NOVI TEDNIK, Št. 50 - leto XLVI - Celje, 17. XII. '92 Cena 100 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Pelelinčki so odpeli Reportaža z Lojtrce domačih, ki je vse bolj podobna Marjanci. Stran 17. »Južnjaki se nam spet smejejo« Zmago Jelinčič, voditelj Slovenske nacionalne stranke, v intervjuju na strani 6. Peticija odnesla vodstvo Odstopi v najožjem vodstvu Hokej- skega kluba Celje. Začasni sekretar je Roman Hriberšek. Stran 13. Božično in novoietno veseije Tema tedna s pregledom dogajanj v prazničnem času po občinah na strani 9, TOP vabi v pravljični svet na strani 8, koledar prireditev, božično pecivo, moda - zapeljivo silvestrsko perje... Piše: SAMIR OSMANČEVIČ Do zj^njega Bosanca - začetek novega feljtona na strani 7. IZ VSEBINE: Poslanci s Celiskega Na njih smo stavili prihodnost. Stran 2. Vroča tema o drogah brez senzacionalizma. Stran 7. Reportaža Skrivnost, polna nasprotij in Wang Huigin. Stran 16. Otroški parlament Naši starši se ne pišejo Onassis! Stran 9. 12 Na njih smo stavili prihodnost Kako bodo naše zaupanje upravičili Izvoljeni poslanci v slovenskem parlameniu? Izbirali smo in izbrali. Po svoji presoji programov posa- meznih strank in po poznava- nju ljudi, ki so nastopili na nji- hovih listah. Ali je bila naša odločitev dobra, najboljša, bo pokazal šele čas, v katerem bodo novoizvoljeni poslanci v državnem zboru in držav- nem svetu slovenskega parla- menta pokazali, kako resno so mislili svoje predvolilne oblju- be, koliko jim je naš skupen interes pomembnejši od oseb- nega ali strankarskega presti- ža, koliko bodo hoteli in tudi mogli uveljavljati interese ti- stih, ki smo jih izvolili. S širšega celjskega območja se v parlamentu poslancev ne , bo ravno trlo. Pravzaprav je še najslabše zastopana sama ob- čina Celje, od koder je doma le diplomirani pravnik Vitodrag Pukl, član SDSS in dosedanji podpredsednik republiške skupščine. Večino izvoljenih poslancev smo še pred uradno razglasitvijo volilnih rezulta- tov zaprosili za izjave o njiho- vih pričakovanjih in predvsem delovnih namerah v novem parlamentu. Po (ob zaključku redakcije) še neuradnih rezul- tatih so poleg njih poslanci v državnem zboru še sedanji podpredsednik vlade Herman Rigelnik, magister ekonomije iz Velenja, član LDS, Franc Zagožen, že dosedanji posla- nec in diplomirani inženir kmetijstva iz Mozirja, član SLS, ter Franc Avberšek, mi- nister v sedanji vladi in magi- ster rudarstva iz Velenja, Združena lista. Dr. Jože Zupančič, 31.5.1950, zdravnik specialist splošne medicine in v.d. direk- torja Zdravstvenega centra Velenje, Združena lista, izvo- ljen za predstavnika lokalnih interesov v državnem svetu: Naše delo bo težko, a ne nemo- goče. Če bomo iispeli splošni družbeni konsenz preliti v po- litični konsenz in izluščiti vse- binske, elementarne interese, bomo lahko speljali, kar smo v predvolilnih programih za- stavili. Slovenija je tega spo- sobna. Brez ekonomsko učinkovi- tega sistema ne bomo mogli ničesar narediti, zato vidim tu prioriteto, vendar moramo hkrati vpeti socialno varoval- ko, aktivno socialno politiko. Kaj bi nam koristilo, če bi na koncu rekli, da je operacija uspela, pacient pa umrl? O samem državnem svetu in njegovi učinkovitosti pa mi- slim, da se bo v skladu s pred- volilnimi obljubami moral spremniti v zbor regij, torej spremeniti ime in vsebino. Sa- ma zamisel ni slaba in z dopol- nitvami bo šlo. Sem optimist in verjamem, da bomo uspeli. To so na nek način potrdile tudi sedanje volitve, saj so bile po moji oceni korektne, brez zlivanja gnojnice in le z redki- mi posamezniki, ki so gradili na negativizmu. To je kvalite- ta in po tej plati smo že v Evropi. Franc Ban, 3.3.1938, prav- nik, direktor poslovne enote Komercialne banke Triglav, Združena lista, izvoljen za predstavnika lokalnih intere- sov v državnem svetu: Glede na to, da sem bil izvoljen v še- stih občinah, se zahvaljujem vsem volilcem v teh občinah za njihovo zaupanje. V državnem svetu bom poskušal zastopati ključne lokalne interese teh občin. Dela se nameravam lo- titi na ta način, da se bom pre- ko občinskih vlad in skupščin seznanil z bistvenimi proble- mi, s katerimi se srečujejo v občinah, zatem pa skupaj s poslanci v državnem zboru z našega območja uveljavljal interese v republiki. Pri tem se mi zdi pomembno tudi sodelo- vanje z raznimi institucijami z našega območja, kot so go- spodarska zbornica, banke in Služba družbenega knjigovod- stva. Ocenjujem, da bo državni svet lahko zahteval revizijo določenih zakonov, ki ne bodo dovolj dobro pretehtani in ki ne bodo upoštevali lokalnih interesov. Verjamem, da se bo dalo marsikaj storiti, vendar ne čez noč, kot morda nekateri pričakujejo. Bistven pa bo predvsem usklajen nastop in zagovarjanje lokalnih intere- sov tako nas v državnem svetu kot poslancev v državnem zboru z našega območja. Stane Frim, 4.3.1960, di- pl, ekon., podpredsednik IS SO Slovenske Konjice, SKD: Slovenski krščanski demokra- ti smo po volitvah postali dru- ga najmočnejša parlamentar- na stranka. To opredeljuje na- še zmožnosti uresničevanja predvolilnih obljub. Več bomo naredili, če bomo znali priteg- niti tudi druge k podpori naše- ga programa, ki je usmerjen v nadaljnjo prenovo družbe in gospodarstvo na novih teme- ljih. Prioriteto svojega delovanja bom usmeril v prizadevanja za enakomernejši razvoj Sloveni- je in v delo za njeno gospodar- sko oživitev. Še zlasti je po- trebno urediti izvedbene pred- pise za lastninjenje družbene- ga premoženja, vldjučno z raz- veljavitvijo divjega lastninje- nja, razbremeniti gospodar- stvo z zmanjšanjem javne po- rabe, uvesti finančno discipli- no in pravni red. Svoje delova- nje v parlamentu vidim pred- vsem na področju gospodarske zakonodaje ter področju pro- računa in javnih financ. Jurij Malovrh, 22.4.1946, ing. prometa, direktor Javnega komunalnega podjetja Šent- jur, SKD: Menim, da je izvoli- tev predvsem priznanje delu naše stranke in prizadevanju njenih odbornikov v občinski skupščini in izvršnem svetu. Rezultati so delno razpoznav- ni, še več pa jih pričakujem v prihodnjem letu, zlasti s šentjursko obvoznico in širi- tvijo telefonije. Ob tej priliki se zahvaljujem volivcem za izkazano zaupa- nje. Mislim, da jih ne bom ra- zočaral, kajti kot poslanec vi- dim svoje poslanstvo v podpi- ranju tiste pozitivne zakono- daje, ki bo koristila ljudem na gospodarskem in socialnem pockočju. Glede na to, da smo še mlada država in prejšnji parlament ni vsega postoril, nas čaka ogromno dela. Na predvolilnih shodih pa nisem obljubljal veliko. Ljudem sem povedal, da bo prihodnja leta še težko. Dr. Janez Zupanec, 22.6.1951, doktor tehniških znanosti, vodja oddelka na In- stitutu za hmeljarstvo in pivo- varstvo v Žalcu, poslanec LDS: Menim, da je obljube, ki jih je volilcem dajala moja strada v predvolilnem boju, mogoče uresničiti. Pogoj za to bo kakovostno sestavljena vla- da in učinkovito delovanje parlamenta. Parlament čaka v prvi vrsti sprejetje široke pa- lete zakonodaje, kar je nujno za normalno delovanje na vseh ravneh družbe in za normalno gospodarjenje. Vzpostavitev normalnih pogojev gospodar- jenja je po mojem mnenju os- novni pogoj za začetek gospo- darskega rcizvoja, brez katere- ga ni mogoče uresničiti zmanj- šanja nezaposlenosti, znižanja davkov in izboljšati stanje v družbenih dejavnostih. V de- lo parlamenta sem se posebej pripravljen vključiti na na- slednjih področjih: ekologija, kmetijska problematika, zna- nost in tehnologija. Skrbel bom tudi za ustrezen regional- ni razvoj. Če bodo dane mož- nosti, bom imel pisarno na se- dežu LDS v Žalcu. To mi bo omogočilo, da bom imel čim boljši stik z okoljem, ki ga za- stopam. Enkrat ali dvakrat na mesec bi bil na sedežu stranke na razpolago za stike v živo. Franc Potočnik, 23.8.1955, dipl. ing. kmetijstva, poslanec v republiški skupščini, SLS: S samim rezultatom, ki ga je dosegla naša stranka tako na republiški kot občinski ravni, sprva nisem bil zadovoljen in to kljub temu, da smo presegli vse javnonanenjske predvolil- ne napovedi. V stranid smo že takrat pričakovali boljši re- zultat. V občini so mi, po ana- lizi volilnih rezultatov posa- meznih volišč, razmere tudi jasne. Vem, zakaj je naša stranka v posameznih krajev- nih skupnostih dosegla slabši rezultat od pričakovanega. Na podlagi teh spoznanj lahko re- čem, da rezultat na občinski ravni vendar ni tako slab. Obljubljam, da bom posla- nec vseh ljudi iz svojega oko- lja. Pričakujem, da bom, tudi s pomočjo njihovih pobud in vprašanj, uspešno nadaljeval svoje dosedanje delo v parla- mentu. Franc Lipoglavšek, 8.7.1944, prometni inženir, direktor Lesnine Sopota LI Radeče, Združena lista: Res je, da smo kot fantje z vseh ve- trov, kot nas je imenoval Tof, vendar sem prepričan, da s tr- dim delom Idjub različno mi- slečim ljudem lahko veliko na- redimo. Ne smemo delati na kratke roke, ampak dolgoroč- no. Biti moramo poztrpežljivi in vztrajni, bojne sekire naj ostanejo doma, kajti za njih ni mesta v parlamentu. Dela se ne bojim, saj ga iz prejšnjega obdobja sorazmerno dobro poznam, pa čeprav gre zdaj za velike razlike. Ker bomo v dr- žavnem zboru profesionalci, bom v podjetju, kjer sem di- rektor (Lesnina Sopota LI Ra- deče), čimprej posl^bel za v.d. direktorja, ki bo človek iz hiše, nato pa bomo objavili razpis. Mislim, da sem stvari pripravil tako, da se moj odhod ne bo poznal. Polno angažiranje, strpnost in trdo delo so motivi, da lahko naše kolo obrnemo proti pravi smeri in pospešimo njegovo vrtenje. Dve stotinji čakata na državljanstvo Pogoji za priUobitev državljanstva se zaostrujejo v Republiki Sloveniji je po osamosvojitvi za državljan- stvo zaprosilo več kot 160 ti- soč oseb po 40. členu o dr- žavljanstvu, ki daje možnost privilegirane pridobitve dr- žavljanstva in je veljal do konca minulega leta. Po tem členu je v Celju za državljan- stvo zaprosilo 5226 oseb. Za dvesto od teh prošnje še niso rešene, 135 vlog pa je bilo na pristojni občinski organ vlo- ženih po Novem letu, torej letos, kar pomeni, da so pro- sili za državljanstvo po 10. in 12. členu, torej za pridobitev državljanstva z redno natu- ralizacijo oziroma z natura- lizacijo z olajšavami. Niko Pirtošek, sekretar občinskega upravnega orga- na za notranje zadeve pravi, da gre 200 še nerešenih pro- šenj pripisati preobremenje- nosti delavcev, zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve, zato je pričakovati, da bodo tudi te kmalu re- šene. Saša Ribizl, referentka za tujce pri občinskem uprav- nem organu za notranje za- deve poudarja, da si morajo tisti prebivalci Slovenije, ki nimajo slovenskega držav- ljanstva, nemudoma urediti status tujca. »Zakon pravi, da mora tujec v prošnji izka- zati upravičene razloge, da lahko dobi dovoljenje za za- časno prebivanje. Ti razlogi so lahko študij, specializaci- ja, zaposlitev, opravljanje poklicne dejavnosti ali poro- ka z državljanom Republike Slovenije in drugi upraviče- ni razlogi. Tujec mora tudi dokazati, da ima zagotovlje- no stanovanje ter ustrezno višino sredstev za preživlja- nje,« pojasnjuje Saša Ribizl. Tujec, ki sklene zakonsko zvezo s slovenskim državlja- nom lahko po letu dni zapro- si za državljanstvo. Dovoljenje za začasno bi- vanje v Sloveniji velja največ leto dni. Pred iztekom je tre- ba zaprositi za podaljšanje. Obstaja tudi dovoljenje za stalno prebivanje v Republi- ki Sloveniji s statusom tujca. Zanj lahko zaprosi oseba, ki je tri leta neprekinjeno pre- bivala na ozemlju Slovenije, kar mora dokazati s stalno prijavo, ki je razvidna iz uradne evidence. Prošnjo mora prosilec oddati na ob- činskem upravnem organu, za reševanje pa je pristojno Ministrstvo za notranje za- deve. Dovoljenje za stalno bivanje velja za nedoločen čas, preneha pa lahko v ne- katerih primerih, ki jih dolo- ča zakon. Sicer pa se pogoji za pri- dobitev državljanstva tudi v Sloveniji zaostrujejo. Ob vlogi za pridobitev držav- ljanstva je za takso treba od- šteti 12 tisoč tolarjev. Obe- nem ni dovoljeno imeti dvoj- nega državljanstva, kar velja tudi v svetu. Kljub temu se je zaradi vojnih razmer na Hr- vaškem dogajalo, da marsik- do ob prošnji za slovensko državljanstvo ni predložil ustreznega doloimenta, da se je izpisal iz hrvaškega. »Osebe, ki so bile na dan odcepitve Slovenije stalno prijavljene in bivajoče v Slo- veniji, so dobile državljan- stvo. Po prehodnem obdob- ju, ki je trajalo do 25. decem- bra lani, pa so pričele veljati druge, strožje določbe zako- na. Državljanstvo z naturali- zacijo lahko sedaj dobi samo tisti, ki je dopolni osemnajst let, ki ima odpust iz doseda- njega državljanstva ali izka- že, da ga bo dobil, če bo sprejel naše državljanstvo, da živi zadnjih deset let v Sloveniji, od tega redno zadnjih pet let pred vložitvi- jo prošnje za državljanstvo, da ima zagotovljeno prebi- vališče in stalen vir dohod- ka, slovenščino mora obvla- dati v tolikšni meri, da se lahko sporazumeva z oko- ljem, v katerem dela in živi in da ni bil kaznovan v drža- vi katere državljan je bil do sedaj, niti pri nas, v Sloveni- ji. Ti kriteriji ne veljajo za tiste, ki so bili v Sloveniji na dan plebiscita in za tiste, ki so imeli vse pogoje, da lahko za državljanstvo zaprosijo po 40. členu,« pravi Niko Pirtošek. NATAŠA GERKEŠ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE CELJE KOMISIJA ZA PRIZNANJA razpisuje SREBRNI in BRONASTI CELJSKI GRB za leto 1993 za uspehe in dosežke na katerem koli področju dela in življenja Skladno z Odlokom o priznanjih občine Celje (Ur. I. RS, št. 1/1-92) SREBRNI CELJSKI GRB - za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju in BRONASTI CELJSKI GRB - za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Pobude za podelitev Srebrnega ali Bronastega celj- skega grba morajo vsebovati: - podatke o pobudniku - podatke o kandidatu - utemeljitev pobude in predložitev podrobnejšega opisa, elaborata ali na drug ustrezen način pred- stavljen uspeh ali dosežek, za katerega je predlaga- na podelitev grba - podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podob- nimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno - datum pobude Pobude sprejema Komisija izvršnega sveta za prizna- nja, Trg svobode 9, 63000 Celje, do 20. januarja 1993. Št. 50 - 17. december 1992 3 Železnica na slepem tiru Nova slgnalnovarnostna naprava na pol pot! - Zaostajanje celjske železniške postaje - ¥ prlhoilnje brez potniškega prometa? Vsako leto vodstvo Sloven- skih železnic pripravi delovno srečanje z novinarji. Letošnje je bilo v Celju, novinarska konferenca o nakopičeni pro- blematiki pa v Pivovarni Laško. Ob prihodu v Celje je pred- sednik poslovodnega odbora Slovenskih železnic Jurij Pirš povedal, da so izbrali Celje za delovno srečanje zato, ker gre za eno najpomembnejših že- lezniških vozlišč v Sloveniji in ker je tu letos edina večja in- vesticija. Gre za najsodobnej- šo računalniško signalnovar- nostno napravo, ki je plod do- mačega znanja Slovenskih že- leznic in Iskre Apis. Na sedem metrov široki panoramski kontrolni plošči je prikazano celotno vozlišče celjske posta- je, od vstopa iz laške smeri do izstopa proti Šentjurju. Na tir- ni sliki so vidne tudi vse zima- nje naprave na postaji. Ker pa še niso zgrajene pripadajoče zvmanje naprave, kot novi sig- nalni elementi, tirnice, kretni- ce in drugo, je novi sistem še v laboratorijski fazi, preizkuse delovanja nove naprave pa lahko železničarji samo simu- lirajo. Ko bo naprava končana, bo opuščeno ročno upravljanje in se bo vse preneslo na računal- niški sistem. Seveda pa bo tre- ba zagotoviti denar, kajti si- stem se ne da zaščititi in kon- zervirati. Spomladi naj bi za- čeli zunanja dela in potem bi uredili priklop, tako da bi vo- denje vlakov skozi Celje poso- dobili. To je trenutno edina takšna nap>rava v Sloveniji. Ustavila so se tudi dela pri obnovi celjske železniške po- staje, ki se vleče že od leta 1988. Kdaj bo postaja dokonč- no urejena, še ni znano, ker enostavno ni denarja. Po ogle- du celjskega železniškega vo- zlišča se je vodstvo Slovenskih železnic odpeljalo v Laško, kjer je predstavilo trenuten položaj Slovenskih železnic, ki so dobesedno na slepem tiru. Obstaja celo bojazen, da bi prihodnje leto ukinili ali zmanjšali potniški promet, če država ne bo zagotovila de- narja za pokritje izgub. Ljudje se izogibajo prevoza z vlaki, ker so zastareli in neudobni, za nove pa ni denarja. Tako smo se tudi v zadnji informa- ciji, ki smo jo dobili ob sreča- nju s predstavniki Slovenskih železnic, lahko prepričali, da bo treba najprej rešiti vpraša- nje, ali železnico potrebujemo. In če jo, je treba najti denar za modernizacijo. Vse, kar zdaj doživljamo, pa je ponavljanje nekaj let starega tarnanja o večnih izgubah in — po drugi strani - o štrajkih, ki prej raz- burjajo kot rešujejo. TONE VRABL Modernizacija železniškega vozlišča v Celju je ocenjena na 2633 milijonov tolarjev, dela pa trajajo že štiri leta. Doslej je bilo opravljenih za 1527 mi- lijonov tolarjev del, zaradi po- manjkanja denarja pa so bila letos v celoti ustavljena. Ves prejšnji teden so obnavlja- li dobra dva kilometra dotra- jane železniške proge Stranje- Imeno. V tem času so potnike prevažali z avtobusi. Od pone- deljka dalje je ponovno vzpo- stavljen normalen železniški promet. Ostanek proge v dol- žini desetih kilometrov bodo uredili spomladi. Letos so na slovenskih železni- cah prepeljali 12,4 milijona potnikov, kar je za približno polovico manj kot pred dvema letoma. Prihodnje leto naj bi prepeljali še za nadaljnje 3 od- stotke manj potnikov. Lani so slovenski železničarji zaslužili s potniškim prometom 2,7 mi- lijarde tolarjev, letos pa samo 1,9 milijarde. 