančno 3 mesece, skupno pa so odigrali kar 72 srečanj. Kljub izredno muhastemu vremenu pa so imeli zvrhano mero sreče, saj je skoraj vsakokrat, vsaj ob ponedeljkih in četrtkih, dež prizanesel balinarjem.
Medtem ko so se krasovci predčasno veselili naslova novih zamejskih prvakov, pa je prav do zadnjega potekal oster boj za drugo mesto med Kraškim domom in Sokolom. Lanski prvaki so v srečanju proti Gaji potrebovali trojno zmago, da bi se lahko prav v zadnjem trenutku dokopali do 2. stopničke. Kaj kmalu pa se je z zmago Gajine četverke upanje Sokola znatno zmanjšalo in kljub lepima uspehoma v enojkah in dvojicah je drugo mesto pripadlo Repencem, ki so Poletu prepustili le točko v četverkah. Tudi Nabrežina je brez posebnega naprezanja obdržala 4. mesto in se z vrha vrnila z načrtovano točko. Mak Se poslavlja od letošnjega prvenstva z
lepo serijo pozitivnih rezultatov, saj je v zadnjih štirih srečanjih izbojeval kar šest točk. Zarja pa končuje letošnje prvenstvo s prestižno zmago proti Danici, kar ji je omogočilo, da se je prav v zadnjem kolu prebila na višje mesto na lestvici in tako za las izboljšala sedmo mesto iz prejšnje izvedbe. O letošnji premoči Krasa ne gre preveč izgubljati besed. Dovolj je, da se ozremo na končno lestvico, na kateri vidimo, da rekordna vrednost 5 točk pred naj-bližjimi zasledovali res ne more biti le naključje, pa tudi kočni izkupček 35 točk je težko ponovljiv.
Zaključna družabnost in nagrajevanje bosta v četrtek, 13. t. m., ob 20. uri na Vrhu, kamor so v čim večjem številu vabljeni vsi ljubitelji balinanja s Tržaškega in Goriškega.
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Zarja -Danica 2:1 (11:9, 11:9, 3:11), Kraški dom - Polet 2:1 (11:3, 11:8, 8:11), Mak - Nabrežina 2:1 (11:5, 11:3, 6:11), Sokol - Gaja 2:1 (11:8^11:6, 5:11), prost je bil Kras.
KONČNA LESTVICA: 1. Kras 35 točk; 2. Kraški dom 30; 3. Sokol 29; 4. Nabrežina 25; 5. Danica 23; 6. Zarja 22; Polet 22; 8. Gaja 17; 9. Mak 13. (Z. S.)
Vel uspeh 11. športnega tedna ŠZ Gaja
V športno-rekreativnem centru Gaje na Padričah se je zaključil 11. tradicionalni športni teden. Kljub temu da ga je spremljalo izredno muhasto vreme, so požrtvovalni organizatorji izvedli vse športne discipline. Odziv občinstva, obiskovalcev ter športnih privržencev je bil nadvse zadovoljiv, saj so športni teden podaljšali kar za 4 dni.
BALINANJE - DVOJICE. Novost letošnjih športnih iger je bilo tekmovanje balinarskih dvojic. Kar 32 se jih je potegovalo za najboljša mesta, med temi je bilo tudi precej predstavnic ženskega spola. Zmagala sta Krasova predstavnika Doljak-Milič pred dvojico Križmančič-Sancin (Zarja). Tretje in četrto mesto sta pripadli domačinom: par Grgič-Žagar je bil za las pred parom Kalc-Natural.
TENIS. Od skoraj samega začetka so bila teniška tekmovanja del športnega tedna, v tej ali oni varianti. Letos so se organizatorji odločili za moški brzotur-nir. Dvajset igralcev se je podalo v maratonski boj za osvojitev najboljšega mesta. Tik pred ciljem sta omagala Mauri in Cannone. Po zelo kakovostni igri je izredno talentirani Klinar premagal zagrizenega Corboja.
