Ureja: glavni in odgovorni urednik P. Gunčar in uredniški odbor — Člani uredniškega odbora: Anton Miklavčič, Viljem Zirkelbach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Rozman, Tine Rojina, Ivo Jereb, inž. Franc Indihar, Katarina Ljubša, Janko Zupan, inž. Alenka Korče, Lea Miklus, Pavla Konc in Francka Zupan — Telefon številka 2881 do 2884 — Tisk: CP Gorenjski tisk v Kranju LETO VI. • 27. II. 1963 • ŠT. 2 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Vsebina: • Ugotovitve o delitvi osebnih dohodkov v letu 1962 9 Politična šola v Tekstilindusu • Naš izvoz in problematika • Ali je vse res? • Kako so osnovni obrati izvršili plan v januarju • Izvleček iz zapisnika 11. seje CDS • Intervju z Justino Rakar • Milica Dugandžija o sebi in svojem delu NEKAJ 0 DELITVI OSEBNIH DOHODKOV V LET01962 • Polletni rezultati učnega uspeha v mojstrski šoli 0 Pomen statuta delovne organizacije • Obratne nesreče v januarju Za uvod si oglejmo nekaj osnovnih podatkov o doseženih in izplačanih osebnih dohodkih po ekonomskih enotah v letu 1962. Za naš pregled bomo izbrali le najvažnejše pokazatelje in to: a) dosežena sredstva za osebne dohodke v celoti za vse leto, b) izplačana sredstva v vsem letu, c) povprečni mesečni osebni dohodki, izplačani na enega zaposlenega, vse to seveda v odstotkih od odgovarjajočih planiranih zneskov. Poglejmo torej, kako izgledajo ti podatki po posameznih ekonomskih enotah: Ekonomska enota a) dosežena sredstva b) izplačana sredstva c) izplačano na 1 zaposlenega Predilnica I 102,02 101,03 101,42 Predilnica II 103,64 103,64 104,12 Tkalnica I 102,07 101,74 102,02 Tkalnica II 102,83 102,21 102,28 Plemenitilnica I 98,93 98,76 98,35 Plemenitilnica II 97,35 99,28 100,95 Vzdrževalni obrati I 101,67 101,16 102,79 Vzdrževalni obrati II 101,80 101,74 105,23 Splošna uprava 102,14 103,03 101,52 SKUPAJ EE 101,66 101,45 101,73 4. Znesek približno 1,100.000, ki ga je splošna uprava dobila iz sklada ostalih dohodkov za plačilo 6 uslužbencev razvojnega sektorja, ki se je formiral v mesecu oktobru in za katere niso bili zagotovljeni osebni dohodki v planu te ekonomske enote. Razlike med drugim in tretjim stolpcem pa so nastale zaradi manjšega ali večjega števila zaposlenih kot je bilo planirano (v tkalnici I povprečno 3 manj, v plemenit. I 1 več, v plemenit. II 2 manj itd.). Ta bežni pregled glavnih podatkov kaže, da v delitvi osebnih dohodkov na ekonomske enote ni bilo večjih nesorazmerij in da se doseženi osebni dohodki tako v masi kakor tudi v povprečjih dovolj dobro ujemajo s planiranimi. To je ugotovitev, ki velja za leto 1962 kot celota. Drugačno sliko pa dobimo, če primerjamo izplačevanje osebnih dohodkov po posameznih mesecih. Zlasti v I. polletju je (dalje na 4. strani) Politična šola v Tekstilindusu Občinski komite ZKS v Kra- upravljanja, strokovnih služb itd. SEDNIKI DRUGIH DRUŽBENO-nju je junija v preteklem letu or- Tovamšilki 'komite ZK našega POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN ganiziral POLITIČNO ŠOLO za podjetja ter komite tovarne SA- ORGANOV (SAMOUPRAVLJANJA vodstvene kadre družb e uopo! itič- VA in ISKRE pa so bili mnenja, TER VSI KOMUNISTI NA VO-nih organizacij organov samo- da bo ta šola bolje uspela v pod- DILNIH MESTIH, KI ŠE NISO KONČALI PODOBNE ŠOLE. • Položaj in vloga človeka v novi ustavi • Tako ne moremo in ne smemo delati • O delu sindikalne podružnice podjetja • Moda • Prvenstvo naših smučarjev v veleslalomu • Mali leksikon • Ostani zdrav — Pavle • itd. Razlike med posameznimi ekonomskimi enotami n. pr. v prvem stolpcu so posledica različnega izpolnjevanja količinskega plana proizvodnje, doseganja normativov za kvaliteto, doseganje asortimenta (t. j. proizvodnja posameznih artiklov v planiranem obsegu) in drugih vzrokov, o čemer smo že govorili v našem listu (glej »Kranjski tekstilec«, št. 11 — 30. okt. 1962) in bi v tem sestavku o tem ne govorili. Za to je namreč potrebna temeljita analiza vseh navedenih činiteljev in bi le na ta način ugotovili ali je n. pr. upravičena 1,62%. razlika med predilnico I in predilnico II, 4,71 % razlika med predilnico II in plemenitilnico I itd. Taka analiza je vsekakor nujno potrebna in nas še čaka. Obstajajo pa tudi precejšnje razlike med tremi prikazanimi podatki o posameznih enotah samih in vzroke za te razlike bomo skušali prikazati, ker so tudi ti važni za pravilno presojo rezultatov nagrajevanja. Na razlike med podatki v prvem in drugem stolpcu vplivajo predvsem tista sredstva, ki jih ekonomske enote niso izplačale svojim članom in pa prenos nekaterih zneskov iz ene ekonomske enote v drugo. Sem spadajo: 1. Zneski, ki so jih posamezne ekonomske enote izplačale na račun sezonskih delavcev (predilnica I, tkalnica I, tkalnica II, pleme-nitilnica I, vzdr. obrati I in spl. uprava), 2. Zneski, ki so jih ekonomske enote prihranile za leto 1963 (predvsem predilnica I in tkalnica I). 3. Znesek pribl. 800.000 dinarjev, ki ga je tkalnica II dala na račun kvalitete plemenitilnici II. Od leve proti desni: Ciril Habe, glavni direktor Rudi Polak, dr. Marjan Ogrizek, Ivan Krč, sekretar obč. komiteja ZKS in predstavnik Delavske univerze Naš izvoz in problematika V današnjem času je zelo važna naloga vsakega kolektiva, posebno pa tistega, M je z lastno proizvodnjo vezan na uvoz surovin, da čim več svojiih izdelkov izvozi. Lahko trdimo, da se naš Za 8.marec dan žena iskreno čestitajo vsem delovnim ženam našega kolektiva — samoupravni organi, družbeno politične organizacije, uprava podjetja in uredništvo. kolektiv te potrebne naloge že ekonomskih ukrepov v posamez-dolgo dobro zaveda, saj izvažamo nih državah v določenih obdobjih naše izdelke že nad 11 let ter smo se trudili za večji izvoz tudi v letih, ko so razni odgovorni čini-telji dvomili ali je izvoz tkanin iz Jugoslavije še rentabilen ali ne. Prav zadnja leta pa so nam pokazala, da je izvoz tekstila z ozirom na povečane proizvodne kapacitete v Jugoslaviji več kot potreben, in sicer zato, ker pomagamo ustvarjati devizna sredstva za lastne potrebe po uvoženih surovinah in pomožnega materiala, za nujno obnovo zastarelega strojnega parka in ker tako zmanjšujemo pritisk letno izdelanih raznih tkanin pri prodaji na domačem trgu. Na drugi strani pa z izvoznimi naročili omogočamo večjo proizvodnjo, boljše izkoriščanje strojev in s tem ekonomičnejše poslovanje ter polno zaposlitev delovne sile. (oglejte si tabelo na 2. strani!) Iz pregleda je razvidno, da je prodaja na tujih tržiščih, če izpustimo začetno leto 1952, ko smo pričeli z izvozom šele v II. polletju, močno nihala, in to od štiri do enajst milijonov metrov letno. To nihanje je posledica raznih in pa odnosov naše države do ostalih držav glede na sklenjene trgovinske pogodbe, raznih kom- (dallje na 2. strani) jet ju kot pa v okviru občine pri Delavski univerzi. Tako je bil sprejet sklep, da se politično šolo izvede za naše člane kar v Tekstilindusu hkrati pa je bilo na polletni konferenci organizacije ZKS tudi sklenjeno, da se morajo šole obvezno udeležiti naslednji člani kolektiva: VSI ČLANI TK, SEKRETARJI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZKS, PRED- Pouk je bil od 23. oktobra lani pa do 15. februarja tega leta, in sicer dvakrat tedensko (torek in petek), povprečno 3 ure dnevno. OSNOVNE TEME, KI SO JIH OBRAVNAVALI, SO BILE NASLEDNJE: 1. MARKSIZEM IN NAŠA PRAKSA 2. SOCIALIZEM KOT SVETOVNI PROCES 3. DRUŽBENA IN POLITIČNA UREDITEV FLRJ 4. EKONOMIKA FLRJ O temah so predavali: dr. Ogrizek Marjan, Zvone Zadar, Edo Vončina, Sire Ludvki, Slavko Beznik, Ciril Habe, Rudi Balder-man in Andrej Gaspari. Po vsaki temi so morali udeleženci pripraviit 8 koreferatov oziroma praktičnih nalog, o katerih so potem zopet razpravljali. Tako je bilo obdelanih 32 važnejših vprašanj s področja gospodarstva, družbenega in delavskega upravljanja, vloge iin nalog družbeno-političnih organizacij ter zunanje politike. Metoda dela v šoli je bila taka, da je posameznemu predavanju skiedilo skupinsko posvetovanje. Take skupine so posamezna teoretična vprašanja obdelale skupno s (konkretnimi praktičnimi primeri iz podjetja, 'komune itd. Ta-(dalje na 6. strani) Udeleženci politične šole ob zaključku ALI JE VSE V prejšnji številki »Tekstilca« je bil objavljen članek pod naslovom »Na sestanku v tiskarni I«, tiskarja Pipan Franca, ki ga je podal na sestanku tiskarne 20. januarja 1963. Sestavek je vseboval toliko realnih podatkov o problematiki tiskarne, da sem mu sam svetoval, naj ga objavi v našem glasilu. Ker pa poleg tega vsebuje tudi nekaj netočnosti in tendencioznih trditev, na katere sem večidel odgovoril že na omenjenem sestanku, je moja dolžnost, v cilju objektivnega informiranja kolektiva, ta pojasnila objaviti tudi v časopisu. V prvem delu članek prikazuje razliko v proizvodnji tiskarne v letih 1961 in 1962, pri čemer ugotavlja, da so bili tiskarji prizadeti z dvigom akordnega normativa, ki naj bi nekaterim drugim pripomogel do večjega gibljivega dela. več 20% glede na število točk ocenitve delovnega mesta. Tako kot v drugih obratih je bila torej dolžnost tudi naše komisije za OD, da na podlagi povprečnega preseganja akordov v letu 1961 popravi normative v tistih oddelkih, kjer je to preseganje bilo višje od 20%. V tiskarni se je normativ zvišal od 72.000 na 78.000 tm na dan, kar znese manj od 7%. Kljub temu pa je povprečno preseganje akorda padlo v primerjavi z letom 1961 za celih 16%, čeprav je bil v tem letu dan v pogon celo dodatni tisk. stroj. Padec preseganja akorda torej ne moremo iskati toliko v zvišanju normativa kakor v objektivnih težavah, ki so nastopile v letu 1962. zaposlenih, da bodo izpad proizvodnje ob sobotnih čiščenjih nadoknadili z delnim obratovanjem v odmorih in s podaljševanjem popoldanske izmene. Proizvajalka na avtomatih »KOVO« v predilnici II Vsi vemo, da so bila preseganja akordov ob združitvi obeh bivših podjetij v raznih obratih zelo različna im je bil zato v pravilnik o delitvi OD v pričetku leta 1962 vnesen člen, po katerem morajo biti normativi postavljeni tako, da jih je pri najboljšem uspehu možno presegati za naj- Omenim naj samo probleme v zvezi z izvoznimi zahtevami (velike količine duvetina, mnđgo kratkih variant, povprečno težji vzorci in slično), težave v pripravi glede na prehod iz stare na novo belilnico itd. Te stvari so objektivnega značaja in ne moremo zanje kriviti posameznike ali obratovodstvo. Nedeljsko čiščenje strojev pa smo ukinili šele v oktobru 1962 na pobudo same tiskarne in z zagotovilom tam Naš izvoz in problematika Predvsem upravičeno je negodovanje zaradi umazanega in za-trganega blaga, ki se često pojavlja v tiskarni. K temu nimam pripomniti drugega kot to, da moramo te pojave v večini primerov pripisati skrajni malomarnosti nekaterih delavcev, ki jim je kaj malo mar, kakšno blago pride iz njihove faze predelave. Vsekakor pa pride iz nove belil-nice manj umazanega blaga kot Iz stare. Pri tem je treba ugotoviti, da je naša naloga uvesti način za zajemanje napak po količinah in izvoru ter na podlagi tega omogočati postavitev normativov za kvalitetne akorde, ki bi bili vsaj deloma realni, čeprav je to v plemenitilnici izredno težko. V primeru, ki ga navaja članek, pa dejansko ni bilo več kaj storiti, ker umazanijo, ki je prišla na blago pred barvanjem, ni več mogoče iz njega odstraniti. Ob tej priliki ponovno opozarjamo mojstre v posameznih oddelkih, naj bolje in vestneje kontrolirajo svoje podrejene in odločno ukrepajo pri vseh primerih malomarnega odnosa do tkanin v predelavi. Nikakor se ne morem strinjati z ugotovitvijo tov. Pipana, da predstavlja pisanje naročil za barve obremenitev, ki tiskarja jo v posameznih državah svoje m manjših naročil, in vzhodno ev- moti pri samem delu Uvedbo tuje zastopnike, ki obdelujejo rope,ke države s Kitajsko in Hong- (-gjj ];stkov je marčkovala okoli-V pregledu je prikazan izvoz riaših tkanin od leta 1952 do vključ- določena tržišča. Ta tržišča so po kongom, ki nam konkurirajo s da so tiskarji pogosto pre- Koliko smo doslej izvozili no 1962 v tekočih metrih in vrednostno v dolarjih, posamezno za dogovoru s Sekretariatom za zü- srednje in nižje’ kvalitetnimi tka- puščali svojim pomočnikom od- obrat I, za obrat II in skupno. Leto obrat I obrat II skupino 1952 1,514.189 — 1,514.189 1953 8.936.823 853.991 9,790.814 1954 6.285.924 2,070.359 8.356.283 1955 4,756.874 652.949 5,409.823 1956 7',282.839 , 739.334 8,022.173 1967 10,371.569 632.482 11,004.051 1958 4,263.85-2 — 4,263.852 1959 6,072.168 3.339.065 6,411.233 1960 7,667.454 866.400 8,533.854 1961 6.947.836 100.000 7,047.836 1962 7,872.847 — 7,872.847 Tek. m 71,972.375 6,254.580 78,226.955 v vrednosti $ 13,908.279 1,400.133 15,308.412 nanjo trgovino itn merodajnimi ninami po neverjetno nizkih ce- ipčit.ev koliko barve naj še pri-zborfiicami v Jugoslaviji porazđe- nah. Inozemska konkurenčna pod- peljejo' za dokončanje variante ljena (locirana) med izvoznike, ki jetja prinašajo vsako sezono tudi ajj ,pa ,so zairajCji premale ods'o-naj bi posamezna tržišča v celoti do 1000 različnih vzorcev in nudi- vomosti, sami ustmeno' naročali obdelali. Te lokacije pa nekateri jo kupcem ekskluziviteto desena take količine da so potem ob za-ìzvozniki ne spoštujejo m sovpa- pri najmanjšem odjemu, včasih kliučku variante ostaiale v b-irv-dajo eden drugemu pri ponudbi celo samo nekaj kosov. Tako smo njJ kuhinji velike kJičkle jugoslovanskega blaga oziroma pri za prodajo na svetovnem tržišču rabljenih barv Nekaj minutna prodaji na tujih tržiščih, kar do- takrat, ko se zahteva od naše pro- prekimtev dela'zaradi pisanja na-shknd negativno vpliva na sam izvodmje veliko število desenov ročila za ,barve je kaj majhen iz_ zaključek oziroma na doseženo premajhni, ko pa se zahtevajo pacj v primerjavi s koristmi te ceno. Zato je nujno, da vsako in- majhne količine, pa preveliki, novosti dustrijsko podjetje, kolikor ne iz- Težko je najti kupca, posehno v važa samostojno, pooblasti samo malih državah, ki akceptira naše Predvsem točna je ugotovitev enega izvoznika za določeno dobo pogoje, to je 20.000 m od desena. 