Poštnina plačana v gotovini Cena Din S DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11930/31 Gospo ministrico Premijera 31. oktobra 1930 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: FR. URAH Novosti za damske plašče pravkar došle! A. & E. Skaberne Ljubljana SEZONA 1930/31 DRAMA ŠTEVILKA 6 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 31. oktobra 1930 Fr. L i p a h : B. Nušič: „Gospa ministrica" Komedijo pisati je zelo opasno delo. — In kaj je lažje kot pisati komedijo?! Kar vzemite ljudi kot so — če jih znate prav gledati — napišite njihov pogovor (če ga znate) — in že imate komedijo. Nušič je šel v prav naše ljudi in jih je s pravim srbskim humorjem opsoval. »Dol z vlado!« kliče paglavec Raka. »Opsovali so me z ministrsko svinjo!« V Jugoslaviji smo, recimo v Beogradu. Tam je majhen in vedno večji uradnik ministrstva. Politika, kakor je bila pred deklaracijo Nj. Veličanstva, s korupcijo in strahovitim podkupovanjem. Iz te male družbe postane kar čez noč soproga ministrskega uradnika — ministrica. Čez noč! Dol z vlado! Zdaj šele prihajamo počasi v čudne razmere, ki se bliskovito spreminjajo v vsem duševnem in okoliškem svetu naše gospe Živke. Velike izpremembe, ki jih bo gledalec sam videl na odru. O delu samem avtorja Nušiča, ki obhaja letos 501etnico svojega umetniškega delovanja, ne bomo govorili. Redek avtor je, bomo rekli, ki biča svoje junake — a jih ljubi. Redek avtor je, ki zna v komediji po Gogoljevem vzoru speljati svoje ljudi iz tragikomedije do prisrčnega smeha. In kaj hočemo več?! Pri odprtih vizirjih bomo končno vsi rekli: »Dajte nam smeha!« * Videli boste, kako usoda in domišljavost premetava ubogo gospo Živko, videli boste zakonca Čedo in Daro, premetenega strica Vaso in zlaganega sorodnika Pero Kaleniča. Okrog Živke in njenega ministrovanja je cel odbor sorodnikov, ki zahtevajo vsak zase po kako malenkost, tako n. pr. zahteva stric Jakob, da sme posekati državni gozd. 1 Ko se vsa Živkina slava zruši, grozi bivša ministrica publiki, da naj se ji ne reži, ker je mogoče, da bo spet ministrica, samo da se pozabi ta škandalček. * Imamo same dobrodušne beograjske tipe in njih namen je zabavati publiko, med zabavo pa povedati tudi kako bridko resnico. Razno Nagrobni spomenik. Svojim velikim umetnikom Borštniku in Verovšku je postavilo Udružcnje gledaliških igralcev na pokopališču pri Sv. Križu, kjer počivata oba pokojnika, nagrobni spomenik. Spomenik je narejen po osnutku arhitekta Rormana, vsa kamnoseška dela pa je izvršila ljubljanska tvrdka Toman. S tem aktom počaste kolegi svoje velike vzor-može. Pri vsej akciji, katere zarodek seže v leto 1921. je sodelovala s prispevki vsa slovenska javnost in s tem dokazala, da zna ceniti svoje velike sinove. Spomenik bo svečano blagoslovljen v soboto dne 1. novembra t. 1. ob 11. uri. Gospa Vera Danilova-Balatkova zapusti začetkom decembra Ljubljano. Gospa je bila preko 22 let članica Narodnega gledališča in prejšnjega deželnega gledališča. Kot hčerka, ki je izšla iz gledališke rodbine, se je udejstvovala od mladih nog na našem gledališču in sodelovala v drami, opereti in celo operi. Seznam njenih ulog je izredno obširen in stekla si je s svojimi kreacijami obilo uspehov in zaslug. Odhaja v Brno na Narodno divadlo, kjer je njen soprog g. Antonin Balatka, naš dobri znanec, kapelnik. Gospej želimo na njenem novem mestu mnogo uspehov in obilo sreče! Obletnica francoskega dramskega gledališča. Dne 21. oktobra t. 1. je Comedie-Frangaise obhajala 25-letnico svoje ustanovitve. Ta največji francoski oder se često naziva tudi Theatre-Fran^ais. Vendar oba izraza nista istovetna. Prvi zaznamuje udruženje igralcev, ustanovljeno' 1. 1680. s strnitvijo bivše Molierove glumske čete in one, ki je nastopala v Hotelu de Bourgogne. Drugi pa pomeni stavbo, zgrajeno 1.1801., kjer se je v tej dobi nastanila Francoska komedija, ki je dotlej vppizarjala svoje igre po različnih dvoranah. 2 Ideal. Neki angleški pisatelj pripoveduje naslednjo zgodbo: Trije delavci klešejo kamen, namenjen za zgradbo stolna cerkve. Enega vprašam: »Kaj delaš?