NOČNI TEK. Nočni tek Gaje naj bi predstavljal posebno privlačnost športnega tedna. Na sporedu je vsako drugo leto s spremenljivo srečo in udeležbo. Letos se je teka udeležilo 15 tekmovalcev, ki so bili vsi res skrbno pripravljeni. Med njimi se je kot edina ženska pogumno borila Paola Šanson, ki je svojo nalogo uspešno opravila. Zmagovalec je bil Roberto Furlanich, ki je približno 7 km dolgo ne preveč lahko progo pretekel v odličnem času 23’44 "9 ter je Otan-nicu (2. mesto) zadal skoraj 2 minuti zaostanka. Zelo dober 3. je bil komaj 14-letni Bernobich.
NOGOMETNI TURNIR. Po večletnih nastopih ekip 4:4 so se letos organizatorji odločili za turnir 7:7 ter omejili število ekip na samo štiri in uvedli italijanski sistem tekmovanja.
Rezultati izločilnega dela: Boljunec -Gropada-Padriče 5:1, Trebče - Bazovica 5:4, Bazovica - Gropada-Padriče 3:2, Boljunec - Bazovica 4:2, Trebče - Boljunec 1:2, Trebče - Gropada-Padriče 3:5. Vrstni red: Boljunec 6, Trebče 2, Bazovica 2, Gropada-Padriče 2.
Finale: Trebče-Boljunec 5:2 (5:0); najboljši strelec turnirja: Igor Milkovič
(Trebče) s 6 zadetki; najboljši igralec turnirja: Miloš Tul (Boljunec); najboljši vratar: Marko Žagar.
ODBOJKA. Privlačen in zanimiv je bil odbojkarski turnir mešanih šesterk, sestavljenih iz 3 moških in 3 žensk. Da je ta nova zvrst zelo ogrela, priča že število 10 vpisanih ekip. Povpraševanje je bilo veliko, a organizatorji so udeležbo omejili. Najbolje se je odrezala mešana ekipa Kontovela, ki je v finalu premagala For-maggerie G e B z 2:1 (15:3, 9:15, 17:16 po tie breaku). V polfinalu je Kontovel nadigral ekipo Batiča, Formaggerie pa Slogo z 2:0. V prvi skupini so bile Formaggerie, Landru, Batič, Dragica in The Rats, v drugi pa Sloga, Kontovel, Kras, Jadran in Martina.
Športni praznik so popestrile tudi maškare, kar je bila tudi novost. Odziv je bil zadovoljiv, a vse so bile izjemno lepe. Organizatorji so "ta narlepše" obdarovali.
Za razvedrilo so poskrbeli tudi ansambli Happy Day in Lo Zodiaco, seveda ob odlični postrežbi odbornikov, članov, igralcev Gaje ter prijateljev. Naj gre tu zahvala vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je bil uspeh 11. športnega tedna Gaje nad vsemi pričakovanji. (AR)
Davor Zupančič
Meje nemogočega
Gore so seveda ostale iste in tudi človek ni dobil peruti, da bi z njimi zmanjšal težave vzpona. Spremnil pa se je odnos do gorništva. Že na začetku smo omenili uradne znanstvene razloge, v imenu katerih so se ljudje odpravljali v gore. Želja po spoznanju ^aj bi bodrila Saussureja in tovariše, ko so tekmovali za Mont Blanc. Leta .55, seveda ne iz dneva v dan, pa se le začela tista faza, ko človek, ali bolje alpinist, ni več potreboval nikakakr-shega opravičila za svoje plezalske Podvige. Ta stavek bo morda zvenel nekaterim kot utopično in povsem svojevrstno interpretiranje takratnega
in - zakaj ne - tudi današnjega gorništva, zato ga bomo skušali kasneje čimbolj razjasniti. Zdaj se raje povrnimo v prvo polovico devetnajstega stoletja in poglejmo, kako je prišlo do vzpona na Monte Roso in osvojitve italijanskega pobočja Mont Blanca.