0 premali pomoči, ki jo strokov-in za določeno področje. Ta si- Ce hočemo torej izvažati, se mo- njaki nudijo tiskarjem. Tu ob šestem prodaje preko nekaj izvoz- ramo temu prilagoditi ali pa do- danjih pogojih ne moremo stori-nikov je bil osvojen v Jugoslaviji stikrat naročilo odkloniti.. Kvali- ti ničesar. Koloristika je pač eno (dalje s 1. strani) zato, da ne bi posamezna indù- teta tkanine je za plasman naših najzahtevnejših področij tekstil-strijska podjetja samostojno orga- izdelkov na tuja tržišča majvažnej- ne tehnologije in so potrebna le-nizirala vsaka svojo inozemsko ša. Pridobiti si danes renome in ta izkušenj, predno jo človek ob-zastopniško mrežo, kar bi gotovo zaupanje kupcev na svetovnem vlada. Organizacijsko voditi obrat ... . " podražilo prodajne stroške. Tudi trgu traja več let, izgubiš pa ga z vsemi povezanimi dolžnostmi dovoljenj, trenutna popolna pre- EOiah Stroškov izvažali naše podjetje se je lani registri- lahko čez noč z eno samo pošilj- ter se obenem v zadovoljivi me- poved uvoza, zaščita lastne indù- eamt> najbhzjim sosedom, ^ kar ralo kot samostojni izvoznik, ven- ko nekvalitetnih tkanin. Bes je, ri posvetiti tiskarni, pa je povsem penzaeijskih poslov in nekaterih ukrepov. Taki ukrepi so npr.: omejitev uvoza z uvedbo uvoznih KAM IZVAŽAMO Naša želja je, da bi zaradi vi- strije, zniževanje carinskih tarif nam vsako leto uspe le do kakih dar še nismo pristopili k realiza- da imamo težave s surovinami in nemogoče. Vsekakor se bo stanje „j j— . „i „i ,0, »er imajo vsi masi sose i ciji, zaradi pogodbenih obveznosti da obstajajo objektivne težave v v doglednem času izboljšalo, saj flOČnO razvito tekstilno ineru- TifLcrrvrTi+i r>ne!m l-imonm I?-; 0/-V 4; v» ^j • • ____________• _ . , -i , » -, med državami skup. evro-p. trga, politični momenti, močna komku- “J® močno razvito tekstilno indù- nasproti našim kupcem, ki so jih proizvodnji, resnica pa je tudi. lahko računamo na dva nova ko- renca iz vzhoda (izpod komercial- «tnjo m smo zatyirisiljeni iskati zastopala izvozna podjetja. Proti da je poleg objektivnih' še niz lorista (ing. Ropert in ing. Deni cen na svetovnem trziistcu) in po- tudl daijna trzisca. V pretek- koncu lanskega leta pa je bilo subjektivnih napak, zaradi kate- beve) ki se bosta uvedla v delo dobno Nešteto je še vzrokov, za- izvažali v na- osnovano naše »Poslovno združe- rih moramo velikokrat ponavljati bÄ 5 radi katerih se začasno (ali za sieanje države. nje bombazarjev« v Ljubljani, kjer isto količino v proizvodnji. Tako dotlej na bo treba ustrezno več stalno) prekinjajo že večletni in v Evropi; je včlanjenih že 15 tekstilnih pod- zamujamo potem roke dobave, dobre volie in prizadevanja dni- uvedeni pošlovni odnosi med raz- Avstrijo, Zah. Nemčijo, Italijo, jetij. Združenje se je registriralo prosjačimo za podaljševanje akre- CTjb nimi državami. Zato moramo vsa- Grčijo, Holandijo, Švico, Dansko, za uvoz in izvoz ter ima namen ditov, če jih je kupec sploh še vo- ° ko leto iskati nadomestila v novih Finsko, Norveško, Švedsko, Veliko prevzeti celotne potrebe uvoza in ljan, teir ustvarjamo, pri kupcu O osebnih prejemkih ne bi rad izvoza za svoje člane. videz nesolidnega dobavitelja Ponavljal pojasnil, danih že na SVETOVNA KONKURENCA TN Zat° je dolžnost vsakega oddelka več sestankih. Mislim, da je ne-TEŽAVF PRI l7TO7rENCA ^ m P,osameznika v podjetju - od Pravilno za vse nedostatke krivi-* J . predilnice preko tkalnice, gravure le obratovodstvo, čeprav je to Na svetovnem tržišču se sreču- in plemenitilniče do ekspedita, da najenostavnejše. Tudi trditev, da jemo z močno konkurenco, katero naročila točno in pravočasno iz- so ocenitve posameznih delovnih v ------ bi lahko razdelili v dva dela: za- vršijo. Le tako bomo ohranili mest odvisne le od govorniških Alžir, Etiopijo, Madagaskar, Li- ^,evropske države_ in Japan- ugled, katerega smo si z doseda- sposobnosti nekaterih ljudi, je bijo, Liberijo, Gano, Togo. Ma- 1 nam ^onfcu!rlrajo z visoko njim izvozom ustvarili prj naših ob današnjem sistemu, kolektiv- i etmmi tkaninam; in s spre- kupcih v raznih državah po svetu, nega odločanja v samoupravnih jemanjem po količini tudi naj- ' P. G. tržiščih, moramo na novo prila- Britanijo in Ciper, ga jati Sortiment izdelkov in dese- v Aziji: nov okusu posameznih držav ozi- Turčijo' Libanon, Sirijo, Jordan, roma kupcev. Lepo je razvidno irak> Irim, IzTaek Saudsko Ara-iz prikazanega pregleda našega bijo, Burmo, Indonezijo in Kam-izvoza,. kako simo z vsakoletnim bodžo v Afriki: povečanjem dosegli v letu 1957 že zavidljivo količino 11 milijonov metrov letnega izvoza, kateremu pa je še isto leto (v mesecu no- ■ . „ , ^ . vemforu) sledila popolna prepoved v Gvmejo. izvoza tkanin na pobudo trgovine, češ, da pri nas primanjkuje tekstila, kar pa razen par deficitarnih tkanin ni bilo res. Morali smo odpovedati našim kupcem, ki smo v Severni Ameriki: ZDA. v Južni Ameriki: Paragvaj. V posameznih letih pa izvozimo jih s težavo pridobili, vse zaklju- naše tkanine v približno 15 držav, cene pogodbe in prekiniti vsa na- Med državami jih je samo daljna pogajanja za bodoče posle, nekaJ. kot npr. Nemčija, Grčija in kajti ta prepoved je ostala v ve- Irajk- kamor relativno stalno iz-ljavi čez pol leta. Zelo neodgovo- vaŽ£™° naše standardne kvalitet-ren je bil ta ukrep, saj se nam še ne izdelke v večjih količinah. Pri Kako so osnovni obrati izvršili plan v januarju organih in njih komisijah kaj malo na mestu. Edino veljavno pravilo je in ostane, da bodo naši osebni dohodki rastli z dvigom proizvodnosti in izboljšanjem asortimenta ter kvalitete, v najmanjši meri pa z dviganjem ocenitve delovnih mest. Predilnica I je plan komaj izpol- so zamujali' (zaradi težke poti do danes maščuje, ker so naši kupci večini ostalih držav pa naletimo odstot” v*'ef ^k^Predw^^in00^ ?r€dllnice m sploh do podjetja), izgubili zaupanje in še sedaj ne na razne- težave, ki negativno enota 'diLte' viške d?kaiVelik bolniški sta- verjamejo našim zaključenim do- vplivajo na mas kontinuirani izvoz, stamičnim vlaknom ' „ td” sbrat’ka vrsto težav, ki Res je, da bo potrebno v organizaciji in pripravi dela še marsikaj izboljšati. Ustrezne službe v podjetju so v .zadostni meri opozorjene na objektivne proble- govarom. Zaradi tega je padel iz- Preko koga izvažamo voz v letu 1958 na 4 milijone me- , . , • 60 Pasto- so onemogočale večii uspeh Pri- me’ ki bomo nujno morali re- paie neverjetne razlike v vlagi, znati je celo treba da 'je dose- šiti 2 niihovo pomočjo, da bomo vi vazi itd. pri isti [DošiUfci 79.ro- -i-..,!.. ... ’ . J ao6€ *5-1,-1,- .1_• ... trov. Sedaj ga le počasi poveču- goslaviji . T . - «.uan je celo treba da ie dose- njiuuvu puiuocjo, uà uomo ä-ä äs ust »ää mCS SriiS-Ta ^„yü!—*• riaali ’ ”eri "doslei * lotnega kolektiva, kljub ogromni podjetij v ponudbi in močni konkurenci v Ljubljani, republiških centrih okvare na strojih. Poleg tega so „„„ , . , ___ ... Zagrebu, Beogradu in imeli še velike težave s tramsnor- cenah na svetovnem trzaseu. Skoplju. Ta izvozna podjetja ima- tom (predilnica-tikalnica!), ljudje arju. so jih imeli v janu- tem Pa tudi dvignili prejemke tam zaposlenim delavcem. (dalje na 5. strani) Ing. Mirko Pogačnik Izvleček iz zapisnika 11. seje CDS V prihodnje bomo skušali v listu zajeti tudi vso tisto vsebino dela naših samoupravnih organov, ki bi jo marali poznati vsi člani kolektiva. Doslej smo namreč upali, da so člane o njej seznanjali njihovi sodelavci, ki so> clami teh organov, vendar tega niso delali, čeprav je to ena najvažnejših oblik njihovega dela. Vse člane prosimo, naj nam sporoče, če kaj ne bodo razumeli, če žele vedeti o tej ali oni zadevi, ki jo bomo izpustili itd. Vse vaše želje sporočite v uredništvo, ker vam bomo tako laže uistregli. 3. TOČKA: POROČILO O MASOVNIH SESTANKIH PO OBRATIH Janez Boži-čevič (predsednik CDS): Iz zapisnikov teh sestankov ee vidi, da so člani kolektiva zelo slabo informirani o (problemih in delu podjetja, o sprejetih sklepih samoupravnih organov itd. Velika krivda leži tu na samih ongamih, ker člani me posredujejo sklepov in razprave svojim sodelavcem. Na sestankih je bila kritizirana tudi organizacija in poslovanje skladiščne službe, transporta1 in podobno. O vseh perečih in važnih zadevah bi morali razpravljati najprej z neposrednimi proizvajalci, ki bi marsikje 'lahko dali koristne in enostavne predloge, šele .nato pa bi dokončno sklepali samoupravni organi. Inž. M. Pogačnik: Masovni sestanki so lahko zelo koristni, če so seveda dobro pripravljeni, in če pri tem sodelujejo tudi družbeno politične organizacije, ne pa samo strokovni aparat. Ce je snov pravilno tolmačena in. razumljiva, potem proizvajalci kaj: radi sodelujejo in koristno predlagajo. Tako imamo v plemenitilnici I redne mesečne sestanke, na katerih člane seznanjamo s problemi proizvodnje, z uspehi in neuspehi, s plani za prihodnji mesec, o finančnem stanju in drugo. Ob takih pogojih je velikokrat laže premagovati določen problem, doseči večji uspeh itd. Zupan Janko: Slabost masovnih sestankov je v tem, da na njih dostikrat v nedogled govorimo o nekem (problemu oziroma o rečeh, ki bi jih morale rešiti določene službe in posamezniki, bistvo pa puščamo ob strani. Važno je, da nekdo masovni sestanek tudi smiselno vodi, če naj, ima ustrezen učinek. Franc Končam: Sliši se, da komisije samoupravnih organov določene probleme rešujejo kar po svoje, da delajo protekcije in podobno. Takšen odnos je seveda skrajno nepravilen, če je tako res. Dušan Djukanovic: Bil sem na večini masovnih sestankov in imam vtis, da imajo nekateri člani kolektiva premalo zaupanja v samoupravne organe. Razlog je verjetno v tem, ker člani teh organov prvič ne prenašajo sprejetih sklepov naprej do ostalih članov kolektiva, drugič pa ne iznašajo vseh tistih problemov in vprašanj na seji organa, ki jih imajo proizvajalci dnevno pred sabo, o katerih pa na sejah ne razpravljajo, ker niso. na dnevnem redu, ker dostikrat tistim, ki dnevni red sestavljajo tudi niso poznani. Tu bi ponovno poudaril, da je dolžnost članov samoupravnih organov, da vse take probleme na seji iznesejo, ker so lahko dostikrat zelo odločilni za nadaljnji uspeh enote in podjetja. Rad bi obrazložil tudi boj okoli kvote delovne sile po e. e. To vprašanje nismo zaostrili zaradi tega, da bi ljudi fizično izrabljali, temveč zato, da bi za posameznika dosegli kar največje osebne dohodke. Nujno pa’ je sedaj treba delati ina tem, da bi zboljšali z raznimi organizacijskimi ukrepi položaj delovnega človeka. Zelo