20. decembra se bo povišala cena za potniški promet na slovenskih železnicah za okoli 17 odstotkov. Železničarji so podpisali pi- smo o nameravani gradnji 40 km železniške proge Sloveni- ja-Madžarska, ki je vredna 60 milijonov dolarjev. Progo naj bi zgradili v dveh letih. Zdaj pripravljajo mednarodni raz- pis za koncesijo. V Šentjurju na boljšem Na zadnji seji šentjur- skega izvršnega sveta so obravnavali poslovanje svoje komunale in proble- matiko pridobivanja pitne vode. Pri tem so ugotovili, da imajo v domačem Jav- nem komunalnem podjetju letos manj težav kot v so- rodnih podjetjih na Celj- skem. V prvem devetme- sečju je to poslovalo brez izgube, povprečni čisti osebni dohodek pa je zna- šal 20 tisoč tolarjev. V podjetju s 26 zaposle- nimi, ki je pred dvema leto- ma nastalo iz bivšega KOP-a, so uspeli zmanjšati število zaposlenih za 6 de- lavcev. P^jetje pa je bre- menil kredit - dolg bivšega KOP-a - v višini 576 tisoč tolarjev, ki mu ga je šent- jurska vlada namenila v začetku leta za neplačano vodo. Šentjurski izvršni svet se je na zadnji seji od- ločil za odpis tega dolgo- ročnega kredita. Na seji so precej pozor- nosti namenili tudi proble- matiki velikih količin pitne vode, ki jo kupujejo iz so- sednjih šmarske in celjske občine. Razen tega jim je Celje, zaradi težav v Med- logu, vse manj pripravljeno dobavljati vodo. Ugotav- ljajo še, da novejši šentjur- ski vodovod iz doline Ko- zarice ni izpolnil velikih pričakovanj, voda pa je po- gosto motna. Med novimi viri šentjurske pitne vode bi lahko bila dosedanja vr- tina pri Ferležu, če bi jo poglobili, razmišljajo pa tudi o bolj oddaljeni Do- brini, v bližini Žusma, kjer je že poskusna vrtina. BRANE JERANKO PRIHODNJI ČETRTEK, 24.12. IZIDE DVOJNA, NOVOLETNA ŠTEVILKA NOVEGA TEDNIKA V njem boste našli: novoletne reportaže in Intervjuje - Med cigani v pušči, svet V letu 92, štorije iz ceijske športne Evrope, škof Smej, mojster Cigienečki, Kaj je šio letos v Celju narobe... celostranski nagradni križanki koledar leta 1993 V ČETRTEK, 24.12. BO NOVOLETNI NOVI TEDNIK V VSEH KIOSKIH Jezero, ki ga ni Zapleti s Sotelskim Jezerom Sotelsko jezero, na sloven- sko-hrvaški meji, ki je postalo že meddržavno, spada med največje težave šmarske obči- ne. Pred blizu dvema desetlet- jema zgrajeno akumulacijsko jezero, v dolini Vonarja, je od srede osemdesetih let prazno. Kriva je preveč onesnažena Sotla, ki je v četrtem kako- vostnem razredu. Da bi zadevo končno pre- maknili z mrtve točke, so se poslanci šmarske skupščine odločili za osnutek odloka o zaščiti vode v Sotelskem je- zeru. Po omenjenem odloku o zaš- čiti Sotle, ki podrobno določa zaščitne ukrepe, bi dosegli drugi kakovostni razred, jeze- ro pa usposobili za zadrževa- nje visokih voda ter turistično dejavnost (zapisano je, da bi vodo v prihodnosti uporabljali tudi kot pitno ter za namaka- nje). Tako so v odloku določeni trije različni varovalni pasovi ter gradnja čistilne naprave v Rogaški Slatini, pred jeze- rom. s to pa se zatika. Med živahno razpravo so poslanci šmarske skupščine opozarjali na številne nejasno- sti, ki pa bi jih morali pojasni- ti. To bi storili med javno raz- pravo do 15. januarja. Tako bi v Obsotelju pripravili tudi okroglo mizo, kamor bi pova- bili pristojne strokovne službe z obeh strani državne meje. Na zasedanju so povedali, da je sosednja hrvaška občina, F*re- grada, omenjeni odlok že spre- jela in to v istem besedilu. BRANE JERANKO Telovadba s številkami Izvršni svet občine Laško je še enkrat obravnaval predlog plana in proračuna občine Laško za prihodnje leto, pri tem pa je upošteval številne pripoml^, ki so jih izrekli delegati na zadnji seji skupščine in na ponedeljko- vem sestanku predstavniki vseh krajevnih skupnosti, ki so se zbrali na delovnem po- govoru pri predsedniku IS Romanu Matku in sode- lavcih. Zahteve posameznih kra- jevnih skupnosti so velike, denarja pa ni. Vso stvar so rešili salomonsko, ko so vse predloge uvrstili v plan, pro- račun pa je ostal enak, kot je bil pripravljen. To pomeni, da se bodo vsote za prej sprejete naloge znižale, saj bodo tako denar dali tistim, ki so v program prišli skozi stranska vrata. Še najbolj veseli bodo v Radečah, kjer so dobili do- datnih pet milijonov tolarjev za nadaljevanje gradnje zdravstvenega doma in mili- jon tolarjev za prekrit je do- trajane strehe na kulturnem domu. Člani Izvršnega sveta so se strinjali, da je to gašenje že- lja, ne pa normalno investi- ranje. Želje krajevnih skup- nosti so upoštevali, kakšen bo končni rezultat pa je vprašanje. Člani IS občine Laško upajo, da bosta tako pri- pravljena in popravljena plan in proračun uspešno prestala zadnjo letošnjo skupščino, kar pomeni, da bodo delegati prižgali zeleno luč. To bi bilo namreč dobro, da bi lahko novo leto začeli s polno paro, ne pa »rezerv- nim« in zasilnim progra- mom, ki je za vsak primer tudi že pripravljen. . TONE VRABL Odločanje Bistrice in Kristan vrha v dveh obsoteljskih kra- jevnih skupnostih šmarske občine se bodo v prihodnjih dneh odločili o krajevnih sa- moprispevkih. v Kristan vr- hu prihodnjo nedeljo, v Bi- strici ob Sotli pa čez dober teden, 27, decembra. V obeh krajih se na lanskih referen- dumih za samoprispevek ni- so odločili, čeprav je v Bi- strici glasovala večina »za«. Pri tem je tam prišlo komaj 38 odstotkov volilnih upra- vičencev, na Kristan vrhu pa je zmanjkal en sam glas. v obeh krajih bi lahko imeli referenduma o samo- prispevku hkrati z letošnjimi volitvami, vendar je do pote- ka zakonitega enoletnega ro- ka manjkal en dan. V Kri- stan vrhu so v preteklih dneh že pripravili zbore po vaških skupnostih, kjer so bili uvedbi samoprispevka veči- noma naklonjeni. V KS Bi- strica pa bodo zbori prihod- nji konec tedna. v referendumskem pro- gramu Kristan vrha računa- jo, da bi v petih letih zbrali 4 milijone SIT. Namenili bi jih za posodobitev cest Hajn- sko-Škrbnik, Kapela-stara šola, Cverlin-Vozlič, Tum- šek-Križan-Žerak, Mraz- Kores, Križ-Potočnik, Že- rak-Vizjak, Kidrič-Spodnji Kačji dol in Volf-Spodnji Kačji dol. Nekaj denarja bi namenili tudi za vzdrževanje cest. v Bistrici ob Sotli pa želi- jo, da bi s samoprispevkom sofinancirali asfaltiranje 8 kilometrov krajevnih cest, gradnjo avtobusnih postaja- lišč, pločnike in kanalizacijo v Bistrici, vzdrževanje ob- stoječih cest, preplastitve dotrajanega asfalta, širitev pokopališča in ureditev nje- gove okolico in ozvočenje mrliške vežice. Sofinancirali bi tudi zimsko vzdrževanje cest, vzdrževanje doma kra- janov, dokončali bi gasilski dom ter razširili PTT omrež- je. V Bistrici nameravajo v petih letih zbrati 10 milijo- nov SIT samoprispevka, za omenjene naložbe pa je po- trebnih 36 milijonov SIT. Ta denar nameravajo pridobiti iz občinskega proračuna. BRANE JERANKO KOMENTIRAMO Z avtobusom v Laško Vodstvo Slovenskih železnic je prišlo na prednovoletno de- lovno srečanje v Celje, kjer zdaj žal miruje edina letošnja večja investicija slovenskih železnic. Najbolj žalostno je, da so ob tem obislcu pripravili tudi pis- no gradivo o celjskem železni- škem vozlišču, ki je med naj- pomembnejšimi v Sloveniji, žal pa za odpravo zastarelih naprav iz časov Franca Jožefa ni denarja. Tudi v gradivu ni nakazanih možnosti, kako pri- ti do denarja, da bi celjsko že- lezniško vozlišče končno poso- dobili. V Celju so nad takšnim obi- skom razočarani in menijo, da ni bil potreben. Samo Celje tu- di ni toliko močno, da bi reše- valo republiški problem. Tega, da denarja ni in da je vse odvisno od Republike, kije patron Slovenskih železnic, nam ni bilo treba priti razla- gat v Celje. Tudi groženj, da bo potniški promet ukinjen, če Republika ne bo dala denarja, ni bilo treba ponavljati. Čudno je tudi iskanje poti, da bi se potniki vrnili na železnico, saj vlaki še naprej vozijo prazni. Slab zgled so ob obisku v Celju dali tudi člani vodstva Sloven- skih železnic, saj so se na po- govore v Laško odpeljali z av- tobusom ! TONE VRABL IS pomaga šentjurska vlada preje- ma vse več prošenj za de- narno pomoč, odločila pa se je tudi, da bo študentki Mojci Volavšek sofinanci- rala študij v tujini. Nadar- jena Šentjurčanka obiskuje drugi letnik glasbene aka- demije v Gradcu, oddelek za harmoniko. Predstavni- ki sklada za pomoč učen- cem osnovne šole Šentjur so se najprej dogovorili s podjetjem Tolo, kjer so pripravljeni pomagati s pet tisoč tolarji na mesec. Za mesečno pomoč v istem znesku se je odločil še šentjurski izvršni svet. Ko so obravnavali prošnji Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih za in- vesticijska sredstva inva- lidskega podjetja Svetloba ,ter regijske podružnice Društva multiple skleroze, pa so se odločili, da bodo pomagali s sredstvi iz pro- računa za leto 1993. Št. 50 - 17. december 1992 4 Tolarji tudi za teicoče račune Zastonj vam bodo v bankah odpirali samo vrata v svetu so že zdavnaj po- spravili v predale denarnice, bankovcc pa zamenjali z brez- gotovinskim poslovanjem, bo- disi čeki ali pa raznimi karti- cami, ki jim popularno pravijo plastični denar. Tudi v deželi tostran Alp je poslovanje s če- ki povsem običajno. Doslej smo jih dobivali in z njimi po- slovali zastonj, poslej bo tudi to storitev treba plačevati. Nekatere bančne hiše so že ali pa še bodo začele zaraču- navati stroške vodenja tekoče- ga računa. Zaračunavajo če- kovne blankete, izpiske, stro- ške vnovčevanja čekov, trajni- ke ter seveda dodatne limite, za katere lahko zaprosijo imetniki tekočih računov. Ka- ko se obnašajo bančne hiše ali njihove izpostave na Celj- skem? Tanja Planko iz Ljubljanske banke Splošne banke Celje je pojasnila, da imetnikom nji- hovih tekočih računov zaen- krat ne zaračunavajo nobenih pavšalnih mesečnih stroškov, niti pošiljanja izpiskov ali trajnikov. Prav tako je brez- plačen osnovni limit do 10 ti- soč tolarjev, razen seveda obresti, posebej pa je treba plačati provizijo in zavarova- nje za povečane limite. Tako je zaenkrat, kako bo v prihodnje, pa v Celju ne vedo. Jasna Mi- klavčič, ki se s poslovanjem občanov ukvarja v Štajerski banki obrti in podjetništva, je razložila, da imetnikom njiho- vega tekočega račima od 1. ok- tobra letos zaračunavajo za stroške vodenja tekočega ra- čuna 300 tolarjev mesečno. Z uvedbo tega zneska so isto- časno povišali obrestno mero za pozitivno stanje na tekočem računu, ki znaša R plus 3 od- stotke. S 300 tolarji p>oravnajo stroške izpiskov, čekovnih blanketov in vnovčenja čekov, ne pa tudi svojega dela. Zne- sek bo ostal enak vsaj še nekaj časa, ko se bodo povišali stro- ški, bo tudi za uslugo treba plačati več. V Abanki je način dela po- jasnila Dragica Srdič. Čekovni blanketi so za imetnika teko- čega računa zastonj, ni pa brezplačno pošiljanje izpi- skov, niti niso brezplačni traj- niki. Za izpisek, vam zaraču- najo stroške poštnine, trenut- no je to 6 tolarjev, za trajnik so vam doslej odšteli 20, s prvim decembrom bo to 30 tolarjev. Poseben cenik pa velja tudi v Abanki za izredni limit. V žalski Banki Hmezad se s ce- niki zaenkrat ne ukvarjajo, ker tekočih računov nimajo, imajo pa jih v Slovenski inve- sticijsU banki. Njihov odgo- vor je bil kratek: zaenkrat so vse storitve v zvezi s tekočimi računi v Slovenski investicij- ski banki brezplačne, kako bo po novem letu, pa ne vedo. Da bo po novem letu druga- če, pa pravijo v SKB banki. Zadnja dva meseca so imetniki tekočih računov oziroma tisti, ki plačujejo račune preko traj- nika, plačevali odstotek od zneska, čekovni blanketi pa so bili brezplačni, prav tako delo in pošiljanje izpiskov. S prvim januarjem bodo imetniki teko- čih računov v SKB banki za poravnavanje stroškov tekočih računov plačevali tromesečno fK) pet točk. Trenutno znaša točka 46 tolarjev, kar pomeni, da bi vam zaračimaU za stro- ške tekočega računa 230 tolar- jev. Kakšna bo vrednost točke prvega januarja, pa ne vedo, ker v Celju še nimajo natanč- nejših navodU. Skratka, ponekod je stroške že treba plačevati, drugod bo- do slej ko prej verjetno ubrali isto pot. Podobno, pravijo bankirji, ravnajo povsod dru- god po svetu, edina storitev, ki jo naredijo zastonj, je avto- matsko odpiranje vrat. In če se gremo tržno gospodarstvo, po- tem moramo svetu slediti tudi Slovenci. Tisti, ki so se že od- ločili za poravnavanje stro- škov vodenja tekočih računov, pravijo, da bodo na ta način prišli do čistih računov med ponudniki bančnih storitev ter njihovimi uporabniki. Cene storitev naj ne bi bile skrite v obrestih, vsak naj bi natanč- no vedel, kaj, zakaj in koliko je plačal. Čisti računi torej - na- mesto zvijačnega praznjenja žepov. Če bo to res držalo? IRENA BAŠA Prihodnje leto brez izgub? Revizija nI odkrila nič posebnega v odnoslb Aero-Aero Copv Začasno Aerovo vodstvo op- timistično zre v prihajajoče le- to 1993, manj razlogov za opti- mizem pa imajo tisti delavci, ki se bodo morda znašli na listi trajnih tehnoloških viškov. V celjskem Aeru se že nekaj časa preštevajo in ugotavljajo, koliko ljudi bo zaradi raciona- lizacije in zniževanja stroškov ostalo brez dela. Vodja sploš- no-kadrovskega sektorja So- nja Krašovec je pojasnila, da že od septembra uresničujejo zastavljene sanacijske ukrepe, med temi sta tudi znižanje stroškov delovne sile in zmanjšanje števila zaposlenih. Na začetku so imeli okoli 150 ljudi preveč, od konca avgusta do danes se je število zaposle- nih zmanjšalo za 100 delavcev, v glavnem z upokojitvami ali čakanjem na zavodu na pred- časno upokojitev. Na ta način so rešili 81 delavcev. Nekaj ljudi se je odločilo za samoza- poslitev oziroma so delo našli drugje. V minulih dneh pa so začeli pripravljati program ugotavljanja in razreševanja trajnih tehnoloških viškov. Na seznamu je 43 delavcev. Za 8 delavcev je predvidena prek- valifikacija in prerazporeditev na druga delovna mesta. Ne- kaj delavcev se je sporazumno odločilo za prekinitev delov- nega razmerja, dobili bodo od- pravnine ter nadomestilo pla- če. Za okoli 30 ljudi pa Kra- šovčeva pravi, da še nimajo ustreznih rešitev, zato je za njih predvideno prenehanje delovnega razmerja s šestme- sečnim odpovednim rokom. Obenem zagotavlja, da bodo v teh šestih mesecih še vedno skušali zanje najti ustrezo de- lo. Med presežki so delavci iz proizvodnje in režije. V šest- mesečnem odpovednem roku jim pripada nadomestilo pla- če, po prenehanju delovnega razmerja pa odpravina, ki jo bodo, obljublja vodja splošno- kadrovskega sektorja, plače- vali po zakonu oziroma kolek- tivni pogodbi: povprečni oseb- ni dohodek in upoštevanje de- lovne dobe v podjetju torej. UIcrepi v treii smereii Zaradi nestrinjanja delav- cev z državno sanacijo je v Aeru pred nekaj meseci od- stopil direktor Jure Kovač, po- djetje pa je prevzelo kolektiv- no vodstvo z Mileno Brezigar na čeku. V pogovoru je Bregi- zarjeva poudarila, da zaenkrat uresničujejo avgusta sprejete ukrepe. Gre predvsem za po- večanje plasmana proizvodov doma in na tujem, notranjo ra- cionalizacijo poslovanja in zniževanje stroškov ter dodat- no stabilizacijo finančnega stanja. Novembra se kažejo določeni pozitivni premiki, decembra pa po dosedanjih iz- kušnjah pričakujejo nekoliko slabšo prodajo. Predvsem jim je v teh mesecih uspelo znižati fiksne stroške. Leto bodo sicer zaključili z negativnim rezul- tatom, pripravljeni pa so načr- ti za prihodnje leto, po katerih naj bi Aero v prvih mesecih še posloval z rdečimi števUkami, v celoti pa naj bi leta 1993 poslovali že brez izgube. V drugem polletju predvideva- jo tudi zniževanje zadolženosti Aera. Sama zadolženost zara- di kratkoročnili kreditov tre- nutno ne presega normalnih razmerij glede na obseg poslo- vanja. Uresničevanje zastavljenih ciljev bo v marsičem odvisno tudi od novega direktorja, ki ga v teh dneh še vedno iščejo. Zaenkrat so povedali samo to, da se dogovarjajo in da bo znan v kratkem, o imenih pa ne govorijo. IRENA BAŠA V zadnjih mesecih je bilo pre- cej hude krvi med matičnim podjetjem Aero ter družbo Aero Copy. Da bi si natočili čistega vina glede morebitne- ga prelivanja sredstev, se je pregleda poslovanja lotila re- vizija. Brezigarjeva pravi, da revizorji niso ugotovili nič po- sebnega v obračunu med ma- tičnim podjetjem ter njegovo družbo. Rezultati v okviru Aera Copy so prikazani real- no, tudi pri medsebojnem kre- ditiranju so revizorji ugotovili, da so se odnosi urejali skladno s pogodbami ter razmerji na kreditnem tržišču. V minulem tednu se je z vpra- šanji tehnoloških viškov uk- varjal tudi Aerov sindikat. Predlagali so, da naj se za kra- tek čas zamrznejo vse aktivno- sti v zvezi z ugotavljanjem in razreševanjem trajnih presež- kov. Ustanovi naj se posebna komisija, ki bo še enkrat vzela pod drobnogled celoten pro- gram ter ga po potrebi tudi dopolnila. Aktivnosti naj se nadaljujejo samo tam, kjer je med delavci in vodstvom dose- žen dogovor o prenehanju de- lovnega razmerja. V Libeli jutri plače? Vodstvo Libele je čakajočim v začetku tedna obljubilo, da bodo plače za mesec oktober prejeli najkasneje do petka, 18. decembra. Obenem so pri- pravili program razreševanja presežnih delavcev, ki ga na- čelno podpira tudi sindikat Neodvisnost. Delavcem v kritičnih letih oziroma tistim, ki jim bo čez dve leti manjkalo do upokoji- tve manj kot pet let predlaga- jo, da naj bi se zaposlili v hče- rinskih podjetjih za opravlja- nje ustreznih delovnih nalog ali pa naj se posamezno odlo- čijo, da njihovo delovno raz- merje v Libeli za 2 leti miruje, po dveh letih pa naj bi se vrnili v podjetje na osnovi sklepa o razporeditvi. Še vedno pa imajo tudi ti delavci možnost, da gredo na zavod za zaposlo- vanje ter dobijo odpravnino. Vsem ostalim delavcem, ki so jih uvrstili v drugo skupino, ponujajo prostovoljni odhod na zavod s sklepom o mirova- nju delovnega razmerja in po- novni sprejem ali pa odhod na zavod ter izplačilo odpravni- ne. V tretjo skupino so uvrstili delavce, ki bodo kakšne pol le- ta lahko zdržali brez rednih prihodkov in naj bi