« Kamenje sekam.« • »In ti?« rečem drugemu. »Šiling služim na uro.« Nato se obrnem proti tretjemu: No, kaj pa počenjaš ti?« Jaz zidam katedralo.« Samo ta poslednja ima vzor. Njegova tovariša sta rokodelca, ki vpirata v tla oči in se jadno vlačita po izvoženih kolesnicah. Odločno si postaviti velik smoter — to je poglavitni pogon za našo delavnost. Naša volja venomer potrebuje izpodbadanja. Ako ji sveti in jo greje visok vzor, bo brez šibkosti prehajala od zamisleka na delo. Pristna vera — sveta in posvetna — učinkuje. Ne zadovoljuje se z diletantstvom, ki je na koncu koncev zgolj skepticizem, oklepajoč se bolj simbolov nego njihove vsebine, bolj znamenj nego zaznamenovanih stvari ter se po navadi troši v besedičenju. Ubogi jastreb. Francoski dramatik in igralec svojih lastnih del, Tristan Bernard, ima nekaj vnukov, ki jih obožuje ter jim pripoveduje zgodbe. Večkrat pa še odgovara na vprašanja, ki se usipljejo deci venomer iz ust. Eden njih ga je nedavno zasliševal glede bajke o prikovanem Prometeju. Duhoviti pisec komedije »Tri-plepatte mu je razložil histerijo preemtenega Japetoviča, ki ja ukral ogenj z neba in ga prinesel na zemljo, da je na ta način postal oče modernega prometa, za kazen pa bil priklenjen na pečino, kjer mu vsak dan jastreb kljuje jetra ... »Ubogi jastreb!« zavzdihne otročaj. Kako?« se zavzame Tristan Bernard, »Prometej se ti ne smili?« — »Oh, pomisli, dedek,« odvrne modri-janček ta ubogi tiček, ki mora zmeraj jetra zobati!« N. D. • Iz gledališča »Deutsches Theater« v Berlinu. Ravnatelj Hollaender vodi režijo nekega dela ter venomer popravlja znamenitega igralca Arnolda. Ta stopi končno pred rampo in pravi mirno: Kakor nalašč se pišete Hollaender (Holandec), a bivate v Berlinu. Se ne bi raje pisali Berliner, pa bi šli na Holandsko?« Heinrich Heine in Borne sta se nekoč sprehajala. Pred izložbo neke knjigarne, kjer so bile razstavljene tudi vse knjige Heinejevih pesmi, se Borne ustavi, rekoč: »Ko bi imel dovolj drobiža, bi že vedel, kaj bi storil.« Heine se je čutil seveda zelo polaskanega ter je smehljajoč se prašal: »Kaj bi storili, ljubi Borne?« »Vaših zbranih pesmi prav gotovo ne bi kupil, se je glasil hudomušni odgovor. V izložbi neke druge knjigarne so imeli Bornejeve zbrane spise. Heine postane pred izložbo in pravi: »Ko bi imel sedaj malo več drobiža, bi tudi jaz vedel, kaj mi je storiti.« Kakor prej Heine, sedaj Borne ni znal brzdati svoje nečimernosti. Radoveden vpraša:'»A kaj bi storili, ljubi Heine?« »Pokupil bi vse vaše knjige,« se je glasil odgovor. Pravijo, da se poslej nista več marala. Dramatično društvo. V nekem mestnem gledališču je nastopil v vlogi Mefista v Goethejevem »Faustu« igralec Babe kot gost. Igral je za an gažma. Po starodavni narodni pravljici Mefisto, kakor je znano, šepa. Tudi Goethe je to zunanjo karakteristiko Zlodejo obdržal. Po predstavi se zbere celokupno predsedstvo dramatičnega društva k seji, da presodi zmožnosti in eventualno uporabnost gosta, ki je splošno zelo ugajal. Predsednik otvori sejo z besedami: Ni slab, nasprotno, prav uporaben dečko. Škoda, da šepa, drugače bi ga lahko takoj angažirali...« Usodno pismo. Na manjših odrih se včasih dogaja, da se igralec, ki prejme na odru kako pismo, teksta tega pisma ne nauči na pamet, temveč ga kar prebere. V mestecu A je imel gospod Z to navado. Njegov tekmec, ki mu je moral v neki igri prinesti pismo na oder, je to vedel ter sklenil, da ga potegne. Ko stopi na oder izroči partnerju pismo, toda mesto teksta je tičal v zavitku prazen, nepopisan list papirja. Z ne trene niti z očesom; z mirno gesto vrne prinosilcu pismo rekoč: »Od ganotja se mi tako solzijo oči, da nič ne vidim. Preberi mi pismo!