potrebno je tudi, da člani razpravljajo o problemih v podjetju, o raznih pomanjkljivostih in nepravilnostih, da vse to odkrito in brez strahu budi povedo, pa naj bo to na masovnih sestankih, na sejah sindikalnih odborov, na ODS itd. IZ NAVEDENEGA SE KAJ JASNO VIDI, DA SO MASOVNI SESTANKI SIĆER POTREBNI IN LAHKO TUDI KORISTNI, CE ŠO LE PRAVILNO IN RAZUMLJIVO PRIPRAVLJENI, CE NISO PREOBSEŽNI, CE SO IZVEDENI V MANJŠEM OBSEGU UDELEŽENCEV, CE JIH NEKDO PRAVILNO VODI ITD. PRAVILNO BI BILO, -CE BI MASOVNI SESTANKI V BODOČE POTEKALI ŽE BREZ OMENJENIH NAPAK IN POMANJKLJIVOSTI! Rudi Polak (glavni -direktor): Razumljivo je, da morajo biti centralni organi samoupravljanja informatorji ljudi, da jim morajo razlagati nejasnosti in podobno. To je seveda otežkooeno, če je na CDS tako majhna udeležba, kot je zadnje čase. Res je sicer, da vsi ne morejo biti vedno navzoči, vendar je veliko primerov, ko bi z malo -dobre volje udeležbo le lahko izboljšali, in to bomo tudi morali. Med drugim je tovariš Polak dejal: Opaziti je, da se na sestankih izogibate vprašanj in razprav okoli združevanja podjetij. Napačno je namreč mnenje, da so sedanji obrati dovolj veliki in ekonomični. Zavedati se moramo, da je na- ša tekstilna industrija zrasla po prvi svetovni vojni, v dobi izredno ugodne konjunkture. Od takrat se je razvila v današnje velikosti ohratov, ki so -pa. za sedanje pogoje že zdaleka premajhni. Kar vzemimo: delo v velikih tkalnicah z mnogimi statvami je možno vse drugače organizirati kot v majhnih. Mi pa imamo vse polno majhnih tkalnic in isto velja za -predilnice, ki so raztresene po vsej Sloveniji. Kje je tu rentabilnost? Predilnice v visoko razvitih de- želah imajo najmanj 60 tisoč vreten. ker drugače sploh ne shajajo. Tu se dovolj nazorno vidi. da je le ž združitvijo podjetij možno doseči večji uspeh in boljše pogoje dela. Za naše podjetje bi bilo zanimivo razmisliti tudi o skupnih proizvodnih planih. Sedaj delamo v vsaki po 60 različnih številk. To so vendar nemogoči pogoji, vendar nimamo toliko ekonomske zavesti. da bi o tem začeli resno (dalje na 4. strani) Milica Dugandžija o sebi in svojem delu Milica je tkalka že 11 let, in sicer dela v likalnici I. Sedaj ima 24 modemih avtomatskih statev, pred njimi pa je delala na navadnih statvah. Na postavljena vprašanja je takole odgovarjala: ALI VAM VASE DELO ODGOVARJA? Telo sem zadovoljna s svojim delovnim mestom. Stroji so novi in dobro tečejo, akord zato kar dobro presegam, povprečno za 9 do 10 procentov. Edina težava je ta, da dobimo tkalke včaisih slabo prejo, ki se kaj rada trga, vendar se tudi ta slabost da odpraviti z dobro voljo in pridnostjo. KAKO PA SODELAVKE IN MOJSTRI? Z enimi in drugimi se dobro razumem. Pomagamo ena drugi, če je potrebno, mojstri pa so tudi vedno pripravljeni pomagati. Tako nimam prerekanja in nepotrebne jeze in žalosti. Želim si le to, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. KAJ PA OSEBNI DOHODKI? Moram reči, da sem s svojimi zelo zadovoljna, čeprav mi bodo to nekateri zamerili. Če človek pridno in vestno dela, lahko precej zasluži s preseganjem norme, veliko pa tudi, čc dela več boljše kvalitete. Seveda pa je treba pridno delati. Jaz pa delam rada in z voljo. ALI STE ČLAN KAKE ORGANIZACIJE, SAMOUPRAVNEGA ORGANA? Seveda! Žc več let sem član 7.K, trenutno sem pa v centralnem delavskem svetu. KAKO SE POČUTITE KOT ČLAN CDS? Predvsem se človek na sejah tega organa zelo veliko koristnega nauči. Škoda je le, da dostikrat vsega ne razumem pa potem težko glasujem po svojem osebnem preudarku za predlagani sklep. Zdi se mi, da nam Intervju z Justino Rakar Intervjuvati proizvajalca je v našem podjetju dokaj težko, in sicer zato, ker v času odmora jedo ali pa delajo, pri delu pa je zaradi ropota strojev pogovor skoraj nemogoč. Zaradi teh okolinosti smo po-skusili -s pismenimi vprašanji, na katere nam je Justina Rakar izredno- lepo in vsestransko odgovorila. Moram jo zares pohvaliti, saj so njeni odgovori resnični in jedrnati, brez čvekanja i,n nepotrebnih besed. Trdjim. da bi -si jo mnogi morali vzeti za vzgled! Prepričan pa .sem. da je med našimi proizvajalci še več tako sposobnih članov, ki bi lahko -koristno sodelovali v Tekstilcu, ker bi list tako bolj približali neposrednim proizvajalcem in upravljal-cem. Urednik VPRAŠANJA IN ODGOVORI 1. Koliko let že delate v predilnici? V predilnici sem od leta 1950. 2. Ali so pogoji za vaše delo na m «idr zmtW MmtmF mMÈÉm? Justina Rakar dela na raztezalkah v predilnici delovnem mestu stalno isti, težji ali lažji? Pogoji za moje delo na delovnem mestu niso vedno enaki. Predvsem je odvisno od materiala. Ce je boljši, se mi zdi delo mnogo lažje, drugače pa rečem marsikatero krepko. 3. Ali vam. vaše delo odgovarja? Vsakdo počasi vzljubi svoj poklic, tako sem se tudi jaz privadila na svoje delo in mi kar odgovarja, samo ponoči je malo teže, ker podnevi ne spim dovolj. Toda — vsak ima včasih težave pri svojem delu, in tudi jaz. 4. Katko ste zadovoljni s sodelavkami, kako z nadrejenimi (mojstrom, nadmojstrom itd.)? S svojimi sodelavkami sem zadovoljna, saj smo skoro vedno dobre volje in nasmejane, posebno še, če so stroji v redu in če nam dobro tečejo. .Tu-di moji nadrejeni so čisto v redu. Včasih že pride kaj navzkriž, ampak se da z njimi lepo pogovoriti in urediti vse tako. da je prav. 5. Kakšne probleme imate pri delu? Ali vas zaviraj-o in onemogočajo drugi? Pri mojem delu me ovira največkrat pomanjkanje materiala, ki ga potrebujem za svoje delo. Mnogokrat imam tudi po 2 uri zastoja ali pa še več. Sem- ter tja je tudi okvara na stroju, vendar jo tov. mojster hitro popravi, se mi pa seveda vseeno pozna na števcu. V privatnem življenju nimam večjih težav, razen -da mi največkrat zmanjka časa za delo doma. Rada bi se tudi malo več posvetila svojima otrokoma, pa pogosto ne utegnem. 6. Ali ste z osebnimi dohodki zadovoljni? Ce so premajhni, napišite, zakaj talko mislite? Z osebnimi do-hodki sem zadovoljna, saj si jih sami ustvarjamo. 7. Kako presegate normo? Ali so norme pravilne? Ce je vse v redu, z lahkoto presegam normo, zato se mi zdi, da norme niso pretkane. 8. Ali i-mate kakšne predloge za izboljšanje dela in stanja v vašem oddelku? Nimam! Saj imamo vendar novo predilnico. 9. V katerih organizacijah sodelujete? Sem član SZDL in sindikata. 10. Kako mislite o delu obratnih delavskih svetov in Centralnega DS? O delu obratnih DS imam najboljše mnenje, ker. sem tudi sama član in svoje delo nikdar ne kritiziram. O delu centralnega DS pa čitam v našem časopisu i:n vidim, da nas dobro vodijo. 11. Ali ste poročeni? Koliko otrok imate in kakšne teža-ve z njimi? Sem poročena in imam hčerko in -s;na. S hčerko -mam *e težave, ker je začela hoditi v šolo, meni pa primanjkuje časa. da bi se lahko kaj več z njo pomenila. Sinko pa je še majhen. Zdi se mi, da me tudi on zelo pogreša kadar sem na delu. 12. Ali hodite na dopust in kam? Na morje ne hodim, ker mi klima ne odgovarja. Za kakšen dan se odpravim v planine. Drugače pa sem kar doma in se lahko prav med dopustom bolj posvetim otrokoma, ker drugače kot rečeno nimam dovolj časa zanju. 13. Kako mislite o Kranjskem tekstilcu? Ali imate dodatne predloge? Naš časopis je zadnje čase bolj dolgoča-sen. Res je, da je to tovarniški časopis in da mora v prvi vnsti opisovati delo tega in onega obratnega delavskega sveta, centralnega delavskega sveta, pa ta in on; problem iz obratov. Vseeno pa se mi zdi, da bi bila lahko tudi kakšna stran zabavnega branja. Včasih mi je bil mnogo bolj všeč, ker je bil bolj pester, zdaj pa v njem razen letečega čolnička ni ničesar zabavnega. Zato bj želela, 'n še marsikateri član našega kolek*iva, da bi vnesli v našega »Tekstilca« kakšno zabavno črtico, šalo in podo-bno, saj ga vsi z veseljem vzamemo v roke, ko ga pa prečitamo, smo pa mnogokrat malce razočarani. mnogim članom CDS manjka določeno znanje za koristno in pravilno delo v tem organu. Nekatere nejasnosti nam sicer pojasni naše glasilo, vendar bi bili krajši seminarji zares potrebni. Mislim, da ni najboljše tudi to, da se člani vsaki dve leti menjajo, ker so se eni komaj privadili samemu delu, drugi pa morajo začeti znova. PROSIMO VAS, ČE NAM POVESTE ŠE KAJ O SEBI IZ PRIVATNEGA ŽIVLJENJA! Rada! Že več 'let sem poročena in imam dva otročka, stara 7 in 9 let. Gospodinjim sama, otroka pa sta pridna doma in v šoli. Na letni dopust bodimo k staršem od moža, ker je letovanje na morju le nekoliko predrago. Nasploh sem srečna in zadovoljita in zato nimam večjih zelja in zahtev. KAJ PA MISLITE O NAŠEM TEKSTILCU? List mi ugaja, ker vsebuje veliko poučnega in zabavnega, torej vse to, kar potrebujem. Zelo ugodno je, da je brezplačen, ker bi si ga drugače težko vsak kupil. Vsa zadnja leta, odkar ga imamo, vemo dosti več in bolj podrobno o raznih dogodkih, uspehih, napakah in podobno, kot prejšnja leta. Prepričana sem, da je Tekstilec koristen in članom potreben. Prepričan sem, da je tudi mojster z njo zelo zadovoljen, čeprav ga nisem uspel povprašati. Težko verjamem, da je drugače, saj je Milica tudi name naredila najboljši vtis. Urednik NEKAJ O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV V LETU 1962 (nadaljevanje s 1. strani) prišlo že do velikih nesorazmerij. Ta so bila do konca leta vsklajena le zaradi odločne zahteve centralnih samoupravnih organov in političnih organizacij, da nobena ekonomska enota ne sme z izplačili preseči doseženih sredstev. To je seveča povzročilo velike težave v nekaterih ekonom, enotah ob koncu leta, ko so morali krepko zategniti pasove, da so vrnili posojila, ki so jih vzeli na račun dopustov. Ti problemi se lepo vidijo, če si ogledamo n. pr. povprečno vrednost točke za izplačilo za I. in II. polletje ter najnižjo in najvišjo vrednost točke po posameznih ekonomskih enotah in kdaj je bila izplačana: Vzdrževalni obrati I Po strmem vzponu v I. četrtletju so se do časa streznili in s pametno politiko dostojno dočakali konec leta. Povpr. vred. točke za izpl. v I. poli. v II. poli. letno Najnižja Najvišja Predilnica I 1,35 1,39 1,37 1,30 v jan. 1,46 v decembru Predilnica II 1,43 1,27 1,35 1,18 v nov. 1,52 v marcu Tkalnica I 1,32 1,35 1,34 1,25 v jan. 1,45 v decembru Tkalnica II 1,40 1,36 1,38 1,28 v nov. 1,46 v februarju Plemenit. I 1,37 1,25 1,31 1,19 v nov. 1,40 v marcu Plemenit. II 1,40 1,31 1,35 1,19 v dec. 1,40 feb .-maj Vzdrž. obr. I 1,44 1,44 1,44 1,35 v jan. 1,53 v decembru Vzdrž. obr. II 1,53 1,45 1,49 1,36 v nov. 1,65 v sept. Spl. uprava 1,46 1,51 1,49 1,30 v jan. 1,60 v decembru Vzdrževalni obrati II Ob pogledu na ta grafikon se človek ne more znebiti naslednjega Se bolj nazorno bomo probleme izplačevanja osebnih dohodkov vtisa: delili so, kakor je padlo. Le tako si lahko »razložimo«, da je v posameznih EE videli, če si ponazorimo gibanje vrednosti točke za med najvišjo in najnižjo točko samo 1 mesec vmes. Logična posledica izplačilo z grafikonom, v katerem predstavlja vodoravna črta po- take politike je hladna prha ob koncu leta. vprečno letno vrednost točke, krivulja pa vrednost točke za izplačilo po posameznih mesecih. Oglejte si te grafikone in videli boste sami zakaj so v nekaterih ekonomskih enotah (videli boste tudi v katerih) imeli hude probleme ob koncu leta, čeprav smo ugotovili, da so bili osebni dohodki precej dobro vsklajeni med posameznimi ekonomskimi enotami. Predilnica I Splošna uprava Že na prvi pogled se vidi, da so v tej EE skrbno gospodarili. Začeli (Te ekonomske enote ne bom komentiral, ker sem bil pri delitvi so previdno in tako nadaljevali skozi vse leto. Rezultat je bil — »zraven«. Poglejte in presodite!) najvišja točka v decembru (in še za naslednje leto so si nekaj pri- hranili). Objavljena pregleda nam pokažeta, da nekateri obratni delavski sveti sploh niso razumeli sistema gospodarjenja s sredstvi za osebne dohodke in so delili, kolikor jim je pač prišlo pod roko, brez ozira na letne dopuste in druge momente in so torej predvsem po lastni krivdi zašli ob koncu leta v hude težave. Iz teh težav so se pač morali izvleči sami, pri tem pa so povzročili veliko negodovanja v kolektivu in v precejšnji meri omajali zaupanje v sistem delitve osebnih dohodkov ter ustvarili nepotrebno napetost med posameznimi ekonomskimi enotami. Upajmo, da bo tudi ta prispevek pomagal k boljšemu razumevanju dejanskega stanja v EE in da bo služil za orientacijo pri gospodarjenju s sredstvi za osebne dohodke v tem letu. Tone Miklavčič Izvleček iz zapisnika seje CDS (dalje s 3. strani) razmišljati. Predilnice bi torej morali specializirati na določene številke preje, ker bi tako zagotovili rentafoilnejše .poslovanje. Rešitev tekstilne industrije in osnova za ekonomično poslovanje je edino na teh osnovah. V 4. točki je CDS obravnaval poročilo o izvajanju, sistema nagrajevanja v letu 1962. Del te problematike je zajete v članku »nekaj o delitvi osebnih dohodkov v letu 1962, ki ga objavljamo v današnji številki. CDS je na tej seji sprejel naslednje sklepe: 1. Takoj je treba popraviti strehe, ki vsled slabih vremenskih razmer puščajo. 