postali trajni tehnološki višek, s tem da se evidentirajo terjatve teh delavcev, poravnane pa bodo takoj, ko bo to mogoče. Tistim delavcem, ki nameravajo takoj zapustiti Libelo, pa ponujajo možnost, da svojo terjatev do podjetja zaprejo v obliki pro- izvodov, z reprodukcijskim materialom, nakupom stano- vanja ali najemom delovnih površin ter delovnih sredstev. Glede odpravnin ponuja vod- stvo naslednjo možnost — dolo- čene bodo v višini realnih pre- jemkov v zadnjih treh mese- cih, pomnoženi s štfevilom let v podjetju ter deljeni z dva, ne bodo pa odpravnine izplačane takoj, ker bo treba najprej za- gotoviti denar za oktobrske plače. Neizplačane plače bodo no- minirane v markah po sred- njem tečaju Banke Slovenije in bodo do izplačila predstav- ljale terjatev delavca do po- djetja. Do izplačila se bodo prejemki obrestovali po obrestni stopnji, kakršne ve- ljajo za vezane devizne vloge. Do konca leta bodo delavci dobili tudi listine za premalo izplačane plače v zadnji polo- vici leta, vse to pa bo mogoče uresničiti le v primeru, da ne pride do stečaja podjetja, po- jasnjuje vodstvo. IB PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Alrex d. o. o. Ma- ribor nudi opremljanje vseh vrst prostorov (diskotek, loka- lov, hotelov, kinematografov, gledališč, trgovin, butikov, le- tališč, cerkev, športnih stadi- odnov ipd.) s kompletno izved- bo projektov. Posamično pro- dajajo tudi svetlobno in aku- stično opremo (podjetje je za- stopnik več kot 50 podjetij iz Italije) Informacije: tel. 062/ 413-124, 303-811 (Sebastijan Mravljek, Tanja Mastnak). - Podjetje Satumus - Vzdr- ževanje d. o. o. iz Ljubljane nudi cisterne za kurilno olje po naročilu, raznih velikosti in oblik. Nudijo tudi možnost se- stave in varjenja na mestu po- stavitve, tudi v zaprtih prosto- rih (kleti, garaže itd.). Infor- macije: tel. 061/105-066 (Ivan Puškarič). - Podjetje Ibas d. o. o. iz Ljub- ljane nudi proste kapacitete na stružnem avtomatu Index 30 B - možnost izdelave in se- stavljanja kovinskih delov, iz- delkov in naprav. Informacije: tel. 061/453-867 (Ivan Baznik). - Biro za industrijski inže- niring iz Ljubljane nudi po- moč pri pridobitvi certifikata kakovosti (IS 9001), organiza- cijo sistema preventivnega vzdrževanja, urejanje računal- niških informacijskih siste- mov in racionalizacijo proiz- vodnje (analiza, vrednosti, študije dela in časa. Nudijo tu- di izobraževanje iz navedenih področij. Informacije: tel. 061/ 222-933 (Samo Reja). -Podjetje Flegis d. o. o. iz Voličine nudi cevi: črne šivne C0361, pocinkane C0361, profilne C0631. Namembnost: vodovodne inštalacije, cen- tralne napeljave in konstruk- cije. Cevi so opremljene z ustreznimi Atesti. Informa- cije: tel. 062/101-832 (Boris Sinovec). - Podjetje Gama d. o. o. iz Novega Mesta nudi tehnologi- jo gradnje objektov po princi- pu monolitne betonske celice (sistem »Lego kock«). Gradnja je hitra (15 dni) in cenejša od znanih tehnologij. Možna je gradnja stanovanjskih objek- tov (P + 1), turističnih objektov, intervencijskih in vojaških ob- jektov, obrtnih con, garaž ipd. Informacije: tel. 068/21-071 (Stanislav Čuber). - Avtomehanika Škof j a Lo- ka nudi generalno obnovo av- tobusov in tovornih vozil, av- tokleparska in ličarska dela, generalne obnove motorjev, menjalnikov in ostalih sklopov motornih vozil. Informacije: tel. 064/632-730 (Cveto Pod- pečan). Povpraševanje: - Podjetje Clean - Metal d. o. o. iz branja vzame v na- jem počitniški dom, kočo ali lokal na prijetni lokaciji na območju Republike Slovenije. Informacije: tel. 064/268-425 (Franci Zadnikar). PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 16. 12. 1992 Št. 50 - 17. december 1992 5 I Žalski Metro BoUša ponuilba žalske Agrlne - Novosil pri nakupih že I. januarja v Hmezadovi Agrini uspe- vajo ob koncu letošnjega leta z uresničitvijo nekaterih stra- teških ciljev, med katerimi sta posebej pomembna zlasti dva: vse skladiščne prostore jim je uspelo spraviti na eno lokaci- jo, Agrinina »Zelena«, kot po- pularno imenujemo žalsko blagovnico, pa dobiva novo, evropsko podobo. Uspeh je, da so v teh investicijsko nič kaj rožnatih časih uspeli nameniti za investicije več kot 2 milijo- na mark, ter si tako zagotoviti osnovne pogoje za poslovanje. V bližini Novega Celja imajo pod streho že za 10 tisoč kva- dratnih metrov skladišč z naj- sodobnejšo opremo in tehnolo- gijo. Skupno bo takšnih skla- diščnih površin še dvakrat več, vendar pa že sedanji dosežek po besedah v.d. direktorja Franca Bezarja pomeni pre- cejšnje izboljšanje v poslova- nju, saj poleg tega, da gre za kvalitetnejše in varnejše delo, sodobna skladišča omogočajo hitrejši pretok blaga. S selitvijo skladišč so v žal- ski blagovnici pridobili za do- brih 700 kvadratov prodajnih površin, tako da bo odslej ves kmetijsko tehnični prodajni center odprt za kupce, ki jih z novim letom čaka vrsta pri- jetnih novosti. Poleg tehnolo- ških posodobitev, ki so v po- moč trgovcem in seveda tudi kupcem (črtna koda, računal- niško spremljanje vhoda in izhoda) najavljajo drugačen način strežbe, ki daje več svo- bode kupcu, ter novosti v po- nudbi: »Celotna blagovnica bo služila le maloprodaji, tako da lahko obljubimo boljšo pre- glednost ter seveda tudi raz- nolikost v ponudbi. Uvajamo samopostrežni način nakupa, podobno kot v podobnih tujih in tudi že domačih nakupoval- nih centrih, pri čemer bo vloga kupcev aktivnejša, trgovci pa jim bodo predvsem v pomoč z nasveti pri izbiri blaga,« je povedal Rezar in dodal, da takšen sistem, ko želiš kupcu pokazati kar največ blaga, se- veda ne prenese pomanjkljivo- sti. Nekaj težav pri uvajanju trgovskega kadra zagotovo bo, kljub pomoči iz tujine, vendar pa Rezar upa, da to ne bo v škodo kupcev, ki bi jih z no- vostmi seveda radi privabili še več. Magnet, ki vabi, je seveda že sedanja dobra ponudba kme- tijsko tehničnega blaga, ki jo bodo po besedah Eda Krajni- ka, direktorja Agrinine malo- prodaje, še izboljšali. Že od 1. januarja 93 bodo prodajali tudi vse vrste gospodinjskih in tehničnih plinov (predvsem za slednje se je bilo treba potru- diti v Celje), razmišljajo o pro- daji osebnih vozil, spomlad se obeta ponudba staro za novo, v rokavu pa imajo še nekaj presenečenj, ki jih bodo izdali februarja. Ko komentira novo- sti v načinu prodaje pa Edo Krajnik meni, da primerjava s podobnimi centri v tujini, n.pr. graškim Metrojem ni po- vsem realna, pa ne le zaradi ponudbe, temveč predvsem zato, ker si kupci doma pač več privoščijo, pa tudi osebni odnos prodajalcev do kupcev je pri nas pristnejši. Zgovoren primer je dejstvo, da v tujini naš kupec nikakor ne bo za- meril prodajalcu, ko bo ta pri izhodu iz trgovine kontroliral vsebino njegovega vozička s fakturnim listom, pri nas pa bi bil seveda takoj ogenj v strehi. Je pač tako, da bomo morali določene navade vzeti v zakup, pri določenih stvareh pa bo treba upoštevati specifi- ko našega tržišča. Tako pravi- jo v Agrini, kjer so predvsem veseli, da so uresničili nekaj- letne želje, upajo pa tudi, da bo velik vložek dajal tudi sa- dove. rp Agrinina novost je tudi lepo opremljena Hranilnica Hmezad- Agrina, ki je dobila svoje mesto v prenovljenem prodajnem centru. V hranilnici, ki so jo preoblikovali v skladu z zakonom o bankah, zbirajo hranilne vloge občanov, vodijo depozitne posle za manjše pravne osebe (tudi nakazila osebnih dohodkov in pokojnin na hranilne knjige), nudijo pa tudi kredite za pospeševanje podjetništva in vplačila s položnicami po konku- renčnih obrestnih merah. Poleg vodenja žiro računov fizičnih oseb, društev, organizacij in zasebnikov pa opozarjajo tudi na menjalniške posle. Kljub konkurenci na tržišču je obisk hranil- nice dober, kar pomeni, da jim ljudje zaupajo. Dodelava manj zanimiva 'MIK Iz Prebolda za lastno blagovno znamko Mnoge delovne organizacije, ki že dlje časa izvažajo, si pri- zadevajo, da bi dodelavne po- sle nadomestile z lastnimi iz- delki in kreacijami ter po mož- nosti tudi z lastno blagovno znamko. V državah EGS so v glav- nem proti tovrstnemu uvozu, bolj jih zanimajo lohn posli. Tudi zato so kvote za uvoz manjše, carine pa višje. Pre- boldski MIK je ena od organi- zacij, ki želijo imeti čim manj dodelavnih poslov. S pomočjo Gospodarske zbornice so se povezali z nemško firmo Quel- le, razgovori tečejo, vendar re- zultatov ni mogoče pričakova- ti čez noč. O tem smo se pogo- varjali z vodjo komerciale Val- terjem Zupancem. MIK je dobršen del svoje proizvodnje izvozil še v času, ko so dobro cveteli tudi posli v bivših jugoslovanskih repu- blikah. Sedaj ste večino teh tr- gov izgubili in izvoz v obliki dodelavnih poslov se je še po- večal. Je bil prehod težak? Trgovanje s Hrvaško je sko- raj povsem usahnilo. Vsa pri- zadevanja, da bi obdržali do- bre poslovne odnose iz prete- klosti, so bila zaman. Prizade- la nas je uvedba carin in če k temu dodamo še visoko in- flacijo na Hrvaškem, potem je jasno, da se učinki prodaje iz- ničijo. S Srbijo in Črno goro ni mogoče poslovati zaradi em- barga, vemo, kakšen je položaj v BiH, poslovanje z Makedoni- jo pa je rizično tudi zaradi pla- čil in oddaljenosti. Na teh tr- gih smo včasih prodali polovi- co proizvodnje. Vse to smo morali nadomestiti na zahod- nih trgih, tam pa je najpo- membnejša kakovost izdelkov. Kakovost pa je vedno višja tu- di pri kordiurenčnih podjetjih iz nekaterih bivših socialistič- nih držav, pa iz Grčije, Portu- galske, Španije, Malte in Tur- čije. Kolikšen del proizvodnje iz- vozi MIK? V glavnem izvažamo v Nem- čijo. Letno izdelamo okrog 380 tisoč konfekcijskih izdelkov, večina je ženskih kril. 90 od- stotkov proizvodnje izvozimo, preostalih deset odstotkov pa namenjamo slovenskemu tr- žišču. Toda tudi to pri nas za- radi padca kupne moči težko prodamo, kar pa prodamo, ku- pujejo ljudje na daljši rok pla- čUa. Temu primemo se obna- šajo tudi trgovci, ki skušajo nabavljati pod čim bolj ugod- nimi plačilnimi pogoji. V izvo- zu pa je rok plačila 30 dni, kar je v splošnem nelikvidnostnem položaju zelo dobrodošel vir za ohranjanje likvidnosti. Na tujem poznajo naš položaj, za- to lahko pri cenah tudi izsilju- jejo ... Že dosežene cene na tujem bi bilo v teh časih iluzomo zvi- ševati. Tudi zahteve glede kakovo- sti so zaradi tuje konkurence vse večje. Samo z visoko pro- duktivnimi stroji in dobro or- ganizacijo dela je še mogoče vzdržati neusmiljeno tekmo na tujih trgih, ki ne priznavajo visokih cen energije, družbene režije in drugih stroškov. Kljub vsemu bo MIK letos ustvaril za skoraj 350 tisoč mark izvoza, kar je za dode- lavne posle visoka številka. Ob tem porabi zase le pribUžno 10 odstotkov doseženega izvoza. S tem se za razliko od drugih panog konfekcijske industrije uvršča med uspešne izvoznike, saj ostane velik del izkupička za odkup na deviznem trgu. Zavzemate pa se tudi za iz- voz z lastno blagovno znamko. Seveda. Temu bomo posve- tili kar največ pozornosti, saj izvoz zgolj v obliki dodelavnih poslov dolgoročno gledano ne bo več tako zanimiv. Ob tem pa bi rad poudaril, da ne bomo zanemarjali domačega trga, kljub temu, da tu prodamo le simbolične količine izdelkov. JANEZ VEDENIK SENCE NA SONČNI STRANI ALP NEGOTOVOST ŠE TRA- JA - Čeprav zadnje dni ne- nehno potekajo pogovori o možnostih za vladno koali- cijo, položaj ni dosti bolj ja- sen, kot je bil 7. decembra, ko so bili znani odstotkovni deleži starih in novih parla- mentarnih strank. Če bodo pri Slovenskih krščanskih demokratih držali besedo, predvsem pa poslušaU opo- zorila »s terena«, to je, števil- nih in razvejenih krajevnih in občinskih organizacij te" desničarske stranke, je očit- no, da »velike koalicije« (li- beralni in krščanski demo- krati ter Združena lista) ne bo možno sestaviti. Škoda, ker bi tri najmočnejše stran- ke v novem parlamentu z za- dostnim številom poslanskih sedežev lahko zagotovile trd- no vlado, kar bi Sloveniji sa- mo koristilo. Vendar je pra- .strah »črnih« na terenu pred »rdečimi« preveč ukoreni- njen, da bi se podredil sploš- nemu interesu. Tega poudar- ja tudi predsednik Milan Kučan. »Ra^erje političnih sil je po volnili. Naš naslov: Radio Celje, Trg V. kongresa 3/a, Celje - s pripisom »Novoletna želja«. OBČINA ŽALEC razpisuje prosto delovno mesto inšpektorja za področje vodnogospodarsice inšpekcije z zahtevano visoko strokovno izobrazbo gradbene (hi- drotehnične) ali biotehnične smeri, 5 leti delovnih izku- šenj ter strokovnim izpitom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Kandidati morajo biti državljani Republike Slovenije ter aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa morajo tudi druge pogoje, določene v 4. členu Zakona o delav- cih v državnih organih (Ur. list RS. št. 15/90, 5/91). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poišljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kadrov- ska služba upravnih organov občine Žalec. VELIKA, BOŽIČNO-NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA od 10.12.1992 do 9.1.1993 BOGATA PONUDBA, UGODNE CENE! - 5. D zakonska spalnica bela (izvozna kvaliteta) že za 73.319.00 SIT - video vitrina bela - 10.203,00 SIT - sedežna grt. - kotna (blago) - 72.600,00 SIT Poleg tega še begata ponudba dnevnih in otroških sob, predsob, ploskovnega pohištva, sedežnih garnitur in še in še. NOVO: COMPO PODJETNIK za opremo poslovnih prostorov. 30% GOTOVINSKI POPUST za programe VEGA, COMPO In COMPO PODJETNIK. 35% GOTOVINSKI POPUST za program COMPO-ČEŠNJA. MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV. Za nakup nad 50.000,00 SIT nagradno žrebanje - bogate nagrade! PREPRIČAJTE SE O UGODNI PONUDBI! Inf. na tel. 063/721-122 Delovni čas prodajalne: pon. - pet. 8.-18. ure sob. 8.-12. ure Ocvrti zeleni teenagerji »če bi jaz bila moja mama in bi bila ona moja hči, bi zdajle lahko šla na ka- kao in mi ne bi bilo treba pomivati poso- de,« je tistega zelenega dne zafilozofirala Tina. »Ti kar sanjaj. Ampak, veš kaj, ideja je pa dobra. Tema za naslednji Teen val, namreč. Kaj bi naredili, če bi bili vi star- ši svojih staršev?« »Poslala bi jih pomivat posodo!« Ah, pubertetniki. Le zakaj se moram toliko ukvarjati z njimi? Potem se je le pomirila: »Ja, ideja je pa res dobra, a ne? Ampak, kaj pa parada j- zi?« »Kaj je s paradajzi?« »Smo ja rekli, da bomo razpisali natečaj za najduhovi- tejši recept za ocvrte zelene paradižni- ke!« »Saj res! Pa - saj navsezadnje lahko združimo obe temi!« »A veš, da niti nisi tako neumna?« Hvala, Tina. Ampak, to mi je tako in tako že jasno... Spet — kot vsakih sedem dni - pride sobota. Z njo pa Teen val in Simon (pet čez dvanajst in svojega prispevka sev^a še nima, zato ga paca po telefonu), pa Nena, vsa v (roza) rožicah, ob misli na svojega ljubljenega Shakespeara... Končno le začnemo s temo in izvemo, da bi Marjana paradižnike ocvrla s sla- doledom in čokolado. Kaj pa bi naredila s starši? Poslala bi jih na Mars po zelene paradižnike! »Če ne bi našli dovolj veli- kih, se ne bi smeli nikoli več vrniti za zemljo.« Dosti bolj kruta je bila Anita, ki je celo leto hranila ušesno maslo, ki ga bo upo- rabila za cvrtje svojih paradižnikov. Ko- mu bo to gurmansko specialiteto servira- la, ni hotela izdati (starši, pazite, da se ji ne boste preveč zamerili!) Mi, Teen valovci bomo naslednji teden pozabili na ušesno maslo in paradižnike. Raje si bomo privoščili veliko čokoladno torto. Praznujemo namreč Abrahama. Natančeje: naslednjo soboto bo petdese- ta obletnica Teen vala. Napnite ušesa (brez masla!) NINA M. SEDLAR Št. 50 - 17. december 1992 15 ODMEVI Pet kilometrov ceste življenja I. Verjetno je samo še avtoce- sta Celje-Ljubljana v zadnjem času pogosteje v časopisih kot pa novozgrajena cesta Vrh nad Laškim-Trobni dol. Večina bralcev Novega tednika niti ne ve, kje leži to obrobje razgiba- ne kozjanske dežele, zadnji članki v Novem tedniku v zve- zi z otvoritvijo te ceste pa da- jejo slututi, da se je predvolil- na vročica prenesla tudi na si- cer politično bolj umirjeno va- ško življenje. Tokrat je bUo vmes nekaj manj pr^volilnega golaža, najbolj bo še držalo tisto, o če- mer je v prejšnji šteUki pisal novinar Tone Vrabl v komen- tarju, kjer je bila edina napač- na informacija v imenovanju krajev. Gre namreč za cestno povezavo Vrh nad Laškim-(in ne Breze)Trobni dol. V novi- narjevem prispevku je vljudno zamolčan priimek človeka, ki v svoji, nam nerazumljivi ne- razsodnosti, ni dovolil asfalti- rati dela ceste, ki pelje mimo njegove hiše, se pa potem v isti številki Novega tednika v pi- smih bralcev taisti človek, go- spa Danica Labohar, oglasi v članku, kjer za svojo odloči- tev obtoži neurejeno doku- mentacijo, za kar je po njenem kriva občina, ter neurejeno blagajno, za kar pa krivi režij- ski odbor. Če je prva obtožba še mogo- če smešna, ker gospa Labohar nima urejenih zemljiškolastni- ških razmerij s svojimi mejaši - sosedi in je urejevanje tega problema hotela doseči z izsi- ljevanjem pri gradnji ceste, je pa obtožba v smislu finančnih malverzacij z blagajno precej bolj resna zadeva. Upam seve- da, da z gospo misliva na isto blagajno, to je tisto, v katero ni prispevala niti tolarja. Sa- mo nekaj, draga gospa, vam štejem v olajšavo in sicer to, da to ni zraslo ma Vašem zeljni- ku, če dovolite malo beseitoe igre. Režijskemu odboru in vsem dobro mislečim kraja- nom, ki so na zboru krajanov Grahovš 6. decembra 1992 enoglasno potrdili finančno poročilo porabe sredstev, so dobro poznani izvori informa- cije o prilaščanju sredstev v režijskem odboru. Njih in Vas seveda na ta zbor ni bilo mogoče privabiti, bili pa ste vendar toliko naivni, da ste njihove obtožbe zapisali v ča- sopis. Iz tega pa se lahko izci- mijo kakšne neprijetne zade- ve, ki jih je treba utemeljevati tudi na sodišču. Zato raje mi- rujte in ne razglašajte te Vaše, in vseh tistih, ki se skrivajo za vami, cestne