Leto XXXVII Št. 1
Murska Sobota
8. januar 1987
Cena 120 din
NASLOV
V Elradu 40-urni delovni teden
Trideset uspešnih slovenskih delovnih organizacij bo s 1. januarjem začelo s poskusnim skrajšanjem delovnega časa. Poskusna doba bo trajala dve leti, vse delovne organizacije, ki jim je odobreno skrajšanje, pa so morale že prej narediti analize in natančne programe.
Predlog so obravnavali najprej občinski sindikalni svet, republiški sindikalni svet, Gospodarska zbornica Slovenije, dokončno soglasje pa je dal republiški komite za delo.
Elrad ga je dobil konec decembra. Tako bodo s prvim januarjem delali namesto 42 le 40 ur na teden. Skrajšanje delovnega časa pa so odobrili tudi Murinemu tozdu Moda iz Gornje Radgone.
KJE NAJ GRADIM, KJE NAJ ŽIVIM?
Tako se je na zadnji skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti v Murski Soboti glasno vprašal delegat s podeželja, ko je tekla beseda o upočasnjeni družbeno usmerjeni in preostali gradnji v občini, za katero je bil razgrnjen tudi dolgoročni načrt stanovanjskega gospodarstva do leta 2000.
Na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno graditi, ker so zaščitena in ne dobimo lokacijskih dovoljenj, v mestih pa je stanovanj in prostora (pa tudi kruha) premalo za vse priseljence. Kje naj torej gradim, oziroma kje živim, se je vprašal, vendar je namesto neposrednega odgovora dobil napotek, naj potrka na vrata pristojnega občinskega komiteja, ki odloča o našem bivanju. Kakšen bo odgovor tam, je seveda vprašanje, saj je težko krmiliti med zakonskimi določili in prakso, v kateri je individualna gradnja bolj priljubljena od blokovske. V zadnjih dveh letih, ko je družbeno usmerjene stanovanjske gradnje zaradi urbanistično neurejenih parcel, predvsem na podeželju, zastoja pri urejanju stavbnih zemljišč in pomanjkanja finančnih sredstev soinvestitorjev poslovnih prostorov vse manj, pa toliko bolj. Morda so tudi zato stanovanja vse manjša, težko pa bi rekli, da so cenejša.
IZHOD IZ EKOLOŠKIH ZAGAT
\ brez izgube vmesni industriji?
V Mesni industriji. Foto: L. Klar
Čeprav bodo dokončni podatki o poslovanju pomurskega združenega dela v letu 1986 znani šele po zaključnih računih, prve ocene kažejo, da vseh resolucijskih ciljev ne bomo uresničili. Industrijska proizvodnja, ki je zlasti v prvem polletju močno zaostajala za predlansko v enakem obdobju, je v drugi polovici leta začela naraščati, vendar v vseh občinah z resolucijo načrtovane rasti ne bo dosegla. Zlasti velja to za lendavsko občino, kjer bo največji izpad v Naftinem tozdu Petrokemija, in v ljutomerski občini, kjer so močno zmanjšali proizvodnjo v Tehnostroju.
Pomursko združeno delo, ki se že vsa leta otepa z izgubami, tudi leta 1986 ne bo brez njih. Že podatki za devet mesecev pa so pokazali, da se realna
vrednost izgub zmanjšuje, manj pa je tudi izgubarjev. V devetih mesecih leta 1985 je z izgubo poslovalo 24 organizacij združenega dela, lani se je njihovo število zmanjšalo na 13, pa tudi ob koncu leta ta številka ne bi smela biti bistveno drugačna. Če odštejemo elektrogospodarstvo, je največji pomurski izgubar v letu 1986 Naftin tozd Petrokemija, kjer so izgubo ocenili na 1,3 milijarde dinarjev, vendar pravijo, da bodo drugi tozdi poslovali pozitivno in bodo izgubo v Petrokemiji po zaključnem računu pokrili. Vse kaže, da brez izgube ne bo tudi kmetijstvo, vendar bo le-ta manjša kot v devetih mesecih. Z njo so po prvih ocenah končali leto v Ljutomerčanu, dokaj spodbudne pa so napovedi v soboški Mesni industriji. Ta delovna organizacija, ki je že vsa
leta poslovala z izgubo, je po devetih mesecih imela več kot 900 milijonov dinarjev izgube, v zadnjem četrtletju pa se je položaj bistveno izboljšal in pravijo, da je možnost, da bo po zaključnem računu finančni rezultat pozitiven in bodo nekaj sredstev celo namenili za sklade. V zadnjem četrtletju se je v Mesni industriji namreč bistveno povečala proizvodnja in prodaja tistih izdelkov, ki so dohodkovno zanimivejši, v tem času pa se je močno povečal tudi izvoz. Če so še v desetih mesecih izvozili povprečno mesečno okrog 230 ton izdelkov, je v oktobru izvoz dosegel že 491 ton. Največji problem v Mesni industriji so še vedno cene, saj so
na račun disparitet samo v štirih mesecih izgubili več kot 540 milijonov dinarjev. V zadnjem četrtletju so ta problem rešili z uvozom 1.800 ton mesa, ki je cenejše od domačega in na ta račun naj bi tudi poslovno leto končali brez izgube.
Brez izgub ne bodo končali tudi lesarji, pa še morda v kakšni organizaciji združenega dela, povsod pa se bo treba že zdaj dogovoriti za pokrivanje le-teh. Kot vse kaže, jih bodo dobršen del pokrili še pred zaključnim računom in v zakonskem roku po zaključnem računu, da tako ne bi prizadeli osebnih dohodkov zaposlenih v teh organizacijah združenega dela.
L. Kovač
Bo gospodarstvo zmoglo breme ptt dejavnosti?
Ekonomski položaj ptt dejavnosti v Pomurju ni zav/d*j'*-da za razširjeno reprodukcijo nimajo skoraj nobenih as * kreditna 1,5 odstotka), sredstva uporabnikov znašajo 62,7 od. , sredstva pa 35,8 odstotka, dovolj zgovorno priča o denarnih zagatah ue-lovne organizacije za ptt promet v Murski Soboti. Po eg g J upoštevati, da pri razvoju telefonije močno zaostajajo P povprečjem, povpraševanje po novih telefonskih pn^ va v dan večje. Ze podatek, da imajo v SR Sloveniji w,	n
naročnika na sto prebivalcev, v Pomurju pa le 7,1, je dovo j g
Po republiških usmeritvah so se tudi v Delovni organizaciji za ptt promet v Murski Soboti odločili za vrsto ukrepov, ki naj izboljšajo ekonomski položaj te dejavnosti v Pomurju v tem srednjeročnem obdobju. Zato delovnim organizacijam iz gospodarstva ponujajo samoupravni sporazum o dodatnem združevanju denarja za nujne naložbe do leta 1990. S tem bi omogočili povečanje zmogljivosti telefonskih cen-
tral od sedanjih 17 tisoč na 20 tisoč do konca srednjeročnega obdobja 1986-1990. Tako bi bil razvoj ptt prometa vzporeden z razvojem gospodarstva in benih dejavnosti, hkrati pa omogočili zmanjšanje razkoraka z razvitejšimi območji v naši republiki.
Z novim samoupravnim sporazumom, ki je dobil zeleno luc na vseh štirih pomurskih izvršnih svetih in ga bodo gospodarske
delovne organizacije v Pomurju dobile še ta mesec, naj bi zagotovili 449 milijonov 400 tisoč dinarjev. Pri tem je upoštevano združevanje sredstev na osnovi cen iz leta 1985. In kaj načrtujejo s predlaganimi ukrepi? Predvsem to, da bi s cenami ptt storitev zagotovili enostavno reprodukcijo in omogočili akumulativno sposobnost Delovne organizacije za ptt promet v Murski Soboti. Poleg tega ponujajo družbenopolitični skupnosti, da razširi združevanje na vse uporabnike družbenih sredstev in da se višji del cene namensko usmeri v razvoj telefonije. Najpomembnejša pa je gotovo odločitev, po kateri bi organizacije združenega dela v Pomurju dodatno združevale 60 odstotkov od cene telefonskega impulza, ka^^mogočih^^
gotoviti manjkajoči denar.
Lepo in prav, da so občani marsikje pripravljeni sofinancirati gradnjo telefonskega omrežja, toda vprašanje je, koliko denarja bo pomursko gospodarstvo v tem srednjeročnem obdobju sposobno zagotoviti. Posebno zato, ker bi na ta način moralo na svoja ramena prevzeti dodatne obveznosti. Morda bi se dalo obsežen program telefonskih naložb nekoliko skrčiti in upoštevati le najnujnejše? Šele ob koncu prvega četrtletja prihodnjega leta pa bomo dejansko videli, koliko so bili uspešni pri podpisovanju samoupravnega sporazuma o dodatnem združevanju denarja in ali bo akcija, ki so jo sprožili v vsej Sloveniji, padla na plodna tla!
Milan
Kdor onesnažuje, naj plačuje
Ali bodo morda tudi v pomurskih občinah šli po (zgodovinskem) ilirskobistriškem zgledu, kjer so konec decembra ukinili Lesonitov obrat za izdelavo plošč po mokrem postopku, ki je sodil med največjega onesnaževalca na tem območju? — Če bodo letos začeli čistiti reko Savo, kdaj bo na vrsti Mura?
Odgovori na gornji vprašanji so —' kot ponavadi pri problematiki te vrste — zaviti v gosto meglo. Tudi po tem, ko pogledamo v poročilo o stanju na področju varstva okolja v Sloveniji, ki ga je pripravil republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora in naj bi ga v kratkem obravnavali delegati republiške skupščine, se nam kdo ve kako ng zjasni. Opredelitve so namreč zelo podobne tistim, ki jih najdemo v Ugotovitvah, stališčih in predlogih predsedstva SR Slovenije iz junija 1986. Recimo: »Vztrajati je treba, da vsaka organizacija združenega dela in druga organizacija, ki onesnažuje ali kako drugače ogroža okolje, ter vsaka krajevna in družbenopolitična skupnost, kjer so imisijska žarišča, izdela program postopne sanacije oziroma odprave virov onesnaževanja in drugih oblik ogrožanja okolja, s katerimi opredeli tudi vire in način financiranja«.
Nič manj' ohlapne in načelne niso vse vrste usmeritev.in napotil, po katerih naj bi v Pomurju sanirali največje onesnaževalce, zlasti recimo prašičje farme, določene tovarne in obrate. Pri tem se kaj takega kot v Ilirski Bistrici kajpak ne more zgoditi, kvečjemu lahko pride do kompromisne »rešitve«. Ta se najraje ponuja pod firmo tako imenovanega ekološkega sanacijskega programa, vsi pa dobro vemo, kako je z njihovo izpeljavo. Zato smo tudi z mešanimi občutki sprejeli novico o zadnjem (decembrskem) posvetu predsednika republiške vlade Dušana Šinigoja s kolegi iz občin, ko so se zmenili, da bodo skupaj s Socialistično zvezo — v okviru priprav na bližnjo problemsko konferenco o ekologiji, energiji in varčevanju — po vseh občinah izvedli razprave o varstvu okolja. Z drugimi besedami naj bi to pomenilo, da bodo v sleherni občini pripravili sanacijski program in vanj zajeli vse onesnaževalce ter ukrepe za odpravo onesnaževanja.
Tudi če se bo kaj takega zgodilo, težko verjamemo, da bo reka Mura vsaj za razred čistejša. Po stopnji onesnaženosti je že lep čas uvrščena v četrti ali peti, najnižji torej, kakovostni razred. Sicer pa doslej še ni bil ponujen vsestransko strokovno pretehtan predlog, kako sploh očistiti reko Muro. V razpravah o nameravani gradnji murske verige vodnih elektrarn so ponujali zgolj različice in možne alternative; nič zanesljivega ali dovolj oprijemljivega. Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti je v belgijskem Bruslju že konec novembra 1986 leto 1987 razglasil za mednarodno leto varstva okolja. Morda bo tudi Pomurju kaj prineslo. Če bi začeli vsaj tu in tam razmišljati in ukrepati po načelu, kdor onesnažuje, naj plačuje (vlaga v čistilne naprave, se preusmerja z >ufnazanih< na >čiste< tehnologije in podobno), bi bil namen dosežen.	g žunec
PROGRAMSKA SEJA PMS SZDL POMURJA
ZAUPANJE RASTE, KRIZE AKTIVIZMA NI
Lani tako rekoč ni bilo vprašanja, naj bo na področju dejavnosti, narodnostne politike, mednarodnega sodelovanja, informiranja in varstva okolja, ki ga — ali forumsko ali v osnovnih organizacijah — ne bi imela na dnevnem redu pomurska Socialistična zveza. Njena medobčinska organizacija (svet) je na nedavni programski seji položila račune m hkrati sprejela programske usmeritve za leto 1987.
Predsednik Boris Prejac je povzel samo pomembnejše naloge s poudarki na frontnosti, od-fovornosti in nadzorni vlogi ZDL. Da so bile krizne družbenogospodarske razmere ovira za prepričljivejše uveljavljanje te politične organizacije, je do neke mere razumljivo. Na območju Pomurja morda še bolj, saj se po tradiciji zatika že pri infrastrukturi: ptt dejavnost, javni prevoz, cestno-komunalno področje, kar je vse osnova hitrejšemu razvoju. Rdeča nit je bila politika skladnejšega regionalnega razvoja, pri čemer gre tudi za agroživilski kompleks z vsemi spremljajočimi dejavnostmi, trženjem, trgovino, raziskavami, alternativnim kmetovanjem, programi in izdelki. Posebno zapleteni in občutljivi se kažejo problemi v družbenih dejavnostih (zdravstvo, šolstvo), medtem ko je pri narodnostni politiki, mednarodnem sodelovanju in varstvu okolja (murske elektrarne) zaznati občutno večjo osveščenost in odzivnost javnega mnenja.
V razpravi je naprej padlo vprašanje o usodi soboške Platane in prisilni upravi v tem kolektivu, nato kar nekaj pomislekov na račun nedavno referendumsko izglasovane odločitve za odcepitev Certusovega tozda Avtobusni promet v Murski Soboti iz delovne organizacije v Mariboru, za tem pa so se opredeljevali do vprašanja, kakšen naj bi bil pomurski zdravstveni center in kako bo z morebitnim ponovnim zbiranjem dodatnih sredstev za
je. rekel, da v krajevnih skupnostih ne bi mogli govoriti o krizi aktivizma, saj primerjave, če vzamemo samo referendume, tega ne potrjujejo. Omenil je spodleteli plebiscitarni odločitvi na Obali in v Ljubljani ter spomnil, da so se recimo v Lipi., kjer še vedno ni sprave zaradi Zložbe zemljišč, na zadnjem referendumu za krajevne potrebe vzorno odrezali.
Dokaj ostro je izzvenelo razmišljanje Bele Banfija, da najbrž rabimo regijo kot je Pomurje, vendar mora biti ta odprta v slovenski in jugoslovanski prostor. Manj drobljenja denarja, manj lokalizmov, več dogovarjanja za skupne programe in naloge ob dejstvu, da imamo okrog 2500 iskalcev zaposlitve. V čigavem interesu so vsa mogoča preoblikovanja v združenem delu, se je vprašal ter pripomnil marsikako na rovaš nesposobnosti, da bi našli skupen jezik (recimo lovci, ribiči, veterinarji) z obeh bregov Mure. Posebej se je zadržal pri vzgoji in izobraževanju s treh vidikov: idejnost pouka, kadrovska problematika in mreža šol. Nekateri mislijo, da so razmere v soboškem srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve (SC TPU) povsem urejene, toda temu ni tako, je pribil Banfi in opozoril predvsem na problem idejnosti pouka ter vprašanje usposobljenosti učiteljev. Dotaknil se je se mednarodnega sodelovanja Pomurja z zgovorno pripombo, da bi se enkrat za vselej dogovorili, kaj to sodelovanje zajema, kdo vse naj sodeluje, motive in cilje.
Na omenjeni programski seji PMS SZDL Pomurja so po živahnem dialogu in polemičnih razmišljanjih sprejeli še predlog vsebinske m programske zasnove Vestnika in Radia Murska Sobota za letošnje leto.
aktualno doma in po svetu
(Samo)zaščita
globus
V Sovjetski zvezi mraz, v Južni Ameriki in v ZDA poplave, ki so terjale tudi človeške žrtve: v okolici New Yorka je bilo 19 mrtvih. Vodna stihija je tudi v Braziliji terjala trideset življenj in več kot 10 tisoč hiš. Tale na sliki kar na strehi avtomobila čaka na boljše čase —' tudi takšen obraz je pokazal začetek leta -	'	-	f  r :	.
Razvitih je vse manj
Nerazviti Jug Jugoslavije dolguje preko 660 milijard dinarjev in 700 milijonov dolarjev — Vroče razprave že ob sprejemanju srednjeročnega načrta gospodarskega razvoja 1981—85 — Tudi kasneje ni bilo nič drugače — Nerazviti predeli države se ne razvijajo dovolj hitro, razvitih pa je vedno manj.
S svojimi argumenti so nerazviti prepričali razvite tudi ob sprejemanju srednjeročnega načrta za obdobje 1986—90: krog nerazvitih se ni nič zmanjšal, kakor tudi ne vsota denarja, ki ga morajo bolj razvite republike dajati manj razvitim. Spremenilo se je le to, da je vedno manj tistega denarja, ki priteka na republiške sklade manj razvitih in vedno več v obliki sovlaganj v posamezne projekte. Nerazviti se takšnemu načinu pomoči upirajo. Trdijo, da je s tem okrnjena pravica odločanja o lastnem razvoju.
In kako je pri »razvitih«? V Vojvodini trdijo, da se je gospodarski razvoj pokrajine nevarno upočasnil. V Srbiji (ožji) nimajo dovolj možnosti za enostavno reprodukcijo. Nič veliko boljše ni v ŠR Hrvaški in SR Sloveniji. Izračunali so, da celotna enoletna akomulacija razvitih republik ne bi zadostovala za normalizacijo gospodarskih razmer v Makedoniji, Črni Gori in na Kosovu.
Od leta 1966 do leta 1984 so razviti predeli Jugoslavije izločili za razvoj manj razvitih 549 milijard dinarjev (po tekočih cenah), kar je povprečno letno po 3 odstotke družbenega proizvoda.
Zgodbe kot iz westemov so vse pogostejša tema naših časnikov. Taka je tudi zgodba o trčenju dveh avtomobilov na beograjskih ulicah. Zgodilo se je v noči na 24. september lani, da je jugo zadel v taksistov avtomobil in nastala je nezaslišana drama, čeprav je bil to v resnici le vihar v kozarcu vode.