2. Zboljšati je treba udeležbo na sejah CDS. V ta namen naj obra-tovodje urede zamenjavo rednega dela tistim, ki delajo v .popoldanski in nočni izmeni. Za zamenjavo se morajo posamezni člani pravočasno obrniti na obratovodstva. Na sejah naj člani iznesejo nejasnosti in probleme iz svojega oddelka ali enote, ne glede na dnevni red seje. 'Po sejah so člani dolžni poročati sodelavcem v sklepih samoupravnega organa, zlasti na proizvodnih sestankih. 3. Predsedniki ÖDS in vodje EE morajo vsaj enkrat mesečino organizirati proizvodne sestanke in o poteku poročati na CDS. Sestanki naj bodo od 5. do >10. v mesecu, ker so takrat 'že znani podatki uspeha za pretekli in naloge za bodoči mesec. I. B. Polletni učni uspeh v mojstrski šoli Predilnica II Izredno hude težave in nezadovoljstvo proti koncu leta, čeprav izkazuje ta ekonomska enota največje preseganje planiranih osebnih dohodkov. In zakaj? Zaradi prevelike žlice v začetku leta! Upajmo, da bo šola zalegla. Tkalnica I Zmernost v začetku leta, večji tresljaji v sredini leta in uspešen »finiš«. I* letnik Tkalnica II Zelo neenakomerna delitev skozi vse leto in še neutemeljen vrh v avgustu, ki je povzročil nepotrebne težave ob koncu leta. Plemenitilnica I V I. polletju so zastavili previsoko in si ob splošnih težavah tudi zaradi tega nakopali hude težave proti koncu leta. Tudi tu so ob začetku leta zastavili previsoko, vztrajali pri tem vse do maja in kljub skrajno neugodni perspektivi ob polletju v septembru še enkrat pognali v višino. Rezultat: politični in še drugačni problemi ob koncu leta. 0 cen e rr~ j ggpno Predmeti odi. prav đob. dobr . zad. nezd predmeta Slovenščina Matematika Delovno pravo Delavsko samouprav. Nagrajevanje Tekstilne surovine Enciklopedija pred. Priprava dela Mehanska tehnolog. 2 7 5 1 3 10 3 7 2 6 9 4 3 5 10 8 15 13 15 9 8 7 11 5 4 4 9 3 1 8 10 5 1 1 2 2 2 2.58 3.27 3.85 3.24 2.62 3.08 4.12 3.81 4.12 Povprečna ocen^ I. letnika 3.41 II. letnik 0 c e n e 0 ocena predmeta Predmeti odi. prav dob. dobr. zad. nezd. Slovenščina Matematika Organizacija dela Mehanska tehnolog. Enciklopedija opl. Tkalska tehnolog. Praksa iz tkal.teh. Vezave Dekompozicija Hi.p-i en sto. .. tehn. varn. 6 4 1 2 6 4 7 14 7 8 14 9 6 8 15 12 6 4 15 11 7 11 11 9 2 7 4 1 4 3 6 6 - 2.87 3.65 3.92 3.39 3.17 3.78 3.26 3.- Povprečna ocena IT. letni £a 3.43 Pripravljamo statut našega podjetja V našem podjetju smo že pričeli z delom za sestavo statuta podjetja. Upravni odbor podjetja je že v mesecu januarju imenoval posebno komisijo za pripravo osnutka statuta, ki bo vodila vse potrebno delo do sestave končnega besedila in sprejetja statuta. Pri obravnavanju problematike v zvezi s pripravo novega statuta nam mora biti predvsem pred očmi družbeno-politični pomen te akcije. Predosnu-tek ustave FSRJ pravi v svojem 18. členu naslednje: »Delovna organizacija sprejema v skladu z ustavo in z zakonom statut ter druge splošne akte, s katerimi se v uresničevanju samoupravne pravice urejajo razmerja v organizaciji. — Statut razčlenjuje v skladu z ustavo in z zakonom dejavnost in naloge delovne organizacije, ureja njeno organizacijo, pravice in dolžnosti tqr odgovornost njenih organov upravljanja in pa način uresničevanja teh pravic in dolžnosti, notranja razmerja, način poslovanja ter druga vprašanja, ki imajo pomen za uresničevanje samouprave ter za delo in poslovanje organizacije.« Stutut je torej osnovni samoupravni akt delovne organizacije, nekakšen dogovor neposrednih proizvajalcev, ki ureja organizacijo in poslovanje delovne organizacije. Ustava sama daje okvir in osnovne principe socialističnih družbenih odnosov, obenem pa daje tudi dovolj širine za samoupravno dejavnost delovnih organizacij. Zato lahko imenujemo statut: »ustavo v malem«. Pomen statuta se vidi tudi v določilu 9. čl. preosnutka nove ustave, ki pravi: »Pri uresničevanju samouprave so delovni ljudje v skladu z ustavo, zakoni in statutom delovne organizacije odgovorni za svoje delo«. Iz navedenega jasno sledi, da ima statut, pa tudi ostali samoupravni akti, če so sprejeti po zakonitem postopku in v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi, isto veljavo kot državne norme. Položaj, to je pravice in dolžnosti posameznika se urejajo z ustavo v merilu državne skupnosti, s statutom pa v merilu delovne organizacije, v kateri je dotični zaposlen. Le skupnost ustreznih določil ustave in statuta daje celotno opredelitev mesta delovnega človeka — proizvajalca v družbi! Zato je nujno in logično, da se zanimanje za ustavne določbe razvija vzporedno z zanimanjem za statutarne določbe. Aktivno sodelovanje pri pripravi statuta je tako najboljši način za osvajanje ustavnih določil in sprovajanje istih v praksi. Kot smo že omenili, je naloga statuta, da določi organizacijo podjetja, naloge in način poslovanja, predvsem pa še, da razmeji položaj delavca, določi pravice in dolžnosti organov delavskega samoupravljanja ter s tem utrjuje socialistične družbene odnose in krepi zavest delavca. V naši zakonodaji in praksi s6 čedalje bolj uveljavlja načelo, naj ustava in zakoni določajo le splošne okvire, dočim naj podrobne predpise sprejemajo samoupravni organi sami. To načelo velja tudi kar se tiče dela gospodarskih organizacij. Zato ne bi bilo pritrditi mnenju tistih, ki smatrajo, da je treba čakati na vrsto zakonov, ki so napovedani. Upoštevajoč samo današnje stanje in dosedanji razvoj lahko precej jasno zaključimo, katera vprašanja bodo prepuščena samostojnemu urejanju gospodarskih oziroma delovnih organizacij. Povsem jasno nam mora biti, da dosedanje pravice samoupravnih organov z novimi zakonskimi predpisi nikakor ne bodo zožene, ampak bodo brez dvoma še razširjene. Že v dosedanjih okvirih samoupravnih pravic pa obstaja vrsta vprašanj, ki jih je treba vsestransko analizirati in poiskati najustreznejšo rešitev za v bodoče. Rekli smo, da je statut za delovni kolektiv nekaka »ustava v malem«. Zato je potrebno, da je statut sestavljen v skladu z duhom in naprednimi smernicami naše nove ustave ter da tudi preide v zavest vsakega člana delovnega kolektiva. Upoštevajoč navedeno se nam kaže sam po sebi postopek pri izdelavi in sprejemanju statuta. Pri sestavljanju statuta je potrebno sodelovanje celotnega delovnega kolektiva. Predosnutek naše nove republiške ustave pravi v svojem 41. čl.: »Delovna organizacija ima svoj statut, ki ga sprejme delavski svet, potrdi pa delovni kolektiv«. Potrditev statuta s strani delovnega kolektiva nikakor ne sme postati gola formalnost. Statut bo vseboval važna določila in delovni kolektiv mora natančno vedeti, kaj potrjuje. Cc pa hočemo zagotoviti to, da bo delovni kolektiv vedel, kaj potrjuje ter da bo na drugi strani besedilo statuta, ki mu bo predložen v potrditev, tudi res sestavljeno v skladu s potrebami in stremljenji delovnega kolektiva, pa je potrebno, da že pri sestavljanju predloga statuta sodeluje v čim večjem številu celotni delovni kolektiv. Upoštevajoč navedeno sc nam sam po sebi iz- B lušči postopek pri sprejemanju statuta: 1. Priprava gradiva. V tej fazi dela mora delovni kolektiv analizirati obstoječe stanje in določiti: 1 hočemo — kaj nam ob sedanjem stanju sar upravnih predpisov odgovarja in kaj nam ne od varja — kako urediti vprašanji, ki se kažejo 1 pereča oziroma nezadostno urejena. V tej fazi bc J''■■ moral delovni kolektiv dati odgovor na vrsto vpra- «*•*" sanj, ki se kažejo kot pereča in katerih večina je bila že nakazana na sejah samoupravnih organov. Ponovno bi kazalo obravnavati formiranje organov delavskega samoupravljanja, vprašanje odnosov med centralnimi organi upravljanja in organi ekonomskih enot, dalje vprašanje odgovornosti članov samoupravnih organov pri upravljanju podjetja, vprašanje čim boljšega informiranja članov kolektiva. Obravnavati bi bilo razna vprašanja s področja planiranja in delitve ustvarjenih sredstev — to je deleža proizvoda družbenega dela, ki gre delovni organizaciji in delovnim ljudem. Ponovno bi kazalo revidirati določene instrumente, da bi se zagotovilo vsem ekonomskim enotam enake startne Osnove, da bi ob enakem delovnem naporu dosegle enake rezultate oziroma enaka sredstva ter da bi se s tem onemogočilo prelivanje ustvarjenih sredstev iz ene ekonomske enote v drugo. Pri samoupravljanju ekonomskih enot smo v preteklih letih dobili bogate izkušnje. Ravno sedaj je prilika, da se celotni sistem revidira in poišče oblike, ki bodo omogočale še boljše uspehe. Pri sestavljanju predloga statuta bomo morali odgovoriti tudi na vprašanje, katere zadeve naj se prepuščajo v neposredno odločanje celotnega delovnega kolektiva. Ne bi bilo pravilno, če bi komisija za pripravo predloga statuta postavila sama od sebe določena stališča in jih dala le v obravnavo delovnemu kolektivu. Nasprotno — ta dokončna stališča se morajo izoblikovati šele na osnovi predhodne obravnave v kolektivu. 2. Na osnovi predhodnih razprav v delovnem kolektivu se bo sestavil predlog statuta. Za posamezna področja: samoupravni organi, formiranje in razdeljevanje ustvarjenih sredstev, planiranje, pravice in .dolžnosti proizvajalcev itd. bo treba ustanoviti posebne podkomisije, ki bodo usmerjale predhodno razpravo v delovnem kolektivu in sodelovale pri sestavljanju predloga statuta. 3. Obravnavanje predloga statuta v celotnem kolektivu. 4. Dopolnitev oziroma sprememba predloga statuta na osnovi rezultatov javne obravnave. 5. Predložitev dokončnega besedila statuta v sprejem Centralnemu delavskemu svetu, in v potrditev celotnemu delovnemu kolektivu. Pri sprejemanju statuta bi bila možna tudi druga pot: komisija bi izdelala predlog statuta, ga formalno obrazložila, nakar bi se natisnil in razdelil med člane kolektiva, ki bi morda prebrali posamezna določila, največjega dela vsebine pa najbrže ne; po formalnem sprejemu in potrditvi pa bi prešel v pozabo oziroma v arhiv. Če bi šli pri sprejemanju statuta po tej poti, bi zgrešili namen te akcije. Statut mora rešiti vrsto problemov: jasno mora določiti organizacijo in načela poslovanja podjetja, postaviti perspektivo nadaljnjega razvoja, določiti sistem upravljanja podjetja, jasno določiti pravice in dolžnosti članov kolektiva — določiti osebne pravice in materialne pogoje ter s hirarhično razmejitvijo določiti vsakomur njegovo »mesto« v podjetju in s tem zagotoviti delovnemu človeku njegovo pravno sigurnost. Nastaja torej vrsta vprašanj, ki delno niso dokončno oziroma najbolje urejena,, pa jih je treba urediti — a le po vsestranski izmenjavi mnenj. Gradnja predpredilnice trenutno stoji Kako so osnovni obrati izvršili plan v januarju (dalje z 2. strani) PREDILNICA II Predilnica II je dosegla 100,4 odstotka. Ta enota je imela za januar dokaj visok plan, poleg tega pa ji je nagajal tudi bombaž za številke od 16 do 34, ker mešanice niso odgovarjale. PREDILNICI SKUPAJ STA DOSEGLI 100,2 odstotka izvršitve plana. TKALNICA I Ta enota ni imela posebnih problemov, razen manjših izjpadov zaradi pomanjkanja toka. Dosegla je 113 odstotkov. TKALNICA II Tkalnica II mi dosegla postavljenega piana in sicer zaradi naslednjih vzrokov: SKUPNI USPEH TKALNICE I IN TKALNICE II JE 108,4 ODSTOTKA. PLEMENITILNICA I Plemenitilnica I je imela resne težave s prevozom blaga v novo belilnico. Problem je nastal tudi okoli preskrbe s pomožnim materialom, kot je gostilo za tiskanj e, in podobno. Uspeh té enote je 108,5 odstotka. PLEMENITILNICA II V tej enoti je povzročala resne težave para, ker jo je prav v kritičnih momentih primanjkovalo. Tako so morali v ibelilnici blago peljati tudi po dva do