sramote, ki kazi to lepo cesto, na kateri smo vsi, v imenu katerih pišem, po- nosni. V imenu režijskega odbora VILI JAZBINŠEK Na ostrini noža Zbor krajanov na PYanko- lovem Pet dni pred zborom kraja- nov je prišel k meni gospod Jože Korošec in zelo glasno zahteval, da le-tega sklicem. Odklonila sem, ker nisem vi- dela potrebe za to. Bil je zelo neprijazen. Rekel je, da ga bo v tem primeru sklical on. Ni mi povedal, kaj bi po njego- vem nuienju bil povod za sklic. Tako je zbor sklical potem on. Jaz se zbora nisem udeležila, ker sem imela nedeljo delovno. Zaradi neudeležbe sem dobila nezaupnico in veliko praznega govorjenja določenih ljudi. Na zboru so nas obdolžili, da se ne dela tako kot bi se moralo in določili komisijo za pregled dokumentacije. Na- pak niso našli. Čez teden dni je bil ponovno zbor krajanov, ki se ga zopet nisem udeležila. Na tem zboru so sklenili, da morava jaz in gospa tajnica oddati ključe. Gk)spa tajnica me je poklicala domov in mi pov^ala, da se moram ob ob 18. uri javiti na sedež KS zaradi ključev. To sem tudi storila. Ko sva obe prišli na sedež KS, so bila vra- ta blokirana in se niso dala odpreti. Gospod Jože Korošec je povedal, da so jih oni bloki- rali. Blokado sta odstranila dva člana gasilskega društva. Ko sva predali ključe, so tudi menjali ključavnico na vratih pisarne. Ključe sva predali za- radi ljubega miru. Takrat pa mi je gospod Milan Dečman rekel, da sem delala po navo- dilih in pod pritiskom gospoda Čretnika. BUo mi je dovolj in sem mu dejala, naj ne govori neresnice. Jaz nisem ne osebno ne pi- smeno dala izjavo za svoj od- stop, niti tega ne mislim. Imela sem tudi anonimni klic, ki sem ga pričakovala. Pa nič zato, saj umirajo tudi taki, ki niso na položaju. Mislim, da to delajo tisti, ki nimajo kaj drugega početi, ki ne vidijo smeti pred svojim pragom in raje ponaga- jajo drugim. Tudi sledijo mi in preverja- jo, kako dolgo se zadržujem pri ljudeh. Mislim, da to ni preveč lepo od mojih sokraja- nov, morali bi biti malo bolj človeški in prijaznejši, saj nik- jer na svetu ni nič več lepo. JOŽICA KOŠIČ, Predsednica KS Frankolovo Ha ostrini noža II. V zadnjem času se veliko pi- še o Frankolovem. V prejšnjem Novem tedniku št. 49 ste nas postavili celo »Na ostrino no- ža«. Za takšno reklamo se imamo zahvaliti predvsem g. Silvestru Drevenšku. To je gospod, katerega sestra je g. Cvetka Čretnik, ki je že pet- najst let tajnica krajevne skupnosti na Frankolovem. Res smo obrobna krajevna skupnost. Zato tudi manj opazna, zaostala in revna. Trdimo se, da bi iz kraja ven- darle naredili nekaj, kar bi privabilo ljudi ali celo vlaga- telje. Tu pa bi moral odirati svojo pomembno vlogo tudi Iz- vršni svet občine Celje, pred- vsem pa g. Drevenšek in vod- stvo krajevne skupnosti. Ven- dar so se zadeve obravnavale enostransko in neodgovorno. Nekateri dosedanji predsedni- ki sveta KS niso zdržaU celega dvoletnega mandata ali pa z veliko težavo, nekateri pa so zaradi »igric« razmišljali tudi o samomoru. Moram povedati, da smo Frankolovčani pošteni in delavni, saj je večji del kmečkega prebivalstva. G. Silvester Drevenšek, ki je zadolžen za krajevne skupno- sti pri IS občine Celje, nam očita nelegitimne volitve. Vo- litve smo izpeljali na povsem demokratični ravni po zakoni- tih postopkih, predvsem pa uspešno, saj je »ZA« dopolni- tev članov Sveta KS glasovalo 85 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Pri prejšnjih volitvah, pri katerih jo sodelo- val tudi g. Drevenšek, je bil ta odstotek 27, pa so bile po nje- govem veljavne. Sicer pa je občinska volilna komisija obi- skala vseh šest volišč in ni na- šla nepravilnosti. Gospoda Drevenška pa ne moti, da ima- mo Statut KS, ki ni usklajen niti z novo slovensko ustavo. V zvezi s tajnico KS g. Cvet- ko Čretnik ne želimo izgublja- ti besed, saj je to le delavka, ki naj bi opravljala tehnično-ad- ministratiAma opravila in jo je možno ob ugotovitvah nedo- slednosti, nestrokovnosti in neodgovornosti nadomestiti. Glede objektov v KS, po ne- katerih se že pojavljajo dolo- čeni apetiti, bi radi izpostavili predvsem nadomestni bazen, ki obstoja, vendar ima dosti pomanjkljivosti, ki jih je po- trebno v dogovoru s Komunalo in Ingradom razčistiti in od- praviti. V zvezi s tem je bil imeno- van odbor za izgradnjo bazena s strani KS Frankolovo, ki naj bi spremljal dela in tudi bazen v dogovorjenem roku prevzel. Tu pa se je ponovno izkazala moč predsednice Sveta KS Frankolovo, g. Jožice Košič, ob sodelovanju tajnice KS g. Čretnikove in so bazen pač prevzele mimo sveta in komi- sije na svojo odgovornost. Se- veda za nas dogovor ne velja in bomo le-tega izpeljali po le- galni poti in z določenimi po- pravki. Pripravili pa so nam še lepše presenečenje, ko naj bi ga neki gospod iz Celja prevzel na dobo 75 let brazplačno, KS pa naj bi mu še naknadno za- gotovila telefonsko številko. Krajani in svet KS se zaveda- mo obstoječega dogovora gle- de izgradnje bazena, želimo pa si resnično, da se ta čimpreje usposobi ob sodelovanju vseh. Za nas so se stvari uredile in upamo, da za večino krajanov KS Frankolovo. Začasno smo dobili pomoč s strani strokov- nih služb KS, in sicer tako taj- nika kot administratorko. T\i nam je bil v veliko pomoč tudi vodja g. Franc Gajšek. Pred dopolnjenim in razšir- jenim Svetom KS je v letu 1993 veliko dela. Odgovorno bomo pristopili k nalogam in prisluhnili potrebam kraja- nov. Ne bo si časa dopisovati, ker je to nesmiselno. Morda ga bo imel g. Drevenšek kmalu kaj več — mi ga nimamo. Svet KS Frankolovo Pravljični december v vrtcu »Zarja« K razmišljanju in pisanju me je motiviral sestavek »Pravljični december v vrtcu Zarja«. Resnično velja vsa zahvala vzgojnemu kadni v vrtcih, da s svojo ustvarjalnostjo, domi- selnostjo in nenazadnje požr- tvovalnostjo tako bogatijo ure bivanja otrok v njihovih usta- novah. December je mesec prazni- kov in če je še narava dobro- hotna s snegom, je poln poseb- nih doživetij ob zaključku ko- ledarskega leta. To praznično vzdušje odrash prenašamo na otroke, še posebej lepo in pe- stro znajo to narediti vzgojite- ljice v vrtcih. Vendar naj bodo vsebine še tako bogate in privlačne, otrok živi v pričakovanju srečanja s poosebljeno dobroto, s po- osebljenim pravljičnim bitjem, ki mu pravljično zaupa, se ga želi dotakniti, mu pozorno pri- sluhne, saj ga to pravljično bitje vedno obdaruje, nikoli ne povzdigne glasu, njegova pri- sotnost je žarek sreče, in tisto lepo, tako redkokdaj doživeto. Še pred nedavnim je bil to v vrtcu dedek Mraz, doma Mi- klavž in tu in tam tudi Boži- ček. Zdaj pa naenkrat kot da je obisk teh »dobrih« mož v vrtcu postal »politični« pro- blem. Še dobro, da lepe stare navade doma ne zbledijo tako hitro. Tu pa vidim razliko v odpr- tosti posameznih vrtcev in vpliv staršev na dogajanja v njem. So vrtci, kjer bodo otroci deležni obiska celo obeh, dedka Mraza in Miklav- ža, za Božička ne vem, vendar sklepam, da jih bo tudi ta ver- jetno kje.-obiskal, saj željam otrok in staršev marsikje znajo prisluhniti. V koUkor so tudi starši (za otroke se ve) zainte- resirani, da njihove otroke v vrtcu obišče katerikoli od teh »dobrotnikov« ne vidim vzroka, zakaj temu ne prisluh- nejo. Dokler otrok verjamfe vanj, je otrok in odrasli si ne smemo jemati pravice in ga odvračati od nečesa, v kar ve- ruje, da je. Ihistimo otrokom čar otroštva, ki se ga tudi mi odrasli tako radi spominjamo. Pogosto je več vredino dati ma- lo, a tisto ta pravo! MARINA SREBOČAN, Celje Ingrad še ni splaval Zapisnik: Zbor delovnih ljudi pod točko tri prečitajte si vsi in nasmejte se še vi, ko glavni direktor Ingrada go- vori: Bona vista, delavci! Saj poznate me vi. Bil sem na Ja- ponskem, to veste vsi. Potova- nje bilo je drago, zato oktober- ske plače ni bilo. Kdor od vas preživi do božiča, od firme votlega dobi prašiča. Sindikat za hrbtom vam stoji, ker se za svojo rit boji. Kdor preveliko gofljo ima, tega pozdravček po pošti čaka doma. Bona vista. fil arbajten, delavci! Bodite ti- ho, da se vam kaj ne zgodi, vpijejo šefi vsi. Nataša naj za- pisnik potrdi, ker drugače ve- rodostojen ni. Lep pozdrav vsi, če ne prej - na borzi dela vidi- mo se mi. RUDI FURLAN, IGM Medlog PREJELI SMO Odprto pismo gospodu dr. Llubu Sircu! v ponedeljek, 30. novembra, ste se kot predsedniški kandi- dat LDS, predstavili ljudem in poslušalcem na širšem območ- ju Celja. Žal pa je Vaša pred- stavitev pri meni in kot sem imela priliko slišati na radiu tudi pri veliki večini poslušal- cev, dosegla ravno nasproten učinek, kot bi si ga želeli Vi, vaša stranka in verjetno tudi vaši volilci. Ves čas niste pove- dali nič bistvenega, velikokrat pa ste poudarili, da so Vas rde- či obsodili na smrt, da ste se šele 1.1989 vrnili iz emigran- stva v Londonu, da ste imeli 45 let časa razmišljati o Sloveniji in njenem napredku, da Vi že veste kako iz krize in da ste Vi edini pravi človek za bodočega predsednika Slovenije. Vse le- po in prav, čeprav niste pove- dali nič konkretnega. Vendar pa me je najbolj presenetilo in prizadelo to, da ste Vi, g.dr- . Ljubo Sire kot inteligenten in izobražen mož, napadali in blatili ime in osebnost g. Mila- na Kučana, takrat še sedanje- ga predsednika in neodvisnega predsedniškega kandidata Slovenije. Malodane, ste mu pripisali »izum« komunistične partije, našli v njem edinega krivca za vso zavoženo rdečo preteklost, za zlo in vse slabo, kar se je in kar se dogaja v politiki in go- spodarstvu Slovenije. Dali ste nam vedeti, g. Sire, da ste 45 let samo premišljali in kovali načrt, kako se maščevati rde- čim, za našo mlado državo pa prej in do sedaj niste naredili nič, vsaj jaz sem Vas opazila šele sedaj. Ne želim Vas priza- dati ali žaliti, ker Vas ne poz- nam. Želim pa Vam povedati da do sedaj nihče od predsed- niških kandidatov ni svojih konkurentov ali posameznika, blatil in žalil tako, kot ste Vi Nadaljevanje na 18. strani Št. 50 - 17. december 1992 Skrivnost poina nasprotij IVang Hulaln razstavlja v Laškem dvorcu - Na Kitajskem Je spoznala Marka Sajeta Za zaključek likovne sezone so v Laškem dvorcu pripravili izredno zanimivo razstavo ki- tajske umetnice, slikarke, Wang Huiqin. Kitajska umet- nica ne razstavlja samo v La- škem dvorcu, ampak je s svoji- mi slikami olepšala tudi stene Zdravilišča Laško. Mlada slikarka (rojena 1955) iz Nantonga na Kitaj- skem je na domači akademiji diplomirala pred desetimi leti, že leta 1983 pa je dopotovala v Slovenijo, kjer si je tudi ustvarila dom in družino. »Pri nas je študiral kitajski jezik Marko Saje, spoznala sva se, vzljubila in zdaj sem tu.« To pove tako enostavno in pri- srčno, kot bi prijatelju rekla dober dan. Huiqin razumljivo govori slovensko, morda malce hitro, vendar z njo se da prijet- no pogovarjati. Sama z Mar- kom ni imela težav, saj je pri- šel na Kitajsko že kot pravi mojster za ta zapleten jezik. »Na Kitajskem sem se zna- šel v obdobju po padcu Mao Ze Donga,« pripoveduje Marko Saje. »Govoril sem že tako do- bro, da me po telefonu niso ločili ali sem Kitajec ali ne, vse je bUo jasno, ko so me videli z brado. To je bil znak, da ni- sem IGtajec.« Obdobje je bilo nevarno za javno sestajanje in tako so se mladi dobivali v kakšnih skri- tih kotičkih lokalov. Tam so premlevali stvari, ki so bile svetu samoimievne, na Kitaj- skem pa so bile še vedno tabu. Tako se je Marko lahko lepo pogovarjal s Huiqin, za njo pa je bila slovenščina bolj zaple- tena. Vendar težave sta uspeš- no premagovala in danes ni skoraj nobenih problemov več. Imata tudi dva otroka Sašo in Lili, ki uspešno dopolnjujeta kitajsko - slovenski zakonski par. Sem Icitajska slikarka Wang Huiqin je kmalu po prihodu v Slovenijo že samo- stojno razstavljala in sicer leta 1985 v Mestni galeriji v Ra- dovljici. Do danes je imela se- demnajst razstav, ta v Laškem je njena osemnajsta. Med dru- gim je razstavljala v Galeriji Mozirje, pa v Italiji in na Nizo- zemskem, lani pa se je prvič po nastanitvi v Sloveniji predsta- vila v Galeriji Jiang Su Sheng na Kitajskem. Dobila je tudi že šest nagrad, med drugim prvo na Mednarodnem extem- pore v Rogaški Slatini pred dvemi leti. Po prihodu v Slovenijo je nadaljevala s študijem, saj se ni zadovoljila samo z znanjem iz domovine. Tako je končala specialko za grafiko pri profe- sorju Zvestu Apoloniu in še slikarsko specialko pri profe- sor Emeriku Bernardu. Ob tem se je izpolnjevala tudi v tujini, zlasti na Nizozemskem. »Sem kitajska slikarka, ven- dar nisem tipična tradicional- na kitajska slikarka. Življenje se spreminja, jaz se spremi- njam in tudi slike se spremi- njajo, spremembe pa potrebu- jejo čas. Ploskve in črte mi enako veliko pomenijo in moje slikanje oboje enako potrebu- je, zato nikoh ne zapostavljam niti zahodne niti tradicionalne kitajske vunetnosti. Moj čopič lahko slika le tisto, kar je v du- ši že dozorelo, pozornost pa usmerjam v tisto, kar se mi zdi še vedno v megli in kar bi še vse želela slikati. V tem proce- su sprememb mi moje slike da- jejo le začasno zadovoljstvo, ker se vedno javlja nov nemir.« Tako je zapisala Wang Hui- qin v zloženko, ki so jo ponu- dili obiskovalcem njene raz- stave v Laškem dvorcu, dr. I- van Sedej pa je v otvoritvenem nagovoru med drugim izspo- stavil: »Gospa Wang se je v zadnjih letih dobro uveljavila v našem likovnem prostoru in še enkrat potrdila, da je umetnost res- nično univerzalni jezik, saj uspešno povezuje slovensko in kitajsko slikarstvo. Kitajsko slikarstvo ima tisočletno tra- dicijo in je v svoji izpovedi izredno strogo, občutljivo in ne dovoljuje odklonov. V tej umetnosti gre za prefinjeno vunetnost, na drugi strani pa se bohoti evropska umetnost. V vse to se naša gostja uspešno vključuje. V kitajski klasiki je mnogo sodobnih evropskih elementov.« Pismenke, ki Jiti razume Slovenec Na razstavi vsekakor izsto- pajo čudovite kitajske pismen- ke, kjer prevladujeta črna in zlata barva z rdečimi odtenki. To je spopad s tradicijo. Njena dela so polna notranjih proti- slovij, glavni čar pismenk pa I je, da jih ob gledanju na pol razumemo in si jih po svoje razlagamo. Wangova v glavnem dobiva slikarski material s Kitajske od riževega papirja do barv in vsega ostalega, kar potrebuje za slikanje. Pri Wangovi gre za slikarski glas dveh domov, ki- tajskega in slovenskega. Njen glavni junak je temperament- na gesta, meglice davnih spo- rni slil Ut sp Z^l m gli, SI, R{ ne tl(i se n« V Pl sli i v( Gi j€ SC ni v k( n ZI v« k( Fi ^ kj: at lj< ta tv K ot to nj n( p-c d( jil Iji sk ro ra nj Wang Huigin z darilom ZKO Laško in ob eni izmed svojih likovnih del, znamenitih pahljačah kot pismenkah. Marko Saje in Saša sta bila na otvoritvi razstave svoje Huigin. Gmi raček s teniško žogU Stichu vsako sekundo 60 dolarjev, našemu najboljšemu Božiču zveza dolguje nekaj denarja - Na velenjskem ekipnem EP skupin premagal enega Izmed stotih najboljših na svetu V Miinchnu je v nedeljo Michael Stich za zmago na teniškem Grand Slam po- kalu dobil dva milijona do- larjev (preračunano: za vsako sel^ndo igre 60 do- larjev!), v Velenju pa je te- niška reprezentanca Slove- nije s senzacionalnim uspe- hom proti Hrvaški in zmagi na ekipnem EP skupine C aktualizirala zgodbo o grdem račku. »V začetku leta je očetu Črtomirju, ki je moj edini pokrovitelj, zmanjkalo de- narja in štiri mesece sploh nisem igral. Teniška zveza Slovenije doslej še ni ponu- dila pomoči. Celo dolgujejo mi nekaj denarja, česar no- čejo priznati in se po nepo- trebnem prerekamo,« je v Rdeči dvorani pripovedo- val 21-letni Iztok Božič iz Maribora, ki je bil v Barce- loni »maskota« slovenske olimpijske odprave. Njegov nedeljski na- sprotnik Goran Prpič je le- tos z nagradami na turnir- jih ATP zaslužil 220.141 dolarjev. Lani dvakrat več in na miinchenskem Grand Slam pokalu v dobrodelne namene prepustil celotno nagrado za uvrstitev med najboljših osem: skoraj pol milijona dolarjev! Naš najboljši igralec vsako leto dobi štiri, pet lo- parjev; to je pač usoda igralca, ki je na svetovni račvmalniški lestvici s 383. zdrsnil na 620. mesto. Svetovni zvezdniki (Prpič je zmagal na enem ATP turnirju in bil še dvakrat v finalu) seveda od proiz- vajalcev opreme za skle- njene pogodbe dobijo do- datne denarne nagrade in zato teniške senzacije toli- ko bolj odmevajo. Rutica kot talisman Iztok Božič je bil v sredo zvečer pred uvodnim dvo- bojem z Ukrajino povsem izgubljen brez svoje tradci- onalne rutice, ki jo je poza- bil v hotelu v Topolšici. Oče je njegov »talisman« še pravočasno prinesel, toda notranje ravnovesje je bilo porušeno in v dobri uri je izgubil svoj edini posamič- ni dvoboj v Rdeči dvorani, a je zato vse poplačal v na- slednjih nastopih. »Ne, v razmeroma kratki profesionalni karieri še ni- koli nisem premagal igral- ca, ki je na ATP lestvici med najboljših sto. Prpič je prvi,« je v nedeljo zvečer po senzacionalni zmagi (6:4, 6:1), v kateri ni bilo nič po- darjenega, na hodniku Rdeče dvorane govoril Bo- žič in že koval nove načrte: »Med najboljših tristo, ali pa še bolj v ospredje - to je moj cilj.