« Nagovorjeni je prvi hip brez sape; ampak že v naslednjem trenutku se zbere in pravi: »Oprostite, v naglici sem pozabil očala doma. 0 Matkovskem. Matkovski, znameniti berlinski igralec, je s posebno ljubeznijo gostoval v manjših mestih v okolici Berlina. Bil je velik ljubitelj opojnih pijač. Pred neko predstavo v mestu Bernau se je tako napil konjaka, da so morali med predstavo spustiti zagrinjalo. Bernauci so zabavljali in besneli. Tedaj stopi Matkovski pred zastor in nagovori občinstvo z naslednjimi besedami: »Slavna gospoda! Če gostuje taka veličina kot je Matkovski v Bernauu, je le dvoje mogoče: ali je blazen ali pa pijan. Jaz sem si izbral poslednje.« Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI or/mo GAUBIVKO /JOTpČ* POPRAVILO I Pisalnih — Računskih strojev JAMSTVO! Prešernova ulica 44 Telefon intr. 2636 Ivan Legat, Ljubljana Samoprodaja najboljšega pisalnega stroja CONTINENTAL (WANDERERWERKE) Šala v štirih dejanjih. Spisal !^j- Nušic. Poslovenil Fr. Albrecht. Sima Popovič.................. Živka, njegova žena . . . Dara, liči.................... Raka, sin..................... Oeda Uroševič, zet . . . Dr. Ninkovič, sekretar ministrst\ nanjih zadev.................. Rista Todorovič, usnjar . . Pera Kalenič..................... Pera, pisar administrativnega oddelka ...................... Ujec Vasa ) *. . . j . TetaSavka Žl^m' . Teta Daca J sorodniki ( a zu- Smerkolj P. Juvanova Boltarjeva Kukčeva Daneš Železnik Bratina Plut Kralj Cesar Medvedova Rakar jeva Režiser: Fr. Lipah. Živkini sorodniki kislina, njena hči ■ova Pop-Arsin ^>ja, ločena žena Stric Jakob Sava Mišič Sorodnik.......................... Sorodnica......................... Anka, sobarica.................... Sluga zunanjega ministrstva . Policijski pisar.................. žandar ........................... Tiskarski vajenec................. ^va policista..................... Otroci sorodnikov Lauferjeva Potokar Gabrijelčičeva Sancin Jerman Pijanecky Rovanova M. Danilova Kaukler Juvane Zorko Sintič * * * Dejanje se vrši na današnje in pretekle dobe. Po drugem in Ipjanju daljši odmor. Blagajna se odpre ob po! 8. Pa rte r! Sedeži 1. vrste . . „ II. - III. vrste „ IV.-VL „ VII.- IX. „ X.-XI. „ „ XII. -XIII. „ ... Din 30 Lote v parterji • . . . Din 100 1. reda • 100 . . . „ 28 • . . . .120 II. red* • • . . „ 70 24 ■ 75 . . . „22 Peti \oV * Parterju „ 20 v >■ redu „ 25 1 . . . „20 v II. redu „ 15 k ob 8. Konec po 10. uri Balkon: Sedeži I. .. II. vrste Galerija i I. „ .. n. ” IIL Galerijsko stojišče Dijaško stojišče . Di 22 18 14 12 10 2 5 D VSTOPNICE »e dobivajo » prodprodaji pri gledališki b* * opernem gledaliilu od 10. do pol 1. In od 3. do 5. ure RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Ut/UO 1+SHO /TOV'1 Caizaivko yroit/«* Prvi prostor Čitajo ga vsi in se vedno poslužujejo njegovih malih oglasov! med najboljšimi in najcenejšimi dnevniki zavzema KAVARNI ..EMONA'1 Po gledališču sestanek v If AHA D Ml prvovrsten salonski in jazz orkester V restavraciji dnevno PLES Točna postrežba Solidne cene Delniška družba pivovarne „UNION“ priporoča svoje izborno svetlo in LJUBLJANA - MARIBOR črno pivo v sodčKih in steklenicah Izdeluje tudi prvovrstni kvas in špirit Brzojavni naslov: Pivovarna Union, Ljubljana, Maribor Telefon: Ljubljana št. 2310, 2311 Maribor št. 2023 DOBRA MISEL! ZAVARUJEM SI ŽIVLJENJE, to je: ko pridem v leta, mi naj izplača banka „Slavija“ kapital, ki mi bo v gmotno, sedaj pa že v moralno oporo Domača zavarovalnica: Jugoslovanska zavarovalna banka „SlavUau v Ljubljani se priporoča za vse vrste zavarovanj TELEFON ŠT. 91 7* gg Elitni kino Matica Tel. 2124 Edini zvočni kino v Ljubljani z najboljšo svetovno zvočno aparaturo WESTERN ELECTRIC V mesecih oktober in november prinašamo sledeče premiere izbranih najboljših svetovnih velefilmov: „No, no Naneta“ Čarobna filmska opereta v naravnih barvah Najboljši pevci, balet, razkošje „Smej se in plakai!“ Najnovejši govoreči film s slovitim Al Jolsonom v glavni vlogi Sodeluje tudi mali Darvey Lee (Sonny Boy) v vlogi kot Little Pal »Tango ljubezni" Briljantna filmska opereta V glavni vlogi Willy Forst (znan in priljubljen iz velefilmov „Atlantik“ in „Dvoje src v 3/4 taktu") ..Ljubljenec bogov* Najnovejši govoreči velefilm Emila Janningsa ..Cilly“ Najrazkošnejša, najslajša filmska opereta, kjer nastopa najlepša žena Amerike, slovita Marilyn Miiller