Zanimanje za drugi naj višji alpski vrh - Monte Roso - se je začelo že leta 1777. V tem primeru, nasprotno, kot se je zgodilo za Mont Blanc, zamisel o vzponu ni nastala v krogu intelektualcev, temveč med preprostimi pastirji, ki so prebivali ob vznožju gore. Iz ne vem katerega vira je prišla mednje
novica, da se onstran velikih ledenikov skriva neskončno velika, rodovitna, skoraj čarobna dolina. Sami in brez vsakršnega poznavanja alpinistične tehnike so organizirali izvidnico, ki je leta 1778 dosegla špico Lisjoch v skupini Monte Rosa. Magične doline seveda niso našli, začeli pa so planinsko zgodovino v tej čudoviti gorski skupini. V naslednjih letih so se nove, bolj organizirane odprave alpinistov poskušale v stenah in na ledeniku Monte Rose in njihov trud je bil s časom poplačan, saj je padal vrh za vrhom vse do leta 1855, ko je bil končno dosežen glavni vrh, znan tudi kot Punta Dufour. Zanimivo je dejstvo, da so ta podvig zmogli angleški alpinisti, ki so se tako slovesno predstavili v Alpah, kjer so kasneje želi še vidnejše uspehe.
Kaj pa so medtem počenjali Francozi, ki so takrat veljali za najbolj alpinističen narod? Po izrednem uspehu na Mont Blancu niso prazno uživali in se zibali v slavi. Tudi razrad Napoleonovega cesarstva in izgnanstvo pre-ambicioznega Korzičana na otok Sv. Helene jih ni kdove kako zaustavil. Nasprotno! Zmogli so celo vrsto podvigov, med katerimi prav gotovo izstopa vzpon na krasen granitni obe-
lisk v skupini Mont Blanca, imenovan Gradn Dru.
Povrnimo se k izhodiščni točki, in sicer na italijansko stran Mont Blanca leta 1855. Na začetku smo že povedali, da so italijanski vodiči kljub pomanjkanju človeka, ki bi jih z denarjem spodbujal, sami skušali najti svojo smer na alpskega očaka, kar jim je tudi uspelo, in sicer po grebenu preko Mont Blanca du Tacul in Mont Mau-dita. Ta smer, ki je vsekakor vredna spoštovanja, pa gotovo po težavnosti ne presega svoje dobe. Le za las je namreč zahtevnejša od francoskega normalnega pristopa in se povsem izogne Brenvini steni. Prav z opisovanjem te stene in plezanjem čeznjo po znamenitem Sperone della Brenva bomo sedaj pisali. Najprej nekaj besed o steni sami. Najenostavnejše bi bilo povedati, da je to južna stran gore in najbližja Courmayeurju. Toda brez vsakega pretiravanja bi si upal trditi, da ima prav ta stena zaslugo, da imenujemo Mont Blanc edini himalajski vrh v Alpah. Visoka 1200 metrov, divja in na videz nepremagljiva se stena strmo dviga nad velikim istoimenskim ledenikom, na katerem je pravi labirint razpok. Na njeni skrajni desni se dviga na začetku skalnat, potem pa leden rob, nad katerim se kot poslednja
pregrada pred vrhom vzpenjajo proti nebu ogromni seraki. Serake imenujemo kope ostrih ledenih blokov na ledeniku, ki se neprestano podirajo in nanovo ustvarjajo.
No,in prav ko sem pred pisanjem teh odstavkov brskal po knjigah o alpinizmu, sem presenečen našel podatek, da so verjetno, stvar pač ni stoodstotno gotova, courmajearski gorski vodniki preplezali ta gorski rob. Podvig se mi je zazdel izreden. V preblisku sem zagledal pred seboj steno, ki sem jo pred leti žal brez uspeha naskakoval in ki me je očarala s svojo grozljivostjo. Medtem ko sva s prijteljem lagodno posedala na terasi koče Torino, do katere nas pripelja žičnica, in si ogledovala steno, ki sva jo nameravala preplezati, mi še na misel ni prišlo, da so si to steno ogledovali alpinisti prejšnjega stoletja z istim namenom. Midva sva sicer imela v načrtu nekoliko težjo smer, toda pogled se je pasel po celotnem predelu gore in rob se mi ni zdel lažji sprehod. Nasprotno! Precejšnja strmina in neprestano bobnenje plazov, ki so se valili po steni, so dajali slednji spoštovanja vredno obličje. Če temu prištejemo skromnost ali celo odsotnost tehničnih pripomočkov, ki so jih imeli na razpolago pionirji, lahko zares čutimo do njih tisto spoštovanje, ki ga danes s težavo čutimo celo do vrhunskih alpinistov.