« »Jaz sem prvi. Ah, naj mu prinese srečo. Poraz mi ne pomeni veliko, za Boži- ča je drugače. V prihodnje pa naj bolj' pogosto igra z boljšimi od sebe,« je ne- koliko podcenjevalno ko- mentiral svoj poraz Prpič, ki pa je v Rdeči dvorani še posebej navdušil v četrtek. ko je po dvoboju z Izraelom z mladimi Velenjčani odi- gral nekaj točk. V Rogaški Slatini za ATP Slovenija je bila skupaj s preostalimi štirimi (oslabljenimi) novinci ekipnega EP uvrščena v najnižjo skupino C in z zmago osvojila 27. mesto med skupaj 31 reprezen- tancami. Aprila čakajo na- še v Zambiji skupaj z gosti- telji, Kongom, San Mari- nom in Latvijo kvalifikaci- je evropsko-afriške skupi- ne Davisovega pokala, po- tem pa bo pozornost znova usmerjena k posamičnim nastopom. Organizacija dvoranske- ga ATP challengerja je še vprašljiva, v tradicional- nem terminu pa bo v Dom- žalah Slovenia Open z na- gradnim skladom 100.000 dolarjev (letos in lani polo- vico manj). Julija bo štar- tala prva slovenska serija satelitskih turnirjev z de- settisoč dolarskimi na- gradnimi skladi (Maribor, Rogaška Slatina, Ljubljana in masters v Portoržu), ma- riborskemu WTA turnirju žensk pa se bo priključilo še podobno tekmovanje v Velenju. ŽELJKO ZULE Igral je z mladimi Velenjčani - Goran Prpič. Presenetljivi zmagovalci (z leve): kapetan Aleš Fi/iJ Jaka Božič, Blaž Trupej, Iztok Božič, Št. 50 - 17. december 1992 16,17 ^ delih skozi jzi življenje, se I in poetična Iti ,e gospa Wang ■ibe in sneg, saj [•ostranosti čez e pelje po lepi rgod mi je všeč. čeprav mi to saj sem več na učeh.« Ob tem neji in zamah- li padejo dolgi, im kulturnem branjem kitaj- lovenskem pre- 1 članica SLG jner, o slikarki van Sedej, pri- tudi predstav- e ambasade [asje nazaj. Na j za trenutek la vidi svet. 10 srečna slo- I družina. Mar- itajski jezik na [teti v Ljublja- a kitajski jezik [uiqin riše. Ne- mproviziranem v pravem ate- o domu, ki je iz Laškega (je prenesla v VUo bljano, kjer bo luarja. tajsko novo le- )na slikarka, ki prepričati, da samo mi, am- ie že ne bo ob !Ču, bo ob svo- ;ini in prijate- leto po litaj- pri nas. če in ko stisne r ali slovo, se Nežna je kot da je prav zato ; toliko lepše. rONE VRABL IEINSPIELER »r, Borut Vrh, Slovenski muzikantje so slavili na finalu Lojtrce domačih v Celju, kjer je bila njihova skladba Vabijo planine proglašena za vižo leta. Od leve člani skupine, ki več nastopa v tujini, kot doma: Jože Dobrovnik (trobenta), Ivo Zupančič (klarinet). Vili Kralj (harmonika), pevca Rudi Trojner in Anita Zore, zakrita pa sta vodja ansambla in kitarist Andrej Smolej ter Branko Škruba (bariton). Ansambel Robija Zupana z Vranskega je še enkrat potrdil, da je med najbolj perspeR- tivnimi mladimi skupinami, zdaj pa ga čaka novoletni nastop na silvestrovanju, ki bo na Tomšičevem trgu v Celju. Pelelinčki so odpeli Lojtrca Uomačlh vse bolj podobna Marjanal - Melodija leta Vabijo planine Slovenskih muzikantov Po letu dni premora je bil v dvorani Golovec 8. finale Lojtrce domačih viž. Prišli so vsi mesečni zmagovalci oddaje, ki poteka na prvem sporedu Radia Slo- venija, razen Štajerskih 7, ker so na turneji v tujini. Tudi letos so pripravili dva koncerta. Popoldanski je bil precej slabše obiskan, in to najbrž zaradi ne- verjetno visokih cen vstopnic. Če je to prireditev za najširše množice ljubite- ljev domače glasbe, bi jim ogled morali omogočiti s popularnimi in bolj privlač- nimi cenami. Bolje je bilo na večerni prireditvi, ko je bila sicer dvorana pol- na, vendar je treba omeniti, da so precej vstopnic brezplačno razdelili ljudem, katerih organizacije so omogočile iz- vedbo. Finale Lojtrce domačih je sicer sim- patično izzvenel, žal pa so bili letos ne- kako v ozadju premnogih potrebnih in nepotrebnih ansamblov in posamezni- kov tisti, ki so na lojtrci zmagali. Zma- govalci so zaigrali vsak po eno skladbo, kar je premalo za celovitejšo predstavi- tev, poleg tega pa je tudi neracionalno in predrago vabiti v Celje ansamble za triminutni nastop na enem koncertu. Odveč je bilo tudi nekaj zabavnih točk in otroških nastopov, saj je vse skupaj preveč spominjalo na Marjanco. Takš- nih prireditev je v Sloveniji že kar pre- cej in vsaka bi morala obdržati vsaj v osnovi svojo barvo in namen. Lojtrca domačih je letos ravno zaradi vseh do- datkov veliko izgubila. Na koncu večerne prireditve so dobili vsi mesečni zmagovalci peteline na loj- trci. Miro Kline, Robi Zupan, Rudi Jev- šek, Niko Zaje, Boris Razpotnik, Lojze Slak, Fantje vseh vetrov in Bratje Po- Ijanšek so se jih razveselili, po oceni slovenskih radijskih postaj pa je postala viža leta Vabijo planine v izvedbi Slo- venskih muzikantov. Program so popestrili tudi plesalci folklorne skupine France Prešeren iz Celja, prireditev pa je vodil Vinko Šimek. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Pelelinčki 92 Sceno za letošnjo Loj- trca domačih so napravili delavci Opreme iz Slo- venj Gradca. Med drugim so uporabili tudi 300 me- trov dolgo kito, spleteno iz smrekovih vejic. Ško- da, ker so dobro zamišlje- *730 domačnost motile alu- minijaste mize in klopi I ter ponesrečena lojtra. Alfi Nipič je držal ob- ljubo in je nastopil z nek- danjim članom ansambla Avsenik Albinom Buda- nom, medtem ko je bil drugi član Levček Ponik- var zadržan. Prvič sta v živo skupaj nastopila Lojze Slak s Fanti s Praprotna in Don Juan. Lojze je tako izpolnil željo Brendiju, ki občuduje Lojzetovo igranje. Najstarejši ansambel, ki je nastopil na Lojtrci domačih, je bil 38 let stari ansambel Štirje kovači. Januarja bo izdal že 28. kaseto! Posebno presenečenje so pripravili člani ansam- bla Bratje Poljanšek iz Kamnika, ki igrajo že 22 let, pa imajo šele eno ka- seto. Drugo bodo izdali januarja. Za silvestrsko noč bodo sami organizi- rali veselico v športni dvorani v Kamniku. Ernest Marguč letos ne bo pripravil silvestrova- nja v dvorani Golovec, ampak na prostem, na Tomšičevem trgu. Igral naj bi ansambel Robija Zupana, vendar se boji mraza in prehlada. 1. januarja bo ples v dvorani Golovec z Alfi- jem Nipičem in Vinkom Šimekom, medtem ko bo Marela Internacional go- stovala na Gomilskem. Z aplavzom so bili naj- bolj nagrajeni Lojze Slak, Alfi Nipič, Boris Kopitar in Vinko Šimek. Nič no- vega, ve se, kdo je ljublje- nec občinstva. Ljubo Huzjan, član ptujskega Preroda, bo 26. decembra na Ptuju pripravil Orfejčkove stopničke, kjer bodo na- stopili zmagovalci lestvi- ce Radia Ptuj. Prireditev bodo posneli tudi za vi- deo kaseto. Večina ansamblov si ob zaključku Lojtrce doma- čih v Celju ni voščila uspešnega novega leta. Priložnost je še ena: no- voletni Videomeh, ki bo v nedeljo, 27. decembra, v Vinski gori. Posebno doživetje za Celjane je bil nastop Lojzeta Slaka. Slaki so prvič nastopili z Don Juani, ki so zapeli njegovo ponarodelo Pojdem po dekle. Najlepše je bilo ob zaključku, ko so se na odru zbrali vsi udeleženci 8. lojtrce domačih, najbolj veseli pa so bili dobitniki petelinov za mesečne zmage v oddajah Radia Slovenije. Št. 50 - 17. december 1992 18 Nadaljevanje s 15. strani blatili g. Milana Kučana. Sami pa ste lahko iz telefonskih kli- cev spoznali, da ste bili pri tem neuspešni. Želim pa Vam g. dr. Ljubo Sire, da še naprej uspešno de- lujete v okviru Vaše stranke in da svobodno živite v naši mla- di deželi Sloveniji, ne bo vas preganjal niti Milan Kučan, to Vam zagotavljam. NEVENKA TURNŠEK, Laško Za vzpodbudo drugim šolam Za 4. oktober, Svetovni dan varstva živali, sem slovenski javnosti predstavila prvi slo- venski azil za zavržene živali v Mariboru. Ob tej priliki bi se rada zahvalila vsem doseda- njim darovalcem finančnih prispevkov za vzdrževanje te- ga azila, ki ga vodi predsedni- ca Društva proti mučenju ži- vali Maribor gospa Mira Ba- uman s sodelavci. Vse pohvale pa je vredna akcija, ki jo je sprožil učitelj, gospod Jure Marussig na šoli »Franc Roz- man Stane« v Šentvidu pri Ljubljani. Učenci te šole, lju- bitelji živali, so zbrali več sto konzerv s hrano za pse in mač- ke. To daiilo je gospod Marus- sig sam odpeljal v mariborski azil. Poleg pohvale in zahvale, ki jo zasluži gospod Marussig in njegovi učenci, žeUm izreči; Blagor šoli, ki ima takega uči- telja. Da bi živali v tem azilu pre- živele na toplem in varnem, želim še enkrat apelirati na vse ljubitelje živali, naj se pri- družijo vsem dosedanjim da- rovalcem, saj društvo nima nobenih, ne državnih ne ob- činskih dotacij za vzdrževanje cizila. Azil je natrpan z žival- mi. Vsak dan pa prihajajo no- ve najdene zavržene živali, se- stradane, ranjene, bolne, pre- mražene! Stroški azila so ved- no večji (hrana, elektrika, ve- terinarske storitve, zdravila, gretje itd.) Ker se niti ena politična stranka ni izkazala s podporo kari tati vne dejavnosti dništev proti mučenju živali, apeliram na individualne Slovence, naj vsaj oni prispevajo svoje pro- stovoljne prispevke. Morda bi se dalo odreči nakupom dragih prazničnih daril in del denarja darovati za trpeče živali, ki so odvisne le od topline človeko- ve roke in srca. Prepričana sem, da bo vsak darovalec sam pri sebi in v svoji zavesti obču- til zadovoljstvo, da je pomagal našim nemim sopotnikom na •Zemlji - bitjem, ki nas ne mo- rejo prositi z besedo ampak nas le z žalostnim pogledom opozarjajo nase. Prosim, darujte v sklad za zavržene živali na naslov: Društvo proti mučenju živali Maribor, s pripisom »za azil« na račun: 51800-620-00016- 05-1257110-192 535. LEA EVA MUELLER, Ljubljana Predvolilno vzdušje In predvolilna razočaranja! Hvala g. županu za povabilo kandidatom 5. volilnega ob- močja v Narodnem domu. V tej deželi je dovoljeno sa- njati, nekateri so to tudi zapi- sali. Na primer stotisoč delov- nih mest v štirih letih, dohiteti Avstrijo v desetih. Jaz imam recept pri roki: pošljimo jim naše bivše komuniste, ti jih bodo toliko zavirali, da jih ne bo težko dohiteti. Hvala g. Županu Rojcu za lepe želje, tovarišici Bredi (ZL) za pločevinasto značko. Mi bo v spomin na naše pred- volilne dni. Ob kratkem nago- voru v ND sem spravil ob živce samo g. Alujeviča, ki me je ho- tel prekiniti, pozabil je namreč na dolgovezne partijske refe- rate, katere je nekoč moral po- slušati. Demokrat Goršič mi je za ponujeno roko pokazal hrbet. Najtežje so poraz prenesli tisti, ki so se od samega začet- ka videli v Ljubljani v parla- mentu in se niso zavedali, da so samo zbiralci perja. Prav lepa hvala mojim volil- cem s Kozjanskega za zaupa- nje oziroma glasove. MARJAN MANČEK, Liberalna stranka Gospod Boris A. Novak! Vaša skrb za etiko in temelj- no človekovo dostojanstvo, M jih poudarjate ob primeru ob- tožb proti članu slovenskega predsedstva Cirilu Zlobcu, ni iskrena. Vaše besede so sicer lepo zveneče. Postavili ste se v zaš- čito čoveka, ki ga nesranmo obtožujejo, on pa, ves nemo- čen, se pred temi obtožbami, ki kršijo njegovo dostojanstvo, ne more braniti. Menim, da ta človek, za ka- terega se tako tenkočutno zav- zemate, le ni tako nemočen in nebogljen, da bi bila vaša skrb potrebna. Večina slovenskih medijev ga kar goreče brani in skuša njegovo dejanje - izdajo državne skrivnosti - kar se da minimalizirati, tiste, ki ga ob- tožujejo, pa prikazati v čim bolj slabi luči. Morebiti pa bi vam vseeno verjel, da so vaši nameni po- šteni, če se ne bi sponmil ne neko krajše obdobje pred ne- kaj več kot letom diu. Tedaj je bila v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah uprizorje- na prava gonja na človeka, ki je kot kadrovski strokovnjak v ljubljanski mestni upravi izrazil mnenje, da bi bilo treba v primeru imenovanja direk- torja v nacionalni kulturni ustanovi dati prednost Slo- vencu. Ni uspel, izbran je bil dotedanji direktor, ki si je v statutu določil kot pogoj za direktorsko mesto srenjo izo- brazbo in je tako imel izpol- njene razpisne pogoje. Po tem dogodku pa se je vsul pravcati plaz diskvalifikacij, žaljivk vseh vrst, najbolj podlih pod- tikanj na račim mestnega predstavnika. Da vam osvežim spomin. Ime mu je bilo Pavle Kogej. In na koncu te medijske gonje ste se pojavili še vi v imenu Slovenskega PEN. Zadali ste mu najbolj boleč udarec, kajti zadali ste mu ga v imenu slovenske kiilture, ka- tere protagonist je tudi sam. Zato, g. Boris A. Novak, pri- zanesite nam z vašim »huma- nizmom«. TON^ FRANTAR, Ljubljana PRITOŽNA KNJIGA Nove metode kemičnega čiščenja Dne 14.11.1992 sem v ke- mično čistilnico podjetja Mul- titrade v Gubčevi ulici 6 v Ce- lju prinesla na čiščenje balo- ner. Uslužbenko sem opozorila na majhen krvav madež na desnem žepu in rokavu, ona pa mi je povedala, da zaradi na- rave madeža ne gre za povsem običajen postopek čiščenja, da pa le-ta ne bo poškodoval plašča. Ko sem 17.11.1992 prišla po svoj plašč sem ugoto- vila, da so madeži sicer stro- kovno očiščeni, da pa ima plašč v višini desnega ramena za prst debelo luknjo. Ker se s takšnim načinom »strokov- nega čiščenja« nisem strinjala, sem pri vo^tvu podjetja vlo- žila reklamacijo z z^tevo po povrnitvi škode. Odgovor vod- stva Multitradea pa me je pre- pričal, da je v Sloveniji potroš- nik popolnoma nezaščiten. Komisija podjetja je namreč mojo pritožbo zavrnila z eno- stavno in več kot lapidamo ugotovitvijo, da se z mojimi navedbami ne strinja, v ute- meljitvi svojega sklepa pa je navedla celo vrsto za lase pri- vlečenih trditev. Med drugim me je poskušala celo prepriča- ti, da sem verjetno imela pro- metno nesrečo (na to so jo ver- jetno navedli krvavi madeži na rokavu in žepu) in da mi je torej luknjo na desnem rame- nu povzročila akumulatorska kislina. Očitno je, da Multitrade ni sposoben strokovne izvedbe naročil (kot zagotavlja v pogo- jih čiščenja na računu), še manj pa je pripravljen priznati svoje napake, se opravičiti in povrniti nastale stroške. V po- slovalnicah celjskega Multi- tradea me ne bodo nikoli več videli. DOROTEJA PODGORŠEK, Celje PRIREDITVE v Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na ogled razstava Biblijskih zgodb na starih grafičnih listih iz 200 zbirk donatorja Kurta Miillerja iz Švice. v Osrednji knjižnici v Celju si lahko ogledate razstavo z naslovom Imeli smo ljudi..., ki jo je pripravila prof. Bo- žena Orožen, na ogled pa bo do 31. januarja 1993. Do konca leta pa bo pred študijskim oddelkom knjižnice na voljo tudi izposojna razstava O prazničnih idejah in dari- lih. Jutri v petek pa ob 17. uri vabijo otroke in starše v Levstikovo sobo, kjer bo gostja Bina Štampe-Žmavc predstavila svoj Gledališki čarotorij Strihninija. V mali telovadnici HI. osnovne šole v Celju si lahko danes, v četrtek od 12. do 19. ure ogledate študijsko razstavo Vihne Stolz Sveto pismo med zgodovino in kulturo. V Domu n. slovenskega tabora v Žalcu bo v soboto ob 19. uri večer pesmi, na katerem bosta nastopili sopra- nistka Nika Vipotnik-Rampre in pianistka Renata Ne- uvirt. V Stari grofiji Pokrajinskega muzaja v Celju je odprta razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki so jo pripravili Štajerski center za umetniško steklo. Muzej stekla Bambach in Pokrajinski muzej. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do 31. janu- arja ogledate razstavo z naslovom Siva kučma, bela brada. Do 24. decembra si lahko ogledate tudi razstavo otroških likovnih del likovne delavnice Bled. V stalni prodajni galeriji Izba bo do 25. decembra odprta razstava kolekcije Aurelian Zlatarne Celje in izdelkov v steklu Steklarne Rogaška Slatina, oblikovalca Oskarja Kogoja iz Nove Gorice. V Likovnem salonu v Celju si lahko ogledate razstavo Sledi narave in izročila k sc^obnemu oblikovanju Oskarja Kogoja iz Nove Gorice. Lutkovno gledališče iz Maribora bo z lutkovno predstavo Jane Kolarič Slon balon jutri, v petek ob 8.30 gostovalo najprej na Osnovni šoli Glazija, ob 9.30 na Centru za interesne dejavnosti v Celju in ob 12. uri na osnovni šoli v Štorah. V sredo, 23. decembra pa ob 10. in 11. uri v Kvil- tumem domu Vojnik, ob 12. uri v Zdraviliški dvorani na Dobrni in ob 13. uri v Telovadnici osnovne šole Franko- lovo. V Cerkvi sv. Duha v Novi vasi pri Celju bo v torek, 22. decembra ob 19. uri božični koncert Mešanega pev- skega zbora Cetis Celje, pod vodstvom Pavla Bukovca in ženskega pevskega zbora Cetis Celje, pod vodstvom Vide Bukovac in New swing quarteta. V Zadružnem domu na Ljubečni bo v sredo, 23. decembra ob 19. uri novoletni koncert Otroškega pevskega zbora, pod vodstvom Anice Mernik in Ženskega pevskega zbora, pod vodstvom Vide Bukovac ter gostujočega zbora Cetisa iz Celja. V farni cerkvi na Ljubnem bo v nedeljo, 20. decembra ob 16. uri božični koncert Kvarteta Do in Huberta Berganta. V galeriji Ivana Napotnika v Velenju si lahko ogledate razstavo slik Gorana Horvata. V dvorani krajanov Zagrad (Stegu) bo v soboto ob 17. uri božično novoletni koncert Moškega pevskega zbora DPD Svoboda iz Zagrada, ki ga vodi Matjaž Železnik. V dvorani Glasbene šole v Celju bo v torek, 22. decembra ob 19.30 novoletni koncert pedagogov Glasbene šole Celje. V razstavišču Laški dvorec v Laškem je odprta razstava likovnih del akademske slikarke Wang Huiqin iz Ljub- ljane, ki si jo lahko ogledate do konca leta. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo Libro grafica, na kateri bodo razstavljali slovenski in tržaški grafiki. Otvoritev bo popestril koncert otroškega pevskega zbora Upanje z zbo- rovodkinjo Andrejo Došler. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 10. in 12. uri uprizorili delo Ferija Lainščka Snežna kra- ljica, režiserja Saše Jovanoviča, v izvedbi Mojega gleda- lišča Ljubljana. Predstavi sta zaključeni. Ob 19.30 zvečer pa bo za drugi kulturni večer ljubiteljskega kulturnega abonmaja in za izven, folklorni večer celjske folklorne skupine France Prešem. Jutri, v petek ob 11.30 bodo uprizorili Namišljenega bolnika, režiserke Katje Pegan, za abonma VIII. mladinski in za izven. V soboto, 19. decembra ob 10. uri bodo člani SLG otrokom v celjski bolnišnici odigrali Lažnivega kljukca, režiserke Eke Vogelnik, ob 10. in 15. uri pa bodo za abonma Mravljica I in II ter za izven uprizorili pravljico Frana Levstika in Helene Zaje Kdo je napravil Vidku srajčico. V nedeljo, 20. decembra bo ob 10. uri za izven predstava Čarovnika iz Oza, ki ga je režiral Franci Križaj, ob 16. uri pa bo Malo plesno gledališče iz Maribora odigralo Pika nogavičko. V prostorih Studia za ples Celje v hali Golovec bo v sredo, 23. decembra ob 17.uri plesna skupina Igen pripravila vrsto presenečenj in se poslovila od starega leta. V Glasbeni šoli v Velenju bo jutri, v petek 18. decembra ob 19.30 koncert Rudarske godbe iz Velenja. V knjižnici v Velenju si lahko do konca leta ogledate razstavo Svetega pisma. V galeriji Gorenje servis v Velenju razstavlja slike Andrej Jemec. V Zdravilišču Laško bo danes, v četrtek ob 19. uri srečanje z Zvonetom Modrejem, avtorjem knjige Sreča je metulj, ki ga organizirata Knjižnica in Zdravilišče Laško. Srečanje bo z igranjem na citre spremljal Peter Napret. V Kulturnem domu v Štorah bo jutri ob 18. uri tradici- onalni božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Štorskih železarjev iz Štor. NOVE UGODNOSTI ZA ADRIATICOVE ZAVAROVANCE VELJAJO DO KONCA LETA 1993. Vsi, ki ste ali boste do 31. 