Posebnost dogodka, ki bi se sicer normalno končal, je bila, daje v jugu sedel delegat republiške skupščine, v drugem vozilu pa radio-taksist. Prvi je imel pri roki delegatsko imuniteto, drugi pa radijsko postajo. Ker se po trčenju nista sporazumela, jo je delegat popihal, taksist pa je poklical na pomoč svoje kolege, ki so navdušeno sprejeli vlogo lovca na lisico.
Ko je prispela policijska patrulja, so se taksisti, ki so sicer že obkolili ubežnika, razbežali, voznik juga pa se je skril za delegatsko legitimacijo. Kazalo je, da so taksisti pretepli delegata, ki se najbrž poškodoval pri trčenju, kot se je pokazalo pozneje, ker je udaril ob volan, taksisti pa menda tudi niso bili nežni, zato so preganjalci postali preganjani in po zaslišanju sta dva taksista ostala v priporu osemnajst dni.	v
O tem so tukajšnji časniki na veliko pisali, kot da gre za velikanski dogodek, bilo je precej tiskovnih konferenc z obeh strani, mnogo izjav, tudi zdravnikov, da ni bilo nikakršne težke telesne poškodbe, in naposled se je vse skupaj razjasnilo, da je namreč v praksi vse preveč hibridnega tudi glede zaščite, posebej pa pojmovanja oblasti.
Delegat je bil namreč vidno vinjen, a vendar ga niso alkotestira-li, čeprav takšno preverjanje ne sodi v delegatsko zaščito, potem pa so se miličniki obnašali proti taksistom, kot da so osebno užaljeni, ker je znano, da so taksista pretepali, da bi dobili priznanje, ki so ga želeli imeti, v nekakšni solidarnosti predstavnikov oblasti do ljudi iz oblasti. Očitno pa je, da so tudi radiotaksisti delovali po načelu kolegial-ne solidarnosti, ko so šli na lov za človekom, ki je ugrozil njihovega sotrpina, za kar imajo sebe v velemestu, kjer da niso dovolj zaščiteni.
Resnica je sicer, da so taksisti nenehno v nevarnosti, saj vozijo kdo ve koga, in zgodilo se je že tudi, da so roparji ubili njihovega kolego, ko jim več ni bil potreben, in da bi si prilastili njegov avto, milica pa je posumila, da je tudi po več let zapora zaradi nasilja in kriminala, ker je preslaba selekcija pri dajanju dovoljenj za opravljanje tega poklica.
Prav tako pa je tudi res, da dela oblast marsikaterega vršilca oblasti prevzetnega, tudi miličnika ali delegata, kot se je pokazalo v tej nenavadni drami, ki jo lahko imamo tudi za svojevrstno komedi-
Letos Belgija
Nekakšno vodstvo v Evropski gospodarski skupnosti je z novim letom od Velike Britanije prevzela Belgija. Kar zadeva leto 1986, v EGS ni šlo vse kot po loju, vendar veliko boljše kot prejšnja leta. Vstop Španije in Portugalske v EGS ter kandidatura zanjo s strani Turčije dokazuje, da evropska gospodarska skupnost »ima nekaj v sebi.« Skupnost, ki letos vstopa v trideseto leto obstoja, bo letos v znamenju dogovorov o Evropski listini, najpomembnejšem aktu združenja, ki naj bi začel veljati najkasneje februarja prihodnje leto. Prvi namen te listine je, da bi omejili pravico do veta in pospešili nastajanje enotnega evropskega trga v dvanajstih državah skupnosti, ki štejejo danes 320 milijonov prebivalcev. Cilj — enoten trg je zastavljen do leta 1992.
Koalicija bo
V Avstriji še nadalje trajajo pogajanja za sestavo nove vlade. Po vsej verjetnosti bo prišlo do soglasja med obema velikima strankama: socialistično (SPO) in Ijud-
Vsaka napaka se nam zdi neverjetno neumna, kadar jo zagrešijo drugi.
Georg LICHTENBERG
sko (OVP). Pričakujejo, da bo sestava nove vlade znana do konca tedna. Delegaciji obeh strank sta se doslej poenotili glede tega, da je potrebno do leta 1992 zmanjšati proračunski primanjkljaj za polovico. Tako bodo zmanjšali pomoč podržavljeni industriji ter dali večji poudarek zasebnemu kapitalu. Za polovico naj bi zmanjšali tudi državno upravo. Pri razdelitvi ministrstev zahtevajo socialisti, ki so na volitvah 23. novembra lani zmagali z relativno večino, zase mesto kanclerja (predsednika vlade), finančnega in notranjega ministra ter ministra za socialna vprašanja.
nja denarja ni več.
Sindikati si zadnje čase spet veliko prizadevajo, da bi se število pismenih povečalo. Delovnim organizacijam predlagajo, naj delavcem pomagajo tudi z učbeniki in dopusti.
Skoraj neverjetno se vse to sliši ob dejstvu, da v Jugoslaviji deluje 19 univerz (toliko kot na Kitajskem), da imamo osem akademij znanosti in umetnosti in tako naprej, ugotavlja Tanjug.
Dve
Ob koncu leta 1986 so bili tuji gospodarski partnerji Jugoslaviji dolžni dve milijardi dolarjev. Vedno bolj se namreč povečuje naš izvoz na posojila, ker drugače pač ne gre — kot pravijo poznavalci razmer. Letos naj bi dobili od tega 390 milijonov dolarjev, ostalo pa v naslednjih sedmih letih.
Koper
prvi
Koprska luka je lani dosegla 4 milijone ton pretovora. Povečal se je njen tranzitni promet, ki predstavlja četrtino vseh luških storitev. Samo tranzit za Avstrijo se je povečal za 70 odstotkov in je v letu 1986 znašal 900 tisoč ton. Tako je Koper glede avstrijskega tranzita prehitel Reko in Trst.
Letos bodo do žetve v koprski luki uredili nove silose za prevoz žitaric.
Avtocesta do 1992
napadov
V letu 1986 se je v svetu zvrstilo okoli 800 terorističnih akcij, toliko kot leto poprej. Manj pa je bilo terorističnih napadov v Evropi (116 v devetih mesecih). Odkrili in preprečili so več kot 120 mednarodnih terorističnih akcij. V prvih devetih mesecih je bilo ubitih 12 Američanov, predlani v enakem obdobju 38. Povečalo pa se je število terorističnih akcij na Bližnjem vzhodu.
Avtomobilska cesta Bratstva in enotnosti, najdaljša in najbolj primerna žila v Jugoslaviji, bi morala biti končana do leta 1992. V zveznem komiteju za promet in zveze pravijo, da gre pri tem za posamezne odseke med Jesenicami in Gevgeliio, dolge 635,7 kilometra. V Sloveniji bodo letos gradili odsek Šmarje— Višnja gora. Doslej je zgrajenih že 547,8 kilometra ceste, in sicer Naklo—Kranj—Ljubljana, obvoznica okrog Ljubljane, odsek Zagreb—Lipovljani—Otočani, Šašinci—Ruma—Dobanovci— Beograd—Niš, Kumanovo—Katlanovo—Titov Veles, Gevgeli-ja—meja z Grčijo in še nekateri krajši odseki na Hrvaškem in v . Vojvodini. Iz najnovejše cene bencina izločajo 12 dinarjev od litra za gradnje in vzdrževanje cest, od tega 7 dinarjev za gradnjo avtomobilske ceste.
MOSKVA —- V sovjetskem Ja-kutsku so teden dni ob novem letu vsak dan namerili minus 57 stopinj Celzija. Bila je tudi tako gosta megla, da se je videlo le pet metrov pred nosom, kar je močno oviralo mestni promet. Šole so zaprli, živila pa so razvažali s posebnimi vozili, da ne bi zmrznila.
ROTTERDAM — Nizozemski premier Ruud Lubbers je preživel novoletni večer v preganjanju tatov, ki so iz avtomobila njegove žene ukradli radio.
BUDIMPEŠTA - Gospodarske naložbe bodo letos na Madžarskem povečali za 5 odstotkov. Glavne so: gradbena dela v rudnikih v pogorju Meczeg, budim-peštansko letališče Ferihegy in podzemeljska železnica, donavska elektrarna Nagymaros, ceste, električno ter telefonsko omrežje, vodnegradnje in financiranje raziskav za utekočinjanje premoga.
RIM — Albanija je zaplenila dve italijanski ribiški ladji, ki sta lovili ribe v albanskih teritorialnih vodah v Otrantskem prelivu.
BRUSELJ — NATO je do konca minulega leta razpostavil po Evropi 316 jedrskih raket s srednjim dosegom. Od tega v ZR Nemčiji 108 pershingov 2, v V. Britaniji, Italiji, Belgiji in ZR Nemčiji pa 208 manevrimih raket. Pershing 2 doseže le 1800 kilometrov, medtem ko manevrir-ne rakete letijo z nadzvočno hitrostjo tik nad tlemi in zadevajo cilje, ki so oddaljeni do 2500 kilometrov.
ANKARA — Kapitan romunskega trajekta Bazias 1 je okrog 35 milj pred Carigradom ukazal, naj vržejo v morje šest romunskih in pet turških tovornjakov, da bi tako rešili trajekt, ko sta mu odpovedala dva motorja.
BONN — Kar 23 strank se bo potegovalo za poslance na parlamentarnih volitvah v ZR Nemčiji, ki bodo 25. .januarja letos. V nemški parlament — Bundestag se takole pride: stranka, ki kandidira, mora dobiti najmanj 5 odstotkov glasov, ali pa morajo vsaj trije njeni poslanci zmagati v posameznih volilnih okrožjih. Poleg tega pa mora volilna komisija dobiti vtis, da gre za resno stranko.
Na vidiku nov spopad
Že tradicionalni carinski spori med ZDA in evropsko gospodarsko skupnostjo dobivajo z novim letom nove razsežnosti. Ameriška administracija je napovedala kar 200-odstotne carine na nekatere zahodnoevropske kmetijske pridelke. Ameriški ukrep naj bi
bil protiudarec na prepoved prodaje ameriške koruze v Španijo in na Portugalsko. Ameriški farmarji so bili zaradi tega ob 400 milijonov dolarjev, ameriško zvišanje carin pa pomeni izgubo 600 milijonov dolarjev za evropske kmetijce.
Kot kaže bo najbolj prizadeta Francija, ki v Ameriko izvozi 25 odstotkov svojih vrhunskih vin in konjakov. Ministri evropske dvanajsterice se bodo o svojih ukrepih proti ZDA dokončno dogovorili na zasedanju 27. januarja.
“V ŽARIŠČU DOGODKOV'
SAH BREZ MATA
V dneh pred novoletnimi prazniki smo na televizijskih zaslonih videli, v časopisju pa lahko prebrali o novi (kdo ve o koliki že) iranski ofenzivi, ki naj bi dokončno odločila o že šesto leto trajajoči vojni med Irakom in Iranom. »Operacija Kerba-la,« kot so najnovejšo ofenzivo imenovali Iranci, ni uspela. To se da sklepati po uradnih komentarjih tako iz Bagdada kot Teherana. Kako dolgo bo še trajala ta nesmiselna vojna?
Iranci so začeli z ofenzivo na dveh sektorjih južne fronte, vzhodno od Basre in na polotoku Fao. Trdijo tudi, da so zavzeli nekaj otokov v Shat-el-Arabu. Iraška televizija je v istem trenutku posredovala prizore, ki kažejo mrtve in zajete iranske revolucionarne gardiste in prostovoljce. V Bagdadu so trdili, da so onesposobili — kar pomeni mrtve in ujete — blizu 100 tisoč iranskih vojakov. V Teheranu priznavajo manj kot polovico tega, vendar je tudi to dovolj za priznanje poraza.
S čim razpolagajo, v šestem letu vojne, eni in drugi? Najprej je treba povedati, da je Irancev 45 milijonov, Iračanov samo 15 milijonov. Iran ima 705 tisoč mož regularne vojske in 350 tisoč rezervistov. Poleg tega 1000 tankov (sovjetskih, kitajskih, severnokorejskih, ameriških in britanskih), iranska vojska pa razpolaga tudi s 1400 oklopnimi transporterji, 1500 protiletalskimi topovi in 3000 minometalci. Vojna mornarica razpolaga s 14.500 vojaki, ima tri rušilce, štiri fregate, dve korveti, osem raketnih čolnov, sedem večjih patruljnih čolnov in tri bataljone mornariške pehote. Slaba plat iranske vojske je letalstvo, ki ima 35 tisoč vojakov, toda le 68 bojnih letal. Iranu je uspelo še za časa vladanja šaha Reze Pa-
wannnnana
hlavija dobiti od Američanov letala F-14, ki jih takrat niso imele niti vse ameriške letalske baze po svetu! Danes je tako, da v Iranu iz dveh onesposobljenih letal naredijo eno, ki je potem še uporabno.
Irak je kljub manjšemu številu prebivalstva nekoliko močnejši, saj ima 800 tisoč mož regularne vojske, h kateri je treba prišteti še 230 tisoč rezervistov. Veliko močnejši je glede tankov, saj jih ima 4500, potem 4000 oklopnih transporterjev, 1000 pehotnih vojnih vozil, skoraj 10 tisoč topov, vojno letalstvo pa šteje 40 tisoč vojakov, ki razpolagajo s 500 najmodernejšimi letali. Iraška vojna mornarica šteje dve fregati, šest korvet, deset raketnih čolnov in še nekaj drugih plovnih objektov.
Tudi kar zadeva polvojaške formacije je Irak na boljšem: nasproti 500 Irancem lahko postavi milijon Iračanov.
Leto 1986 je bilo v znamenju bitk za polotok Fao, ki je še vedno v rokah Irancev, vendar je tako le ob velikih ljudskih žrtvah, ki si jih Iran pač lažje privošči. Iračani vidijo svoj strateški cilj v iranskem otoku Kharg (nafta), ki so ga s svojimi letali v letu dni napadli kar 250-krat. Pa ne samo Kharg, tudi v Teheranu, Tabrizu in Ishafanu so poskušali narediti čim več škode na iranskih rafinerijah in elektrarnah. Potem letalski napadi na tovarne, prometna križišča: spopad med Irakom in Iranom dobiva vše bolj značaj totalne vojne, ki ima cilj gospodarsko uničiti sovražnika.
Prav nafta je tista strateška zadeva obeh vojskujočih se dežel, ki odloča o tem, koliko časa bo vojna še trajala. Tu pa nihče ne upa biti prerok: ob šestletnem vojnem šahiranju ni videti mata.
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
od tedna
ZADNJE ZASEDANJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV OBČINE GORNJA RADGONA V LETU 1986
Večji dohodek — večji osebni dohodek
TIŠINA — Preskrba prebivalstva, razvoj telefonskega omrežja v krajevni skupnosti, ureditev cestnih povezav, vzdrževanje in regulacija potokov ter gradnja transformatorskih postaj so bile izhodiščne teme organizirane razprave o delovanju in problematiki krajevne skupnosti Tišina, ki jo je v decembru organizirala občinska konferenca Socialistične zveze. Odziv nanjo je bil velik, aktualno pa razmišljanje krajanov, da so bolj za dialog kot enostransko reševanje problemov le z visoko samoudeležbo, kadar gre za pomembnejše naložbe v krajevni skupnosti, brez pomoči širše družbene skupnosti.
MURSKA SOBOTA — Na zadnji skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti je dobro pripravljeno gradivo ter uspešno vodenje pripomoglo, da je sedemnajstim točkam dnevnega reda navkljub hitro potekala, obenem pa bila tudi vsebinska. Predvsem v tistem delu, ki se je nanašal na dolgoročni plan stanovanjskega gospodarstva soboške občine do leta 2000 in sedanjo gradnjo. Slednja je nekoliko upočasnjena, saj bo zgrajenih le 58 stanovanj (od predvidenih 127 v letu 1987), povprečna neto stanovanjska površina pa je majhna, saj znaša le 46,79 kvadratnega metra.
GORNJA RADGONA — V sredo, 24. decembra 1986, so se še zadnjič v letu 1986 zbrali člani občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Gornja Radgona. Redna letna seja bo 9. januarja, že na decembrski pa so razpravljali o aktivnosti v letu 1986 ter sprejeli finančni načrt in okvirni program dela za leto 1987. bp
MURSKA SOBOTA — Pred predsednikom skupščine občine Andrejem Gerenčerjem so slovesno prisegli sodniki temeljnega sodišča, javni tožilec in njegova namestnika. Slovesnosti so se udeležili tudi predsedniki skupščin občin iz drugih pomurskih občin in predstavniki pomurskih družbenopolitičnih organizacij. O nalogah te pomembne družbene funkcije je spregovoril predsednik SO Andrej Gerenčer, v imenu sodnikov je dala slovesno izjavo Rozalija Nemec-Šiftar, vodja enote sodišča v Murski Soboti, v imenu tožilcev pa Ludvik Gornjec.
MURSKA SOBOTA — Na skupni seji predsedstva OK SZDL in predsednikov KK SZDL so obravnavali predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana soboške občine za obdobje 1986—1990 v letu 1987. Poleg tega so se seznanili z gospodarskim položajem ptt dejavnosti v Pomurju za obdobje 1986—1990 in sprotno problematiko razvoja telefonije v občini. Govor pa je bil tudi o škodi, ki jo povzroča divjad, in drugih aktualnih nalogah frontne organizacije.
MURSKA SOBOTA — Brez uvedbe ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Platana ni možno pričakovati izboljšanja. To je ugotovitev s seje izvršnega sveta, na kateri so obravnavali položaj te lesne organizacije, predvsem pa tozda Ledava, ki ima že čez 180 milijonov dinarjev izgube. Ob tem pa so se zavzeli tudi za večjo pomoč sozda Slovenijales, zlasti strokovno. Imenovali so tudi novo kolektivno vodstvo.
MURSKA SOBOTA — Na predlog komisije za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja skupščine občine so za novega komandirja postaje milice v Murski Soboti imenovali 31-letnega Marjana Horvata, dosedanjega komandirja milice v Gornji Radgoni.
V četrtek, 25. decembra, so se v domu gasilcev in civilne zaščite v Gornji Radgoni še zadnjič v letu 1986 sestali zbori skupščine občine Gornja Radgona. Kot da so hoteli na tem zasedanju sprejeti vse odloke, predloge, sklepe, idr., ki so jih skozi leto prelagali s seje na sejo. Tako so sprejeli odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb za prvo trimesečje, spremembe in dopolnitve statuta občine, odlok o grbu občine, o priznavalninah udeležencev NOB, sklep o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, spremembo odloka o organizaciji občinskih upravnih organov in strokovnih služb, odlok o oddaji stavbnih zemljišč ter odlok, aneks in spremembe določil o davčni politiki.
