Dela Hinka Smrekarja v Commercu Aktivna kufturna dejavnost v delovni organizaciji Commer-ce na Einspielerjevi 6 potrjuje, da je prišel čas, ko so tudi v defovnih organizactjah nujno potrebni kulturni antmatorji Ni več daleč Čas. ko se bo potreb-no pogovarjati tudi o profesto-nalnih kulturnih organizatorjih v večjih delovnih organizacijah naSe občine. Razstavni program, kakrš-nega (ahko spremijamo v raz-stavnem prostoru Comrnerca. bi se lahko kosal ceto s katero od profesionalnih galerij, saj je kljub zahtevnosti skrbno izbran, in do deiavcev prihaja-jo razstave del, kt zaslužtjo predsfavitev širšemu obdin-stvu. V sodeJovanju z Narodno galerijo iz Ljubljane so pripra-viii zanimivo razstavo del sli-karja Hinka Smrekarja, ki je ži-veJ in usivarjal v prvi poiovici naSega stoletja, ter padei kot žrtev okupatorjevega terorja v Gramozni jami 1. oktobra 1942. Hinko Smrekar je pripadal zagrebški skupini Vesna, v ka-teri so bili znani slikarji in ki-parji, med njimi Maksim Ga-spari in Ivan MeStrovič. Pod geslom »iz naroda za narod" so hoteli približati umetnost širši javnosti, preprostemu Ijudstvu, iz katerega so izhajali tudi samj, predvsem pa je bil njihov namen iztrgati narodno umetnost tujim, največ nem-škim vplivom. Kot spreten risar s smislom za kompozicijo, \e Hjnko Smrekar ustvarit številne kari-kature, ilustracije, risbe iz Ijud-skega bajeslovja. Njegov sati-rični duh Še danes poln moči in svežine veje iz njegovih del. S karikaturo se je lotil tudi okupatorjev. ki pa so se njego-vi kritiki nephzanesljivo ma-Ščevali. Prizadevanja organizatorja razstav v Commercu in njego-va elastičnost pri iskanju novih možnosti so lahko zgled tudi tistim, ki 5o omahuiejo in misJi-jo, da delovni človek v delovni, organizaciji ne potrebuje kul-turne hrane.