12.1992 sklenili prostovoljno zdravstveno zavarovanje za splošni paket Al-ZVD (zavarovanje vseh doplačil), ki vam zagotavlja popolno zdravstveno varstvo, boste deležni naslednjih ugodnosti: ■ Za KOLEKTIVNA ZAVAROVAJ^A v podjetjih in zavodih, kjer je večina zaposlenih včlanjena v sindikate, VSEM ZAPOSLENIM IN r»(JIHOVIM DRUŽINSKIM ČLANOM priznamo enotni 31 % popust Premija za januar 1993 tako znaša 683 tolarjev. • Vsem INDIVIDUALNIM SKLENITEIJEM, tudi tistim, ki ste Zavarovalne že sklenili, priznavamo §e dodatni 7 % promocijski popust. ■ UPOKOJENKAM IN UPOKOJENCEM priznavamo 5e dodatni 7 % popust. Premija za januar 1993 tako znaSa 718 tolarjev. Naštete ugodnosti veljajo za vse, ki boste prostovoljno zdravstveno zavarovanje sklenili do 31. 12.1992, priznavali pa Vam jih bomo celo prihodnje leto. Vsa podrobna pojasnila dobite v kateri koli od več kot štiridesetih Adriaticovih poslovnih enot ali pooblaščenih agencij v Sloveniji. Št. 50 - 17. december 1992 19 • v ponedeljek, 7. decem- bra zjutraj, je bila vsa ra- zočarana poslovodkinja celjskega marketa Savica, ki je policistom naznanila neodpustljivo dejanje. Nekdo je namreč ponoči ukradel smrečico, okrašeno z lučkami, ki je, nameščena nad vhodnimi vrati, šele začela naznanjati prihod novega leta. • Istega dne je bila v po- poldanskem času napeta situacija v celjski Ameriki. Tam se je znašel dedec, ki se je odločil, da bo svojo pivsko pravico izsilil zgr- da. Ker je bil že močno aj- han, mu je namreč točajka gostoljubje odrekla, s tem pa si je nakopala sovražni- ka prve vrste. • V ponedeljek zvečer so na policijsko postajo po- klicali tudi iz restavracije Pošta. Tam je Vojko P. žon- gliral s stoli in jih metal po mizah. Tudi Vojko je bil ta- ko zelo zadet in besen, da ni mogel odpustiti nataka- rici, ki mu je povedala, da pijanim osebam z alkoho- lom ne strežejo. • V torek, 15. decembra popoldne pa je poklical moški, ki se je odločil da ne pove svojega imena. Pove- dal pa je, da sta Pod kosta- nji, v njegovi soseščini, dve dnižini, ki imata doma (verjetno) pravo skladišče petard. Člani teh dveh dru- žin imajo menda to stalno navado, da petarde vsak večer mečejo skozi okno, tako da si nihče ne upa mi- mo bloka. Policisti bodo zadevo preverili, sicer pa se vsem celjskim »petardar- jem« v bližnji pi^odnosti slabo piše. • V petek, 18. decembra popolne, je poklical Peter iz Ceste v Laško. Povedal je, da ga je z obiskom poča- stil MUan, ki mu grozi in ki se hoče z njim tepsti. Ko so tako ogroženega Petra po- licisti obiskali, so naleteli na srdit prepir. V pijan- skem zanosu sta se besedno obdelovala prijavljitelj Pe- ter in njegov sin. • Minulo soboto dopoldne je poklicala obupana gospa Ljudmila iz Tmovelj, ki je dežvuTiemu policistu pove- dala, da sta ji Jani in Mar- ko, oba Tmoveljčana, po- noči, ko je že spala, metala petarde pod njeno spalnič- no okno. Ob tej priložnosti je še povedala, da ima z Ja- nijem in Markom nasploh težave, ker pri njeni hiši delata kraval. Iz neuradnih virov pa smo izvedeli, da Jani in Marko nista na sez- namu obdarovancev Božič- ka niti dedka Mraza. M. A.- Policisti in inšnelctorjl v gostilnah Na zapiralni čas se marsikje veselo požvižgajo Patrulja celjske Policijske postaje je, v sodelovanju z občinskimi inšpek- torji, v noči od minulega petka na soboto izvedla kontrolno akcijo v ne- katerih celjskih zasebnih gostinskih lokalih. Pri tem so ugotovili marsika- tero nepravilnost pri poslovanju, vse- kakor pa je ta nočni obisk marsikoga neprijetno presenetil. S takšnimi in podobnimi akcijami nameravajo na Policijski postaji Celje nadaljevati. V petek okoli 21. ure so policisti in inšpektorji opravili kontrolo v gostin- skem lokalu samostojnih obrtnikov Nasufa in Ismaila Nasufija na Mari- borski 32 v Celju. Za točilnim pultom je stregla natakarica iz Brčkega, ki kot begimka začasno prebiva v Što- rah. Lastnika z žensko nista sklenila pogodbe o delovnem razmerju, ženska pa tudi ni imela ustreznega dovoljenja za delo. Pri pregledu poslovnih prostorov so našli štiri »poker« igralne avtomate, s katerimi omenjena obrtnika organi- zirata posebne igre na srečo, seveda brez potrebnega dovoljenja. Tržni in- špektor je odredil takojšnjo odstrani- tev aparatov, kar je lastnik nemudo- ma storil. Eden od obrtnikov je poka- zal tudi obrtno dovoljenje, iz katerega je bUo razvidno, da ima dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti v ka- tegoriji »okrepčevalnic«. Naslednji obisk je bil namenjen go- stinskemu obratu zasebnika Rizvana Ibraimija na Mariborski cesti 60. Med tamkajšnjimi gosti je bila tudi oseba, ki nima urejenega začasnega prebiva- lišča v Republiki Sloveniji, zaradi če- sar bo morala k sodniku za prekrške, ki bo ukrepal skladno z 78. členom Zakona o tujcih. Ob 22. uri je bila kontrola v lokalu zasebnika Vinka Arbanasa. Med šte- vilnimi igralnimi aparati so bili tudi štirje, ki so namenjeni (prepoveda- nim) igram na srečo. Pomožna dela (pomivanje posode) je v tem času opravljala mladoletna oseba. Ker je bila 22. ura že mimo, je bilo s tem kršeno zakonsko določilo, ki mlado- letnim osebam ne dovoljuje nočnega dela. Med »zaposlenimi« pa je bila tu- di oseba, ki nima ustreznega dovolje- nja za opravljanje gostinske dejav- nosti. Ob pol enajstih ponoči so se polici- sti in inšpektorji oglasili v gostinskem obratu zasebnika Staneta Krajška v Zadobrovi. Lokal, ki ima zapiralni čas ob 22. uri, je bil sicer zaprt, se je pa v notranjosti nahajalo okoli pet- najst gostov. Za točilnim pultom je stregla ženska, s katero lastnik ni sklenil pogodbe o delovnem razmerju, čeprav dela pri njem že štirinajst dni. Naslednja kontrola (okoli 23. ure) je bila opravljena v gostinskem lokalu zasebnika Jožeta Šumeja v Leskovcu. Tudi ta lokal je bil poln gostov, čeprav je na vhodnih vratih označeno, da je čas zapiranja ob 22. uri. Tudi v tem lokalu je v nočnem času stregla žen- ska, ki še ni polnoletna. Malo pred polnočjo so obiskali go- stišče zasebnika Darka Tumška v Uli- ci mesta Grewenbroich 13 v Celju. Vrata lokala, na katerih je označeno, da je zapiralni čas ob 22. uri, so bila sicer zaWenjena, v lokalu pa je bilo okoli petnajst gostov. Ena od nataka- ric pa je v času policij sko-inšpekci j- ske kontrole postregla z alkoholno pi- jačo gostu, ki je bil že močno pijan. Gostinec - zasebnik Dušan Vilerde- čič v Ulici mesta Grevvenbroich pa posluje brez obrtnega dovoljenja, kot je v času obiska (sobota, kmalu po polnoči) ugotovila kontrolna skupina, zaposluje pa štiri delavke, ki prav ta- ko nimajo urejene dokumentacije v zvezi z zaposlitvijo. Policisti in inšpektorji so v zgodnjih sobotnih urah opravili kontrole še v nekaterih lokalih v starem delu celj- skega mestnega jedra, kjer pa nepra- vilnosti, razen kršitev v zvezi z zapi- ralnim časom, niso ugotovili. Seveda pa so zoper te kršitelje napisali pred- loge za obisk sodnika za prekrške. MARJELA AGREŽ PROMETNE NfZGODE Trčenje v ovinku Na lokalni cesti v Kozjem se je, v torek 8. decembra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bi- la ena oseba hudo telesno poško- dovana, gmotna škoda pa znaša okoli 300 tisoč tolarjev. Iz smeri Kozjega proti Bučam je vozil osebni avto 38-letni Ja- nez Blažič iz Šmarja pri Jelšah. Ko je peljal po svoji strani po klancu navzgor, mu je nasproti, po levi strani cestišča, pripeljal voznik osebnega avtomobila, 37- letni Alojz Frece, prav tako iz Šmarja. V nepreglednem ovinku sta vozili trčili, pri tem pa je voznik Frece utrpel hude telesne poškodbe. Zadel v beton Na lokalni cesti v kraju Log na Šmarskem se je v torek, 8. de- cembra zvečer, pripetila nezgo- da, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana, nastala pa je tudi manjša gmotna škoda. Zvonko Križanec (35) iz Ro- gatca je vozil iz smeri Dobovca proti Logu. Ko je v Logu pripe- ljal do betonskega mostu, je trčU v betonsko ograjo in se hudo te- lesno poškodoval. Vkieščeno vozilo Na magistralni cesti Ljublja- na-Celje, na nadvozu preko že- lezniške proge v Žalcu, se je v sredo, 9. decembra zjutraj pri- petila nezgoda, v kateri je bil en udeleženec hudo telesno poško- dovan, gmotna škoda pa znaša okoli'430 tisoč tolarjev. Po magistralni cesti je iz sraeri Šempetra proti Žalcu vozU oseb- ni avto 25-letni Slavko Rizmal iz Dobrteše vasi. Ko je pripeljal do nadvoza, je zapeljal v levo in tr- čil v tovorno vozUo s priklopni- kom, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal madžarski voznik Mi- haly Szabo (35) iz Budimpešte. Vozili sta trčili, pri tem pa je osebno vozilo odbilo v levo, pre- ko vozišča, kjer je trčilo v var- nostno ograjo. V tem času je za tovornim vozilom pripeljed še en tovornjak s priklopnikom, ki ga je prav tako vozil madžarski voznik, 37-letni Laszlo Szoke. Ta je sicer zaviral in se umikal v desno, a je njegovo vozilo kljub temu trčilo v Rizmalov osebni avto in ga nato potiskalo po dol- žini dobrih osem metrov, kjer je obstalo vkieščeno med tovornjak in ograjo. Voznik Rizmal je utr- pel hude telesne poškodbe. Otrok pred vlakom V sredo, 9. decembra opoldne, je sedemletni A. M. iz Rogaške Slatine šel peš proti domu. Ko je prišel do zavarovanega železni- škega prehoda, je prečkal progo v času, ko so bile zapornice spuš- čene. Takrat je iz smeri Rogaške Slatine pripeljal potniški vlak. Otrok, ki je zagledal lokomotivo, je začel teči po progi in bežati, nakar ga je vlak zadel in zbil med tire. Hudo telesno poškodo- vanega otroka so prepeljali v celjsko bolnišnico. Na spolzkem vozišču Na lokalni cesti v Kunšperku se je minuli petek zjutraj pripe- tila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodova- na, gmotna škoda pa znaša okoli 180 tisoč tolarjev. Gvido Šket (37) iz Bistrice ob Sotli je vozU osebni avto od do- ma proti Kimšperku. Pri stano- vanjski hiši Kunšperk 4, kjer je oster nepregledni desni ovinek, ga je na mokrem vozišču začelo zanašati na levo, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 46-letni Ivan Kramer iz Kunšperka. Pri trčenju se je hudo telesno poško- doval sopotnik v Šketovem avto- mobilu, eno leto star J. Š., ki je sedel na zadnjem sedeža. Otroka so prepeljali v brežiško bolniš- nico. Nesreča v Gomilskem Na magistralni cesti v Gomil- skem, pri odcepu za Braslovče, se je v soboto, 12. decembra po- poldne, pripetila nezgoda, v ka- teri je bil en udeleženec hudo telesno poškodovan, gmotna škoda pa znaša okoli 300 tisoč tolarjev. Iz smeri Braslovč je po lokalni cesti proti križišču z magistralno cesto vozil osebni avto 60-letni Jožef Dolar iz Žalca. V križišče je zapeljal v času, ko je po magi- stralni cesti iz smeri Gomilskega pripeljal voznik osebnega avto- mobila, 61-letni Jožef Marsel iz Ljubljane. Pri trčenju med vozi- loma je Jožef Dolar utrpel hude telesne poškodbe. Obtičal v potoku Na magistralni cesti v kraju Dobmež pri Slovenskih Konji- cah se je v nedeljo, 13. decembra _ zjutraj, pripetila nezgoda, v ka- teri sta bili dve osebi hudo teles- no poškodovani, gmotna škoda pa znaša približno 150 tisoč to- larjev. Po magistralni cesti je iz smeri Slovenskih Konjic proti Tepanju vozil osebni avto 29-letni Go- razd Okrožnik iz Dobrne. V kra- ju Dobmež je v blagem levem ovinku zapeljal v levo, na banki- no in nato na travnik. Po 30 me- trih vožnje po travniku pa je za- peljal v dva metra globoko stru- go potoka, kjer je s sprednjim delom vozila trčil v brežino stru- ge. V nezgodi sta se hudo poško- dovala voznik in njegov sopot- nik, 29-letni Miran Udovč iz Celja. Zapeljal v graben V nedeljo zjutraj se je na ma- gistralni cesti Ljubljana-Celje v kraju Pondor zgodila promet- na nezgoda, v kateri so se tri osebe hudo telesno poškodovale. Gmotna škoda je ocenjena na okoli 200.000 SIT. Po magistralni! cesti iz smeri Vranskega proti Celju je z oseb- nim avtomobilom yugo vozU 21- letni Peter-Klemen Janič iz Ve- lenja. V kraju Pondor je na rav- nem in deloma poledenelem vo- zišču zapeljal v desno v obcestni graben in trčil v betonski pro- pust. V nezgodi so se voznik in sopotnika, 19-letna Jasna Novak in 16-letni Metod Š. iz Velenja hudo telesno poškodovali. Vsi trije so bili prepeljani v celjsko bolnišnico, kjer so ostali na zdravljenju. Zaneslo ga je Na magistralni cesti Ljublja- na-Celje pri Žalcu se je v nedeljo zjutraj zgodila prometna nezgo- da, v kateri sta bili dve osebi hudo, ena pa lažje telesno poško- dovana. Gmotne škode je za oko- li 700.000 SIT. Po magistralnic cesti je iz smeri Vranskega proti Celju s kombiniranim vozilom vozU 46-letni Franc-Janez Gabrič iz Domžal. V blagem desnem ovin- ku pred križiščem za Gotovlje ga je pričelo zanašati po vozišču, tako da je vozilo bočno drselo in se prevrnilo v cestni jarek, kjer je obstalo. V nezgodi sta se Ga- bričeva sopotnika, 19-letni Rado Trifimovič in 22-letni Dejan Jev- tovič, hudo telesno poškodovala, lažje pa se je poškodoval sopot- nik, 19-letni Marjah Košak iz Domžal. Vsi so bili prepeljani v celjsko bolnišnico. Prehiteval je V nedeljo zvečer se je na cesti Hoče-Arja vas, rezervirani za motoma vozila, pripetila pro- metna nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje, tri pa lažje teles- no poškodovane. Skupna gmot- na škoda na vozilih in objektih znaša okoli milijon 550 ti«:oč to- larjev. Zlatko Horvat (29) iz Ormoža je vozil osebni avto iz smeri Arje vasi proti Tepanju. Ko je pripe- ljal okoli en kilometer od Arje vasi v smeri Celja, je pričel pre- hitevati pred sabo vozeč osebni avto. Po končanem prehitevanju je takoj pričel ponovno prehite- vati dve vozili, ki sta vozili pred njim. Takrat je iz smeri Celja z osebnim avtom pripeljal 42- letni Alojz Naglič iz Juvanja. Med vozili je prišlo do trčenja, pri čemer je bil voznik Naglič huje poškodovan. Lahko pa so se poškodovali voznik Horvat, nje- gov sopotnik, 18-letni Tomaž Smrtnik iz Stare Vrhnike, ter so- potnica v Nagličevem vozilu, Antonija Naglič (38) iz Juvanja. Smrt v gozdu Šestdesetletni Franc Sraml iz Šentjurja je 2. decembra v svojem gozdu podiral dreve- sa. Ko je podrl eno drevo, se je to med padanjem naslonilo na drugo in obviselo med vejev- jem. Šraml se je potem lotil drugega drevesa, tistega, na katerega je bilo naslonjeno prejšnje. Zaradi neprevidnosti pri delu pa so ga veje že podr- tega naslonjenega drevesa udarile po glavi, zaradi čeasar je padel po tleh in utrpel hude poškodbe. Krajevna zdravnica je poškodovancu nudila prvo pomoč, nato pa so ga z reševal- nim vozilom odpeljali v mari- borsko bolnišnico, kjer je v pe- tek, 11. decembra poškodbam podlegel. Vsakdanje podobe z naših cest število mrtvih na naših cestah je že pred slabim mesecem dni preseglo lansko celoletno število, spodbudne pa niso tudi številke, ki govorijo o letošnjih hudo in lažje telesno poškodovanih osebah, udeležencih v prometnih nezgodah. Ob tem pa ne morejo biti zane- marljivi podatki o gmotni škodi, ki v prometnih nesrečah nastaja in ki je tudi iz leta v leto večja. Nezgoda, ki se je minuulo soboto pripetila na Dečkovi cesti v Celju, (na fotografiji) je ena takšnih, kjer (na srečo) mrtvih ali poškodovanih ni bilo, razbita pločevina pa govori o kar precejšnji škodi. Na tej strani poročamo le o tistih prometnih nezgodah, v katerih so bili udeleženci hudo telesno poškodovani ali pa so bili smrtne žrtve prometa. Nezgod z lažjimi poškodbami udeležencev v prometu in tistih z zgolj gmotno škodo ne objavljamo. Za ponazoritev pa naj napišemo, da je bilo na območju UNZ Celje samo v minulem tednu takšnih nezgod dvajset. Skupna gmotna škoda v teh nezgodah znaša 4 milijone 940 tisoč tolarjev. Pri oškodovancih znaša škoda na vozilih miUjon 615 tisoč tolarjev, pri povzročiteljih pa 3 milijone 325 tisoč tolarjev. Foto: EDO EINSPIELER mini KRIMICI iVIladoletne srake V sredo, 9. decembra ponoči je skupina mladoletnikov vlomila v kiosk Dela v Miklošičevi ulici. V notranjost so prišli tako, da so razbili steklo, kaj hitro pa so morali bežati, saj jih je na delu zalotil nek občan. Ta je vlom pri- javil celjskim policistom, ki so kmalu za tem prijeli tri mlado- letnike, za katere je bilo ugotov- ljeno, da imajo na vesti še več podobnih vlomov in tatvin na območju mesta Celja. Zaenkrat se je število ustavilo pri dvanaj- stih tovrstnih skupnii kaznivii dejanjih. Kradli orožje Policisti UNZ Celje so vjninu- lem tednu opravili hišno prei- skavo pri domnevnem storilcu kaznivih dejanj. Našli in zasegli pa so ostrostrelno puško, 4 avto- matske puške, preko 40 električ- nih detonatorjev, več kot 800 na- bojev in 3 ročne bombe. Obstaja pa tudi utemeljen sum, da je bilo to orožje ukradeno med lansko vojno, in to iz enega od skladišč TO. Interes nadaljnje preiskave zaenkrat ne dopušča, da bi o tem dogodku pisali podrobneje, vse- kakor pa gre za vpletenost večih oseb. Zabodel ga je na kolinah Do posebno hude telesne po- škodbe je prišlo minulo soboto zvečer v kraju Pristava pri Me- stinju. Bile so koline, ko sta se naen- krat sprla 27-letni Darko K. iz Pristave in 32-letni Ivan U. iz Sopote. Med prepirom je Darko nenadoma zgrabil za nož in Iva- na zabodel v predel prsi. Ivan U. se zdravi v celjski bolnišnici, njegovo življenje pa je bilo do zaključka naše redakcije še ved- no v nevarnosti. Naivni kupec Minuli petek se je pri nekem žalskem obrtniku oglasil mlajši moški in v hrvaškem jeziku po- nudil prodajo deviz. Obrtnik se je podvizal in zbral 100 tisoč to- larjev ter jih spravil v kuverto. Prodajalec deviz pa je nato »sko- čil« v svoj avto po kupček nem- ških mark, a ga kupec ni in ni dočakal. Ko je pogledal v kuver- to, se je zgrozil, ker je bila le-ta povsem prazna. Neprevidnost in nepazljivost sta pri nas očitno še vedno brez meja. Ti dve lastnosti pa sta v pravo veselje in navdu- šenje goljufov vseh vrst. Kamen, pa še pes Ciril K. je prejšnjo soboto ho- dil po trgu v Rečici in stopil do prodajalne Železnina. Tam pa ga je opazil Viktor M., ki je začel nanj kričati in ga zmerjati, po- tem pa je zgrabil za večji kamen in z njim Cirila udaril po desnem očesu. Ker pa se pes očitno po gospodarju pozna, se je tudi Vik- torjev pes zakadil v Cirila in ga ugriznil v obe nogi. Taisti Viktor M. pa je istega dne metal kamenje v stanovanj- sko hišo Cirila K. (ne tistega iz prejšnje zgodbe), zadel tudi spalnično okno in lastnika oško- doval za okoli 5 tisoč tolarjev. Pes je bil tokrat pasiven. M. A. Št. 50 - 17. december 1992 120 Št. 50 - 17. december 1992 21 PRED 5. LETI: 1. CHINAINVOURHAND .........................................................................T'PAU 2. WHENEVERYOUNEEDSOMEBODY .....................................RICKASTLEV 3. GOT MY MIND SET ON Y0U........................................GEORGE HARRISON 4. LETTER FROM AMERICA..............................................THE PROCLAIMERS 5. MY BABY JUST CARES FOR ME.............................................NINA SIMONE 6. NEVERCANSAYG00DBYE.......................................THE COMMUNARDS 7. SO EMOTIONAL...........................................................VVHITNEV HOUSTON 8. CRITICIZE....................................................................ALEXANDERO'NEAL 9. THE TIME OFMY LIFE........................BILL MEDLEY & JENNIFER VVARNES 10. HEREIGOAGAIN....................................................................WHITESNAKE PRED 10. LETI: 1. MIRRORMAN..............................................................THE HUMAN LEAGUE 2. iDONTVVANNADANCE.........................................................EDDYGRANT 3. YOUNG GUNS (GO FOR IT!)