Najpomembnejše, kar so sprejeli delegati treh zborov na ločenih sejah, sta bila resolucija o uresničevanju družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—90 v letu 1987 ter osnutek odloka o proračunu občine v letu 1987. O obeh so tudi
do tedna
Pravice iz nedela
ZASEDANJE SKUPŠČINE
OBČINE LENDAVA
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Lendava so na zasedanju zadnje dni decembra sprejeli resolucijo o politiki uresničevanja družbenega načrta v letu 1987. Z njo so predvideli 3,6-odstotno rast družbenega proizvoda, 3,3-odstotno rast industrijske proizvodnje, delež kmetijstva naj bi se povečal za 3,8 odstotka, izvoz za 4, -zaposlenost za 2 odstotka ...
V nadaljevanju seje so delegate seznanili z osnutkom sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o odnosih na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS, na katerega v zboru združenega dela ni bilo nobenih pripomb.
Glede na to, da je samoupravna interesna skupnost pripadnikov madžarske narodnosti ugodno ocenila uresničevanje odloka o dvojezičnih napisih na dvojezičnem območju lendavske občine, tudi ob tej informaciji v skupščinski dvorani ni bilo večje razprave.
razpravljali, še prej pa na skupni seji poslušali uvodna poročila Jožeta Fariča in Darinke Boda-nec (z oddelka za občo upravo). Podpredsednik izvršnega sveta je med drugim povedal: »Skušajmo enkrat vzeti resolucijo kot dejstvo, ki nam nalaga, kaj moramo narediti v naslednjem letu za boljši jutri, za boljši osebni dohodek in bodočnost naših otrok . .. Verjetno se bomo med letom srečevali s konfliktnimi situacijami, kar moramo predvideti v naših načrtih aktivnosti, vendar to ne sme vplivati na globalno izvedbo začrtanih ciljev, prej mora to biti razlog za hitrejše reševanje nakopičenih problemov. Osnovna formula gospodarskega obnašanja je jasna: večji dohodek je večji osebni dohodek. Pri tem moramo imeti več zaupanja v delovne ljudi, direktorje, funkcionarje in družbenopolitične organizacije. Cilji so isti in njihova uresničitev je pogoj, da nam standard in razvoj ne bosta še naprej padala .. .
Rad bi poudaril samo dve novosti v predlogu, ki pa sta klju-
Kakšen razvoj v letu 1987?
Seveda pa kaže dvojezičnost upoštevati tudi pri raznih reklamnih napisih.
Skupščina je nato sprejela poročilo o uresničevanju programa varstva in urejanja grobov borcev in spominskih objektov iz NOB in revolucionarnega delavskega gibanja. Prav tako so potrdili program dela za leto 1987.
V nadaljevanju seje je bilo na dnevnem redu več odlokov. Ker so o njihovi vsebini delegati razpravljali že na prejšnjih sejah, ko so bili ti občinski zakoni osnutki, so jih zdaj sprejeli »po hitrem postopku« — brez razprave. Gre za odlok o manj razvitih krajevnih skupnostih (Polana, Dobrovnik, Bistrica, Genterovci, Orešje-Dolina, Gorice pri Lendavi, Črenšovci) in v tej zvezi za razdelitev sredstev, ki so jih za sofinanciranje programov krajevnih skupnostih nakazale organizacije združenega dela. Razdelili so 6.545.000 dinarjev, upoštevaje število zaposlenih
čnega pomena. Pri organiziranosti strokovnih in izvajalskih organizacij v sferi skupne in splošne porabe bo racionalizacija in pre-organizacija, s koncentracijo prostih denarnih sredstev negospodarstva pa bomo dosegli boljše gospodarjenje (10. decembra so imele krajevne skupnosti 73 milijonov, negospodarstvo 603 in gospodarstvo 806 milijonov, 15. decembra pa je imelo gospodarstvo le še 200 milijonov).
V času razprave o osnutku resolucije je izvršni svet prejel pripombe in dopolnitve iz krajevnih skupnosti Videm, Ščavnica, Negova, Stogovci, Črešnjevci-Zbi-govci in Radenci ter delovnih organizacij Gorenje Elrad, Kmetijski kombinat in Obrtna zadruga.
Tako so v predlog resolucije dodatno zapisali tudi širitev telefonskega omrežja na Kapeli, povračila stroškov sisov, ki jih imajo v krajevnih skupnostih, ko opravljajo njihova dela, glede odlagališča komunalnih odpadkov, načrtovanja gradnje kabelskega sistema v Gornji Radgoni in Radencih, lakirnice, pleskalni-
ce in distribucijskega centra Tovarne polnilne opreme in skladišča sadja na industrijskem območju v Meleh.
Že po uvodnem poročilu o osnutku občinskega proračuna za leto 1987 je bilo izrečenih veliko besed (nanašale so se predvsem na nerazumljivo »indeksiranje«, neresnične izračune, vsebino itd.), verjetno pa jih bo še več med razpravo.
Radgonsko skupščinsko zasedanje skoraj ne more miniti brez dodatnega usklajevanja — tokrat so se morali poenotiti glede sklepa o nepoklicnem opravljanju funkcije predsednika skupščine občine. Dva zbora sta sklep sprejela, v zboru združenega dela pa je bilo zanj.premalo glasov. Peter Fridau bo torej prihodnje leto opravljal predsedniško funkcijo nepoklicno, njegova novoletna poslanica pa je: »... v skupščinskih vrstah naj najdejo mesto tudi najbolj žgoči problemi, ki jih bomo reševali s skupnimi močmi..., v letu 87 želim vsem mir in bratstvo, osebna sreča pa je na prvem mestu.«' Bernarda Peček
in število prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti. Ker vsi tozdi niso nakazali svojega prispevka, čeprav so se obvezali s samoupravnim sporazumom, se je pravzaprav zbralo precej manj sredstev, kot so načrtovali. Skupščina je pozvala »zamudnike«, da čimprej poravnajo obveznosti, vsekakor pa tedaj, ko bodo imeli sredstva.
Brez razprave je bil sprejet tudi odlok o plačevanju prispevka za pospeševanje družbeno organizirane pridelave hrane, in sicer 0,5 odstotka od osebnega dohodka. To je neke vrste obnovitev plačevanja te obveznosti, saj so že doslej odtegovali od plač tak odstotek.
Ali je odlok o plakatiranju potreben ali ne? Take dileme so se pojavljale, ko je bil sestavljen osnutek odloka, vendar očitno kaže, da je potreben, saj ga je skupščina na zadnjem zasedanju sprejela. Pomembno odločilo: v
lendavski občini je nameščanje plakatov, oglasov in drugih objav dovoljeno samo na mestih, ki so za to določena (oglasne deske). Plakate in obvestila, ki so splošnega družbenega pomena, je dovoljeno postaviti tudi v izložbena okna, za kar pa mora dati soglasje občinska oziroma krajevna konferenca SZDL. V izložbenih oknih trgovin torej ne sme biti več plakatov za zabave. Na narodnostno mešanem območju morajo'biti plakati v slovenskem in madžarskem jeziku.
Lendavska občinska skupščin? je sprejela še nekaj drugih odlokov, dala soglasja k imenovanju delegatov družbene skupnosti v organe upravljanja, osnovnih šol in v vzgojno-izobraževal-ni zavod. Jožeta Cigana s Srednje Bistrice pa so imenovali za delegata zbora združenega dela skupščine SR Slovenije.
š. Sobočan
Pravica do socialne varnosti naj bi izvirala iz dela, vedno bolj opazno pa je, da z različnimi socialnimi pomočmi velikokrat podpiramo nedelo in da je laže biti socialni problem, kot pa delavec z nizkimi osebnimi prejemki. Posebno, če ti ravno presegajo s samoupravnimi sporazumi določeno limito in so obveznosti, razvidne v obliki odbitkov na plačilni listi, visoke. Pri tem sicer ne gre posploševati.
Komentiramo
saj so nekatere socialne podpore upravičene, žal pa je dovolj tudi takih primerov, ki pričajo o slabostih vpeljanega sistema obračunavanja in nakazovanja denarnih pomoči v praksi. Še ne tako davno smo prisegali na funkcionalne ali, po domače povedano, neposredne oblike pomoči, kar je v praksi pomenilo, da so na primer otroci iz socialno ogroženih družin imeli plačano prehrano v vrtcih in šolah, sredstva pa so nakazovali centri za socialno delo. Po zadnjih republiških smernicah (in samoupravnem sporazumu, ki je zdaj v veljavi) temu ni več tako in centri nakazujejo družinam sredstva neposredno. Osveščenosti staršev pa je potem prepuščeno, ali prehrano za svoje otroke v vrtcih in šolah plačujejo, ali pa menijo, da jo je dolžna plačevati družba. Kot je bila razbrati iz izkušenj zaposlenih v vrtcih in šblah, ta »dolžnost« postaja vse preohlapen pojem in socialne pomoči »raztegljive«, kar vsekakor ni v prid času, v katerem živimo.
V njem je prav, da imajo otroci iz socialno ogroženih družin zagotovljeno brezplačno varstvo v vrtcih, ker niso krivi, če je kateri (ali kar oba) od roditeljev alkoholik, delomrznež ali kak podoben primer neprilagojenega
Pojasnilo iz soboškega Certusa
Kaj meni o skupnem stališču predsedstev medobčinske organizacije SZDL in sindikata, da pomeni izločitev tozda Avtobusni promet v Murski Soboti iz delovne organizacije Certus v Mariboru določeno zapiranje dejavnosti, direktor soboškega Certusa Ivan Hanc?
»Zelo mi je žal, da je ob tej izločitvi v razpravi na medobčinski organizaciji SZDL prišla bolj do izraza statusna sprememba kot osnovna poanta, ki je v razvoju avtobusnega prometa v Pomurju. Ta pa ni v tesni zvezi s statusno spremembo, kajti zastavljen je bil že pred več kot dvema letoma v istem organu. Tudi v skupnih temeljih srednjeročnega načrta pomurskih občin je zapisano, da je treba dejavnosti primestnega avtobusnega prometa priznati status družbenega pomena in daje naš tozd odgovorni nosilec razvoja prevoza potnikov za območje Pomurja. Želimo pa opozoriti na problem financiranja razširjene reprodukcije, podobno kot v drugih mestih Slovenije in širše domovine. Doslej smo — glede na potrebe po avtobusnih prevozih — dotrajane avtobuse nekoliko pozneje odpisovali, kar vodi do tega, da je avtobusni park vedno starejši, zmanjšuje se stopnja zanesljivosti obratovanja, udobnosti potovanj in s tem v zvezi nastajajo bistveno večji stroški izkoriščanja vozil. Zaradi rastočih potreb po prevozih letno povečujemo avtopark povprečno za tri avtobuse. Predlagamo, da bi enostavno reprodukcijo, to je nadomestila obstoječih avtobusov, izvajali prek osnovne cene avtobusnih prevozov, da pa bi za razširjeno reprodukcijo (povprečno ' trije avtobusi letno) našli ustrezen način financiranja. Zavedamo se, da v teh razmerah ni vzdržno ustanavljati novega sisa za avtobusni cestni promet, možno pa bi bilo zadeve urediti na dva načina: ali v okviru komunalnih sisov pomurskih občin zagotoviti potrebna sredstva ali z občinskim odlokom zbirati poseben dodatni dinar, ki bi ga izločali na posebni sklad. Ta mesec bomo v naši organizaciji imeli izdelano raziskovalno nalogo, sofinancirala jo je občinska izobraževalna skupnost, v kateri med drugim zelo argumentirano dokazujemo problem razširjene reprodukcije in predlagamo možne rešitve,« nam je povedal Ivan Hanc.
posameznika. Manj pa je opravičljivo, da se denarne pomoči, namenjene otrokom, namenjajo vse prej kot njim in so tako dvakrat nefunkcionalne. Ne le zato, ker so te denarne pomoči že prav visoka postavka in med tistimi, ki najbolj bremenijo stopnje in račune občinskih otroških ter drugih skupnosti; tudi zato, ker velikokrat ne služijo svojemu namenu niti posredno. Otroci pa so potem žrtve in zaradi okolja, v katerem odraščajo, tudi sami postajajo neprilagodljivi in problematični. Starši pa se, največkrat nerazgledani in neuki, ne zavedajo, da je neodgovorno imeti otroke, za katere potem ne skrbijo.
Povsem drugače je v tistih mladih družinah, kjer si otrok želijo, vendar jih zaradi neurejenih stanovanjskih in drugih razmer ne načrtujejo, Slovencev pa nas je iz leta v leto manj. Vedno bolj je načrtovanje družine povezano tudi z vprašanjem zaposlitve, in kadar gre za iskalce prve zaposlitve, socialna pomoč ni odveč. Čeprav bi si družba bolj od oblikovanja zahtevnih sistemov socialnih pomoči morala prizadevati v smeri odpiranja novih delovnih mest in sproščanja tistih, ki jih zasedajo zanje neusposobljeni. Tako kot kadrovska, bi tudi socialna politika morala biti kakovostnejša, saj ni vseeno, komu namenjamo socialno podporo in kolikšen je skupni znesek denarnih pomoči družinam in posameznikom. Posebej tistim med njimi, ki so znani delo-mrzneži in imajo za nameček še polna usta prigovorov na družbo, ki jim ne skrbi za otroke in ne omogoča dostojnega življenja. Če kaj, pa bi družbo moralo skrbeti, da dostojnega življenja več ne bodo zmogli tisti, ki pošteno delajo, ali pa so onemogočeni, da bi sploh delali, v skupnosti vedno bolj bogatih posameznikov in množici socialnih primerov. Brigita Bavčar
ZASEDANJE ZBOROV SO MURSKA SOBOTA
Resolucija, proračun in družbeno varstvo v Platani
Po temeljiti javni razpravi je bil na skupnem zasedanju zborov skupščine občine v Murski Soboti — to je bilo 30. decembra — sprejet predlog resolucije o uresničevanju družbenega plana soboške občine za obdobje 1986-1990 v letu 1987. Vse upravičene pripombe so upoštevane, dopolnjen pa je tisti del besedila, ki govori o združevanju sredstev v gospodarstvu za posebne programe, ki bodo dohodkovno zelo uspešni in bodo prispevali k preustroju gospodarstva oziroma novim delovnim mestom. Podrobneje so opredeljene tudi naloge pri sprejemanju’ ukrepov za odpravljanje vzrokov izgub ter naložbe v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih, ki so začrtane s samoprispevkom za srednjeročno obdobje.
Ključne naloge za prihodnje leto so: povečanje industrijske proizvodnje in proizvodnje hrane z višjo stopnjo predelave za
LJUTOMER
Delegati so novi — navade pa stare
Takole nekako je izzvenel povzetek razprave na programski seji OK SZDL Ljutomer. Ta seja se je nekako približala tistemu, kar naj bi frontna organizacija pravzaprav bila: mesto spoznavanja in razgrnitve problemov, ki tarejo posameznika in družbo v določenih okoljih. Naj naštejemo le nekaj značilnih poudarkov iz razprav:
Franjo Štebih: »Že sprejeti sklepi, stališča in usmeritve največkrat ostanejo samo na papirju. Za njihovo uresničevanje ni odgovoren nihče. To odgovornost bi morali zaostriti. Delo med družbenopolitičnimi organizacijami je neusklajeno in razdrobljeno, vse to pa vodi k pasi-vizaciji. Zakaj je v minulem letu porasla družbena režija? Kljub vsem usmeritvam, da jo moramo zmanjšati.«
Alojz Gomza (KK SZDL Železne Dveri): »V naši krajevni skupnosti imamo vodovodno omrežje, ki ga napajamo iz ormoške občine. Za preplastitev
3,5 odstotka ter povečanje izvoza blaga in storitev za 6 odstotkov, zlasti na konvertibilno območje. Poleg tega načrtujejo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva in turizma, nič manjšega pomena pa niso pritegnitev kreativnejših kadrov, izboljšanje sestave zaposlenih, posodabljanje proizvodnje, zmanjšanje porabe energije in večja vlaganja v gospodarsko infrastrukturo, predvsem v ceste. V živahni razpravi je sodelovalo več delegatov, ki so opozorili še na nekatera druga vprašanja. Delegat KS Partizan Edo Perhavec je menil, da je resolucija realna, po vsebini razumljiv dokument, opozoril pa je, da na dohodku sloni vse večja poraba, ki pospešuje inflatorna gibanja. Zavzel se je tudi za skladnejši regionalni razvoj v SRS. V imenu konference delegacij DSSS in tozda Veleprodaja Potrošnik je spregovoril Drago Ivanič, ki je podal amandma. Tako so v resolucijo uvrstili gradnjo marketa in
ceste prosimo že več let, telefonsko omrežje pa tudi še ni urejeno. Občina pa bi nam takoj dala smetišče. In bojimo se, da je to že določeno. Kako naj se dogovorimo?«
Stanko Klemen (KK SZDL Ljutomer): »Že dalj časa se po ulicah in gostilnah govori, da tudi ta referendumski program, ki smo ga sprejeli letos, ne bo uresničen. Zakaj ljudem ne natočimo čistega vina? Z jasnimi in točnimi številkami in pojasnilom, kako je s cezanjevsko šolo oz. kakšna bo usoda ljutomerskega prizidka.«
In tako se je razprava nadaljevala. Številni so bili problemi in hkrati tudi napotek, kje bo morala Socialistična zveza v prihodnje najbolj zagrabiti. Kljub napisanim delovnim usmeritvam za letošnje leto pa lahko rečemo, da je bilo pravi program slišati prav na programski seji, med delegati, ki so prinesli glas baze na občinsko raven. In če bo ta frontna organizacija vsaj na nekaterih področjih in na nekaterih območjih dosegla uspehe, jo bo to prestavilo s forumskega piedestala na tla trdega dela med posamezniki in družbo. To pa tudi končno je naloga Socialistične zveze.
Dušan Loparnik
posodobitve prodajaln na Tišini, v Turopolju, Mode v Murski Soboti in prodajalne v Lipi, nakup opreme in transportnih sredstev in nadaljnji razvoj avtomatske obdelave podatkov, ki je povezan z ureditvijo trgovine pri bol-, hišnici v Rakičanu. Tudi delegat DPZ Geza Farkaš je pohvalil resolucijo, imel pa je konkretno pripombo, po kateri si referendumski program zasluži več prostora in konkretnejše opredelitve. Tako so sprejeli pobudo, da bodo imeli pri posodobitvi prednost cestni odseki iz referendumskega programa, iz dela občinskega samoprispevka bo zagrajena telovadnica pri OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti, stekle pa bodo tudi priprave na dograditev OŠ Bakovci.