trikrat skozi stroj, namesto enkrat. Ta problem okoli pare bo torej treba nekako urediti, da ne bo nepotrebnih izpadov in večkratnega beljenja. Isti problem so imeli tudi v barvami. Večne nevšečnosti imajo tudi s preskrbo kemikalij, ki jih dostikrat dobijo prav v zadnjem trenutku. Januarja so bili celo večkrat na tem, da bodo obstali. Kljub težavam pa je enota dosegla 103,6 odstotka. BLEMENITILNICJ STA SKUPAJ JANUARJA DOSEGLI 107,1 ODSTOTKA. Iz podatkov vidimo, da so letos osnovne enote bolje izpolnile svoje' planske obveznosti kot lani, kar je vsekakor pohvalno in pozitivno. Zasluga gre strokovnemu vodstvu in organizacijam, ki so znale odstraniti lanske napake. Za mesec februar pa lahko pričakujemo, da bodo plan izpolnile že vse enote, torej tudi tkalnica II. Nesreče januarja v obratul 1. Kalan Ida Delovno mesto: prisukovalka Vzrok in opiis nezgode: pri nameščanju zabojčka s cevkami na nosilni okvir, ikateri drsi po nameščenem tiru (pravokotno železo) ob stroju. Ker pa zabojčka ni dobro namestila, ji je padel na levo nogo. Dobila je lažje poškodbe na palcu leve noge. Izguba v 'denarju in času: v 'Staležu bolnikov je bila 7 nih dni, oziroma 56 ur. delov- din Izguba narodnega dohodka 45.360 Podjetje je izplačalo Skupaj izguba v času 6.382 bolovanja 51.742 2. Križaj Janez ** ‘ J------- Delov, mesto: delavec pri pra-mensko pralnem stroju Vzrok in opis nezgode: Tovariš -Križaj in njegov sodelavec sta peljala z vozom mizo mokrega blaga. Ko pa je tovariš Križaj stopil obut v cdklje na pločevino, ki pokriva odtočni kanal, mu je spodrsnilo. Padel je na betonska tla tako, da si je izpahnil desno roko v rami: Izguba v denarju in času: v sta- ležu bolnikov je bili 15 delovnih dni oziroma 120 ur. din Izguba narodnega dohodka 97.800 Podjetje je izplačalo Skupaj izguba v času 14.578 bolovanja 112.378 3. T i č Anton Delovno mesto: II. pomočnik film. tiskairja Vzrok in opis nezgode: Kot običajno je imenovani mazal z oljno krpo tračnico glavnega transpor- ta filmskega 'tiskarskega stroja. V tistem trenutku, 'ko je imel rolko pod tračnico je tiskar brez predhodnega obvestila stavil stroj v pogon, zaradi česar je tračnica filmskega tiskarskega istroja stisnila in poškodovala ponesrečenemu kazalec na desni raki. Izguba v denarju in času: v sta- ležu bolnikov je bil 13 dni oziroma 104 ure. delovnih din Izguba narodnega dohodka 84.240 .Podjetje je izplačalo 10.653 Skupaj izguba v času bolovanja 94.893 4. š t e f e Stane . Delovno mesto: Brusač mikal-nikov Vzrok in opis nezgode: Tov. ištefe je šel k stroju z namenom, da bi ga brusil, na gladkih be- tonskih tleh mu je spodletelo, itako 'da je padel in se z roko lovil in z njo udaril ob penjer, pri čemer je dobil lažje poškodbe na desni rdki. Izguba v denarju in času: v sta- ležu bolnikov je bil 4 delovne dni oziroma 32 ur. Izguba narodnega do- din hodka 25.920 Podjetje je izplačalo Skupaj izguba v času 5.074 bolovanja 30.994 5. Indihar Olga Delovno mesto: laborantika Vzrok in opis nezgode: Pri uvajanju itkanime med valje foular-da so jii ožemaini valji zgrabili prste desne roke in potegnili roko do 'dlani v stroj. Dobila je lažjo poškodbo. Izguba v denarju in času: v sta- ležu bolnikov je bila 8 dni oziroma 64 ur. delovnih din Izguba narodnega dohodka 51.840 Podjetje je izplačalo 5.863 Skupaj izguba v času bolovanja 57.703 6. Slak Ana Delovno mesto: prisukovalka Vzrok in opis nezgode: Imenovana je snemala na prstančnem stroju prejo v snemalni zabojček, kateri je narnšen na ogrodju stroja. Ko je premikala zabojček naprej, ga je nepravilno dvignila s kolenom in j,; je padel na nogo. Dobila je lažje poškodbe. Izguba v denarju in času: v sta- ležu bolnikov je bila 4 dni oziroma 32 ur. delovne din Izguba narodnega dohodka 25.920 Podjetje je izplačalo 4.498 Skupaj izguba v času bolovanja 29.418 Politična šola v Tekstilindusu (nadaljevanje s 1. strani) ko je nastalo omenjenih 8 nalog po vsakem predavanju. Skupina, ki je nalogo sestavila, jo je potem na skupnem razgovoru tudi prečitala, zagovarjala svoje stališče in tudi odgovarjala na postavljena vprašanja. Rezultat takšnega sistema je bil ta, da so vsi slušatelji zelo aktivno sodelovali pri vseh nalogah in seveda tudi pri podanih temah. Razprave so bile vedno zelo žive, zanimive in koristne. Zaradi takšne vsebine predavanj in posvetovanj, je bila tudi udeležba preko 90%. Taka oblika dela se je torej pokazala kot odlična, (kar so potrdili tudi predavatelji. Njihovo mnenje nasploh pa je, da je šola zelo dobro uspela, kot rečeno zaradi primerne in pravilne oblike dela, predvsem pa tudi zaradi resnosti in vestnosti slušateljev. Dejstvo je, da je bil naš oddelek politične šole tako med najuspešnejšimi v občini, vendar s tem naše idelo še ni končano. Naloga organziacije ZK je, da na primeren način prenese vse tiste naloge, ki so zajele naše notranje probleme in jih konkretno obdelale, med člane ZK v OO, obdelane probleme gospodarskega značaja pa na člane samoupravnih organov. Ta naloga je važna in potrebna, saj se bodo člani ZK in samoupravnih organov ter ostalih družbenopolitičnih organizacij iz tega bogatega in razumljivo obdelanega gradiva lahko mnogo reči naučili. Seveda je jasno tudi to, da to ne sme biti prva in zadnja tovrstna šola, saj je v kolektivu še dovolj članov, ki jim je potrebna pri vsakdanjem delu v podjetju, pri sodelovanju v organizacijah in organhi samoupravljanja v podjetju in v komuni. Prav bo zato, če bo naslednjo skupino možno organiizrati že jeseni tega leta. D. DJ. V Testilcu bomo objavili najboljše naloge iz te politične šole. V današnji številki preberite prvo pod naslovom: POLOŽAJ IN VLOGA ČLOVEKA V NOVI USTAVI. Urednik Preberite! Položaj in vloga človekov novi ustavi Smisel socializma in komunizma je v tem, da zagotovi človeku tisto vlogo in položaj, ki si ga je v vseh obdobjih predzgodovine in zgodovine postavljal za cilj, to je — popolno individualno in družbeno uveljavljanje njegovih fizičnih in psihičnih zmogljivosti in popolnega blagostanja. V obdobju prenoaa v socializem dobiva pot do tega cilja konkretne oblike. Te oblike pa se ne kažejo spontano, ampak jih je potrebno z aktivnim angažiranjem vse družbe in vseh posameznikov v tej družbi ustvarjati ali bolje rečeno — trasirati. Pri tem imajo tudi taki akti, kot je sprejemanje nove ustave važen pomen. S tega stališča nam je razumljivo, da ustava ni niti samo politični program za akcijo, ne samo ugotavljanje oziroma uzakonjenje obstoječega stanja ali stopnja družbenega razvoja. Ce razumemo novo ustavo tako, potem uvidimo, zakaj jo je treba tako intenzivno proučiti in posredovati njeno bistvo in tudi konkretna določila prav vsem, ki imajo po tej ustavi status »delovnega človeka«. Ce bi namreč ustava uzakonjala izključno doseženo stanje v družbenem razvoju, bi prvič ne bila potrebna tolikega proučevanja in propagiranja, drugič pa bi pri našem današnjem tempu razvoja kmalu zastarela in v relativno kratkem času zaostala za dejanskim stanjem. Zato lahko rečemo, da je nova ustava krepko zasidrana v naši stvarnosti, vendar ne toliko v njenem prečnem preseku dejanskega, oziroma trenutnega stanja, kot v podolžnem preseku njenega razvoja. Ce nam je znano, kakšna vloga in položaj sta namenjena člove- ku v socializmu, potem je povsem naravno, da tudi ustava, ki nastaja v času prehoda v socializem, postavlja človeka na prvo mesto. Osnovno merilo za vlogo človeka v družbi je po novi ustavi deio. Vse njegove pravice izhajajo iz dela in z delom jih tudi uveljavlja. Taka koncepcija je izrazito jasno formulirana v temeljnih načelih kakor tudi v samem besedilu ustave. V tej obliki, matere — in končno tisti, ki hrane, nastopa človek kot subjekt ustavnih določil, torej je on listi, ki bo oblikoval podobo družbenih odnosov v vsakdanjem življenju in to predvsem kot samoupravljavec in upravljavec na vseh področjih družbenega življenja. Tu torej ni več dekla-rativniti določil, da sme to in ono, ampak mu je zagotovljena osnovna pravica samoupravljanja, v okviru katere oo uveljavil svoje težnje 7-, pravične odnose v družbi in za skladen razvoj vse družbe na poti v socializem. Ker pa vsi ljudje niso sposobni za delo in torej ne morejo uveljavljati svojih pravic z delom (to so tisti, ki še ne morejo delati, to je otroci, dalje tisti, ki trenutno n«» morejo delati — bolniki, matere — in končno tisti, ki ne morejo več delati, to so stari ljudje) so nujna tudi taka določila, ki tem kategorijam zagotavljajo pravice, ki ne izhajajo iz dela in v teh določilih nastopa človek kot objekt. S poglabljanjem in razširjanjem samouprave in uprave občanov se posredno tudi te kategorije vključujejo v prvo kategorijo, ter navsezadnje v samoupravnih in upravnih aktih neposredni upravljavci lahko skrbijo za svoje najbližje v duhu načel, ki veljajo za aktivne upravljavce. V tej luči gledano je naša ustava res nekaj novega, čeprav je logično nadaljevanje v razvoju naše ustavnosti. Ustava iz leta 1946 je, po Kardeljevih besedah, bila odsev naših potreb po utrditvi pridobitev revolucije in po ustvaritvi takšnih političnih pogojev, v kakršnih smo lahko revolucijo uresničili do kraja. Vloga neposrednega sodelovanja delovnih množic v upravljanju in družbeni iniciativi in kontroli je bila sicer takrat že močno poudarjena. Ustavni zakon iz leta 1953 je odprl pot praksi samoupravljanja v gospodarstvu in dal pobudo za krepitev in razširitev družbenega upravljanje nasploh. Osnutek nove ustave pa postavlja družbeno samoupravljanje kot osnovo družbenega življenja in to ne samo v ekonomskih odnosih, ampak v družbenih odnosih nasploh. Torej predstavlja stopnjo naprej od delavskega samoupravljanja k splošnemu družbenemu upravljanju, v katerem so izenačeni vsi delovni ljudje, brez ozira na področje, na katerem delajo. V tkalnici I imajo velike nevšečnosti zaradi vodnih prh izpod strehe. Na steklenih delih strehe se namreč voda kondenzira preko dneva, ponoči zmrzne, zjutraj pa se otaja in nabira na vodoravnih policah pod stropom. Ko je polica polna, pljuskne na tkalko, da je v trenutku mokra, poškropi jermenice, da se raztezajo in zato slabo delujejo ali pa pljuskne v zabojček s prejo, ki je potem seveda neuporabna. Razumljivo je, da se prizadete tkalke upravičeno razburjajo, saj imajo že ob normalnih pogojih dovolj dela in težav. Težko je potem od njih zahtevati, da bi delale z voljo in vestno, če so osem ur mokre takorekoč do kože. Problem verjetno ni težko rešljiv, pa zato ne smemo odlašati in čakati, da bo bolje. V uredništvu smo zvedeli, da so nekateri upokojenci nezadovoljni, ker ne prejemajo TEKSTILCA. V listu smo že večkrat objavili, da morajo vsi, ki ga ne dobijo, sporočiti svoj naslov, pa ga bomo takoj poslali. Naslov je treba poslati tovarišici Cilki Roš. Njena interna telefonska številka je — 89. V prihodnje prosi uredništvo tudi vse tiste, ki odhajajo v pokoj, da pred odhodom oddajo svoj naslov omenjeni tovarišici! V začetku meseca je obiskala naše podjetje veččlanska inozemska delegacija udeležencev mladinskega kongresa v Beogradu. Kako so potekali razgovori pa na žalost neverno. ALI KOMISIJE SPLOH DELAJO? Vsi vemo, da je v podjetju veliko komisij pri tem ali onem samoupravnem organu, organizaciji itd. Verjetno bi mnoge člane kolektiva zanimalo delo ene ali druge, vendar je doslej o svojem delu in uspehih ter težavah spregovorila v listu le STANOVANJSKA KOMISIJA. Napačno bi seveda bilo, če bi na osnovi tega trdili, da ostale komisije ne delajo, vendar pa bi lahko rekli, da z njimi nekaj le ni v redu, in sicer: MORDA SE JIM NE ZDI POTREBNO, DA BI O SVOJEM DELU OBVEŠČALE TUDI OSTALE CLANE KOLEKTIVA, MORDA PA NIMAJO KAJ NAPISATI, MORDA TUDI NE ZNAJO NAPISATI. No, videli bomo v prihodnji številki, kaj velja za eno, kaj za drugo komisijo. Tako ne moremo in ne smemo delati! Kam s starejšimi in bolnimi člani našega kolektiva? \T 7žim i m rt nhlrn ^lr/vriifvrriicilr/v fvnn— r.n tiiVnm -f n m tu i t; n -7.0 n trcnlr član i mht i z Vzemimo neko ekonomsko enoto. Razmere v njej so vsako leto 'težje. Osnovni plan se iz leta v leto povišuje, zahteva se vedno boljša kvaliteta, kljub slabšim surovinam, zahteva se vedno večja produktivnost in vestnost. Vse to pa je treba izvajati z nepoveča-no delovno silo, ker je le tako možno obdržati vsaj enake osebne dohodke nasproti preteklim