................................................................WHAM 4. HEARTBRAKER..............................................................DIONNE WARWICK 5. SEXUALHEALING ..................................................................MARVINGAYE 6. SAVE YOUR LOVE..............................................................RENE & RENATO 7. LIVINGONTHECEILING........................................................BLANCMANGE 8. MADVVORLD...................................................................TEARS FOR FEARS 9. RIO.........................................................................................DURAN DURAN 10. VVISHING .................................................................AFLOCKOFSEAGULLS PRED 15. LETI: 1. MULLOFKINTYRE ..............................................................................VVINGS 2. WE ARE THE CHAMPIONS.................................................................OUEEN 3. HOW DEEP IS YOUR LOVE...........................................................BEE GEES 4. NAME OF THE GAME.............................................................................ABBA 5. ROCKIN' ALL OVER THE VVORLD............................................STATUS QUO 6. DADDYCOOL...............................................................................THEDARTS 7. FLORAL DANCE...........................BRIGHOUSE & RASTRICK BRASS BAND 8. DANCIN'PARTY............................................................SHOWADDYWADDY 9. SHE'SNOTTHERE.........................................................................SANTANA 10. LIVEINTROUBLE....................................................THE BARRON KNIGHTS PRED 20. LETI: 1. MY DING-A-LING....................................................................CHUCK BERRY 2. GUDBYET'JANE..................................................................................SLADE 3. CRAZY HORSES...................................................................THE OSMONDS 4. WHATMADEMILWAUKEEFAMOUS?................................RODSTEVVART 5. CROCODILE ROČK...................................................................ELTON JOHN 6. WHY....................................................................................DONNYOSMOND 7. LOOKIN' THROUGH THE WIND0WS..................................THE JACKSON 5 8. LAYD0WN.............................................................................THESTRAVVBS 9. BEN.................................................................................MICHAELJACKSON 10. rMSTONEINLOVEWITHYOU..........................................THE ST1LYSTICS PRED 25. LETI: 1. HELLOGOODBYE ...................................................................THE BEATLES 2. LETTHEHEARTACHESBEGIN ..................................LONG JOHN BALDRY 3. EVERYBODYKNOWS.....................................................DAVE CLARK FIVE 4. SOMETHING'S GOOTEN HOLD OF MY HEART.....................GENE PITNEY 5. IF THE VVHOLE VVORLD STOPPEDLOVIN'.........................VALDOONICAN 6. CARELESS HANDS..............................................................DES 0'C0NN0R 7. l'MC0MINGH0ME.....................................................................TOMJONES 8. ALL MY LOVE........................................................................CLIFFRICHARD 9. THE LAST VVALTZ..........................................ENGELBERT HUMPERDINCK 10. VVORLD...........................................................................................BEE GEES Glasbo iz »Časovnega stroja« lahko poslušate v sobotnem večernem programu radia Celje med 19.30 in 22.00 uro. SŠ Cas Skubičeve ljubezni Jože Skubic, 25-letni simpa- tični fant iz Grosuplja, javno nastopa dve leti. Začel je pri skupini Mon ami, potem je kot solist zabavne glasbe izdal ka- seto, ki je posrebrela. Letos je nadaljeval v narodnozabav- nem zvenu in bil nadvse uspe- šen na festivalih z ansamblom Slapovi. Ker pa mu je avtorsko blizu tudi zabavna pop glasba, se je skupaj z glasbeniki odlo- čil in temu prilagodil ime sku- pine: sedaj se imenuje Jože Skubic band. Pri Produkciji Mandarina je pravkar izšla njihova kaseta z naslovom Čas ljubezni. »Na- slovna skladba Čas ljubezni je priredba uspešnice skupine Status Quo v ročk stilu in po- tencialni hit, druga tuja pri- redba je Nielsonova Verjela ni, ki je balada v stilu klasične popevke. Balada Mama je ču- stveno in osebnoizpovedna, posneta samo s kitaro, žanrsko je med balado in popevkami skladba Kot nešteto drugih, ki je že dobro sprejeta na lokal- nih radijskih postajah. Veliko harmonije in dinamike ter ne- predvidljivi začetki in zak- ljučki so značilni za komerci- alni ročk komad S tabo biti sam, v istem stilu je še pesem Vedel nisem, tipično rockov- ska je skladba Pridi, prosim te, potencialni hit pa je še ročk balada Drugačen dan. Ljube- zensko temo prinaša tudi skladba Tiste noči v pevskem duetu z Brigito Lupša iz Trži- ča, ki poje v tujini in s katero bova posnela nekaj skladb tu- di v nemščini. Kaseto zaklju- čuje eno-minutni instrumental Vodnar,« je o novi kaseti pove- dal Skubic. »Nasploh sem z letošnjim le- tom zadovoljen, moj prvi pro- jekt Prelepa dežela je postal srebrn, česar nisem pričako- val, čeprav je bil odziv na skladbe s kasete Božično dre- vo velik, kar potrjuje prodaja več kot 10 tisoč izvodov. Srebrna kaseta, ki sem jo prejel na prireditvi Zlata ka- seta '92 založbe Mandarina, pa je bila slovesen zaključek se- zone, ki potrjuje in zaokroža tudi festivalske uspehe v na- rodnozabavnem zvoku: prvo nagrado občinstva na 1. festi- valu v Vurberku, zmago na 2. festivalu mladih ansamblov narodnozabavne glasbe v Ro- vah pri Radomljah, zmago na festivalu narodnozabavnih in zabavnih ansamblov občine Grosuplje in uvrstitev v šte- verjanski finale. V tem doma- čem zvenu bomo posneli skladbe in izdali kaseto ter tu- di vnaprej z nastopi krojili fe- stivale,« je dejal Jože Skubic. Pod dvema imenoma, za vsako glasbeno zvrst svojim, delujejo naslednji dolenjski glasbeniki: Jože Pečjak (har- monika), Gregor Stibemik (bas kitara), Robert Kuhelj (solo kitara, vokal), Marko Mirtič (bobni, vokal), Martin Štibemik (klaviature, vokal) in Jože Skubic (vokal, ritem kitara). V domači glasbi so poznani pod imenom Jože Skubic in ansambel Slapovi, v komercialni pop glasbi pa pod nazivom Jože Skubic band. DRAGO PAPLER Jože Skubic in ansambel Slapovi v narodnozahavnem zvoku in Jože Skubic band v pop glasbi sta imeni za zasedbo iz Grosup- lja, ki vedno bolj prodira na slovensko prizorišče ELVIS COSTELLO se vra- ča. Ta vsestranski glasbenik, pevec in avtor je spet presene- til in po daljšem premoru s po- močjo slavnih Brodsky String Qartet v Veroni posnel album s klasično glasbo. Da je Elvis spet v polni formi dokazuje tu- di njegovo sodelovanje s pevko Wendy James (Transvison Vamp). Njun skupni album bo izšel v začetku prihodnjega leta. RCA Records, ena izmed največjih ameriških založb, je po izrednem uspehu filma »X«, režiserja Spikea Leea, na hitro izdala album »America's Living In a War Zone«. Vzrok te naglice je avtorica albuma GAMILIAH SHABAZZ, hčer- ka znanega črnskega voditelja iz šestdesetih, Malcolma X, ki je seveda glavni junak filma. V show-buisenessu pravijo, da si zares super-star šele ta- krat, ko imaš vsaj enkrat letno opravke na sodišču. Lani pre- cej popularni pop-rapper MARKY MARK je na »pravi« poti, da se vpiše med super zvezde. Na sodišču se bo moral zagovarjati, ker naj bi z bate- rijsko svetilko nekemu 20-let- nemu Američanu zlomil če- ljust. V torek je bil koncert posve- čen avgusta umrlemu bobnar- ju skupine TOTO, Jeffu Porca- ru. Poleg preostalih članov benda Toto, so nastopili še Ed- die Van Halen, Boz Scaggs, Don Henley, Michel McDo- nald, posebna atrakcija pa je bil nastop Danalda Fagana, včasih pevca benda Steely Dan. FACTORV, ena izmed zad- njih velikih neodvisnih založb, je bankrotirala. Slabo proda- jani zadnji album skupine Happy Mondays, predolgo od- lašanje izida albuma benda New Order in malo preveč umetniško razumevanje po- slov s strani menagmenta, so glavni vzroki za propad te nedvomno zelo pomembne za- ložbe. Video spot za komad »Hap- piness in Slavery« skupine NI- NE INCH NAILS so angleški cenzorji (British Board Of Film Clasification) prepove- dali predvajati in presnema- vati. Tako si lahko ta spot, ki v Ameriki ni imel nobenih te- žav, v Evropi ogledajo le po- vabljeni gosti v založniški hiši Island. V četrtek, 17.12, bodo v celjski discoteki Jimgle, na- stopili Šank Ročk, Chateau, Neron in Pop design. Vse sku- paj bo posnela tudi TV Slove- nija za oddajo »V službi ro- kenrola«. STANE SPEGEL Frigldnost national Prve snežinke, ki so v dolino mokro pricapljale med dež- jem, so razveselile predvsem tiste, za katere bi lahko rekli, da so preskrbljeni s streho nad glavo in toplim ognjiščem, za katerega ne bo zmanjkalo go- riva. Za nesrečnike, ki so v balkanski apokalipsi izgubi- li družine, domove in vero v kakršno koli mimo prihod- nost na centralnih ozemljih nekdanje Juge, pa so te pomir- jujoče nebeške krpice prinesle še dodaten strah pr^ zimo, kot da grozot še ni zadosti. Ta- čas se je v deželnem volilnem peskovniku jara gospoda že povsem zapackala s trapastim zmagoslavjem, iz hlevov je bi- lo slišati obupno cviljenje in mukanje na nož obsojene živi- ne, na katero ne bo nihče po- mislil ob nedeljskih kosilih in sploh je bil to žalosten konec tedna, poln slabih novic. Prav zato me je toliko bolj razvese- lila vest, da sta popotnika iz Brčkega uspela skozi železno zaveso vstopiti na ozemlje sve- te mačehe Nemčije, v upanju da začneta vse zopet znova, in sčasoma pomagata tudi red- kim preživelim svojcem, raz- seljenim po zbirnih centrih. Tisti teden sem ihtavo vztrajal na svojem, čemur so nekateri rekli pljuvanje, drugi zopet jeza, meni pa se je ne- varno majal proračun, a sem radovednosti radi vseeno zavil v Barfly, da vidim za kaj sploh gre, saj sem med govoricami zasledil tudi napoved koncerta rijeških Regoč. Pa seje izkaza- lo, da je prežganko tokrat za- kuhal novi in samooklicani menedžer Luka, ki je z never- jetno šlampastim pristopom šele zadnji dan ugotovil da se je za koncert dogovoril s čisto drugim bendom. Tako v sredo po celem mestu ni bilo videti enega plakata, le v Barfly-ju so Regoč prečrtali in dopisali Brujači. Že tako ovenela jav- nost, ki ji zanimanje za tovrst- ne dogodke jalovo binglja med nogami, po vsem tem ni imela nikakršne informacije in se potem jasno ni nihče preveč sekirah In čisto po naključju sem v Ozki ulici tisti večer sre- čal Brujače in jim pokazal pot do kluban Potem sem za štirimi zidovi moral odplesati ples preživetja in zato zamudil za- četek nastopa tega odličnega zagrebškega tria. Prazno dvo- rano je ob prihodu mrcvaril glasen zvok dveh basov in bobnov, čvrst energetski na- boj, ki je prihajal z odra, pa je brezobzirno trgal na koščke malomeščansko zaspanost in skupinski išijas, ki ga v svojih nedrih gojijo prav vsi tovrstni zabavnjaški prostori v mrtvem mestu. Trije zreli mladci so na odru drgnili grenkobo in glas- no, ter za peščico poslušalcev pokazali, da so zares vredni večje pozornosti. Kdo bo po- pravil napako in krivico, ki je bila storjena, ne vem, vem pa da bom s svojim dolgim gob- cem kratil spanec vsem tistim važičem, ki po dvoranici tako radi kažejo svojo prisotnost in skakljajo okoli gramofonov, se pri tem brezjajčno napihujejo ob MTV-jevski hit paradi, vsak dan prekleto enaki, po- tem pa se vserejo po dolgem in počez, ko je treba organizirati dober koncert. Seveda grenko usedlino na koncu požre ne- srečni bend in nekaj entuzia- stov, ki pa so nas že precej razbili, da je skrajni čas strniti vrste preživelih in se lotiti stvari na svojo roko, če ne se nam bo sfuzlalo še bolj kot je treba. Pa še tole. Po službeno privatni dolžnosti je bil na koncertu tudi ozvočevalec, ki je med drugim tudi predsednik žalskega Društva prijateljev glasbe in mi ni znal povedati, da v soboto pripravljajo kon- cert laškega ansambla It's not 4 sale, kar mu štejem v abso- lutni minus, saj se že dolgo ve- selim slišati to prerojeno za- sedbo, o kateri slišim vse naj- boljše. Pa kaj potem, če je Ko- lumb odkril Ameriko, tako enostavno ne gre več naprej! Pravi boj se ima šele začeti! PišeA^ Jošt Lestvice Radia Ceije Tuje zabavne melodije: 1. EROTICA - MADONNA (5) 2. HEAVEN SENT - INXS (8) 3. FLIP A COIN - BEAT 4 FEET (2) 4. FREE YOUR MIND - EN VOUGE (3) 5. EBENEEZER GOODE - THE SHAMEN (7) 6. KEEP THE FAITH - BON JOVI (6) 7. WHO NEEDS LOVE (LIKE THAT) - ERASURE (3) 8. HELLO - SHEAKESPEARES SISTER (4) 9. VVHENEREVER I MAY ROAM - METALLICA (2) 10. SLEEPING SATELLITE - TASMIN ARCHER (7) DomaČe zabavne melodije: 1. PRAVUICA O MAVRIČNIH UUDEH - ŠANK ROČK (4) 2. NEZMOTUIVI - AVTOMOBILI (4) 3. LILI MARLEN - VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA (8) 4. KDO JE TA PUNCA - AGROPOP (9) 5. KO NOC ZAMENJA DAN - DON MENTONV BAND (2) 6. TISTA STARA SRECA - ZORAN PREDIN (1) 7. GLAS IZ DAUAVE - BANHOF (5) 8. ČRNA LUKNJA - SOKOLI (1) 9. JESENSKA PESEM - DAMJANA (3) 10. NA SVETU NISI SAM - ALEKSANDER MEŽEK (2) Narodno-zabavne melodije: 1. ZDRAVICA - SIMON LEGNAR (5) 2. STARA LIPA - AVSENIK (4) 3. LAŠKO PIVO - VIGRED (9) 4. VSE PASA - TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL (8) 5. V PARKU - VESNA IN IRENA VRČKOVNIK (6) 6. ŠTAJERC V LONDONU - ŠTAJERSKIH 7 (8) 7. PRAZNUJMO SKUPAJ - ALFI NIPIČ (4) 8. IŠČEM TE - ZASAVCI (1) 9. ZIMSKI VEČER - SLOVENSKI MUZIKANTJE (5) 10. GORJUŠKI STRIC - SLOVENSKI KVINTET (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: I WILL ALWAYS LOVE YOU - WHITNEY HOUSTON RUN TO YOU - RAGE Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: ČOLNIŠE - ORLEK KONEC JE - ALENKA GODEC Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: NAJ ZVONE ZVONOVI - SLAK GREMO V PLANINE - HMEUARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET Nagrajenca: Franci Žumer, Vodnikova 14, Celje Aleš Bedek, Podvin 35, Polzela Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdij3 v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica domafth zabavnih mekxJij. izvajalec_ lestvica narodnozabavnih mekxlij izvajalec ime in priimek:. naslov:_ Št. 50 - 17. december 1992 TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved 6. nadaljevanje Zajci celo trto oglojejo in ohrustajo. Postreljati, to je najbolje. Tudi miši in podgane sila veliko kvaro store. V njih luknje se naj borovnice natlači ali položijo krogljice, naprav- ljene iz krušne meče, v ktero se fosfor ali glavice od vžigalic pomešajo. Ptice: najhujši so borovnja- ki, škorci, drozgi, vrabci, ki v trumah priletijo, jagode sne- do ali raztergajo, da je potlej muhe, mravlje, ose popijo. Tu dobro store uni, ki blizu gozda terto z belim grozdjem zasade, ker rudeče ali modro grozdje srake in druge ptice pred za- gledajo. Nekohko jih tudi klo- potci ostrašijo, bolje pa je od- ganjati jih ali streljati. Gnjez- da os in sršenov se naj pokon- čajo, mravljinki pa s l^opom poparijo. Na koncu knjige se Jančar ukvarja z nasveti vincarjem okoli polj, njiv in živine, ker pravi, da je kar dobro, če se vinorejci pozanimajo tudi o dru^ gospodarskih stvareh in jim zato malo poduka ne bo škodilo. Jančar je na svoje vinograd- nike gledal tudi kot svet mož in jim je tudi v tem pogledu dal nekaj nasvetov, največ se- veda takih, da morajo biti do- bri kristjani. Posebej jih opo- minja, naj bodo mož beseda in da se morajo ogibati pijanče- vanja, opravljanja, kletvic in nečistosti ter tatvin. »Skerbi, da boš sam vsega za se in dru- žino dovolj imel. Dobivaj in služi si več, kakor izdajaš: ta- ko si boš opomogel. Tuje ljudi in mejnike pri miru pusti... Ljubi red in snago v hiši in zunaj hiše, česar naj se vsa družina privadi. O pravem ča- su naj gre k jedi, k delu, k mo- litvi, k počitku. Vsako orodje naj bo snažno in vsikdar na svojem kraji. Bodi skerben in pazljiv v majhnih rečeh, da do večih prideš; saj veš, da se iz jagod polnjak vina nalije in iz zema se gibanca speče. Tre- buh naj ti ne bo tvoj bng. Bodi pravičen; daj družini kar jej gre, bolje več kot manj. Tirjaj pa tudi od nje krščansko za- deržanje, zvestobo pri opravi- lih in lepo ravnanje z živino. Živina ktera rebra kaže in streha, na kteri se raglje vidijo je žalostno spričevalo slabega gospodarstva; varuj se tega. Kadar imaš dobro letino, pro- daj, kar je odveč, in denar po- sodi poštenemu človeku, na kterega se prihodnjič opiraš, ali ga pa vloži v hranilnico. Pomisli, da ima leto 365 dni in da se vsak dan trikrat je. Ne kupuj reči, če jih ne potrebu- ješ; inače so ti predrage. Bodi terd in varčen sam in tvoja družina; ne terpi prevzetne ošabne noše, ne hodi po kerč- mah, plesiščih, sejmih in poje- dinah; nikoli pa ne gleda j na krajcar za čast božjo ali za do- mače potrebe, da v gospodar- stvu kaj zboljšaš in si lepših dohodkov zagotoviš. Na novo poslopje takrat misli, ko imaš drugo že vse pripravljeno: bo- lje je bajtica slamnata, kakor palača zlata - v dolgovih; na lastne noge se opiraj. Omisli si tudi kako slovensko knjigo, kak časnik: Novice, itd., kar dostikrat več zda, ko ves trud in delo skozi vse leto, ako se napačno opravlja.