V nadaljevanju skupnega zasedanja so delegati sprejeli rebalans proračuna za leto 1986 in proračun za leto 1987' ter spremenjeno bilanco sredstev sisov družbenih dejavnosti. Posebno
uvroMER SPREJETA
RESOLUCIJA
Tik pred koncem lanskega leta so vsi trije zbori skupščine občine Ljutomer in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (kot četrti zbor) sprejeli resolucijo o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ljutomer v letošnjem letu. Osnutek je bil v javni razpravi od 25. novembra do 10. decembra in v tem času je prišlo nanj veliko pripomb, v glavnem iz družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnostih, skoraj nič pa iz združenega dela. Izvršni svet SO Ljutomer je zaradi tega pripravil pogovore z vodstvi ozdov in tozdov, ki imajo sedež matične delovne organizacije zunaj občine. Rezultat teh pogovorov se sicer ne more v celoti izraziti v predvidevanjih za letošnje leto, daje pa osnovo za učinkovitejše reševanje družbenoekonomskih problemov v občini. To pa dokazuje tudi pripravljenost za skupno reševanje problemov, saj so se na teh sestankih dogovorili o združevanju denarja za naložbe — v letošnjem letu za gradnjo hotela v Banovcih.
In kakšni so resolucijski okvirji razvoja občine Ljutomer v letu 1987? Družbeni proizvod naj bi rasel 4,5-odstotno (realno), industrijska in kmetijska proizvodnja s stopnjo 4—5 odstotkov, izvoz 10 in uvoz 7-odstotno. Zaposlili naj bi 2,7 odstotka več kot lani, to pa pomeni 123 novozaposlenih. Produktivnost naj bi se povečala za 1,8 odstotka.
Usmeritve iz resolucije so določene tako, da podpirajo prizadevanje celotne družbe za postopno stabilizacijo gospodarstva. Dejstvo je, da je politika usmerjena predvsem k tistim, ki so sposobnejši za novo kakovost gospodarjenja, kar bodo ozdi v občini Ljutomer morali upoštevati in delovati tako, da izkoristijo vse tehnične, kadrovske in materialne možnosti za dosego postavljenih ciljev. Osnovna motivacija pa mora biti izraba lastnih
pozornost pa je vzbudil predlog za uvedbo ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Platana, kjer so imeli ob devet-mesečju že 195 milijonov dinarjev izgube — vse v tozdu Ledava —, medtem ko se to v drugem tozdu Lesna predelava ni zgodilo le zaradi izredno nizkih osebnih dohodkov, s čimer je bila ogrožena socialna varnost zaposlenih. Poleg tega je v tozdu Ledava odpis opreme kar 78, v tozdu Lesna predelava pa 68-odsto-ten. 200-članski kolektiv posluje v nemogočih razmerah, k čemur je prispevala tudi neustrezna organiziranost. Na skupščinskem zasedanju so se odločili za uvedbo enoletnega družbenega varstva z veljavnostjo od 1. januarja 1987. Začasni kolektivni organ bo vodil inž. Jože Šavel, v njem pa bodo še Vinko Plemenitaš (Mura),- Etelka Horvat-Korpič (ABC Pomurka) in Zvonko Kaj-dič. Tozd Ledava bo vodil Jože Petek, tozd Lesna predelava pa Štefan Flisar. Milan JERSE
sil, večja proizvodnja, izvoz, večja produktivnost in racionalno gospodarjenje.
Široka javna razprava je pravzaprav pokazala, da ljudje razmišljajo o problematiki in zahtevajo spremembe v odnosu do dela in večjo odgovornost. Zato je toliko pomembneje, da se ob sprejemu te resolucije vsi zavedajo, da so za uresničitev ciljev odgovorni prav vsi.
Dušan Loparnik
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
STRAN 3
PROGRAMSKA SEJA OK SZDL MURSKA SOBOTA
Uveljavili so se redni stiki s KS
Z AKTIVA SINDIKALNIH FUNKCIONARJEV
v
Kot zadnja v Pomurju je bila programska seja občinske konference Socialistične zveze v Murski Soboti, na kateri je uvodoma spregovoril predsednik Geza Farkaš, ki je podrobneje razložil poročilo o enoletnem delu soboške frontne organizacije. Ta je v enoletnem obdobju opravila vrsto pomembnih družbenopolitičnih dogovorov, srečanj in akcij, s poglavitnim ciljem, da se čimbolj približajo interesom delovnih ljudi in občanov na terenu. To jim je, kot je poudaril predsednik medobčinskega sveta SZDL za Pomurje Boris Prejac, precej uspelo, predvsem z rednimi stiki s krajevnimi skupnostmi, kjer se je potrjevala učinkovitost frontne organizacije. Zato pa mora biti SZDL v soboški občini, kot je opozoril Geza Farkaš, še bolj tankočutna do pobud ljudi, ki pričakujejo manj besedičenja in več konkretnih akcij. Ob pozitivnih dosežkih pa se niso mogli izogniti pomanjkljivostim, ki jih bodo skušali v prihodnje odpraviti.
Se vedno je preslabo uresničena nadzorna funkcija SZDL, povečati pa je potrebno odgovornost za neizpolnjevanje skupno načrtovanih nalog. Tudi glede prešibkega vključevanja družbenih organizacij in društev v frontno organizacijo ter nujnosti večje vpetosti OO ZKS v delovanje krajevnih konferenc SZDL bo treba resneje razmišljati. V razpravi so se zavzeli za vnovično preverjanje lastne organiziranosti, saj delovanje raznih koordinacijskih odborov in drugih organov marsikdaj ne odslikava
RADGONSKI SINDIKALNI SVET BO ORGANIZIRAL JAVNO RAZPRAVO O PREKINITVAH DELA
Kje je sindikat?
Tudi Pomurje je v minulem letu preplavil val prekinitev dela. V večini primerov (vsaj v radgonski občini) so bili vzrok nizki osebni dohodki. Prav tako pa je bila večina izsiljenih sestankov sklicanih brez sindikalnih delavcev v določenem delovnem okolju. Ti isti sindikalisti pa so v svojem rednem poročilu vedno znova navajali, da pri njih ni nobenih problemov.
Ena od razlag, ki smo jo slišali na zadnji seji OS ZSS Gornja Radgona v letu 1986, je, da so sindikalni funkcionarji (v delovnih organizacijah) premalo usposobljeni, ne razumejo, ne poznajo drugačnih postopkov... ali pa nimajo pravilnega odnosa do delavcev, bi lahko dodali. Za Avtoradgono to ne drži, kajti med vodilnimi imajo tudi prejšnje (in bodoče) občinske funkcionarje — ti pa bi morali poznati prave poti za rešitev problemov. Prav v Avtoradgoni so prekinile z delom zadnje dni decembra čistilke, spomladi delavci Bivalnih enot (vzrok je bilo nerazumevanje nove plačilne liste). V Lini Apače so imeli »izbruh nezadovoljstva«, v Fizioterapiji Naravnega zdravilišča pa je bila »klasična prekinitev dela«, zavestno izpeljana mimo sindikata in vseh drugih poti. V tem tozdu Radenske so bile nezadovoljne tudi sobarice in delavke v pralnici. Prav gotovo je bilo takih prekinitev dela še več.
V delovnih okoljih, kjer ni razvojnih možnosti in materialne varnosti, bodo delavci še naprej štrajkali, smo slišali na minuli sindikalni seji. Bojan Brunec je dejal: »Jaz bom prvi štrajkal, če moj delavec ne bo imel socialne varnosti.« Seveda bo prej uporabil druge poti, je še dodal. Kar precej resnično je bilo razmišljanje Draga Horvata: »Minili so časi, ko je sindikat živel v mirni blaginji. V svojem delovanju je obremenjen s preveč nepotrebnimi stvarmi. Razpravlja o zaključnem računu, ne pa tudi o programih. Zakaj ljudje ne zaupajo svoji organizaciji in se bojujejo mimo nje? Zakaj imenujemo vsako prekinitev dela štrajk, ali delavci ne smejo imeti sestanka med delovnim časom, saj so vsi drugi sestanki prav tako med delovnim časom. Ali se mogoče ne smejo pogovarjati s svojim direktorjem? Pa tudi: kakšen vpliv ima sindikat na kadrovsko politiko? Če bomo rešili te naštete osnovne probleme, bodo ljudje spet verjeli v sindikat.«
Bila je zanimiva in odkrita razprava, žal jo je predsednik prekinil, češ da ni načrtovana za to sejo. Pa tudi republiškega gradiva o štraj-kih še ni!	Bernarda Peček
V okviru določil samoupravnih aktov zadruge in po sklepu razpisuje Zadružni svet dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili:
1. individualnega poslovodnega organa — direktorja zadruge
(reelekcija)
2. vodja komercialno-tehničnega sektorja
(reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v ZZD in dogovoru o izvajanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1: Da ima višjo ali visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Pod 2: Da ima višjo ali visoko izobrazbo ekonomske ali tehniške smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del.
Poleg navedenih pogojev morajo imeti kandidati ustrezne moralne in politične vrline in organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidata bosta izbrana za 4 leta.
Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Splošna obrtna zadruga PREKMURKA, p. o., Murska Sobota, Kidričeva 15, z oznako za Zadružni svet.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem postopku.
pravega življenjskega utripa na terenu. Zato bo nujno spremeniti nekatere metode dela in jih prilagoditi dejanskim razmeram, hkrati pa naj bi bolj razmejili delo med družbenopolitičnimi organizacijami. S tem bi se namreč izognili podvajanju in nepotrebnemu sestankovanju v istem krogu.
Na programski seji pa je bilo veliko rečenega tudi o delegatskem sistemu, ki se kljub prizadevanjem še ni povsem uveljavil. Zato naj bi ustvarili ustrezne možnosti za oblikovanje demokratičnih odločitev na vseh ravneh, kajti pojavi malodušja resno, opozarjajo na nevarnost, da se dobre pobude in kritike ljudi ne izgubijo v mlinih forumskega dela. Velja omeniti še nekaj konkretnih poudarkov iz daljše razprave! Tako je delegat iz Lipe pohvalil SZDL kot gonilno silo na njihovem terenu in KZ Pa-nonka, ki bi morda lahko razmislila o postavitvi tovarne za predelavo krompirja na beltinskem območju. V sosednji KS Lipovci tarnajo nad premajhnim številom povratnih informacij in predolgo čakalno dobo pri zdravnikih, nezadovoljni pa so tudi zaradi prevelike obremenitve kmetov za celodnevno šolanje njihovih otrok v beltinski osnovni šoli in avtobusnih prevozov. Delegatka iz Mačkovec pa je opozorila na problematiko starejših kmetov, ki težko plačujejo razne dajatve. Predstavnik mladinske organizacije je znova načel problem neustreznih prostorov za shajanje mestne mladine.
V razpravi je bil govor tudi o
varstvu okolja, kjer se zavest ljudi vse bolj krepi, kadrovski politiki, skrbi za mlado družino, razdrobljenosti dela lovskih družin in drugih aktualnih vprašanjih. Zanimive pa so prav gotovo pobude iz KS Park v Murski Soboti, da bi v mestu postavili zabojnike za zbiranje stekla, uredili reden avtobusni prevoz do bolnišnice v Rakičanu, zagotovili minimalne količine premoga vsem gospodinjstvom in poskrbeli, da novi upokojenci ne bi čakali na pokojnino po pol leta in več. Dotaknili so se tudi neposrednega obveščanja v SZDL, materialnega položaja lokalnih sredstev obveščanja, informiranja pripadnikov madžarske narodnosti in solidarnega pokrivanja bremen v bitki za stabilizacijo, ki bo ena najpomembnejših nalog tudi v
prihodnje.
Milan Jerše
Soboški sindikat o zdravstvu
Materialni položaj zdravstva v Pomurju in s tem tudi v soboški občini ni zavidljiv. Pomanjkanju denarja v občinskih zdravstvenih skupnostih, ki se srečujejo z izgubami, se pridružuje prepičla opremljenost z medicinsko opremo, pereče pa je tudi kadrovsko vprašanje. Poleg tega je treba upoštevati posebnost te pokrajine, kjer je v primerjavi s slovenskim povprečjem neugodna starostna in socialna sestava prebivalstva. Zato niso dovolj sredstva republiške solidarnosti in se vse bolj razmišlja o prehodu zdravstvenih dejavnosti od dražjih, kot so bolnišnično zdravstveno varstvo, k cenejšim oblikam osnovnega zdravstva. Kljub prizadevanjem pa PZC, ki ima trenutno 218 štipendistov, večinoma na medicinski fakulteti v Ljubljani, ni uspelo pritegniti kadrov z razvitejših območij.
S temi ugotovitvami so se seznanili na seji občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti, na kateri so osvetlili tudi druga aktualna vprašanja. Menili so, da gradivo, ki so ga dokaj dobro pripravili v PZC, ni dejanski prikaz vseh razmer v zdravstvu, predvsem pa je premalo govora o možnostih nadaljnje racionalizacije zdravstvenih storitev. Tudi s kakovostnejšim zdravljenjem in boljšim odnosom do bolnikov bodo lahko vplivali na zmanjšanje odliva na druga območja, s čimer bi prihranili znatna sredstva. Ob vrsti stabilizacijskih ukrepov pa bo treba zaostriti odgovornost v PZC za neizpolnjevanje obveznosti, je bilo rečeno v razpravi, ki je opozorila še na vrsto drugih problemov. Zato je prav, da so na seji OS ZSS v Murski Soboti kritično in samokritično poudarili obe plati medalje zdravstva, kar je že spodbudila razprava na zborih skupščine občine. Z njo bodo nadaljevali tudi v začetku letošnjega leta, saj želijo pritegniti tudi delegate v združenem delu, posebno pa zdravstvene delavce soboške občine.
M. Jerše
PROGRAMSKO-VOLILNA KONFERENCA POMURSKIH MLADINCEV
Izobrazba in znanje
V ta dva elementa bi lahko strnili jedro razprav na programsko-volilni konferenci MS ZSMS za Pomurje. V naši družbi primanjkuje prav znanja, oziroma izobraženosti, kar vodi k novim in novim anomalijam. Vendar pa moramo (žal) tudi za sekretariat MS ZSMS za Pomurje, ki je podpisan pod poročilo o delu medobčinskega sveta zapisati, da so ga sestavljali, blago rečeno, slabo izobraženi ljudje z malo znanja. Kajti tri tipkane strani, ki naj bi bralcu povedale, kaj vse je medobčinski svet naredil v obdobju 1984—86, ne povedo praktično ničesar, poleg vsega pa so slovnično tako šibke, da bi se jih sramoval že peto-šolček. Kaže, da je šlo zgolj za poročilo zaradi poročila, česar pa si na tako pomembnem sestanku ne bi smeli privoščiti — to je v svoji razpravi omenil tudi sekretar soboške mladine, Milan Fujs, ki je še dodal, in s tem se popolnoma strinjamo, da se s tovrstnimi poročili le sramotijo.
Pa preidimo od oblike .k vsebini, čeprav bi že omenjeno poročilo moralo označevati prehod od prvega k drugemu. Mladinci niso povedali veliko novega, razen da so samokritično priznali, da medobčinski svet v minulem mandatnem obdobju ni storil veliko, kar pa je že bilo mogoče sklepati iz brezvsebinskega poročila. Osrednji problemi mladih v Pomurju še naprej ostajajo štipendiranje, izobraževanje, zaposlovanje. Ob tem še podatek, ki nam je najbolj ostal v ušesu: v ljutomerski občini je izobrazbena sestava nezaposlenih višja kot tistih, ki so v delovnem razmerju. Podatek, ki je vreden vsaj tehtnega razmisleka, če že ne poglobljene analize!
USPOSABLJANJE VODIJ DELEGACIJ V GORNJI RADGONI
Kdo ne mara delegatov?
Delavska univerza in občinska konferenca SZDL Gornja Radgona sta tudi letos organizirali usposabljanje vodij delegacij, ki se bo končalo marca. Čeprav so bile teme seminarja bolj teoretične kot ne (poslušali so predavanja o pripravi in vodenju sestanka ter o vlogi delegatskega sistema), pa so bile zato pobude med razpravo kar konkretne.
Zaenkrat so opravili seminarje le vodje delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, od 160 vabljenih pa se je štirih seminarjev udeležilo nekaj manj kot sto delegatov. Večina udeležencev je menila, da so takšna usposabljanja nujna, teme pa bi morale biti bolj konkretne in aktualne. Skrb zbuja spoznanje, da ponekod delegacije nimajo osnovnih možnosti za delo (na primer ustreznih prostorov) ter da se čutijo preveč odrinjene od dogajanja v krajevnih skupnostih ali delovnih organizacijah. Delegati so premalo povezani z družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi in poslovodnimi organi v združenem delu. V razpravi na seminarjih se je pojavilo tudi vprašanje nadomestila za čas odsotnosti z dela ter vračanja pbtnih stroškov za seje delegacij. Aktivnost članov delegacij bi morali preverjati sproti, tako da bi se v prihodnje čutil njihov vpliv na sejah skupščin, prav tako pa tudi v okolju, ki jih je izbralo.
Bernarda Peček
KAKŠNA OCENA DIREKTORJU?
Zbrali so se v zadnjem tednu minulega leta v Murski Soboti in dali pod povečevalo najnujnejše in najpomembnejše naloge delavske organizacije predvsem v tem in prihodnjem mesecu. Posvet o samoupravni organiziranosti združenega dela je medobčinski sindikat že opravil, zdaj se razprave o tej problematiki, ob ustreznem republiškem gradivu, selijo v občine. Pri tem morata sodelovati še medobčinska gospodarska zbornica in družbeni pravobranilec samoupravljanja ter predstavnik določenega republiškega odbora sindikata za posamezno dejavnost, smo razumeli navzoče občinske sindikalne predsednike in sekretarje. V lendavski občini naj bi osrednjo raz-
Na seji sta bila tudi člana republiške konference mladincev, ki sta se najbolj vključila v dogajanje, ko so mladi začeli razpravo o ti. »malih« in .»velikih« temah, o čemer je zadnje čase veliko slišati po vsej Jugoslaviji, ne le pri nas. Ker so pomurski delegati menili, da teme, kot so verbalni delikt, civilna družba, civilno služenje vojaškega roka, štafeta in podobne niso najpomembnejše, sta dejala, da je to res le na prvi pogled. Kajti te »male«, »modne« teme so osnova za reševanje osrednjih mladinskih težav, to pa so predvsem vprašanja, povezana z gospodarskim položajem. Konec koncev pa je vrsta originalnih pobud slovenskih mladincev pripomogla k temu, da je ZSMS danes bolj popularna kot kadarkoli, daje v zagonu — zato ima vsaka osnovna organizacija enkratno priložnost, da preide od zgolj zabavljaške organizacije do resnično trdnega, idejnega in interesnega združenja mladih.
Vse bolj pereča je tudi kriza mladinskega prostovoljnega dela, ki postaja vse manj prostovoljno, ker enostavno ni več mogoče zbrati dovolj mladincev za polnoštevilne brigade — dogovorili so se, da bodo zato letos poskušali z medobčinskim povezovanjem.