DOVOLJ VELIKI ZA SODOBEN IN STROKOVEN PRISTOP
DOVOLJ MAJHNI ZA OKRETNO PRILAGAJANJE RAZVOJU ČASA IN POTREB
RIMORSKI DNEVNIK
Dnevno zrcalo življenja Slovencev v Italiji in dogajanja v svetu.
Uredništvo v Trstu
tel. (040) 7796600 Uredništvu v Gorici
tel. (0481) 533382

primorsjd
: --------|	poUcifsU ufri Trg* Krama«
Mafijski denar V Pekingu demonstrirajo
preko pol milijona ljudi
številne banke
"
- wsm
GENCIJA ALPE ADRIA
Televizijske vesti in samostojne oddaje za televizijske hiše
v italijanskem in jugoslovanskem prostoru ter v skupnosti dežel
Alpe Adria.
Tel. (040) 7796600
ERIODIKA
—	NOVI MATAJUR
—	GOSPODARSTVO
—	BOLLETTINO D1NFORMAZIONE DEGLI SLOVENI IN ITALIA
GALEB
JADRANSKI KOLEDAR

GOSI-ODAKSTVI

- '-V
SSatajur
, “"“S 'S ^
nSMRS
M//Ž/VE IZDAJE
Leposlovje, družboslovne znanosti, vprašanja narodnostnih manjšin, monografije, jezikovni učbeniki, likovne in otroške izdaje, kasete in plošče. V slovenščini in italijanščini.
Tel. (040) 7796644
RAFICENTER
Grafično oblikovanje in načrtovanje.
Tel. (040) 7796633
M PO RT - EKPORT
uvozno-izvozni oddelek s sedežem v Trstu in filialo v Gorici je specializiran predvsem za področje grafičnega in papirniškega materiala, kemičnih izdelkov, metalov in ostalih repromaterialov.
Sedež v Trstu
tel. (040) 7796677.
Podružnica v Gorici
tel. (0481) 530532.
Predstavništvo v Milanu
tel. (02) 6081613, 6081748.
IS TRI BUČI J A tujih listov
—	distribucija jugoslovanskega tiska v Italiji
—	izvoz italijanskega tiska v Jugoslavijo in v države Vzhodne Evrope
—	distribucija mednarodnega dnevnega in revialnega tiska v Jugoslaviji
—	abonmajska služba za strokovno literaturo Tel. (040) 7796666
UBLIEST
—	zbira objave ekonomskopropagandnih sporočil za Primorski dnevnik in periodiko ZTT;
—	posreduje reklamne oglase za dnevni tisk, periodiko in strokovne revije v Italiji, Jugoslaviji in za Kitajsko;
—	sprejema oglase po deželi Furlaniji-Julijski krajini za slovenski program Radia in RTV Koper.
Tel. (040) 7796688
IDEOEST
Produkcija televizijskih in filmskih dokumentarcev in reklamnih sporočil.
Tel. (040) 7796622
OTO OFFSET TISKARNA
Sodobna offset tiskarna s fotostavkom in z elektronsko obdelavo tekstov. Tel. (040) 7796600
RŽAŠKA KNJIGARNA
Knjižne novosti, knjižni klub, šolske knjige in potrebščine, periodika iz jugoslovanskega prostora in zamejstva, folklorni predmeti, plošče, kasete.
Tel. (040) 732487
ALERIJA TRŽAŠKE KNJIGARNE
Razstavlja in prodaja dela domačih likovnikov in umetnikov iz širšega
srednjeevropskega
prostora.
Tel. (04) 732487
MOŽMIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
Ulica dei Montecchi 6 — 34137 TRST — Tel. (040) 7796699 Telex 460270 EST I — Telefax (040) 773715 Podružnica v Gorici — Tel. (0481) 530532 — Fax (0481) 31009 Predstavništvo v Milanu — Tel. (02) 608161-6081748