« Zadnji stavek je že prav prosvetljiteljski in je značilen za tiste slovenske duhovne može, ki niso pozabili ob skrbi za krščanski nauk in sploh svetne reči, opomniti sloven- skega kmeta, da brez umnega gospodarstva ne bo mogel na- predovati. Tako moram omeniti tudi Johanesa Pavla Ješenaka, ki je bil po rodu iz Slovenj Gradca, deloval pa je tudi v Olimju, kjer je bil prvi župnik na novo ustanovljene fare leta 1785, od tam pa je šel 1803 leta za ka- nonika novomeškega kapitlja. Ni sicer znano, da bi se pose- bej ukvarjal z vinogradni- štvom, je pa napisal in v Celju natisnil knjigo Bukve za Po- mozh, inu Prid kmetam po- trebne ukupsloshene sa Slo- venze od Joannesa Paula Jesc- henagg... v Zelli per Josephu od Bacho... Mož je bil Slomškov učitelj in je v uvod k svoji prvi knjigi (iz uvoda se namreč da razbra- ti, da je nameraval napisati več knjig, pa je ostalo pri prvi, ker so ga nove službene dolž- nosti klicale drugam, v Olimju pa je imel sodobno urejeno kmetijo) zapisal geslo: »Vse pak iskusite, kar je dobrega. držite!«. In še to je zapisal, da ima slovenski kmet dovolj knjig, ki ga učijo krščanskega nauka in drugih andohti, nima pa takih, iz katerih bi se znal naučiti, kako kmetijo voditi... To razmišljanje je pomemb- no zaradi tega, da bi lažje ra- zumeli duh tedanjega časa in željo omikanih ljudi, da bi prenašali svoje znanje tudi ti- stim, ki so ga potrebovali. Posebno mesto v odnosu do kmečkega dela in življenja, še zlasti pa do vinogradništva in do vina in vinske trte pa je imel slovenski škof in narodni prebuditelj Anton Martin Slomšek. Znan je bil namreč po tem, da je sicer vedno svaril svoje ovčice pred slabim vede- njem, zlasti pred pijančeva- njem. Prav močno je sovražil žganje in tobak. Trto pa je lju- bil kot božji sad in vino kot božji dar. Vedno je spodbujal k delu in k resnosti, nikoli pa ni pozabil omeniti, da si člo- vek po pošteno opravljenem delu zasluži tudi počitek in plačilo za svoj trud. Kot plači- lo je večkrat razumel tudi ko- zarec zdravega domačega vi- na, koristnega za zdravje in za krepčUo, tu& kot spodbudo za pesem, ki jo je zelo ljubil. Tudi sam je rad pisal pesmi, in tista En hribček bom kupil je že zdavnaj ponarodela. Manj znana, a zanj tako zna- čilna pa je pesem, v kateri se vino in voda prepirata, kdo je od njiju večji gospod, in se konča s »sporazvunno« delitvi- jo vlog: Voda, da češ biti, bodi ti gospa, kdor me hoče piti, modro naj ravna, mero naj ima ta pravo, z vodo mešat meje zdravo, al na mizi naj se stri. Toda Slomšek ni omenjal vi- nograda in vinske trte le v ne- katerih svojih pesmih, temveč tudi v pridigah in slavnostnih nagovorih. Naj posebej ome- nim del njegovega besedUa, napisanega ob pripravah na svoje škofovsko posvečenje v samostanu Maria Plain, ki je spadal v benediktinsko opatijo St. Peter v Salzburgu. V svo- jem uvodnem nagovoru je Slomšek uporabil podobo pre- roka Izaija o vinogradu, ki pravi: »Bog je vinogradnik, njegov dragocen vinograd je ta starodavna benediktinska opatija, ki jo je zasadil go- spod ...» Nasploh je Slomšek rad uporabljal vinograd in trse v njem za prispodobe iz vsak- danjega življenja, predvsem v zvezi z medčloveškimi od- nosi. Manj znan je duhovnik Da- vorin Ferdinand Ripšl, ki je bil po rodu blizu Slomškovega Sloma na Ponikvi in sicer iz Šentjiuja pri Celju, imurl pa je v Vidmu ob Savi leta 1874. Kdo še danes ve, da je napisal znamenito Majolko, ki je tudi že zdavnaj ponarodela, sicer pa sam Ripšl pravi, da so 2.,4., in 6. kitica ostanek stare ljud- ske pesmi. Napisal je tudi še danes znano pesem »Kdaj mo- ramo piti«, v kateri pripove- duje, da pravzaprav ni letnega časa, v katerem ne bi bilo pri- memo piti, zadnji dve kitici pa se končata takole: Zatorej, le ga pijmo, kjerkoli ga dobimo! Kdarkolj diši nam grozdja kri nam vinček tudi dobro stri, le pametno ga pijmo. Bogu se zahvalimo, ker nam ga rasti da! da dozori nam grozdja kri, in vinček da nam dobro stri, Bogu se zahvalimo! Ripšl je tudi avtor danes do- bro znane in tudi že ponarode- le pesmi Ko b'sodov ne b'lo, sicer pa je skupaj z Benjami- nom in Gustavom Ipavcem iz- dal Pesmarico za kratek čas, kjer je napisal celotno besedilo in dva napeva. Na Primorskem pa je že pred Matijo Vrtovcem goriški zdravnik dr. Anton Muznik v knjigi iz leta 1781 napisal obsežno poglavje o vinu, kjer tudi opisuje postopek predela- ve osušenega grozdja v poseb- na vina. Lahko sklepamo, da je šlo za posebno sladka vina v izredno majhnih količinah, kaj takega pač, kar poznamo danes kot predikatna vina. Vino ima boga, voda pa ne... Vino ima pravzaprav več bogov, toda pojdimo po vrsti. V današnjem času dostikrat slišimo, da ljudje pravijo »Le- tos pa je bog dal dobro vino!« To je ostalo še iz časov, ko so mislili, da je vse odvisno ob božje volje. Danes pa prej omenjenemu reku vinogradni- ki in vinarji še dodajo: »Dal, dal, vendar smo mu morali krepko pomagati!« Od starih poganskih bitij ima na Slovenskem v zvezi z vinom in vinsko trto posebno mesto Kurent, saj je po stari pripovedi iz leta 1857 ravno on prinesel Slovencem vinsko tr- to. (Dr. Niko Kuret: Praznično leto Slovencev III., stran 33, Mohorjeva družba Celje, 1970) Nadaljevanje prihodnjič Št. 50 - 17. december 1992 Št. 50 - 17. december 1992 24 IZ BABIČINE SKRINJE Božično pecivo Konec leta, ko narava že po- čiva, se tudi mi pripravljamo na družinsko praznovanje. V veselje otrok dobre mame pripravljajo številne sladke dobrote. V predalu poiščejo orumenele liste kuharskih re- ceptov, ki jih je pred mnogimi desetletji z roko pisala njihova babica. V mnogih družinah gredo takšni zakladi iz roda v rod. Tudi pri nas imamo tak- šen zapis, zato je lepo da si ga ogledamo nekoliko podrob- neje. Za testo potrebujemo: 350 g moke, žličko soli, 30 g kvasa, 50 g sladkorja, skodelico to- plega mleka, 250 g masla, dve jajci, sladkorni led. Za sladkorni led potrebuje- mo: 5 žlic sladkorja, 1,5 del vode, 250 g sladkornega prahu in različne esence za barvo in okus. Za nadev potrebujemo: žlico moke, žličko koruzne moke, en rumenjak, žlico sladkorja, 1,5 del mleka, 3 kapljice vanilije- ve esence. Za mandeljnov nadev potre- bujemo: 50 g mandeljnov, 50 g sladkorja, nekoliko stepene- ga jajca. Moko in sol presejemo v skledo. Kvas in sladkor do- bro umešamo, mu dodamo mlačno mleko in 50 g masla. Vse dobro premešamo, da se sladkor in maslo raztopita. Nato dodamo stepeno jajce. Zmes zlijemo na moko in ume- simo gladko testo. Pokrijemo ga s krpo in pustimo eno uro na toplem, da testo vzhaja. Testo stresemo na pomoka- no desko in ga rahlo pregnete- mo. Razvaljamo ga v kvadrat in dva do tri kvadrate prekri- jemo z za lešnik velikimi kupčki masla. Testo prepogne- mo in ga razvaljamo kot za masleno listnato testo. Pre- pognemo ga na tri dele in raz- valjamo. Na razvaljano testo damo preostalo maslo, razde- ljeno na koščke, ga znova pre- pognemo in razvaljamo. Za 15 minut ga postavimo na hladno in spet razvaljamo, dvakrat preganemo in za 15 minut pu- stimo na hladnem. Nato testo razvaljamo pri- bližno 12 mm na debelo, ga oblikujemo v razne oblike, na- devamo z nadevom, pustimo nekoliko vzhajati, premažemo s stepenim jajcem in pečemo v vroči pečici na 200° približno 25 minut. Še toplo pecivo pre- mažemo s sladkornim ledom. Vanilijev nadev pripravimo tako, da moko, rumenjak in sladkor dobro zmešamo ter dodamo nekoliko mleka. Preo- stalo mleko zavremo, in ga zli- jemo na pripravljeno mešani- co. Dobro premešamo in zmes zlijemo nazaj v kožico. Segre- jemo in stalno mešamo toliko časa, da vse zavre. Zmes pusti- mo, da se ohladi in tedaj pri- mešamo vanilijevo esenco. Mandeljnov nadev: Man- deljne poparimo z vrelo vodo in olupimo ter jih zmeljemo. Dodamo sladkor in stepeno jajce ter dobro zmešamo v enakomerno gosto zmes. Sladkorni led: V kožico vli- jemo vodo in v njej raztopimo kristalni sladkor. Zvremo in kuhamo približno 10 minut. Kožico odstavimo in ko se si- rup popolnoma ohladi, doda- mo med močnim mešanjem po žlicah sladkor v prahu. Led mora biti zelo gost. Za barvo in okus dodamo različne esen- ce, kot je metina, jagodna in marelična. Pred uporabo led rahlo segrejemo, da je nekoli- ko tekoč. Ce je sladkorni led po dodatku esenc preredek, ga zgostimo s sladkornim prahom. Iz pergamentnega papirja si naredimo vrečko za brizganje. Za to potrebujemo 25 cm širok kvadrat pergamentnega pa- pirja, ki ga prepognemo in ra- zrežemo v dva trikotnika. Z eno roko primemo konico pri pravem kotu, z drugo pa desni vogal in papir zvijemo, da se oba vogala stikata. Zale- pimo z lepilnim trakom. S škarjami odrežemo konec tulca in tako dobimo odlično orodje. Polmeseci: Testo razvaljamo v večjo okroglo ploščo, približ- no 3 mm debelo in ga razreže- mo na trikotnike. Na sredino testa damo nekoliko mandlje- vega ali vanilijevega nadeva in trikotnike zvijemo. Zvijamo od širšega konca testa proti konici. Zvitke testa oblikuje- mo kot polmesece. Nato nada- ljujemo kot je že opisano zgoraj. Koleščki: Testo zvijemo čim bolj na tanko v obliM pravo- kotnika. Premažemo z nade- vom, potresemo z rozinami in ga zvijemo kot rulado. Zvito testo narežemo na tanke, ena- komerno debele rezine, ki jih zložimo na pomaščen pekač. Zvitki naj nekaj časa vzhajajo, nato pa jih premažemo s ste- penim jajcem, potresemo ž mandeljni in spečemo. Še to- plo pecivo premažemo s slad- kornim ledom. BORIS JAGODIČ MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK BUžje, ko je najdaljša noč v letu, hitreje gre čas, bi lahko rekli ob vse bolj naraščajoči decembrski mrzlici. Pa še res je — mestne ulice in številne tr- govine so nas z bolj ali manj bogatim in okusnim okrasjem na praznike spomnile že pred tedni, in tudi tisti najbolj po- zabljivi in nad prazničnim razpoloženjem nič kaj navdu- šeni so se v teh dneh že spri- jaznili s prazničnim decem- brom. December — če vam je prav ali ne - se je prevesil v dingo polovico, časa za predpraznič- ne priprave pa nam zdaj res- nično že zmanjkuje. Saj veste - otroci letos pričakujejo kar tri dobre može, in zakaj se ne bi potrudili, malce pobrskali po trgovinah in jih, čeprav skromno, razveselili kar tri- krat... tem pa seveda ne gre pozabiti tudi vseh bližnjih in prijateljev, ki so otroštvo že davno prerasli, a jim vsak praznik vendarle vrne nekaj pravljičnega, domišljijskega razpoloženja in pričakova- nja. .. Pa kuhinja s peko peci- va in pripravljanjem praznič- nih dobrot, pravite, vas tudi še čaka... Vsekakor vam svetujemo, da si nekaj trenutkov - če tega se- veda že niste storili - utrgate za temeljit razmislek, kaj boste oblekli za najdaljšo noč v letu. Pisali smo že, da bodo oblačila v veliki meri odvisna od tega, kje se boste za Silvestrovo ve- selili - ampak vseeno, ne pusti- te se presenetiti. Oblačila - tu- di, če mislite, da bodo lanska še čisto primerna - temeljito preglejte, presodite, če vam pristajajo, in morda s kakšnim na hitro narejenim modnim dodatkom, letnico 91 ali pa 90 in še kakšno leto nazaj, spre- menite vsaj v 92, če ne že v 93. Naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik vam danes sve- tuje perje. Zakaj pa ne? Uredništvo Zapeljivo silvestrsico perje še vedno ne veste, kaj boste oblekle v najbolj bleščeči noči? Prav veliko časa za razmišlja- nje vam res ni ostalo. Če so vas ideje iz prejšnjih Modnih kle- petov pustile ravnodušne, bo morda prava tale, predzadnja v letošnjem letu, ki se imenuje perje! Perje je kot dodatek ta hip na modnem prizorišču pojem vrhunske elegance z diskret- nim, zapeljivim in skrivnost- nim nadihom. Naravno ali umetno, ponavadi še nanizano na trak, M omogoča enostavno pritrjevanje na oblačilo... Tu- di tekanje v tujino in brskanje po tamkajšnjih trgovinah vam bo prihranjeno, saj perje lahko kupite tudi ponekod v doma- čih prodajalnah. Prav nič ne bom dolgovezila o tem, kaj vse lahko polepšate s perjem, morda pa ne bo od- več le rahel namig, da je atrak- tivno pozibavanje peres afri- škega marabuja, azijskega no- ja ali nekoliko manj »ugled- nih« jastrebov ter fazanov naj- lepše na neoporečnih postavi- cah... Seveda pa si lahko tudi nekoliko bolj okrogel ženski svet prišije na dekolte ali za- pestje večerne obleke nežno božajoče perje — le nekoliko krajše in bolj imiirjenih barv naj bo! Perje je letos tudi časten gost na večernih pričeskah - če vam je všeč, si ga kar pogumno zataknite v lase, morebitne pomisleke pa odvrzite ob dej- stvu, da je najbolj nora noč samo enkrat v letu! VLASTA Nagradno vprašanje: S KAKŠNIM DODATKOM SO OKRAŠENA LETOŠNJA NAJ- BOLJ MODNA POKRIVALA? NOVO - Vse na enem mestu »AVTORADIOMONTAŽA« FEGEŠ ANDREJ ARCLIN 85 63211 Škofja vas Telefon: 063 / 772-411 Fax: 063 / 772-411 Mobitel: 0609/612-248 Informacije - prodaja - strokovna montaža mobitel mobilni telefoni. Ob nakupu do konca leta - brezplačna montaža. Možnost nakupa na leasing in po sistemu staro za novo. Zavod za orranizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.Ov Ljubljana daje vašemu denarju - večjo vrednost! Za vse tiste, ki vedo, da innamo skupaj več, za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost Odslej višji zgornji limiti in možnost plačila članarine v 3 obrokih. Odprite vrata naših poslovalnic In se prepričajte: Celje, Ul. XIV divizije 14, tel. 063/441-144 Int. 362 od 8-16 ure Rogaška Slatina, tel. 063/813-3 72, od 9-12 in od 15-1B ure Slovenske Konjice, tel. 063/755-255, od 8-18ure Velenje, tel. 063/85 8-159, od 16-19 ure ... Z ^ami a dhld ut ohil^t... KMIETIJSIOX Z/XDRIJGA v LAŠKO Mesnica CELJE v Levstikovi ulici pri Agrotehniki in mesnice v Laškem in Radečah Cenjeni Iruipcf / Božični prazniki so čas duhovne zbranosti in čas dobre hrane. Da bodo vaši trenutki lepši, se pravočasno oslDarko, da ne boš mami povedal, kje sva bila.< Jaz pa sem mu na tiho prišep- nil: >Pol pa vsaj meni povej, kje sva bila.< Saj veste. Kmeti- ja je bila. In mama naju tisti- krat ni spustila noter. Jaz, kot najbolj zgovoren, sem se opra- vičeval: >Mama, saj si nas ved- no učila, da pridemo podnevi domov. Ura bo sedem.< Nič ni pomagalo. Pa sem nadaljeval: >Mama, ta večja prašiča so zu- naj .< Takrat je bila mama v hi- pu v svinjaku, midva pa sva šla noter. >Mama, kar prid' na- zaj, saj je prašiča že no ter.< Polno energije smo imeli in smo zganjali vsakršne bedari- je. Enl^at smo se kar pri basi- stu proti jutru ustavili in se namenili spat. Da pa bi bil hec večji, smo divan prinesli v lo- po, tako da domači niso mogli iz hiše. Nekaj časa so nas gle- dali, poslušali kako smrčimo, nas prestavljali, potem pa jim je bilo vsega dovolj. Mat' so bili korajžn in nas je zbudila. >V cerkev bo treba jet<, je re- kla. In smo šli, neprespani. Se- veda smo tam takoj zaspali v klopi, dokler se ni basist zbudil, skočil in udaril po klo- pi rekoč: >Še en liter, godci so tu.< So že bili cajti, ko me je bilo kar sram, da sem domačo muz'ko špilu. Danes pa sem vesel, da sem ostal takšen, ka- kršen pač sem,« pravi Darko Atelšek iz Rečice ob Savinji, ki se je v rosnih letih v Ljubljani izučil za urarja in tam ostal nekaj let, dokler ni »pobegnil« nazaj na deželo. »Zibelka petja in igranja je še zmerom na vasi, med Ijud- nii. Kak' boš sredi Ljubljane špilu. Pod lipco zeleno. V svoji beležki sem pravkar vpisal SlO.ohcet, ni pa lepšega kot raztegniti harmoniko na bal- konu, da te čuje vsa vas. Jaz sem tak. Če od kod prihajam, spotoma igram, tudi sredi vasi. če je treba, pa pred kolinami, igram tudi, če sušimo seno itd. Večkrat srečam kakšnega pri- jatelja, ki se me sponmi in obuja spomine, kako je bilo fajn, ko sem jaz špilu. Jaz pa ne vem, čigav je in se delam, kot da ga poznam že sto let. Duševno sem veliko bolj sproščen, kot če bi bU na kakš- nem odru. Jaz pravim: >Muzi- kant naj ostane muzikant, ne politik in ne komercialist.< Med ljudmi je najbolj bogat.« EDI MASNEC Ena Iz Barkovega rokava Muzikant psihično utrujen po naporni noči, si je zaželel sprostitve ob televiziji. Sukal je gumbe, slika pa se je kar naprej vrtela. Bolj je gledal, bolj se je vrtelo. »Žena, program kar leti.« »Saj ni čudno, ko pa buljiš v pralni stroj.« NajtKJij sem se nasmejal šali: Moj naslov: Z NAJVEČJO POSLOVNO MREŽO V SLOVENIJI Kupon Št. 50 - 17. december 1992