In ob koncu še novo vodstvo medobčinskega sveta ZSMS za Pomurje (ki mu želimo več in boljšega dela, predvsem pa po dveh letih spodob-nejše poročilo o vsem, kar so v mandatu naredili): predsednik je Miroslav Škalič iz Lendave, sekretar pa Boris Paušner iz Ljutomera.
Bojan Peček
pravo izvedli v Ina-Nafti, kjer se pripravljajo na organizacijsko preoblikovanje in so sicer, zaradi bistveno motenega poslovanja, v izrednih razmerah. V radgonski občini predvidevajo, da bi se v tej zvezi dobili v apaški. Lini, kjer so po ukrepu družbenega varstva poskusi, da bi šli v oblikovanje enovite delovne organizacije. V soboški občini bodo najverjetneje javno razpravo izpeljali v okviru sozda ABC Pomurka, saj menijo, da bo tako celovitejša in objektiv-nejša. V ljutomerski občini se za konkreten kolektiv še niso opredelili, slišali pa smo, da bo Marlesov tozd s prvim januarjem obrat, da so v tozdu Vitrina škofjeloškega LTH težnje po izločitvi iz matične delovne organizacije in da bodo v Lesnininem tozdu Mizarstvo poslovno leto baje zvozili brez izgub. Marjan Neuvirt iz radgonskega občinskega sindikalnega sveta je predlagal dopolnitev 320. člena zakona o združenem delu v tem smislu, da bi k pogojem za ustanovitev organizacije združenega dela dodali še elaborat o statusni spremembi, ki naj ga obravnava zbor združenega dela občinske skupščine kot neke vrste centralni delavski svet v občini.
Ko so razpravljali o usklajevanju samoupravnih splošnih aktov po ozdih z zakonoma o javnem obveščanju in družbenem sistemu informiranja, so omenjali primere zapiranja informacij in celo cenzure po tovarnah, kar opozarja na potrebo po temeljitem razčiščevanju in odločnem ukrepanju. V Lendavi so v tej zvezi med 200 delavci izvedli anketo in pokazalo se je, da je kljub načelno zelo razvejenemu sistemu infor-
STEFAN ANT ALIČ dipl. inž. agr.
V petek, 19. decembra, smo mislec, z daljnosežnimi pogledi se številni stanovski kolegi, na razvoj, imel je take intelek-kmetijski proizvajalci, sodelav-,. tualne sposobnosti, da je v so-ci in prijatelji na pokopališču v razmerno kratki delovni praksi Murski Soboti poslovili od Ste- v marsičem soustvaril raven se-
fana Antaliča, diplomiranega danje stopnje kmetijske proiz-kmetijskega inženirja.
Slovo je bilo boleče, ker je usoda tokrat usekala v vrsto tiste generacije kmetijskih stro-
kovnjakov, ki je v šestdesetih letih začutila svoje korenine v zemlji kmetijske pokrajine ob Muri in spoznala, da bo za njen napredek storila največ, če jo bo zaorala tako, da bo rodila bogato in žlahtno.
Kakor druge mlade strokovnjake je čas organizacijskega in tehnološkega prilagajanja tudi Štefana Antaliča pritegnil in vključil v prizadevanja za preobrazbo kmetijske proizvodnje. Ko je leta 1968 diplomiral na Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze, je potem najprej prevzel delo vodje sektorja takratnega obrata za sodelovanje s kmeti v Beltincih. To je bilo delo, na katerem je mlad strokovnjak spoznaval vsakodnevna vprašanja tehnološkega in strukturnega stanja kmetijske proizvodnje in si nabiral izkušnje za poznejše delo. To ga je, glede na njegove osebne sposobnosti in nagnjenosti, pričakalo v isti organizaciji, najprej v vlogi vodje nastajajoče planske službe, potem pa tudi pri opravilih in nalogah direktorja Kmetijske zadruge Panonka. Delo je opravljal vestno in uspešno, dokler ga načeto zdravje ni usmerilo v oblikovanje in načrtovanje razvojnih možnosti celotnega kmetijske-
ga prostora. Na tem mestu je zaoral do željene globine in pravzaprav našel tisto delovno njegov jasni in iskrivi duh je področje, kjer je mogel upora- minil kot poletna nevihta, biti vse svoje strokovnoe zna- Kljub temu bo spomin nanj v nje in uveljaviti nemirni duh mislih njegovih kolegov in soustvarjanja, spreminjanja in delavcev ostal trajen.
načrtovanja. Bil je briljanten
miranja in obveščanja na tem področju marsikaj narobe. Pri letnih sejah in članskih sestankih sindikata tu in tam kasnijo ali uporabljajo bližnjice, zbrani pa najpogosteje kažejo na lastne slabosti in probleme organizacije. V Inte-gralovem tozdu Promet in delavnice v Lendavi je bil letni članski sestanek sindikata resda nesklepčen, vendar razprava burna in vtis je, da so — po besedah predsednice občinskega sindikalnega sveta Lendava Marije Dobri-jevičeve — v tem tozdu očitno moteni medosebni odnosi.
Ponovno in podrobneje je bil govor o delovni organizaciji Ina-Nafta, kjer gredo izgube v milijarde dinarjev in bo vsakršna sanacija izjemno naporen in odgovoren proces. Ob tem so rekli, da bo Pomurje (in še posebej lendavsko Nafto) ta mesec obiskal predsednik slovenskega sindikata Miha Ravnik. Kar se tiče akcije sklepnih računov 86 je medobčinski sindikalni svet za Pomurje pripravil pisne usmeritve z 11 opornimi točkami, ki jih bodo — s posebnim priporočilom — dobili tudi vsi direktorji. Letos je še posebno pomembno, da delavcem natočijo čistega vina glede izgub in likvidnostnega položaja, prav tako pa je potrebno v vsaki delovni organizaciji in skupnosti dodobra razčleniti lasten prispevek poslovodnega organa (kolegija, direktorja) k poslovanju kolektiva. Za to, da bo ocena prispevka kolikor mogoče stvarna in celovita, sindikat v 11. točki navaja kar 7 meril, ki naj služijo za njeno izoblikovanje. Dodajmo še, da so ponekod tovrstne ocene utečene, drugje bodo ledino šele zao-
rali.
B. Žunec
vodnje v občini. Iskal je rešitve strukturnih problemov v razvoju sadjarstva, predvsem vzgoji sadik in razvoju semenarstva. V sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji je dosegel zavidljivo količinsko in kakovostno raven te proizvodne veje. Idejne zasnove melioracij kmetijskih zemljišč, ki so zajele velike površine in v marsičem spremenile ne samo obseg pridelkov, temveč miselnost in poglede kmetijskih proizvajalcev do družbeno organizirane proizvodnje, je soustvarjalni plod njegovega dela. Napredna družinska vzgoja in študijska leta so Štefana Antaliča izoblikovala tudi v aktivnega družbenopolitičnega delavca. Ne samo po dolžnostih, ki so izhajale iz njegovih opravil, temveč s prirojeno in pridobljeno zavestjo je bil vnet aktivist in oblikovalec družbenih odnosov, predvsem na vasi in v razvoju zadružne organiziranosti kmetov. Kot član pomembnih republiških in občinskih organov samoupravljanja, je, predvsem s konkretnimi in kritičnimi gledišči na razvojne poglede, vrednotil in oblikoval smeri razvoja in reševal vsakodnevne probleme, ki jih v kmetijstvu nikoli ni manjkalo. Oblika samoupravne organiziranosti kmetov v zadrugi, predvsem v njenih temeljnih organizacijah, je nastala ob njegovem poznavanju razmer, z njegovim posluhom do spoštovanja mnenj neposrednih proizvajalcev in je zato še danes čvrsta in uspešna oblika tedanje odločitve.
Štefan Antalič je umrl star le 43 let. Mnogo prezgodaj, da bi lahko končal z življenjem zastavljene cilje, in prezgodaj, da bi mu okolje vrnilo tudi nekaj tistega, kar mu je sam dajal. Ob odprtem grobu je njegov sodelavec ugotovil, da je narava, katere del je naše življenje, mnogo prezgodaj uresničila svojo pravico. Njegov plug ni
inž. Edvard Perhavec
STRAN 4
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
PO SLEDOVIH SLOVENSTVA NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
19
Tako mi moj pranečak v četrtem kolenu, potomec mojega strica Jurija, edini Trstenjak, ki je z menoj ožje soroden, zatrjuje: »Pravzaprav je moja materinščina nemščina.« Dih mi Zastane ob tem, ko je hkrati zatrjeval, da ni znal niti besede nemški, dokler ni vstopil v prvi razred nemške osnovne šole v avstrijski Radgoni, kjer je s starši živel; starši so pač z njim govorili samo slovensko, saj nemško sami niso znali. Kako se je mogoče tako sprenevedati in ne hoteti več znati niti besede slovensko, in sicer v obraz svojemu stricu? Tu mi odpove vsa psihologija. Tu nekaj ni v redu s psiho nemčurja. Taka nelogičnost ob akademski izobrazbi, tako laganje samemu sebi; taka krčevita drža proti lastni, zavestno doživeti preteklosti; tak nasilni skok z enega brega (Mure) narodnosti na drugega?
Pričujoče misli so dobesedno povzete iz okvira razprave o preobrazbi slovenske identičnosti na lanskem blejskem kulturnem plenumu OF, imel jo je znameniti rojak, prof. dr. Anton Trstenjak, ter dodal še tole, nič manj pomenljivo spoznanje: »Slovenci smo pač »mej-ni< narod, skoraj večina živi v »obmejnem pasu<, tam pa se pač prilagaja drugim.«
Izpoved in bibliofrafija
Ko se skušamo — kot že tolikokrat — približati vlogi in položaju Slovencev na avstrijskem Štajerskem v okrajih Radgona, Lipnica in Deuts-chlandsberg, se spominjamo obiska pri eni od dvojezičnih družin v Gorici v Radgonskem kotu, kjer se nam je gospodinja, zaposlena v radgonski tekstilni tovarni zasebnika Peterke, odkrito in zelo čustveno izpovedala: »Pa kako naj bi svojega otroka ljubkovala v nemščini, ko vendar mislim in čutim in govorim slovensko!?« Najbrž ni kaj bistvenega dodati.
Za krepitev samozavesti slovenskega življa na avstrijskem Štajerskem ima prav gotovo poseben pomen bibliofrafija graških slovenskih tiskov od 1918, ki jo dalj časa pripravljajo slavisti ljubljanske in univerze v Gradcu. Njen izid smo resda napovedali že maja lani, a se je iz različnih vzrokov zavlekel. Gre za podobno delo, kot je izšlo leta 1985 pri avstrijski zvezni založbi na Dunaju pod naslovom Slovenska beseda na Koroškem (Pismenstvo in slovstvo od začetkov do danes) in je poskus na novo ovrednotiti
regionalne knjižne tradicije v slovenskem prostoru. Zdi se namreč, da so v slovenski kulturni zavesti le-te, kot sploh vsa starejša slovenska književnost, še preskromno navzoče. Dokaj obsežna publikacija bo zajemala okrog 400 bibliofraf-skih enot z naslovi knjig in knjižnicami, ki jih hranijo. Med tiskarnami je dokaj pogosto omenjana radgonska lastnikov Janeza in Alojzije Wajzin-gerjevih, kjer so med drugim natisnili in vezali velik del brošur, strokovnih in nabožnih knjig rojakov Petra Dajnka, Andreja Gutmana (literarni ustvarjalec iz Žetinec v Radgonskem kotu), Martina Verši-ča in drugih. Zgodovinski viri in. pričevanja dopuščajo sklepanje, da je tiskarna in knjigoveznica Wajzinger v današnji avstrijski Radgoni delno sodelovala z drugimi tiskarnami v Gradcu, delno pa tudi sama zalagala in izdajala slovenske knige, predvsem molitvenike in druge priročnike. Vsekakor je predvidena izdaja omenjene bibliografije pomembno dejanje, ki je vredno širše nacionalne pozornosti.
Prof. dr. Janko Pleterski: »Še vedno odprto vprašanje subjekta!«
Toda vrnimo se k odgovorom na naša anketna vprašanja, ki smo jih pred več meseci poslali 34 naslovnikom v Sloveniji in Avstriji. Do sedaj se jih je odzvalo 15, nazadnje književni ustvarjalec in publicist Drago Druškovič ter zgodovinar prof. dr. Janko Pleterski, avtor slovite študije Narodi, Jugoslavija, revolucija, ki je bila lani ob izidu v jugoslovanskem prostoru deležna izjemne pozornosti in publicitete. Pojasnila sta nam, da se z zadevno problematiko več ne ukvarjata, vseeno pa dodala nekaj zanimivih in koristnih pobud.
Drago Druškovič: »Kot najbrž veste, so se dežele v delovni skupnosti Alpe-Jadran odločile, da bodo spregovorile o manjšinah, ki živijo v njenih okvirih. Zanimivo bi bilo zvedeti, če bo sodelovala tudi Štajerska. (Med 13 članicami skupnosti Alpe-Jadran, ki so jo ustanovili 20. novembra 1978 v Benetkah, je tudi avstrijska Štajerska, tačas pa se v skupnosti največ ukvarjajo s prometom, okoljem in tehnologijo. — op. B. Ž.) Mislim, da bi bilo koristno ohranjati vsaj nekakšno bikulturnost in dvojezičnost s kulturnim sodelovanjem v najbolj primarni obliki.
Pred mnogimi leti so na primer za koroške prebivalce veliko pomenila gostovanja Avsenikov. Seveda so zanimive zamisli z muzejem Avgusta Pavla. (O tem podrobneje govori v intervjuju za naš tednik v številki 25 (26. junij 1986) prof. dr.
Wolfgang Gombocz, docent na filozofskem inštitutu graške univerze, doma iz Potrne v Radgonskem kotu. — op. B. Ž.) Morda bi poskusili z bolj skromnimi začetki, s spominsko sobo ali čim podobnim.«
Prof. dr. Janko Pleterski je pred 18 leti zapustil ljubljanski inštitut in se odtlej raziskovalno s temi vprašanji ni ukvarjal. »Ostalo bi mi, da zberem in še enkrat pregledam vse tisto, kar so nekoč javno ali interno pisali sodelavci inštituta dr. Julij Felaher, Lojze Ude, dr. Tone Zorn, vsi že pokojni. Vem pa, da drugačne podobe, kot ste jo že Vi tako skrbno zbrali, ne bi dobil. Nekega posebnega vira informacij ni bilo, pobirali smo drobce iz tiska, pa še tu in tam kaj od Veiterja in podobno. Slejkoprej je glavni problem v tem, da v Avstriji pač vztrajajo na subjektivnem načelu, kar je v duhu meščanskega liberalizma. Med Slovenci na avstrijskem Štajerskem pa je še vedno odprto vprašanje subjekta. To ugotavljata tudi oba Vaša udeleženca v pogovoru, ki sta tem krajem najbližja: Manko Golar in prof. dr. Vilko Novak.
Ali naj se še jaz pridružim zboru, ki to ugotavlja? Morda bodo prizadevanja, kot so Vaša, stvari kaj premaknila. Glavni bi bil še vedno živ stik s terenom, poročati o vsaki najmanjši stvari. Premetavanja starih papirjev je v tem trenutku že zadosti, »nam je sporočil ugledni zgodovinar, profesor na ljubljanski filozofski fakulteti,dr. Janko Pleterski.
Freda Meissner-Blau: »Zakaj ne sodelujejo s koroškimi Slovenci?«
Najbrž je bilo že dovolj izrečenega in zapisanega o(b) izvolitvi koroškega Slovenca Karla Smolleja v avstrijski zvezni parlament. Zdajšnji predsednik centra narodnih skupin na Dunaju je kandidiral na zeleno-al-ternativni listi Frede Meissner-Blau in bil kot predstavnik vseh narodnih manjšin v Avstriji za štiri leta izvoljen za zveznega poslanca. Njegovo iz
javo za Vestnik in radio Murska Sobota o štajerskih Slovencih smo objavili v lanski zadnji številki našega tednika. Tokrat pa objavljamo mnenje Frede Meissner-Blau, s katero smo se pogovarjali nekaj mesecev pred izrednimi parlamentarnimi volitvami (23. novembra) na enem njenih množično obiskanih predvolilnih shodov v Gradcu. »O številu štajerskih Slovencev nisem obveščena.
Zelo sem se zanimala za Slovence na Koroškem, ki so moji prijatelji. O Štajerski, recimo Lipnici, vem zelo malo in o tem ne morem govoriti. Imate kakšne . konkretne številke?« nas je spraševala za svoja pozna zrela leta izredno vitalna, odločna in borbeno nastrojena avstrijska aktivistka, ki ji je — kot je znano — z devetčlansko parlamentarno frakcijo uspelo prebiti se v sam »establishment« političnih strank. »Čudno, da nikoli niso govorili o Štajerski. Morala bi pripeljati katerega od štajerskih kolegov. Problematiko na Koroškem zelo dobro poznam, na Štajerskem pa ne. Ne razumem, zakaj štajerski Slovenci ne sodelujejo s koroškimi Slovenci, (podčrtal B. Ž.) Samoumevno je, da se bom — če bom dobila poslanski mandat v zveznem parlamentu — zanimala tudi za to vprašanje. Manjšine so ena naših osrednjih tem. Mislim seveda na vse manjšine, naj bo slovenska, izraelska ali katera druga, vključno z obrobnimi skupinami. Menim, da smo v tej zvezi državno pogodbo le formalno izpolnili, ne pa tudi 'vsebinsko, in da bo moralo priti do velikih izboljšav.
Pogled v Naše razglede
»Ob vrsti srečanj, ki smo jjh imeli nekateri filozofi iz Slovenije in Hrvaške z avstrijskimi kolegi iz Gradca, zlasti še z dr.
Wolfgangom Gomboczem (ki si med drugim močno prizadeva za revitalizacijo slovenskega življa v avstrijski Štajerski), se je porodila tudi ideja o avstrij-sko-jugoslovanski filozofski zvezi ter o skupnem kolokviju, pri čemer je bila ideja, naj bo prvi kolokvij v obeh Radgonah in z osrednjo temo Vebrove filozofije, naravna. Dobri dve leti smo potrebovali do realizacijo). Odlomek je iz daljšega članka v lanski predzadnji številki slovenskega štirinajstdnevnika Naši razgledi (štev. 23 (838), 12. december 1986) z naslovom Veber iz gluhe lože in podnaslovom Kolkvij »Skupno v tradiciji avstrijske in slovenske filozofije XX. sto-Ietja». Avtor je dr. Andrej Ule, filozof in matematik, docent za analitično filozofijo in teorijo znanosti na ljubljanski filozofski fakulteti, ki obšimjeje predstavlja okoliščine in izrečeno na dvodnevnem srečanju jugoslovanskih in avstrijskih filozofov sredi oktobra v naši in avstrijski Radgoni. Namenili so ga filozofiji rojaka dr. Franceta Vebra (1890—1975), pri čemer je dovolj očitno, da je kolokvij presegel ozke strokovne okvire oz. pomeni odpiranje še enega od pomembnih procesov pri zbliževanju in sodelovanju dveh nacionalnosti ha tem delu severne meje. Spomnimo naj, da je v isti številki Naših razgledov objavljen tudi intervju z že imenovanim koroškim Slovencem Karlom Smollejem (Ni dosti razlike med Grafenauer-jevimi in našimi časi), ki ga je vredno vsaj preleteti.