letom. Razumljivo je zato, da je Montaža turbine hitro napreduje pil takem tempu važen vsak član te enote, da je važna tudi vsaka delovna ura, ki izpade zaradi tega ali onega vzroka. Nič čudnega torej ni, če so v taki enoti začeli razmišljati o tem, kako bi se znebili vseh tistih članov, ki niso več enakovredni po svojih sposobnostih večini. Med. te spadajo starejši! im, tisti, Iki delajo samo po 4 ure in seveda tudi taki, ki smejo deialti samo v eni ali največ v dveh izmenah. Vsi ti so za doseganje večjih -uspehov enote resna ovira, ker onemogočajo pravilne porazdelitve vseh članov na vse izmene, ker ne dosegajo norm, ker je zaradi njihovega 4-umega delovnika zapletena in otežkočena organizacija dela v enoti in podobno. Vse to je res, vendar bi bilo krivično, če bi probleme gledali samo s te plati in jih tako tudi reševali. Ne smemo pozabiti, da so vsi tisti, ki so danes starejši, bili nekoč tudi mladi in polni delovnih moči, ki, so jih iz leta v leto vlagali v svoje delo, v uspehe podjetja. Ne smemo pozabiti, da so mnogi žrtvovali tudi svoje zdravje, da so torej danes še bolj upravičeni do lepšega življenja kot vsi tisti, ki so z delom komaj začeli, ki so le malo uspeli doprinesti podjetju in skupnosti. -Predvsem, pa nikar ne pozabimo, da bomo tudi sami nekoč na tem mestu, morda še bolj potrebni pomoči in razumevanja. Spraševati se: KAM S STAREJŠIMI in bolnimi Člani enote, je zato sebično in nečloveško. Tako dela samo človek, ki nima razumevanja za. sočloveka, čeprav zahteva, da bi pa družba morala imeti do njega ne vem kakšno razumevanje. Zato tak človek res ni dober član družbe, čeprav bi njegovo naziranje bilo za nekatere člane enote koristno in ugodno. K VRAGU S TAKO KORISTJO, KI GRE NA RAČUN SODELAVCA, SOTOVARISA! Seveda s tem ne mislim reči, da je treba pustiti vse pri starem, pa naj gre svojo pot, tako ali tako. Dejsttvo je, da so takšne razmere resnično problematične in lahko tudi usodne. Zato jih je treba proučiti in najti ustreizno rešitev, ki bo koristna in neboleča, čeprav bo dolgotrajnejša in zahtevnejša. Razumljivo je, da bi ekon. enote tu lahko dosegle mnoge izboljšave in prednosti, če bi začele probleme pravilno reševati. Veliko bi k pravilni in ustrezni tovrstni politiki lahko pripomogle prav sindikalne podružnice po ekonomskih enotah in člani osnovne organizacije ZK, saj: so to problemi nas vseh in jih nikakor ne more reševati le nekaj, ljudi ali morda celo posameznik. v Članku sem skuSal povedati, DA NI PRAVILNO NITI ČLOVEŠKO POSTAVLJATI TAKSNA IN PODOBNA VPRAŠANJA KOT JE NASLOVNO. UPAM, DA JIH V PRIHODNJE TUDI NE BOMO VEC POSTAVLJALI V TEM SMISLU. P. G. Dopisuj v tvoj list! O delu sindikalne podružnice podjetja SESTAVEK OBSEGA: SHEMO SINDIKALNE PODRUŽNICE, SPLOŠNE PODATKE O NJENIH ORGANIH, FINANČNA POROČILA IN SE KRATKA POROČILA O DEJAVNOSTI PODRUŽNICE IN IZVRŠNIH ODBOROV PO EE. Shemo objavljamo zato, da bo v bodoče vsem članom kolektiva jasno, kaj je sindikalna podružnica podjetja, kaj. tovarniški odbor in kaj so sindikalne podružnice po EE. SPLOŠNI PODATKI Naj višji pogan sindikalne podružnice podjetja je SKUPŠČINA. Le-ta zastopa sindikat navzven po svojem izvršnem organu, ki ga v našem podjetju imenujemo TOVARNIŠKI ODBOR. Skupščina koordinira delo sindikalnih podružnic EE, jim svetuje in daje smernice za pravilno delo. Skupščina šteje 69 članov. Iz članov skupščine je izvoljen tudi 11-članski tovarniški odbor. Skupščina voli tudi predsednika in tri podpredsednike, medtem ko blagajnik ni voljeni član. Predsednik sku'pščine je hlkrati tud-i predsednik tovarniškega odbora, medtem ko so podpredsedniki obenem tudi predsedniki posameznih komisij pri tovarniškem odboru. Skupščina ima dalje tudi nadzorni odbor. Tovarniški odbor ima torej svoje komisije, in sicer naslednje: — organizacijsko kadrovsko. — ideološko, — športno — za delo z ženami, — za pritožbe — potrošnih dobrin — ZB, — vzajemne pomoči, — za razporeditev voženj z avtobusi Sindikalne podružnice EE pa imajo svoje izvršne odbore, ki so močni od 6 do 11 članov. Izvršni odlbor ima voljenega predsednika, tajnika in blagajnika. Vsi ti organi zajemajo preko 200 aktivnih članov. (Točen seznam smo že objavili v eni zadnjih številk v letu 1902!) NA KRATKO O DELU TEH ORGANOV TOVARNIŠKI ODBOR: Odbor je imel skupno 11 sej, na katerih so člani razpravljali predvsem o naslednjih problemih: 1. GOSPODARSKI PROBLEMI V OKVIRU PODJETJA — razprava o rezultatih nagrajevanja, — problematika volitev v delavske svete, — organizacije proizvodnih sestankov, — ustanovitev stanovanjske zadruge, — regresi za letne dopuste, — sprejem pravil in hišnih redov počitniških domov, — poročilo upravnega odbora počitniških domov, — problemi preventivnih pregledov v obratu II, — problemi pri izdelavi pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov za leto 1963, — statuti gospodarskih organizacij, — plan proizvodnje in delovne sile za leto 1963. 2. GOSPODARSKI PROBLEMI V OKVIRU OBČINE IN NASPLOH — razprava o novih instrumentih delitve dohodka v gospodarskih organizacijah v letu 1962 in priporočilo zbora proizvajalcev ter druižbeno-političnih organizacij občine, — tolmačenje zakona o socialnem zavarovanju (priprava na tolmačenje, poročila o poteku razprav itd.), — teden TBC in teden otroka, — priprave za plenarno zasedanje Ob-S-S Kranj, — organizacija sestankov in predavanj o Zvezni i;n Republiški ustavi, — novoletna jelka {priprave in poročila o izvedbi). 3. ORGANIZACIJSKI PROBLEMI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V PODJETJU — prodaja ostankov blaga. — tekstiliada, — predračun sindikalne podružnice podjetja in ostalih organizacij, — članarina sindikalnih podružnic EE, — kadrovske spremembe v tovarniškem odboru, — izobraževanje sindikalnega kadra, — poročila o stanju finančnih sredstev sindikalnih podružnic, — občni zbori sindikalnih podružnic. 4. OSTALI PROBLEMI — izredni prispevki za mladinski dom »DEBELI RTIČ«, — kolektivno zavarovanje članov kolektiva, — naročila za časopis Delavska Enotnost, — razne ponudbe drugih podjetij za prodajo njihovih izdelkov, — proslava dineva republike, — kongres strokovnih sindikatov, — dan žena, — reševanje prošenj, podpor; urejevanje manjših zadev itd. Poleg rednih sej tovarniškega odbora, so bili tudi večkratni posveti s predsedniki IO. Na teh posvetih so obravnavali naslednje: — sklepe TO in priporočila, — proizvodne sestanke (njih organizacijo in pripravo), — poročila o delu sindikalnih podružnic EE i:n bodoče delo IO v letu 1962, — pojasnila v zvezi s tolmačenjem zakona o socialnem zavarova- — kolektivno zavarovanje, — plan proizvodnje za leto 1963, — priprava kadra za nova vodstva v izvršnih odborih EE in v DS, — izkaznice članov, — preventivni -pregledi v obratu II, — izdelava poročil IO. Medtem ko je TO zares široko zajel in tudi obdelal področje svojega dela, pa so se IO predvsem omejili :na: delitev ostankov, na dajanje socialnih [podpor, izvrševanje planskih nalog, na dvig -produktivnosti in kvalitete, na organizacijo masovnih sestankov, kolektivno zavarovanje, na problematiko v njihovi EE. Predvsem je treba povedati, da so se vse preveč spuščali v razne drobnarije (prodaja ostankov, podpore itd.), medtem ko so jedro svojega dela obravnavali le površno in redko. Da je tako res, je vidno iz njihovih 'poročil, ki so milo rečeno pov-ršna in slaba. Ni dvoma, da so se IO morali v letu 1962 boriti z raznimi težavami, da so bili dostikrat prepuščeni le sebi in svojim sposobnostim, vendar bi ob pravilnem angažiranju svojih članov lahko naredili znatno več kot so. Naloga TO v letu 1963 bo torej- predvsem ta, da bo okvirno določil program dela IO ter da bo skozi vse leto nadzoroval njihovo delo oziroma izvrševanje danih nalog. Le tako bodo IO postali temelji te organizacije v podjetju, ka-r danes na Finančno poročilo IO EE za leto 1962 EE predilnica I 1. Dohodki: 30 % od pobrane sind. član. 208.797 din 2. Izdatki: socialna pomoč 24.000 a) darilo upokojencem 33.700 b) darilo vojaku za novo leto 1.000 c) naročnina časopisa DE 4.080 62.780 din Sa: (denar na tek. račun) 146.017 din EE tkalnica I 1. Dohodki: 30 % od pobrane sind. član. 608.344 din 2. Izdatki: socialna pomoč 318.000 a) nagrade zap. 3.000 b) darilo knjige za mojstrsko šolo 29.690 c) darilo vojakom za novo leto 17.000 č) naročnina časopisa DE 28.960 396.650 din Sa: (denar na tek. rač.) 211.694 din EE plemenitilnica I 1. Dohodki: 30 % od pobrane sind. član. 282.990 ,, prispevki članov kolektiva za socialno pomoč 9.950 292.940 din 2. Izdatki: socialna pomoč (12 čl.) 120.000 a) darilo vojaku za novo leto 1.000 b) naročnina časopisa DE 4.320 125.320 din Sa: (denar na tek. račun) 167.620 din EE vzdrževalni obrati 1. Dohodki: 30 % od pobrane sind. čl. „ prispevki članov kolektiva 119.070 za socialno pomoč 6.100 125.170 din 2. Izdatki: socialna pomoč 6 čl. 70.000 a) darilo vojakom za novo leto 3.000 b) naročnina časopisa DE 3.360 c) venec umrlemu članu 4.100 80.460 din Sa: (denar na tek. račun) 44.710 din EE predilnica II 1. Dohodki: 30 % od pobrane sind. član. 115.265 din 2. Izdatki: socialna pomoč (5 čl.) 40.000 a) darilo vojakoma 2.000 b) naročnina časopisa DE 3.840 c) stroški pri volitvah 1.500 47.340 din Sa: (denar na tek. račun) 107.925 din EE tkalnica II 1. Dohodki: 30 % od pobrane sind. član. 414.653 din 2. Izdatki: socialna pomoč a) darilo upok. članu b) stroški pri volitvah c) darilo vojakom za novo leto č) dop. honorar za prod. ost. d) naročnina časopisa DE Sa: (denar na tek. račun) 146.200 10.000 3.000 3.000 41.275 6.240 209.715 din 204.938 din EE plemenitilnica II 1. Dohodki: 30 % od pobrane sind. čl. 84.947 a) Dotacija TO za kritje izdatkov 1.853 2. Izdatki: socialna pomoč (5 čl.) 45.000 a) darilo upok. članom (3 čl.) 37.200 b) stroški pri volitvah 1.000 c) naročnina časopisa DE 3.600 86.800 din 86.800 din Sa: — EE vzdrževalni obrati II 1. Dohodki: 30 % od pobrane sind čla». 67.835 2. Izdatki: socialna pomoč čl. 9.000 a) nagrada 6.000 b) stroški pri volitvah 1.000 c) prispevek za vožnjo eksk. 5.200 č) naročnina časopisa DE 3.600 d) honorar za dopiač. pri ost. 21.655 e) darilo vojakoma 2.000 48.455 din Sa: (denar na tek. račun) 19.380 din EE Splošna uprava 1. Dohodki: 30% od pobrane sind, članarine 166.821 din 2. Izdatki: socialna pomoč 7 čl. 90.650 a) novoletna darila noč. čuvajem 14.000 vratarjem 12.000 dežurni gasilci 10.000 kurirji 4.000 b) naročnina časopisa DE 3.840 c) stroški pri volitvah 1.000 135.490 din Sa: (denar-na tek. račun) 31.331 din EE Delavska restavracija 1. Dohodki: 30% od pobrane sind. član. 21.210 din 2. Izdatki: St: (denar na tek. račun) 21.210 din Finančno poročilo komisij za leto 1962 KULTURA — PROSVETA 1. Dohodki: dotacija sind, podružnice 200.000 din 2. Izdatki: plačani prevozi v gledališče 77.990 a) plačana abonmajska vstop, za šof. 3.590 81.580 din Sa: 31.12.1962. neporabljena sredstva 118.420 din ŠPORTNO DRUŠTVO 1. Dotacija od sindikalne podružnice 430.000 din 2. Izdatki: I. Kegljači plačilo steznine 67.510 a) nabava copat za kegljače 9.894 b) nabava nagrad za sind. tekm. 15.756 c) stroški zaključnega tekm. 5.000 98.160 djn II. šahisti plačane gostinske usluge na šahovskem tekmovanju 18.402 a) izplačane dnevnice tekmovalcem 90.168 b) povrnitev izgubljenega zaslužka tekmovalcem 15.480 c) prevozni stroški na tekmovanje 16.480 č) nabava tekmovalnih nagrad 3.648 144.178 din Sa: 31. 12. 1962 neporabljena sredstva 178.662 din KOMISIJA ZB 1. Dohodki: Dotacija od sindikalne podr. 400.000 din 2. Izdatki: Izplačane pomoči terenskim odborom in kom. ZB 100.000 a) denarna pomoč članom ZB našega delovnega kolektiva 73.500 b) denarna pomoč članom ZB izven naš. del. kolektiva 62.250 ( c) izplačilo za pogostitev članov ZB iz Črnomlja 30.000 č) Stroški izleta in pogostitev upokojenih članov ZB 40.000 d) izplačane dnevnice 15.000 e) prispevek članom ZB za družabni večer ob zaključku strok, tečaja 10.000 f) prevozni stroški 39.960 g) za odkup spominskih slik 1.500 372.210 din Sa: 31.12. 