(se nadaljuje) Branko ŽUNEC
KAM IN ZAKAJ JE UŠLA (UHAJA!) POMURSKA »PAMET«?
UTAPLJANJE V MEDNARODNEM MORJU
Najbrž se je mogoče hitro strinjati, da so zemlja (kmetijstvo), naravne lepote (turizem) in delovna sila tisti pomurski aduti, ki v dobršni meri vlečejo (ali zavirajo?) voz razvoja. Pri tem pa ponavadi — z izjemami, ki potrjujejo pravilo — spregledamo še en vir, ki ga je v izobilju, žal predvsem drugje (po Sloveniji, Jugoslaviji in svetu), in manj v domači pokrajini. V mislih imamo razumništvo in razumnike, na katere naj bi poslej, v skladu z usmeritvami pri izvajanju politike skupnega slovenskega prosto
Nova stanovanja pred novim letom
ra, ki ga je sredi leta sprejelo predsedstvo RK SZDL, resneje računali.
»Smo narod s tako bogato duhovno tradicijo, kot jo premore le malokateri narod, po velikosti podoben nam. Kljub temu, da naše razmere niso bile nikoli raz-sežne, je naša baza visoko kultivirana. Le kje uspejo na primer gojiti radijsko oddajo Pokaži, kaj znaš! cela desetletja, pa ne zmanjka in ne zmanjka novih talentov. Mislim, da pri nas laže govorimo o narodnem geniju. Samo poglejte, koliko matemati
kov, fizikov, kemikov in drugih bistrih Slovencev danes prodaja svoje znanje po Nemčiji, Franciji in Ameriki. In če sežem nazaj v zgodovino, lahko ugotovim, da smo imeli Slovenci desetine dekanov in rektorjev na dunajski univerzi, da smo imeli stotine kapitanov največjih plovil avstro-ogrske armade, da smo imeli Prešerna, Vego, Štefana, Gerbca, Jakopiča in še nešteto drugih, ki si jih lastijo tuji narodi, ker kot politično formiran narod v prejšnjih stoletjih pač nismo obstajali. Tako neznaten narod — pa smo
Dvajset stanovanj so stanovalci prevzeli v petek, 23 solidarnostnih pa v ponedeljek, med kupci novih bivalnih prostorov pa je, kot smo zvedeli od tovarišice Nade Cvetko, ki je opravljala prevzem kot predstavnica samoupravne stanovanjske skupnosti, največ delovnih organizacij, ki rešujejo stanovanjske probleme svojih delavcev.
bb
dali človeštvu take velikane! Mnogo preskromni smo za vse, kar je vzcvetelo v tem dvomili-jonskem narodu, ki se je vrh tega moral vedno bojevati za svojo narodno bitnost. Slišim, da naši znanstveniki prevzemajo vodilna mesta v NASI, v velikih svetovnih laboratorijih vseh vrst, da.. .pa, kdo bi našteval, izbrskali jih bodo zgodovinopisci, »ugotavlja znamenit Pomurec, prof. dr. Anton Trstenjak. Ali res že ne bi bil čas, da bi v sloven-skem nacionalnem prostoru dosegli dogovor o ustanovitvi ustreznega informacijskega in dokumentacijskega središča z urejenimi podatki o delu in življenju številnih naših znanstvenikov, ki žive zunaj meja naše države, in jih poskušati uspešneje vključevati v reševanje vprašanj našega družbenega in nacionalnega razvoja? Se res ne bomo ali se nočemo ničesar naučiti od drugih? Prof. dr. Vid Pečjak nam je v pogovoru dejal, da se večkrat sprašuje, če morda nenehen beg možganov oz. migracija strokovnjakov brez povratka ne prizadene celo genetskih potenc naroda. Vprašanje je nesporno usodnega pomena in se nam že kažejo določene posledice. Najočitneje je to pri nemoči oz. nesposobnosti najti učinkovite scenarije razvoja Pomurja. Ko smo
---- LETOVANJA -------------
se pogovarjali z nekaterimi pomurskimi strokovnjaki, ki so že več let ali desetletij na tujem (ZDA, ZR Nemčija, Kanada), so nam zagotavljali, da bi se radi vrnili, vendar se bojijo, da bi v svoji stroki nazadovali ali celo usahnili. »Saj to je nasledek zakonitosti, ki jo izraža pravilo: majhne razmere in majhni časi rodijo majhne ljudi, velike razmere in veliki časi rodijo velike osebnosti. V tem je tudi vzrok za vedno vedno številnejše »selitve možga-nov<, kar je eden tipičnih simptomov malega naroda. Za Slovence pa še prav posebno to, da se v tujino preseljeni možgani utopijo v internacionalnem morju, da jih zlepa več nihče ne pozna in ne prepozna kot Slovence,« si dovolimo še enkrat povzeti prof. Trstenjaka. Ali s tega vidika ne bi bilo koristno in smiselno, če bi skušali raziskati fenomen Betlehem v ZDA, kjer živi in ustvarja v pravcati izseljenski koloniji na tisoče Pomurcev? Gre za številne inženirje, zdravnike, ekonomiste, matematike, fizike, arhitekte in druge strokovnjake. Najdejo se tudi taki, ki so se poskušali vrniti — pisali so ali se osebno oglasili na določenih naslovih (univerzah, inštitutih, organizacijah združenega dela) — toda izkazalo se je, da zanje ni prostora, ali točneje: ni ustreznih del in nalog
oz. možnosti za ustvarjalno delovanje. O plačilu pa bolje, da ne .govorimo. To je paradoks, ki ga ni vredno komentirati, kvečjemu ugotoviti. Mimogrede: v švicar-iski tovarni Brown-Boveri je zaposlenih kar okrog 250 elektro in strojnih inženirjev iz Jugoslavije, največ iz sosednje Hrvaške. Tudi Pomurci so med njimi.
Obrnimo medaljo in se vprašajmo, če sploh imamo zanesljive podatke o tem, koliko strokovno podkovanih ljudi, kakšnih profilov, pri kakšnih delih in nalogah zaposlenih, je tačas v Pomurju. Nimamo jih; tudi na skupnosti za zaposlovanje ne. Imamo zgolj približno, verjetno že zastarelo oceno, da je med 37 tisoč zaposlenimi kakih tisoč delavcev z višjo in visoko izobrazbo, specializacijo, magisterijem oz. doktoratom. Kaj mislite, kakšna bi bila številka — in kaj razvojno gledano pomeni — če bi k domačim kadrom prišteli še tiste, ki so »raztepeni« po Sloveniji, Jugoslaviji in svetu? In če bi recimo imeli podroben pregled nad vsemi pomurskimi študenti, ki študirajo bodisi na mariborski, ljubljanski ali katerikoli drugi univerzi pri nas ali na tujem? Sicer pa je najbrž že znano, kar se dogaja zlasti v Srbiji, da namreč tisti študentje na naravoslovno-matematičnih fakultetah, ki končujejo zadnji letnik z najvišjimi možnimi ocenami, lepega dne dobijo pismo iz Zuricha, Pariza, Londona ali celo iz Santa Clare v znameniti Silicijevi dolini v Kaliforniji, naj pridejo na testiranje in ustvarjalno delo. Tudi v tem primeru komentar najbrž ni potreben. Branko žunec
Ce katero, potem je najlepše novoletno darilo prav gotovo novo stanovanje. Posebno za mlade družine in vse, ki potrebujejo streho nad glavo, pa čeprav gre le za neznatno kvadraturo enosobnih ali večjih stanovanj, kakršna so vseljevali na Stefanovo pred novim letom v stanovanjskem bloku LJ 1, Lendavska jug v Murski Soboti. Število stanovanj je 43 z 2056,28 kvadratnega metra neto stanovanjske površine in enim poslovnim prostorom v izmeri 34,19 kvadratnega metra. Cena kvadratnega metra bivalne površine je 213.165 dinarjev.
Prvi stanovalec, ki je prejel ključe novega stanovanja v bloku LJ 1, Lendavska iue v Murski Soboti je bil Ivan Prelog, zdravnik na infekcijskem oddelku v Murski Soboti. »Vsekakor je prejeti ključe novega stanovanja eno od najlepših daril, ki jih lahko človek dobi v svojem življenju Stanovanje, ki mi je bilo dodeljeno, ima 78 kvadratov, je dvoinpolsobno in mislim, da je ustrezno za družino « Foto: A. Abraham
Pobuda sindikata za razširitev
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov v Murski Soboti je na zadnji seji obravnavalo gradivo, ki ga je pripravila Počitniška skupnost Murska Sobota o letovanjih v počitniškem naselju v Monseni pri Rovinju in v domu Jelka na Pohorju. Ugotovljeno je bilo, da je bilo tokrat skrbno pripravljeno poročilo počitniške skupnosti, ki daje v pogled dejansko stanje in problematiko . letovanja. Največ razprave je bilo o poslovanju počitniškega doma Jelka na Pohorju, ki se zaradi slabe zasedenosti nikakor ne more otresti rdečih številk. Letos bo izguba znašala okrog 1,800.000 dinarjev. Od načrtovanih 4.158 je bilo le 2.551 nočitev, kar je komaj nekaj nad 61 odstotkov. Od predlaganih štirih možnih različic za rešitev tega problema, ki jih je izvršni odbor predlagal članicam skupnosti, je predsedstvo zavzelo stališče, da oddaja Jelke v najem ali prodaja ne pride v poštev, ker so članice vložile precej sredstev za ureditev doma, temveč je potrebno
doseči, da se število nočitev v domu Jelka poveča vsaj na 3.000, ker, kot kaže, do sedaj načrtovanih nočitev ni mogoče zagotoviti. Pri tem pa bi se morali bolj potruditi tako zaposleni v počitniški skupnosti, kot tudi članice. Za letošnje povečanje števila nočitev v domu Jelka imajo zasluge predvsem Mura, Pomurski tisk in občinski svet Zveze sindikatov, medtem ko so druge članice storile zelo malo ali pa nič. Sindikat tudi predlaga, da bi kazalo proučiti možnost zmanjšanja zaposlenih v domu Jelka, tako da bi bil en' delavec redno zaposlen, en pa sezonsko. Dokončno bodo o tem odločili delegati na skupščini počitniške skupnosti. Predsedstvo je tudi razpravljalo o poslovanju letovišča v Rovinju in ugotovilo, da je bila letošnja zasedenost zmogljivosti rekordna, saj znaša število nočitev 56.112, kar kaže, da je med delavci interes za letovanje. K povečanjuštevila nočitev v Rovinju pa je pripomogla tudi boljša povezava med Rovinjem in Mursko Soboto,
zmogljivosti
tako da so lahko sproti dopolnjevali odpovedane nočitve. Predsedstvo je tudi soglašalo, da je potrebno zagotoviti potrebna sredstva za gradnjo vodnih zbiralnikov, kar bo stalo 12,210.000 dinarjev. Pretežni del sredstev bodo zagotovili iz amortizacije, preostali del, 4.030.000 dinarjev, pa naj bi zagotovile članice. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota je zaradi vse večjega zanimanja za cenena letovanja dalo pobudo o razširitvi počitniških zmogljivosti. Nove naj bi zgradili na srednjem Jadranu z združevanjem sredstev. Predlog bodo posredovali vsem delovnim -organizacijam v Pomurju, občinski sindikalni svet Murska Sobota pa je v ta namen že odobril milijon dinarjev za urejanje nove lokacije. Prav tako je občinski sindikalni svet Murska Sobota prispeval tri milijone dinarjev za gradnjo športno-rekreacij-skih objektov in otroških igrišč v Rovinju.
F. Maučec
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
STRAN 5
Tiskovna konferenca na soboškem sodišču
VSE VEČ NASILJA
Na že tradicionalni vsakoletni tiskovni konferenci na soboškem sodišču sva bila žal samo dva (še Večerov kolega) deležna informacij o delu »hiše pravice« v Murski Soboti v preteklem letu. Predsednik Ladislav Pentek je najprej spomnil na pomembnejša veljavna navodila, ki urejajo javno objavljanje določenih zadev z njihovega področja, nato pa pojasnil, da osnovne podatke daje uprava za notranje zadeve, v fazi preiskav oz. pripravljalnih dejanj javno tožilstvo in šele nato sodišče.
VSAKO LETO NOVO PODROČJE DELA OBRTNE ZADRUGE 14. OKTOBER
Sončna energija lani, kabelska TV letos
Iz letnega pregleda dela bi izluščili dejstvo, da jim tako pri sodnikih kot pri sodnikih pripravnikih in administrativnih tehničnih delavcih manjka ljudi, za kar je več vzrokov. Gotovo na prvem mestu slabe plače in nagrajevanje, pa stanovanjske zadrege in podobno, kar vse odvrača še tisto peščico pomurskih študentov na pravni fakulteti v Ljubljani, da bi se po študiju vrnili in zasedli sodniško mesto v enem od občinskih središč. Po besedah Ladislava Pentka vzgajajo kadre tudi za sodišče združenega dela, javno tožilstvo, javno pravobranisltvo, sodnike za prekrške in sodnike oz. pravnike za potrebe združenega dela. »Imamo sicer 500 sodnikov porotnikov, vendar je delo ovirano, kajti pogosto v zadnjem trenutku odpovedujejo udeležbo. Denarna nadomestila zanje so sramotno nizka, saj dobijo recimo za ves dan obravnav vsega 180 dinarjev in povračilo potnih stroškov. V letu 1985 smo v tej zvezi na zasedanju soboške občinske skupščine postavili delegatsko vprašanje in predlagali ustrezno uskladi-
Dobili smo najbolj »sveža« pojasnila, ki zadevajo razvpit primer parcel in tako imenovano direktorsko afero. »Oba postopka smo na sodišču hitro končali,« je zagotavljal predsednik Ladislav Pentek. »V prvem primeru je javni tožilec predlagal uvedbo postopka 27. maja 1986 in smo mu spis vrnili 12. septembra. Druga zadeva je prišla na sodišče 20. maja, zaslišanje smo opravili 2. junija in 14. oktobra postopek na sodišču končali. Določiti smo morali še finančnega izvedenca. Obe zadevi sta zdaj na tožilstvu. Torej moramo z naše strani zavrniti pripombo v Vest-nikovem članku (Zakulisne igre in tabu teme) 18. septembra 1986, češ »da o postopkih, ki se več kot očitno zavlačujejo pri pravosodnih organih oz. organih pregona, niti ne govorimo«.
tev, vendar je še zmeraj po starem/« smo razumeli predsednika. Če poleg tega poslujejo z nekritimi odhodki, kar je druga beseda za izgubo, preseneča podatek o storilnosti soboškega temeljnega sodišča z enotami v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. Kakovost dela naj bi se izboljšala (manj je razveljavljenih sodb) in nerešen mesečni pri-pad zadev je baje med najmanj
Razpisna komisija tozda OŠ Vlaj Lajos Genterovci razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA TOZDA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevati še naslednje:
— učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona o osnovni šoli, šolski svetovalni delavec in drugi delavci, ki imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu,
— da poleg slovenskega obvlada tudi madžarski jezik.
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Razpisna komisija tozda OŠ Vlaj Lajos Genterovci.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
_____ _____ v L n I U □ Avtobusni promet Maribor, n. sol. o.
F" K TOZD
A AVTOBUSNI PROMET ...
CERTUS, tozd Avtobusni promet Murska Sobota Odbor za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za
dve (2) čistilki avtobusov
Pogoji:
— vsaj 6 razredov osemletke
— ženski spol — telesno zdravje
— bivališče v M. Soboti ali okolici
— poskusno delo 1 mesec
Prijave sprejema osem dni od dneva objave tajništvo tozda Murska Sobota, Bakovska 29.
šimi v naši republiki. Poslovanje v soboški in lendavski enoti je tudi dvojezično (v slovenščini in madžarščini), za kar sredstva dosledno zagotavljajo.
V letu 1986 so prejeli 26024 bolj ali manj pomembnih zadev, kar je za kakšna dva odstotka manj kot leto poprej. Tako imenovani pripad zadev, s katerimi se je ukvarjalo 25 sodnikov (s predsednikom sodišča bi jih moralo biti 29), trije sodniški pripravniki (predvidenih je osem) in 85 administrativnih tehničnih delavcev (po sistemizaciji 92) se je povečal le na preiskovalnem in zapuščinskem oddelku, pri gospodarskih prestopkih in v zemljiški knjigi. Na kazensko-prav-nem področju v zadnjih dveh, treh letih pripad upada, kar je glede na krizne gospodarske razmere nenavadno. Gre za kazniva dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje (poneverbe, goljufije ipd.), zoper varnost javnega prometa in zoper življenje in telo. Narašča pa število kaznivih dejanj zoper javni red in mir, posebej še nasilniško obnašanje. Zanimivo je, da že nekaj let na soboškem sodišču ne beležijo kaznivega dejanja s političnim obeležjem. Pri kaznovalni politiki menijo, da niso ne premili ne prestrogi. Približno tretjina zapornih kazni je nepogojna, dve
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Vožnjo prilagodimo
cestam
Zadnji dnevi starega in prvi novega leta so bili še kar primerni za vožnjo, seveda, če smo upoštevali pravila, ki veljajo za zimski čas. Po številu prometnih nezgod sodeč se nismo obnašali dovolj samozaščitno, ogrožali smo svoje in tuja življenja.
HUDA NESREČA V APAČAH
28.	decembra je voznik osebnega avtomobila Darko Felbar iz G. Radgone vozil iz Trat proti G. Radgoni. V Apačah, pri delovni organizaciji Lina, je zapeljal v levo, zdrknil po nasipu in trčil v drevo. Trčenje je bilo tako hudo, da se je voznik hudo telesno poškodoval, sopotnik Zdenko Topol-njak iz Hercegovščaka pa umrl. Hude telesne poškodbe je dobila sopotnica Jožica Kampuš iz G. Radgone, lažje pa sta se poškodovali A. Š in F. S. iz G. Radgone.
tretjini sta pogojnih. Posebej ostri so pri obravnavanju prometnih kaznivih dejanj, kar je tudi razumljivo. Na pravnem področju je največ obveznostnih sporov in sporov pri delitvi premoženja, ko gre za razpad zakonske skupnosti. To so najbolj zahtevni, več let trajajoči postopki. Slišali smo, da je sorazmerno veliko sporov zaradi plačila električne energije. Pri tem je najtežje ugotavljati dejansko stanje in sodišče je večkrat nemočno; tudi z izvedenci ni preprosto dokopati se do prave slike. Ob bistveno manjšem številu gospodarskih prestopkov so na temeljnem sodišču v Murski Soboti zaskrbljeni zaradi vse številnejših gospodarskih sporov, čeprav je v veljavi zakon o zavarovanju plačil. Predvsem je posredi nelikvidnost podjetij oz. neporavnavanje obveznosti. V sodnem registru je pripad zadev manjši, ker je manj statusnih sprememb ozdov.
Problematiko zase pomeni mladoletniška kriminaliteta, kjer se sicer število kaznivih dejanj in storilcev v zadnjih treh letih bistveno ne povečuje, zato pa tem bolj zaskrbljuje teža strojenih dejanj. Če do leta 1985 niso obravnavali primera ropa, so lani kar tri taka kazniva dejanja. Več je tudi vlomov in znatno so v porastu kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari z elementi nasilja. Vseh zadev s področja mladoletniške delikvence je bilo lani 92, med njimi niti ene, ki bi bila povezana z mamili, so nam povedali na tiskovni konferenci na soboškem sodišču.
Branko Žunec
in času
VELIK POŽAR V RENKOVCIH
17.	decembra je ogenj zajel gospodarsko poslopje Franca Magdiča iz Renkovec. Zgoreli so ostrešje gospodarskega poslopja, osebni avtomobil, motorna kosilnica in več kmetijskega orodja. Škodo so ocenili na 10 milijonov dinarjev. Pri ogledu pogorišča je bilo ugotovljeno, da je Jože Magdič priključil električni polnilec na akumulator. Poleg je bil pločevinast sod, v njem pa nekaj nafte. Zaradi pregretja je najprej zagorelo v osebnem avtomobilu, nato pa je razneslo sod z nafto. Ogenj so pogasili gasilci iz Renkovec, Turnišča, Dobrovnika in Črenšo-vec.
STISNILO MU JE GLAVO
24.	decembra dopoldan je Ludvik Kovač iz Adrijanec doma na posestvu želel priklopiti k traktorju hidravlični nakladalnik. Traktor je zapeljal na skedenj, kjer je bil nakladalnik. Ko ga je hotel priključiti, je nehote vklopil hidravliko in ta mu je stisnila glavo. Kovač je takoj umrl.
PADEL NA BETONSKA TLA
26.	decembra so v delovni organizaciji Gorenje v Meleh praznovali konec leta. Anton Petovar iz llijaševec se je odpravil domov. Ko je hodil po stopnicah, mu je postalo slabo, omahnil je in padel na betonska tla. Čez dva dni je poškodbam podlegel.
PUSTIL POŠKODOVANEGA NA CESTI
1.	januarja se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti med Prosenjakovci in Selom. Miran Jerič iz Rakičana je na poledeneli cesti zaviral, zaradi tega ga je zaneslo s ceste v jarek. Pri nezgodi se je hudo poškodoval sopotnik Jože Zver iz Bratonec. Voznik je kraj nezgode zapustil, poškodovanega pa je drugi voznik odpeljal v bolnišnico.
REŠILI SO JIH IZ ZVITE PLOČEVINE
3. januarja se je na lokalni cesti Noršinci—Rakičan zgodila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Drago Jerebic iz Odranec je peljal z neprimerno hitrostjo po poledenelem cestišču proti Rakičanu. Zaneslo ga je s ceste v drevo. Iz zvite avtomobilske pločevine so voznika in sopotnike rešili gasilci. Pri nezgodi so se poškodovali: Drago Jerebic iz Odranec in Roman Slatinšek iz Beltinec laže, Bernarda Raščin in Z. N. iz Rakičana pa huje. Vse so prepeljali v bolnišnico.
J. D.
Obrtna zadruga 14. oktober v Gornji Radgoni je že dolgo prerasla okvire normalne obrtne zadruge, ki samo združuje obrtnike.
S prvim januarjem letos so v svojo hišo sprejeli šestdeset delavcev nekdanjega Elementa (ki je pol leta še obstajal le na papirju), in sicer njegovo gradbeno enoto. S sabo so prinesli tudi dolgove in skoraj neuporabno orodje. V tem letu je Obrtna zadruga 14. oktober dodatno zaposlila nekaj delavcev ter popravila najnujnejše stroje in orodje.
Milan Pintarič, vodja enote proizvodnih dejavnosti, skrbi za organizacijo dela: »Čeprav je gradbeništvo sedaj povsod v težkem položaju, se v zadrugi zaenkrat še noben ni pritožil, da nima dovolj dela. Ljudje namreč po navadi vedno raje najamejo obrtnike, kot pa kako organizacijo združenega dela, ki se ukvarja z gradbeništvom. Velikokrat so obrtniki cenejši, predvsem pa mi stranki zadevo hitro rešimo. Verjetno ima obrtnik tudi drugačen odnos do dela. Ve namreč, da je rezultat (plača) odvisen le od njegovega dela, zato je bolj prizadeven.«
Delavci v obrtni zadrugi se obravnavajo podobno kot delavci družbenega sektorja — torej lahko tudi ves potrebni material dobijo po ceni brez prometnega davka. Zaradi tega in zaradi veliko manjšega števila režijcev (administrativnih delavcev) so lahko obrtniki konkurenčnejši, meni Jožica Kovačič, vodja kooperacije v Obrtni zadrugi 14. oktober. Prednost obrtnikov, ki so združeni v zadrugo, je, da na tržišču nastopajo enotno, saj zadruga na večjih gradbiščih združi njihova dela. In če še malo ponovimo besede vodje enote proizvodnih dejavnosti: »V zadnjem času se pogosto dogaja, da investitor (kdor naroča delo) oddaja delo na ključ. To pomeni, da je pripra-
M V LENDAVI RAZGLASILI NOVATORJE 	 MHI 
Kadar nam ne mečejo polen pod noge...
I »Kadar nam ne mečejo polen pod noge, moramo biti zaskrbljeni!« je samo ena izmed misli-ugotovitev dr. Matjaža
I Muleja, profesorja na Vekšu v Mariboru, ki je v ponedeljek predaval v Lendavi. Predavanje je bilo ob dnevu novator-_ jev, ko so razglasili letošnje na-I grajence. Kadar nam ne meče-I jo polen pod noge, tedaj je to  znak, da je naše ustvarjalnosti konec in smo se izgubili v ne-Ikem povprečju. No, v nekaterih lendavskih tozdih je drugače, saj je novatorstvo prešlo »v kri in meso« marsikomu, zato
Itudi nekateri novi dosežki! In kdo so letošnji nagrajenci!
Skupina novatorjev iz Var-_ stroja (Janez Orban, Silvo I Domjan, Stanko Novak in zu- nanji sodelavec Andrej Kavčič)  je dobila nagrado 110 tisoč dinarjev za izdelavo naprave va-Irus D 13 TIG — varilni usmernik z elektronskim krmiljenjem vartig I. Naprava je namenjena za najbolj kakovostna varilska « dela pri varjenju visokolegira- nih jekel, nerjavečih jekel in
hm smm a
Vitrini primanjkuje strokovnjakov
Izteka se leto 1986 in čas je za oceno minulega dela. Med mlajše ljutomerske kolektive sodi tozd Vitrina, ki je star šele tri leta, vendar pa lahko rečemo, da so leta uvajanja mimo in vsaj letos bi rezultate morali jemati trezno in realno. Na voljo so devetmesečni rezultati gospodarjenja in prva mnenja, kako bo ob koncu leta. O tem je spregovoril Jože Klemenčič, direktor tozda:
»Če upoštevamo devetmeseč-je, sedanjo prodajo in predvidevanja, menimo, da bomo letošnje leto končali z dobrim poslovnim rezultatom. Če se malo ozrem na devetmesečne rezultate, lahko povem, da smo ustvarili okoli 73 milijard celotnega prihodka, dohodka je bilo 16 milijard in čistega dohodka nekaj čez 9 milijard. Akumulacija je znašala 4,3 milijarde dinarjev. Glede na prodajo in vse drugo ugotavljamo, da bo ob koncu leta naš rezultat kar soliden. Seveda pa moram poudariti, da poslujemo šele tretje leto, in to v želo težkih gospodarskih razmerah. Takšen finančni rezul
vljen plačati neko ceno, mi pa potem to naredimo. Vemo pa, da en sam obrtnik ne more dajati celotne ponudbe, saj nima za to ustreznega znanja, niti zadostnega števila delavcev. Zato mi organiziramo skupinsko delo obrtnikov ter spremljamo njegov potek.«
Največ del je v gradbeništvu, obrtna zadruga pa se ukvarja še z raznimi zemeljskimi deli, izsuševanjem, s kovinskopredelovalno industrijo (znane lestve in transporterji), lani so razvili sončni sistem, letos pa se je razmahnilo montiranje kabelskega omrežja. Želje za nameščanje kabelske televizije se pojavljajo iz različnih krajev. Tačas končujejo z deli v Mariboru — Selnici. Začeli so pred pol leta, 90 odstotkov dela je že opravljenega. Tamkajšnji občani so lahko prej gledali le dva programa, sedaj pa jih sprejemajo šest. Da so v Obrtni zadrugi 14. oktober zaposleni strokovnjaki, ki se spoznajo na svoje delo, dokazuje tudi, da so pri nameščanju kabelske televizije v Mariboru izdelali neke vrste prototip, ki so si ga prihajali ogledovat strokovnjaki iz vse Slovenije. Gre namreč za [inkovski prenos signalov, kar ni običajno v tem delu. Naročila za kabelske omrežja imajo tudi iz Tabora in Radvanja, iz Medvod in Murgel z ljubljanskega območja, iz Kranja in drugod.
Ker so ti strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kabelsko tv, prej delali v delovni organizaciji, ki prav tako namešča enaka omrežja za sprejem signalov prek kablov, se je s strani DO pojavilo negodovanje, češ da so jim ukradli izšolane strokovnjake, ki jih sami potrebujejo. Vendar Milan Pintarič takole odgovarja; »No, moje osebno mnenje ... Nihče ne krade strokovnjakov. Vsi ti kooperanti so prišli k nam prostovoljno. Prišli so in poveda
barvnih kovin ter zlitin (razen aluminija).
Drugo nagrado, 80 tisoč dinarjev, je dobil Milan Biro iz Ina-Nafte za nov izdelek triplex punger pumpa, ki se uporablja za odstranjevanje usedlin v dimniku, v katerega se vlaga cement in zmanjšuje presek kanala za čiščenje izmenjevalcev, odstranjevanje rje, čiščenje reaktorjev, rezervoarjev in drugega.
Nagrado v višini 60 tisoč dinarjev so podelili Stefanu Vu-čaku in Jožetu Hozjanu iz Var-stroja za nov izdelek dvotočko-vna enotka, ki je namenjena za dvotočkovno uporovno varjenje jeklene pločevine in okroglih palic.
Podelili so še 6 nagrad po 35 tisoč dinarjev. Džuro Vugrinec iz Elektrokontakta je prejel nagrado za tehnično izboljšavo za tipko na stikalu. Štefan Vučko, prav tako iz Elektrokontakta, je izboljšal pripravo za sestavljanje bakelitnih okovov. Že uveljavljena novatorja iz Gorenja Varstroj Silvo Domjan in Stanko Novak sta prejela na-
tat ustvari 47 zaposlenih.« Stari ste šele tri leta, je to dovolj, da kolektiv pokaže in dokaže svojo zrelost in sposobnost?
»To je težko vprašanje, vendar pa menim, da se s prizadevanjem vseh zaposlenih, predvsem pa proizvodnih delavcev, ki se zavedajo odgovornosti do kakovosti in planov, da marsikaj doseči, seveda z resnično trdim in kakovostnim delom ter veliko samo-
li, da si želijo te zadeve (kabelsko omrežje) delati prek zadruge. Kajti sami tega ne bi mogli izpeljati, ker nimajo celotne ponudbe del, ki jih pri montiranju potrebujejo. Sprejeli smo jih in jim dali možnost. Če smo že nosilci obrti v tej občini, je to tudi naša naloga. Mogoče ti strokovnjaki ne bi odšli iz delovne organizacije, če bi imeli tam dovolj možnosti za samostojno in ustvarjalno delo. Nobenih drugih razlogov ne vidim; najmanj, da bi jih zadruga vabila, naj odidejo od tam in pridejo k nam.«
Meni še, da so strokovnjaki dovolj usposobljeni za tako odgovorno pionirsko delo v delovni organizaciji kot v zadrugi. Da pa imajo njihovi obrtniki še nekaj več — ti se ukvarjajo s kabelsko televizijo kot ljudje, to jih zanima in veseli, zato jim delo ni le opravljanje delovnih obveznosti. V zadrugi si želijo tesnejšega sodelovanja z Elradom, od koder dobivajo tudi nekaj potrebnega materiala, vendar še vedno ni pripravljenosti z njihove strani.
Obrtno zadrugo najbolj pesti problem, da nimajo svojega skladišča in zaposlenega skladiščnika. Tako pa dobi obrtnik le naročilnico, potrebno blago pa si mora poiskati sam in ga hraniti mogoče doma. Zadrugi pa je težko obračunavati opravljeno delo obrtnika, po navadi se zatakne pri nabavljanju materiala po normativih. Zadruga namesto obrtnikov fakturira ter po opravljenem delu naredi obračun. Ker pa obrtniki niso (ali ne morejo biti) knjigovodje, ki redno beležijo vsa dela in račune, je obrtni zadrugi oteženo sprotno obračunavanje. Sicer pa je do konca leta prav gotovo vse obračunano, je še dejala vodja kooperacije, Jožica Kovačič.
Bernarda Peček
grado za nov varilni usmernik — varus 600 D 13 na tiristorsko  nastavljanje varilnega toka. Jo- | že Leček iz Naftinega tozda  Strojne delavnice je dobil nagrado za tehnično izboljšavo H na področju varstva pri delu za  doziranje guan amina v forma- | linu. Stanko Novak iz Varstro-ja je prejel nagrado za polavto- m matsko napravo za varjenje  aluminija v zaščitni atmosferi  plina (Ar). Pa še Tibor Horvat, " prav tako varstrojevec, za zamenjavo dvojnih spojk z doma I izdelanimi elementi.
Nagrade so podeljene, obja- S vljen pa je tudi že razpis za nove novotarije. Nagrade bodo n nedvomno prispevale, da se  bodo nagrajenci še bolj zagrizli " v svoje delo, snovanje, tehnične izboljšave. K vsemu temu I pa je velika spodbuda tudi pre- I davanje Matjaža Muleja, ki je | opozoril na vrsto vrzeli v naših prizadevanjih (ki to včasih ni- k so) za nove izdelke. Veliko več  uspeha pa bo, ko se bodo uve-  Ijavile skupine (več ljudi več * ve), kar se sicer kaže pri Var-stroju.	Š. Sobočan I
odpovedovanja. Ko gledamo številke, ki so solidne, moramo upoštevati tudi to, da smo v tretjem letu našega obstoja začeli izdelovati številne nove vitrine, začenjamo tudi z novo proizvodnjo hladilnih montažnih komor.«
Kakšen pa je pri tem delež matične delovne organizacije LTH iz Škofje Loke?
»Mogoče ne zveni ravno najbolje, a je tako: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. To velja tudi za našo temeljno organizacijo. Zavedamo se, da brez lastnega prizadevanja in znanja ni napredka. Dosežemo ga lahko torej z lastnim znanjem in s pomočjo strokovnega kadra, se pravi možganskega trusta v Škofji Loki. S skupnimi močmi smo tako dosegli določene rezultate in tako načrtujemo tudi v prihodnosti. Poudariti pa moramo: močno nam primanjkuje strokovnega kadra. To ni samo značilnost našega tozda, ki je po svojem programu specifičen, to ugotavljamo tudi za druge.«
Dušan Loparnik
STRAH 6^
VESTNIK, 8. JANUARJA 1807
kmetijska panorama
Krajši
konec
za kmetijce
Da je kmetijstvo tista gospodarska panoga, v kateri so rezultati v največji meri odvisni od najrazličnejših dejavnikov, se je potrdilo tudi v letu, ki je za nami. Da to drži, najbolj zgovorno potrjujejo rezultati, ki jih je kmetijstvo doseglo. Zaostreni pogoji gospodarjenja niso obšli tudi kmetijstva, vendar je zanj značilno, da posledice čuti nekoliko pozneje, so pa zato toliko dolgotrajnejše in težje. Proizvodnja v kmetijstvu zahteva namreč daljši proces in se ta ne more kar čez noč prilagoditi spremenjenim razmeram. V poljedelstvu je pridelava vezana na obdobje do enega leta, v živinoreji pa še na daljše obdobje, zato bi morali biti pogoji, ki vplivajo na gospodarjenje v kmetijstvu, stabilni in dolgoročni. Žal pa temu ni tako in posledica tega so nihanja v proizvodnji in ponavljajoča se krizna obdobja, ki trajajo včasih krajši, včasih pa tudi daljši čas.
Ob vsem tem je kmetijstvo tudi ena tistih gospodarskih panog, v kateri so rezultati v veliki meri odvisni tudi od naravnih razmer.
Prav v letu 1986 pa ti našemu kmetijstvu niso bili niti malo naklonjeni. Samo na račun jedrske nesreče v Černobilu je pomursko kmetijstvo izgubilo več milijard dinarjev dohodka in če k temu dodamo še druge naravne nevšečnosti, je izpad še večji.
Pomurski kmetijci vseh zastavljenih ciljev v letu 1986 niso uresničili. Pa ne le zato, ker jim niso bili naklonjeni naravni pogoji, pač pa v večji meri zaradi neugodnih ekonomskih pogojev. Cenovna razmerja so ostala neurejena, četudi so se občasno nekoliko izboljšala, je inflacija kmalu opravila svoje in kmetijci so spet potegnili krajši konec. Če smo še ob lanski žetvi zatrjevali, da so cene pšenice realne in za pridelovalce spodbudne, zdaj to zagotovo ne velja več. Cena pšenice je ostala ista, medtem ko so cene reprodukcijskega materiala za kmetijstvo takorekoč podivjale. To se ponavlja že več let, zato tudi ne čudi, da mnogi pridelovalci ob žetvi pšenice ne prodajo in jo raje namenijo za živinsko krmo. Pa jim tega zdaj, ko so krmila od dva do trikrat dražja kot pšenica, in ko je za kilogram mineralnega gnojila treba dati več kot poldrugi kilogram pšenice, ne moremo zameriti.