1962 neporabljena sredstva 27.790 din Blagajnik SP (Sladič Silvo) Shemi skupščine in izvršnega odbora EE 'IROANUACipkO I ;C0S>ObARSIfA krOM' < IDEOLOGA KOM 1 j KADROVSKA KOM j ; ! J_______________J NKDZORNf 0 IZ-VRSNI OD&OREr Obvestilo! OBČNI ZBORI PO EKONOMSKIH ENOTAH BODO OD 25. FEBRUARJA DO 9. MARCA. — SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA PA GA BO IMELA SREDI MARCA. ■ ■ ■ Za vsako nekaj Modna pomlad Kaj nam predlagajo vodilni modni fcreatorji za letošnjo pomlad. Letošnja moda se bistveno ne loči od lanske - jesenske in zimske. Se naprej so moderna zvonasta in ravna krila, jopice dolge iin kratke, ravne in poJppr;-jete, rokavi so ozki, krojeni kimono, ali pa so všiti. Pomlad bo doba kostima. Obnovili so stare klasične kostime in tako srečujemo v pomladnih modnih kolekcijah vse vrste kostimov, kolikor se jih spomnimo. Jopice so s pasom ali brez njega, večinoma poloprijete — videli emo tudi jopice, ki so podobne vojaškim — to so dolge oprijete z našitimi žepi in majhnim, strogim ovratnikom. Pri ovratnikih prevladujejo še vedno fazone. uveljavlja pa se ponovno šal ovratnik. H kostimu nosimo ravno ali nekoliko zvonasto krilo. Še vedno so modema krila z različnimi gubami, ki so navadno zašite dolgo — kakih 25 cm do roba krila. Dolžina kril se ni dzpremenila, krilo je tako dolgo, da ravno še pokrije kolena. Žanimivo je, da so letos zelo moderni brezrokavniki, ki jih nosimo pod jopico kostima. Pas je poudarjen din mnogo modelov, predvsem pri1 večernih oblekah je v pasu (gornji del) oprijetih. Posebno poglavje so bluze. Pri teh dajejo kreatorji duška svoji fantaziji. Imajo bogate naborke — na rokavih ob vratu, na hrbtu: ovratniki so razkošne volane, bluze so precej dolge, ali pa jih nosimo v krilu. Pri vseh modelih se vratni izrez širi in odpira na hrbet. Kaj pa barve? Najjasneje jih Ilustriram, če rečem, da so to barve slaščic. Vsi pastelni toni, malo je le modre in vijoličaste barve — zato pa je veliko bele in črne. Cmo barvo vedno spremlja bela in jo nosimo ves dan. Letos bomo še nosile priljubljene komplete obleka—jopica. Takšen komplet iz kariranega volne- nega blaga vidite na skici. Na drugi skici je mladostno krilo z zalikanimi gubami in modema pikčasta bluza. Gube v krilu so lahko v drugi barvi — v barvj pikic na bluzi. Na primer: Bluza je mlečno bele barve z rjavimi pikami, krilo je drap barve z rjavimi igubami. K taki bluzi bi lahko oblekle tudi oranžno krilo z belimi ali rjavimi gubami, ali zeleno pastelno krilo z belimi gubami itd. Pristavljam tri skice klobučkov. Stanka Bole Počasi bomo vendarle dočakale pomlad. Že sedaj bi bilo pametno preurediti, kaj bomo imele novega. Pazile bomo, da bo to, kar si bomo kupile, sodobno itn praktično. Narisala sem nekaj kostimov in dve obleki. Prepričana sem, da si skoraj vsaka lahko privošči vsaj en model izmed teh, ker sem mislila na vse postave in starost. *■» J A. Kostim poživlja krzno ob vratu in rokavih. Kroj je razviden iz skice. Model pristaja ženam, ki niso prepolne in ne majhne. D. Upam, da je katera, ki ji je tak kroj tudi všeč. Ohlapna jopica se zapenja pri strani. Poživlja jo ovratnik, ki ga je mogoče tudi odstraniti. B. Ta model lahko uporabijo tudi žene, ki imajo polne oblike. Jopica je ohlapna. Komplet poživljajo obrobni šivi. Zapenja se tako, da se gumbi ne vidij-o. Seveda jo lahko E. Obleka, ki jo lahko oblečete Prvenstvo naših smučarjev v veleslalomu Sredi februarja smo se pomerili prvič tudi smučarji podjetja Tekstilindus na šmarjetni gori. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, proga lepo trasirana in hitra. Udeležencev nas je bilo 18, in sicer: 6 mladincev, 8 mlajših članov in 3 starejši člani. Vsi smo tekmovali na isti progi. REZULTATI : Mladinci: prvi je bil Ivan SAJOVIC s časom: 31,5 sekund, drugi pa Niko SRABOčAN s časom 34,2 sekunde. Mlajši člani: Tine BERNIK — 24,6 sekund in drugi Zvone ROLIH — 24,7 sekunde. Starejši člani: Mirko BAJŽELJ je bil prvi s časom 28,2 sekunde, drugi pa Janez Hladnik — 34,8 sekunde. Prvi od vsake skupine so prejeli kar lepa praktična darila. Tekmovanje je bilo tudi nekako izbirno tekmovanje za letošnjo TEKSTILIADO, ki bo verjetno v Celju. Omeniti moram, da ima naše podjetje nekaj zares dobrih smučarjev, ki bi z ustreznim treningom lahko dosegli zares lepe uspehe. Ob zaključku tekmovanja je vse udeležence lepo pozdravila predsednica sindikalne podružnice, ANICA ROZMAN. Anica Rozman jim je zaželela tudi uspeh na TEKSTILIADI. Poudarila je tudi, da bi bilo podobno tekmovanje odslej lahko vsako leto. Tako so tokrat smučarji našega podjetja pripravili na šmarjetni lep športni dogodek, ki bi bil lahko vzpodbuda tudi ostalim. Seveda ne bi bilo pravilno, če ne bi omenili še uspeha naših sankačev, ki so se 10. februarja udeležili občinskega sindikalnega prvenstva v sankah na šmarjetni. Doseženi uspehi so res lepi, in sicer: ČLANI: Bogo Žun (Tekstilindus) I. mesto, Jože Benedik (Tekstilind.) II. mesto. Pri starejših članih pa je bil član našega podjetja, tov. Stane Česen tretji. I. J. naredite tudi tako, da bodo gumbi zvečer in popoldne, ko greste na vidni. obisk. Marsikatero polno postavo bo podaljšala. Seveda je model primeren le za enobarvno blago. C. Kostim izpeljan iz klasične oblike. Ne bajte se, da drugo leto ne boste več moderni v njem. Pri- F. Model, primeren za službo, stojal bo tudi polnejšim podstavam ga bodo lahko uporabila mlada d m vsem kleta in žene z vitko postavo. Ostani zdrav —Pavle! Mnogi tega še nismo pričakovali, saj je bilo rečeno, da bo Pavle še nekaj let naš kurir. Ker pa je Pavle znamenita oseba, saj kot kurir ni imel sebi enakega v naši komuni, smo ga pred odhodom prosili, da bi nam povedal, zakaj gre že sedaj v pokoj, kako bo živeli v prihodnje in podobno. Pavle je bil takoj pripravljen ustreči; dejal pa je takole: V pokoj grem zato, ker sem resno utrujen. Zaprosil sem za invalidsko upokojitev, k; mi jo je komisija' tudi priznala. Sedaj se bom končno le odpočil. Zadnje čase sem imel toliko deila in po- tov, da res nisem več zmogel vse urediti. Ce dodam še izredno težke vremenske neprilike in razmere, potem si lahko predstavljate, da sem bil dostikrat izčrpan in obupan. Kar pomislite: 3 krat do 5 krat službeno v mesto, večkrat po privatnih opravkih, nekajkrat! v obrat II, vsaj enkrat skozi obrat X. Vse bi še šlo, če bi lahko šel s kolesom, pa sem dostikrat prišel komaj peš; taka je bila pot. Čeprav sem bil večkrat preobremenjen, pa sém vendar delal z voljo in z veseljem, včasih sem pa tudi rekel kakšno krepko, če je bil kdo le preveč zahteven in siten. Vem, da sem bil siten včasih tudi-sam, vendar sem prepričan, da mi tega. niste zamerili, saj sem rad ustregel vsem, če sem !e utegnil. Čeprav se trenutpo veselim oddiha in počitka, pa mi bo kaj kmalu postalo dolgčas in takrat Nagradni križanki VODORAVNO: 1. ameriški zdravnik, odkritelj cepiva proti otroški paralizi, 5. mejna reka med Poljsko in Nemčijo, ki se izliva v Baltiško morje, 9. negativen električni delec, 11. priprava za brušenje rezil, 12. lepljiv trak, ki se uporablja V medicini !kot oblepek, 14. delujoči ognjenik ma otoku Siciliji (3274 m), 15. pika, 16. del imena vodilnega kitajskega politika Ce Tunga, 17. plemenska domača žival, 18. skrče-(nje določenih mišic brez naše volje, ki ga običajno spremlja boleč občutek, 19. nadev, predplačilo, 22. odvajanje, odtekanje, 25. indijski drobiž, 26. eden izmed največjih francoskih pisateljev, velik mojster novele (Guy de, 1850 — 1893, »Bel ami«), 28. vodna rastlina, 29. slaven francoski gledališki režiser, dologoletni vodja Francoskega narodnega gledališča (Jean), 30. znan španski športni klub iz Madrida, 31. ime sodobne slovenske pisateljice Miheličeve (»April«). NAVPIČNO: 1. mesto v zahodni ameriški zvezni državi Oregon, južno od Portlanda, 2. naša pisava italijanskega ženskega imena, 3. bosansko mesto na istoimenskem polju pod goro Cin-cer, 4. južnoameriški grm z rumenkastim listjem, iz katerega pridobivajo kokain, 5. obok, 6. najvažnejše pristaniško mesto Albanije (orig. Dürres), 7. ameriški zunanji minister (Dean), 8. ime danske igralke nemega filma INielsen, 10. medmet začudenja, 13. ptica, 17. gričevje med Sočo in Idrijco severovzhodno od Nove Gorice z izvrstnimi vinogradi in sadovnjaki, 18. mehikanska dišeča drevesna smola, 19. letopis, kronika, 20. zdravnik, 21. lepa vrtna cvetlica, 22. arabsko moško ime, 23. znamenit angleški zdravnik, dobitnik Nobelove nagrade za medicino leta 1936 (Henry Hal-lett); tudi ameriško žensko ime, 24. sodoben slovenski radijski napovedovalec in publicist (Saša, »Veter«), 25. srbsko moško ime, 27. kratica za severovzhod. se bom spominjal vseh vas v podjetju, vseh 17 dolgih let nazaj, odkar sem bil kurir v Tiskanim in pozneje 'v Tekstil indusu. Kaj bom počel sedaj sicer točno še ne vem, vendar kurir ne bom več. Ostal bom lepo doma pri svoji ženi, šel sem in tja pomagat k sosedovim, pijedvisem pa se bom posvetil asparagusu, ki mi ga je zadnja zima nekoliko zmanjšala. Prej je bil dolg čez dva metra in moram reči,,da je bil ponos hiše. Treba ga bo torej zopet popraviti, kar ni tako enostavno. Vsak človek ima pač svojega konjička; moj je asparagus. Vsem članom splošne uprave in tudi ostalim se zadnjič lepo zahvaljujem za vsa leta skupnega dela in za vse razumevanje, in seveda tudi za lepa darila, ki ste mi jih kupili ob odhodu. Želim vam v bodoče veliko uspehov in posebno tudi dobrega kuri,rja, vsaj takšnega kot sem bil po vašem pripovedovanju — JAZ. Prav imaš, dragi Pavle. Bil si zares o,dličen kurir, vesten in priden, pošten in ustrežljiv. Takih kurirjev je malo, pa zato zaslužiš vso našo zahvalo in iskrene želje, da bi živel v miru in zadovoljstvu še dokaj let. Ostani zdrav, dragi kurir — Pavle! ti; Udeleženci Kongresa mladine v Beogradu so obiskali tudi naše podjetje Obvestilo Člane kolektiva obveščamo, da bo 4. in 5. marca v našem podjetju obvezno FLUOROGRAFSKO SLIKANJE, in sicer po naslednjem razporedu ; V OBRATU I -- 4. marca Od 6. ure do 14. ure — dopoldanska izmena (1136 ljudi) Od 15. ure do 20. ure — popoldanska izmena (688 ljudi) Od 22. ure do .24. ure — nočna izmena (266 ljudi) V OBRATU II — 5. marca Od 8. ure do 14. ure — dopoldanska izmena (597 ljudi) Od 15. ure do 19. ure — popoldanska izmena (480 ljudi) Od 22. ure do 23. ure —- nočna izmena (150 ljudi) V obratu II bodo slikani tudi člani konfekcije Triglav! KAPACITETA APARATURE JE 150 LJUDI NA URO! ORGANIZATORJI NAJ TO UPOŠTEVAJO, DA NE BO NEPOTREBNEGA ČAKANJA IN ZASTOJEV! SLIKANJE JE OBVEZNO ZA VSE ! Objava Obveščamo vse delavce in uslužbence, ki žele v letošnjem letu prejeti legitimacijo za znižano vožnjo obrazec K-15 za sebe in svoje družinske člane, naj se najkasneje do 28. II. 1963 javijo v svojih obratnih pisarnah. S seboj naj prinese vsalk svojo osebno izkaznico, isto velja za svojce, stare nad 16 let, za otroke stare nad 15 let pa še potrdilo o šolanju in za vsako legitimacijo 30 dinarjev. Obenem resno opozarjamo vse, da v teku leta ne bomo posameznikom naročali legitimacij, železniška postaja Kranj odločno odklanja, da bi v bodoče potrjevala legitimacije le za posamezne primere. , Vod. kadr. soc. sekt. : Rojina Tine Mali leksikon Vrste in karakteristike statev in listovk v naših tkalnicah g—v V tkalnicah imamo več vrst statev, in sicer ima obrat I sledeče: VODORAVNO; 1. pavza, odmor, 6. znanstvena panoga, 7. začetnici imena in priimka hrvatslkega pisatelja, ki je padel med NOB (»Jama«), 9. jugoslovanski zavarovalni zavod, 10. tatarski poglavar, 12. medmet bolečine, 13. nauk o svetlobnih pojavih, 15. kemični simbol za element z najmanjšo atomsko maso, 16. zelišče, 17. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje, 19. avtomobilska oznaka za okraj Reko, 20. ime sodobnega slovenskega pesnika in pesniškega prevajalca Vipotnika, 22. narodno žensko ime. NAVPIČNO: 1. kamionu ali avtobusu dodatno priključeno vozilo, 2. šesta in triindvajseta črka abecede, 3. sladka in gosta tekočina, ki jo delajo čebele iz nektarja in cvetnega Iprahu, 4. vodja Germanov v Italiji, ki je leta 476, pregnal zadnjega rimskega cesarja in se oklical za kralja Germanov, 5. skoraj do kraja porušena stavba, 6. glava pri stebru; tudi' poglavje, 11. začetnici imena in priimka Riiti ozke s širino Ritti široke s širino Picanol s širino Hrdina ozke s širino Hrdina široke s'širino Roscher s širino Tinwald s širimo železnačke s širino Liversey s širino John s širino JCeigy s širino Statve brez oznake Na statvah so montirane sledeče vrste listovk: Horak-ove, ki so od starih listovk še najboljše, Stäubli-jeve, ki so dobavljene s Picanoli, so trenutno od vseh najboljše in Hu-pačke, to so češke listovke, id so zelo stare in slabe. Običajne gladke statve služijo samo za tkanje tkanin s platnovo vezavo. Na statvah z notranjim im zunanjim predležjem se tke lahko poleg slavnega jugoslovanskega izumi- platnove vezave tudi keprove ve-telja na področju elektrotehnike, zave 3/1 in 2/2 in običajno na ki je deloval v ZDA, 14. predlog, zunanjem predležju tkanine v 5 18. dalmatinsko žensko ime, 21. veznem atlasu. števnik. Kljub nabavi novih avtomatov, do 115 cm do 180 cm 117 cm 110 —115 cm 155 — 165 cm 110— 115 cm do 120 cm od 100 — 115 cm 110 cm 100 —110 cm 100 cm od 100 — 115 cm po številu statev prevladujejo še vedno stare. V procentnem odnosu je stanje 60 : 40. Roscher s širino Tamvvald s širino Holbaum s širino Lodž gladke statve s širino Hatersley statve s širino Schöncher Fiele Avtomate pa imajo naslednje: Kovo s širino 120 cm ATR s širino do 100 cm Rütu s širino do 180 cm — švicarske statve — švicarske statve — belgijske statve — češke statve — češke statve — češke s kovinastim bilom — angleške — angleške — angleške Tudi obrat II ima več vrst statev, in sicer: Stare statve so sledeče: 100 —110 cm 100 — 110 cm 105 —160 cm 100 cm do 125 cm češke avtomatske statve domača izvedba Tekstilstroj Zagreb švicarske statve (dalje na 10. strani) Mimogrede sem slišal, da ste bili nekateri dokaj jezni, ker sem vas hotel obvarovati prehlada in oteklin. Veste, saj ni nikjer rečeno, da me morate poslušati! če vam bolj ustreza drugače pa kar korajžno naredite po svoje. Mene zaradi vas prav gotovo ne bo glava bolela. Potem bi svetoval nekaterim članom kolektiva, naj moje besede vedno pazljivo pre-bero, predno letijo nad urednika, ker bo tak način le njim v korist. V predzadnji številki sem omenil kopalnice pod ambulanto. V tistem odstavku sem pozabil povedati, da so k sedanjemu izgle-du kopalnice največ pripomogli prav kopalci sami, posebno kar Se tiče manjkajočih pip in drugih delov. V prihodnje, ko bodo ponovno urejene, bi vsem, ki kopalnice koristijo svetoval, naj opremo pustijo tam kjer je, da ne bi imeli neprilik. Nepravično bi bilo, če ne bi omenil izrednih razmer v severnem delu obrata I, tam kjer imamo garaže. Nekateri verjetno veste, da je tam še kar precej prostora, vsaj včasih je bilo tako, vendar ga šoferji ne morejo koristiti, ker je velik del neprehoden. Tam so namreč vskladiščeni stari zaboji, ki pozimi pričakujejo spomlad, spomladi bodo pričakovali poletje itd. Zaboji in šoferji tako že potrpežljivo čakajo kralja Matjaža, da jih bo nekoč rešil in odrešil. Posebno šoferji se >ni smilijo, saj se po ozki izplu-ženi stezici komaj prebijejo do izhoda. Posebno težke razmere Imajo tudi vozači kar, ki svoje Vozičke dostikrat bolj porivajo kot vozijo. Verjetno bi bilo vseh težav manj, če bi cesto pravočasno in dovolj široko plužili, in to seveda ne samo enkrat, temveč vedno ko je potrebno. Zakaj ne bi to izvajali, če s tem pomagamo posamezniku, da lažje izvršuje svoje delo, hkrati pa bodo člani tudi laže in udobneje hodili na delo in domov. Avto, plug in ostale potrebščine pa tudi imamo. Vsem, ki hodite peš iz obrata I v II ali obratno moramo povedati, da s stalnimi prevozi trenutno ne bo nič, ker podjetje resnično nima sredstev za nabavo ustreznega vozila. Tako nam ne preostane nič drugega kot da lepo mirno nadaljujemo v dosedanjem »stilu«. Sicer je pa tudi tu nekaj koristnega za prizadete, saj je ta pot dokaj naporna in povsem nadomešča ustrezne vaje za vitko linijo in podobno. Posebno prijetna pa bo zopet spomladi in tja do zime ko bo sijalo zlato sončece in bo prijetno pihljal vetrček. Takrat bomo pač naredili iz resničnih 2 kilometrov 3, 4 ali pet in tako nadoknadili zimske izgube. Vsaka slabost ima torej tudi svojo dobro stran. Zelo lepo se mi zdi, da so nekatere ekonomske enote zadnje čase začele z obdarovanjem tistih članov kolektiva, ki gredo v pokoj. Čeprav ta darila še zdaleka ne morejo tem ljudem povrniti vsega, kar so doprinesli podjetju s svojim vestnim in nesebičnim delom, pa so zanje vendar vsaj Skromno priznanje. Vsekakor pa 'so mnogo bolj koristna kot razne podpore in nagrade funkcionarjem, čeprav v neki ekonomski enoti mislijo prav nasprotno. Seveda pa je razumljivo, da pri teh obdaritvah ne smemo delati razlik. Enaka darila za vse (vsaj po vrednosti!), ne glede na to ali odhaja nadmojster, mojster ali pa nekvalificiran proizvajalec. Takšne razlike so baje delali v neki enoti v obratu II, vendar jim resno svetujem, naj tega ne delajo, ker se jih bom drugače moral spomniti bolj podrobno. Seveda bi bilo grdo, če bi pozabili na tistega člana kolektiva, ki prevaža blago iz filmske tiskarne v novo zgradbo Enkrat sem že povedal, kako je zares strokovnjaško razdrl notranja nihajoča vrata, da so jih komaj popravili. še danes so vsa razdrapana in oguljena od tiste obdelave z vozičkom. No, sedaj se je pa skrbni tovariš spravil še na zunanja vrata, ki bodo kaj kmalu podlegla njegovi sili in »obzirnosti«. škoda je le, da ga urednik ne more dobiti na svoj kontrafe, saj bi vam drugače tudi s sliko postregel. Kar pa ni možno danes, bo morda jutri, saj človek ne ve, kaj vse se še lahko zgodi. Tako tudi niso vedeli člani kolektiva v skladišču bombaža, da jo bo urednik mahnil tja gor. Seveda so imeli izredno lepo urejeno okolico skladišča, pa jo je urednik lepo posnel in morda bo še v časopisu. Veste, odpadni karton mečejo kar na sneg pred zgradbo, ker se jim ga ne ljubi nositi malo dalje stran, kjer je odgovarjajoči prostor. Tudi zaboje s prejo puščajo kar takole. Sami lahko vidite, da se bo eden pravkar odprl in vsa vsebina bo na tleh, medtem pa tovariši debatirajo v skladišču o težavah in problemih. Zelo žal mi je, da imam tokrat samo novice iz obrata I, vendar jih v obratu II nisem mogel niti sam videti niti dobiti. Edino, kar bi iz obrata II lahko povedal je to, da jim primanjkuje ročnih vozičkov. To pa trdim zaradi tega, ker sem videl proizvajalko iz tkalnice, kako je vlekla za motvoz, ki je bil pritrjen na pleteno košaro, v njej pa je bilo mokro žaganje in smeti. To košaro je torej vlekla po snegu tja v jamo za smeti. Priznati ji moram, da ijo je kar dobro »pogruntala«, saj ji umazanije prvič ni bilo treba nositi, drugič pa vsaj ni bila umazana in mokra. Zanima me pa, kako bo takšno breme vlekla takrat, ko ne bo več snega. Če misli, da zopet kar po tleh, potem ji bodo morali v tkalnici nabaviti precej novih in predvsem močnih košar. Preden končam bi svetoval članom obratnih delavskih svetov, naj letos že od začetka lepo štedijo za dopuste, da ne bodo potem zadnje mesece imeli zopet polno vrečo dolga. Vračati dolg ni prijetno, še manj prijetno pa je drugim poslušati očitke, da imajo previsoko točko, čeprav je bila le rezultat pametnega gospodarjenja skozi vse leto. Upam, da bo šlo to nekaterim do srca, saj jim ne bo žal. Joj, skoraj bi pozabil omeniti še našega Pavleta. Tako mi je žal, ker nas je zapustil, posebno hudo pa mi je, ker si ne morem PREDSTAVLJATI, KAKO BODO NEKATERE IN NEKATERI BREZ PAVLETA SPLOH LAHKO ŽIVELI. Veste, dnevno so imeli zares veliko privatnih opravkov, ki jih je moral Pavle izvršiti poleg svojega že tako obsežnega dela. »Ja Pavle, pa boš ja šel po čokolado!« je rekla ena. »Danes pa moraš tole nesti v mesto, Pavel!« je dejala druga. »Kje pa imaš moje tortice?« je zagrulila tretja. »Tale in tale potrdila potrebujem za privatno potovanje«, je dejal četrti. »Pavelček, prinesi mi iz mesta riž!« je prosila peta. »Oh, Pavle, cigarete in grozdje in pomaranče boš moral prinesti!« Ubogi Pavie pa je letal sem in tja v mesto, skakal na kolo in zopet z njega, prosil tu, prosil tam naj ga hitro spuste naprej, ker mora opraviti še čuda reči. In sedaj? Pavleta ni več, kdorkoli pa bo kurir, nobeden več ne bo Pavle. Kako se mi smilite vse tiste, ki ste ga tako nujno potrebovale. Svetujem vam, da ga zaposlite honorarno. Takole! Sedaj sem povedal vse tisto kar smem, in upam, da boste kar zadovoljni. Če pa ne boste, ste pa tako sami krivi, ker mi nič ne pomagate, nič ne pošljete, nič ne poveste. Na svidenje dragi moji! Stari zaboji pred garažami nudijo čudovit pogled, mar ne? Zaboji — smeti!! Montaža in proizvodnja na novih avtomatih Kovo v tka niči II V tkalnici obrata II je bilo v letu 1962 montiranih 227 novih čeških avtomatov ►►Kovo«. 24 avtomatov še čaka, da jih bomo montirali v tkalnici II tega obrata, in sicer aprila, ko bo adaptirana stara kotlarna. Tja bomo preselili tedaj čistilnico blaga, za čistilnico blaga pa bomo podaljšali tkalnico II. S tem bo montiranih 251 -Ko-vo« statev. Prvotno je bilo za montažo teh statev predvideno II. nadstropje velike stavbe. Po statističnih! preračunih strokovnjakov bi stavba zadržala predvideno obtežitev statev, vendar je praksa pokazala, da je stavba neprimerna za to montažo. Morali smo celo demontirati že 56 montiranih isitatev ziaradi prevelike obtežitve. Tako je nastal problem, kam s statvami. Začasno smo se zatekli v predilnico, kjer smo v bivši čistilnici montirali 116 statev, 84 statev smo montirali na račun starih izločenih statev v tkalnico II, 24 statev v bivše centralno skladišče in 3 statve v tkalnico V. Montaža je potekala zadovoljivo. Pri montaži so sodelovali) poleg čeških monterjev tudi naši domači mojstri, ključavničarji in električarji, vodili pa so pripravo montaže obratovodja splošnih obratov, strojni inšpektor tkalnice in vodja električne delavnice. 1962. leta je bila montaža zaključena. Prva faza je bila tako končana. Nujno in naravno je, da so se pojavili novi problemi, in to: neizvežbaina delovna sila, pomanjkanje delovne sile, meizvež-bani strokovni kader itd. Januarja smo zato dosegli le 98,1 odstotka plana. Zaradi pomanjkanja delovne sile smo prešli v karo-tkal-n-ici iz 4 na 5-statvenii sistem ter tako pridobili 14 tkalcev. Kvaliteta blaga je bila v januarju na teh statvah — zlasti na zadnje montiranih v tkalnici VI zelo slabaf -in sicer: I. klase 2.697 kom. ali 54,43 % II. klase 2.089 kom. ali 41,98% III. -klase 177 kom. ali 3,57% IV. klase 1 kom. ali: 0,02 % Statve -Kovo« so srednje težke z 200- obrati. Statve so praktične za posluževanje tkalca, ker le-ta ne potrebuje nobene pomoči pri napenjanju osnove niti pri snemanju kosa. Nitne zauistavke delujejo lOO-odistotno. Statve so grajene tako, da se lahko dogradijo zunanja prezevala in liistovke. Prepričani smo, da bomo z navedenimi statvami s potrebno pri-učitvijo tkalcev in strokovnega kadra dosegli v prihodnje vedno lepše rezultate v proizvodnji in kvaliteti. MALI LEKSIKON... (dalje z 9. strani! Stare navadne statve so lažje izvedbe ali drugače rečeno, lahke bombažarske statve na katerih izdelujejo lažje bombažne in sta-nične tkanine v platnovih in listo-vih vezavah v teži za 1 m2 običajno od 100 do 160 gramov. Tke se različne vrste tkanin, in sicer letne in zimske. Le Picamol statve sö težje izvedbe. Zato tkemo tudi boljše in gostejše ter kvalitetnejše artikle iz česane preje. Z ozirom an izvedbo imajo statve različno težo, in sicer od 600 pa do 1600 kg, statve Picanol z iistovko pa do 1800 kg. Statve obstojajo s premakljivim in nepremakljivim grebenom. S premakljivim grebenom služijo za tkanje lažjih tkanin, statve z nepremakljivim grebenom pa za težje tkanine. V obratu I prevladujejo statve z nepremakljivim grebenom v obratu II so pa revolverske statve z nepremakljivim grebenom, z ozirom na izvedbo je posluževanje istatev zelo različno in obstojajo sledeči statveni sistemi: 3, 4, 6, 10, 12, 14, 18 in 24 statev. Skoro vse statve imajo osnovne nitne zaustavke. Pri starih statvah mora tkalec sam izmenjati votek, medtem ko avtomat to delo opravlja sam. Prav zaradi tega je posluževanje statev tako različno. Močan vpliv na posluževanje statev imajo tudi nizke In visoke številke preje. Z nizko je manjše posluževanje, z višjo pa večje. Stari stroji tudi nimajo avtomatskega spuščanja osnove, temveč se le-ta zavira z verigo ali vrvjo, kar seveda povzroča slabše tkanje blaga v pogledu enakomernega tkanja. Slaba stran starih statev je tudi ta, da na starih (Statvah navijemo z ozirom na številko preje sorazmerno manjšo dolžino osnove kot na novih, saj jc povprečna dolžina osnove na starih do 1000 m dolžine, medtem ko na novih navijamo visoke številke tudi do 200 m. V. K.