V srednjeročne in dolgoročne razvojne načrte smo zapisali, da je treba v kmetijstvu v maksimalni meri izkoristiti vse naravne danosti, saj je teh v Jugoslaviji toliko, da lahko' pridelamo dovolj za domače potrebe in še izvoz. Vendar postaja izvoz za naše kmetijstvo dohodkovno vse manj zanimiv. Cene kmetijskih proizvodov na svetovnem tržišču so nižje od naših in mimo tega ne moremo. Kmetijcem često očitamo, da je hrana predraga, ob tem pa pozabljamo, da to ni odvisno le od kmetijcev. Pridelovalni stroški so takšni, da poceni hrane ne moremo pričakovati in dokler bo tako, bo hrana še naprej draga. Tako-imenovanih notranjih rezerv v kmetijstvu je ostalo le malo in ti bistveno na pocenitev proizvodnje več ne morejo vplivati. Razreševanja teh vprašanj se bo zato treba lotiti na drugem koncu. Kmetijstvu je treba zagotoviti takšne pogoje gospodarjenja, ki bodo pocenili proizvodnjo, pa še za akumulacijo bo moralo nekaj ostati. Prvi premiki v tej smeri so že in upajmo, da čez leto ne bomo spet ugotavljali podobno.
L. Kovač
Ob mleku in mesu tudi novi proizvodni programi
Nekatera neugodna gibanja, ki so bila v kmetijstvu že v zadnjih nekaj letih, so se nadaljevala tudi v letu 1986. V Pomurju, kjer predstavlja kmetijstvo eno najpomembnejših gospodarskih panog, so posledice teh gibanj še toliko občutnejše, saj se na račun odlivanja dohodka, ki je predvsem posledica neurejenih cenovnih razmerij, zmanjšuje akumulativna sposobnost celotnega gospodarstva, razlike med razvitimi in manj razvitimi pa se tako še povečujejo. Položaj v kmetijstvu se je slabšal vse do lani, ko smo z ukrepi gospodarske politike razmere v tej panogi sicer nekoliko izboljšali, vendar bodo rezultati te politike zaznavni šele letos in v prihodnjih letih. Proizvodnja v kmetijstvu je namreč vezana na daljše časovno obdobje, zato posledic takšnih ali drugačnih odločitev ni mogoče pričakovati čez noč. Podatki za leto 1986 pa vseeno kažejo, da so se razmere tudi v kmetijstvu na nekaterih področjih že začele izboljševati. Razen pri pšenici so dosegli pomurski kmetijci v poljedelstvu boljše rezultate kot leto prej, ne velja pa to za živinorejo. O rezultatih pomurskega kmetijstva v letu 1986 in o nalogah ter načrtih v prihodnjem obdobju smo se pogovarjali z Gustijem Grofom, predsednikom KPO sozda ABC Pomurka.
ške in večji dohodek, zato je naša usmeritev čim višja proizvodnja, in to načrtovana proizvodnja, ki zagotavlja tudi plasma.
V Pomurju že nekaj časa ugotavljate, da akumulativnost v kmetijstvu pada. Posledica tega so verjetno tudi manjša vlaganja?
GUSTI GROF: Če se zadržim najprej pri vlaganjih v primarno kmetijstvo, moram povedati, da smo pri teh vlaga-
GUSTI GROF: Res je, da z rezultati, ki smo jih lani dosegli v pomurskem kmetijstvu, ne moremo biti v celoti zadovoljni, so pa predvsem posledica neustrezne politike do tega področja v preteklih letih. To velja predvsem za živinorejo, saj je obseg pitanja tako pri prašičih kot pri govedu manjši kot v letu 1985. Vzroki za to segajo že nekaj let nazaj in nanje smo ves čas opozarjali, vendar vse do lani brez pravega uspeha. Visoke obrestne mere, predraga koruza in pomanjkanje državne intervencije na tem področju, ob vsem tam pa še nekontroliran uvoz mesa, so prispevali, da se je obseg pitanja v živinoreji začel zmanjševati. Moram pa ob tem vseeno reči, da nam je uspelo v Pomurju z lastnimi napori in dodatnimi republiškimi sredstvi bolj ohraniti vsaj stalež osnovne plemenske črede kot na nekaterih drugih območjih v Jugoslaviji, kjer so živinorejo tako rekoč opustili. V Pomurju do zmanjšanja osnovne plemenske črede goveda ni prišlo, se je pa zmanjšal obseg reje pitane govedi, medtem ko se je v prašičereji zmanjšala tudi osnovna plemenska čreda, predvsem zaradi opuščanja tovrstne reje v kooperaciji. Mislim pa, da so se gospodarske razmere pitanja prašičev ponovno izboljšale, in bi moralo slediti oživljanje te reje, Mi smo že napeli vse sile v to smer, poleg gospodarskih pa imamo pripravljene tudi strokovne in organizacijske ukrepe, da bi izpad v prašičereji v čim krajšem času spet nadomestili.
Ob dobrih rezultatih, ki so jih v lanskem letu dosegli poljedelci, tudi na nekaterih področjih v živinoreji uspehi ne izostajajo, denimo v perutninarstvu in mlekarstvu. Je to posledica načrtnejše razvojne politike oz. večje skrbi za tovrstno proizvodnjo?
GUSTI GROF: Razen pri pšenici smo lahko pri vseh drugih poljščinah s pridelki zadovoljni, res pa je, da tudi na ne-
katerih področjih v živinoreji rezultati niso slabi. Perutninarstvo je v nenehnem razvoju, ob povečanem obsegu reje ne izostajajo rezultati v tehnologiji pitanja, ki se kažejo v nižjih stroških prireje, izredno dobre rezultate pa ves čas dosegamo tudi v mlekarstvu. Obe pomurski mlekarni, Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti in Mlekopromet v Ljutomeru, sta lani odkupili že blizu 60 milijonov litrov mleka, kar je stoodstotno povečanje v zadnjih osmih letih. Seveda sta perutninarstvo in mlekarstvo dohodkovno veliko bolj zanimiva za rejce, in zato so tudi uspeli. Naša prednost je tudi v tem, da pridobivanje mleka temelji na zasebnem sektorju, ki uporablja predvsem cenejšo domačo krmo, ne smemo pa ob tem pozabiti tudi dobrega selekcijskega dela in korektnih odnosov predelovalcev do rejcev.
— Dolgoročna stabilna proizvodnja v kmetijstvu lahko temelji le na ustrezni dolgoročni stabilni politiki. Kot kaže, pa prav v kmetijstvu takšne politike še nismo uveljavili in posledica tega so tudi nihanja v proizvodnji, saj so obdobja, ko je nekaterih pridelkov preveč, drugič pa spet premalo. To se je potrdilo tudi lansko jesen?!
GUSTRI GROF: Ne bi se mogel strinjati, da v Pomurju nimamo dolgoročne politike v kmetijstvu, vprašanje je le, kako jo uspevamo obvladovati. Naša dolgoročna usmeritev je intenzivno poljedelstvo in na njem zasnovan razvoj živinoreje (ob tem pa razvijamo še nekatere druge programe), vendar Pomurje ni izolirano od Jugoslavije in obvladovanje položaja ni odvispo le od nas samih. Res pa je, da ukrepi gospodarske politike, ki vplivajo na kmetijstvo, niso dolgoročno naravnani. Kmetijstvo ne prenese kratkoročne politike, proizvodnje se tu ne da menjati v kratkem času, in prav zaradi tega je v zadnjih letih tudi prišlo do stagnacije. Res, da je ta v
Pomurju manjša kot na drugih območjih, kar je odsev dobre povezanosti med našimi organizacijami združenega dela, pa tudi slovenske politike do tega področja, vendar pomurski kmetijci z vsem tem še vedno nismo zadovoljni. Cenovna razmerja niso ustrezna, hrana je v primerjavi z drugimi proizvodi relativno poceni, in tako se dohdek iz tega pomurskega kmetijstva odliva na druga področja, kar je za nas dodatna obremenitev. Kar zadeva nihanja v proizvodnji, mislim, da se bodo ta občasno šč pojavljala, menim pa, da večja ponudba nekaterih pridelkov jeseni ni predstavljala kakšnih hujših problemov. Najbolj izrazito je bilo to pri krompirju, vendar smo v sozdu vodili takšno politiko, da bi vse pogodbene količine morali odkupiti. Ne trdim, da tudi pri odkupu ni bilo nepravilnosti, vendar je bilo ponujenega pridelka več, kot so znašale pogodbene obveznosti, in zato je prišlo do težav. Res pa je tudi, da smo kmetijci doslej lahko prodali vse, kar smo pridelali, in mislimo, da tudi zdaj mora biti tako. Zato bo morala v prihodnje vsa proizvodnja temeljiti na načrtovanjih in na pogodbah, saj izkušnje kažejo, da povzročajo največ motenj na tržišču tisti, ki pogodb ne sklepajo. Jesenske izkušnje s krompirjem pa so nas tudi izučile, da površin krompirja ne bi smeli povečevati, saj je optimalna tržna pridelava v Pomurju okrog 12 tisoč ton. Je pa zato prihodnost v sladkorni pesi, ki je dohodkovno zelo zanimiva, njen odkup pa v celoti zagotovljen.
Nekateri podatki kažejo, da ima kmetijstvo ob doseganju slabših proizvodnih rezultatov boljše finančne rezultate in obratno. Je to normalno?
GUSTI GROF: To je lahko le izjemoma, ko se ob pomanjkanju določenih proizvodov mimo normalnih izsilijo višje cene. Normalno je, da le večja proizvodnja pomeni nižje stro-
1981/82, ko smo 70 odstotkov vseh sredstev, ki so se v Sloye-niji vlagala v kmetijstvo, Vložili v pomurskp kmetijstvo. To pomeni, da smo v primarni proizvodnji zgradili toliko, da bi težko obremenjevali zemljo z novimi zmogljivostmi. Zaradi neugodnega položaja, v kakršnem se je znašlo kmetijstvo, pa je tudi zanimanje za vlaganje, zlasti v zasebnem sektorju, padlo, in zato imamo tudi določeno stagnacijo v govedoreji. Vse več je namreč ostarelih kmetov,ki opuščajo pitanje, in v letih smo to nadomeščali z gradnjo novih in večjih hlevov. Zavedati se moramo, da brez novih vlaganj tudi sedanjega obsega ne bomo mogli obdržati, ker se razmere v kmetijstvu izboljšujejo, pa je pričakovati, da bo zanimanje za takšna vlaganja spet poraslo. Ves čas vlagamo v melioracije, začeli smo z gradnjo namakalnih naprav, kar bo treba v prihodnje še pospešiti, nekoliko pa smo v tem času zanemarili predelovalno industrijo. Vendar tudi za to ne moremo reči, da nismo nič vlagali, so pa bile to v glavnem tehnološke dopolnitve sedanjih obratov. Seveda tudi ne bi bilo realno pričakovati, da bi odpirali vedno nove obrate ali to-
varne, saj’ to ob sedanjih materialnih možnostih kmetijstva ni možno. To seveda ne pomeni, da o tem ne razmišljamo. V prihodnje bomo morali dajati poudarek predvsem višji kakovosti proizvodov, predvsem njihovi večji finalizaciji, v naših usmeritvah pa se bomo morali tudi nekoliko oddaljiti od mesa in mleka. Seveda bo živinoreja in na njej temelječa predelovalna industrija še naprej naša glavna usmeritev, vendar bomo morali razvijati tudi druge programe. V sadjarstvu smo že precej naredili, to bomo razvijali še naprej, razvijamo pa tudi druge programe, ki bodo dopolnitev naši osnovni usmeritvi.
Za nami je že prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Kaj si pomursko kmetijstvo obeta do leta 1990?
GUSTI GROF: Eno so načrti, drugo seveda možnosti. Imam občutek, da se odnos do kmetijstva izboljšuje, zato nas navdaja optimizem, da se bo tudi položaj kmetijstva izboljšal. Kakšne so usmeritve pomurskega kmetijstva? Zveni že kot šlager, vendar, melioracije in namakanja so pogoj za še intenzivnejše kmetijstvo, zato bomo z njimi nadaljevali. Naša naloga je, da na teh površinah obdržimo in še povečamo proizvodnjo, del površin pa sprostimo tudi za nove programe. V prihodnje bo potrebno tudi več obdelave tržišča in v tej smeri že delamo, tako da bi imeli pripravljene programe, ki bi jih lahko spreminjali glede na potrebe tržišča. Seveda bo vse to odvisno od gospodarskega položaja kmetijstva. Tačas imamo še nekaj problemov, ki omejujejo oz. zmanjšujejo našo manevrsko sposobnost. Predvsem je to mesna predelava, ki je v krizi povsod v Jugoslaviji, vendar pa je naša Mesna industrija na dobri poti, da se izkoplje iz težav in postane usmerjevalec razvoja na tem področju. Podobno velja za druge mesnopredelovalne obrate v Pomurju, ki se že razvijajo in se bodo morali še bolj v specializacijo in delitve dela. Naš temeljni cilj ostaja seveda še naprej maksimalno racionalno koriščenje vseh že zgrajenih zmogljivosti, kar bomo dosegli z boljšo organizacijo dela in uvajanjem sodobnih spoznanj v proizvodnjo, ob tem pa ne bomo zanemarjali prilagajanja proizvodnje zahtevam domačega in tujega tržišča.
Ludvik Kovač
Krmil v prosti prodaji
V ABC POMURKA PRIPRAVILI SPREJEM ZA NAJBOLJŠE TRAKTORISTE
Za boljšo brazdo
ne bo več?
Kje je izhod iz kriznega stanja, v katero so zabredli proizvajalci krmil, rejci in mesarji? Tako so se spraševali na koordinacijskem odboru za primarno kmetijsko proizvodnjo v sozdu ABC POMURKA. Mešalničarji, ki proizvajajo močna krmila, po sedanjih cenah ne morejo proizvajati krmil brez izgub. Ker morajo nove cene najavljati 120 dni vnaprej, ob dejstvu, da so cene z vsako pošiljko oziroma na vsaki ladji, ki to beljakovinsko surovino pripelje, dražje. Nerazumljiv je tudi odnos državne administracije, ki je uvedla plačevanje prelevmanov na uvoženo sojo. Dejanska cena uvožene soie je 110 dinarjev, tovarne krmil pa morajo zanjo odšteti 190 dinarjev. ABC POMURKA je lani na račun plačevanja prelevmanov izgubila 700 milijonov dinarjev. Tudi slednje vpliva na nestabilno .rejo; tako so v ABC POMURKI v
Turnišče; cene pujskov
soč dinarjev. Zaradi prazničnih dni sta že dva sejma odpadla, danes pa je bilo v Turnišču spet živahno.
letu 1986 spitali le 125 tisoč prašičev. dočim so jih v letu 1983 vzredili že nad 205 tisoč. Reji se obetajo še slabši časi, saj v prihodnje krmil v prosti prodaji ne bo, ker bi mešalničarjem pridelala prevelike izgube. Slednje bo nedvomno imelo za posledico zmanjšanje števila prašičev, ki jih kmetje pitajo v prosti reji. Če temu dodamo še opozorila mesarjev soboške Mesne industrije, da bodo rejcem za klavne živali plačevali le ceno, na osnovi katere je izračunana maloprodajna cena, pa čeprav bodo zaradi tega delali le s 70-in manj odstotno zmogljivostjo, je na dlani, da bodo mesnice slej ko prej spet slabo založene. K temu velja dodati, da je oprema v farmi Nemš-čak, ki je največja v Jugoslaviji, po šestih letih obratovanja potrebna obnove, vendar je farma brez sredstev za tak poseg. Meso še imamo, saj Jugoslavija v tem času z deviznimi sredstvi federacije uvaža cenejšo živino iz ČSSR in Avstrije in meso iz ZRN, DDR, Bolgarije, Madžarske in drugih držav, kar sicer delno rešuje poslovni uspeh mesarjev, vsekakor pa ni v prid domačim rejcem.
Boris Hegediiš
V sozdu ABC Pomurka so ob koncu leta pripravili sprejem za najboljše pomurske traktoriste, ki že vrsto let dosegajo lepe rezultate na republiških in državnih tekmovanjih traktoristov — oračev. Ekipa poklicnih traktoristov Kmetijskega gospodarstva Rakičan je že od leta 1971 republiški ekipni prvak v oranju z dvobrazd-nimi plugi, od 30 republiških tekmovanj pa so pomurski tekmovalci osvojili kar 17 naslovov ekipnih prvakov v tej kategoriji. Poleg tega so traktoristi Kmetijskega gospodarstva Rakičan tudi trikrat osvojili naslov republiških ekipnih prvakov v oranju s tribrazdnimi plugi (to kategorijo so uvedli leta 1984), med posamezniki pa so večkrat posegli tudi po najvišjih državnih naslovih.
Uspeh ni izostal tudi v lanskem letu, ko je Anton Geder osvojil naslov republiškega prvaka v oranju z dvobrazdnim plugom in Jože Zver naslov republiškega prvaka v oranju s tribrazdnim plugom. Pomurski tekmovalci so tvorili tudi jedro slovenske ekipe na državnem prvenstvu, kjer so bili slovenski tekmovalci spet najuspešnejši, tako ekipno kot posamezno. V oranju z dvobrazdnimi plugi je zmagal Anton Geder, Jože Zver pa je v oranju s tribrazdnimi plugi osvojil drugo mesto.
Uspehi, ki jih dosegajo pomurski traktoristi, so rezultat skrbnega dela, saj v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan posvečajo izobra-
zevanju posebno pozornost, spod- šno zamenjali svoje starejše kole-budno pa je tudi to, da imajo že	L. Kovač
mlade tekmovalce, ki bodo uspe-	Foto: B. Hegediiš
ABC POMURKA KZ PANONKA, tozd Sadjarstvo in vinogradništvo M. Sobota
razpisuje
na osnovi sklepa zbora delavcev naslednja dela in naloge:
Delavec v sadjarstvu:
— za OE Fokovci
— za OE Ratkovci
— za OE Kuštanovci
— za OE Drevesnica Puconci—Sebeborci
10 delavcev
8 delavcev
6 delavcev
7 delavcev
Dela in naloge se razpisujejo za določen čas od 1. 3,—30 11 1987.
Zaželjena je strokovna izobrazba kmetijske usmeritve — IV. ali V. stopnja, lahko so tudi pripravniki, možnost sprejema za nedoločen čas.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
ABC POMURKA, KZ PANONKA, tozd Sadjarstvo in vinogradništvo, M. Sobota, Markišavska 3.
STR AN 7
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
NA OBISKU V SOBOŠKEM ZAPORU
TU GA IMATE
IN GA SPREOBRNITE
Zdi se, da nam je vsem po vrsti bolj malo mar, kako in kaj s tistimi, ki so tako ali drugače prišli navzkriž z zakonom. Naj se s tem pečajo tisti, ki so za te zadeve pooblaščeni in plačani, radi poenostavljamo, hkrati pa se nam posledice takih in podobnih poenostavljanj — vsaj v Pomurju — vračajo kot bumerang z visokim odstotkom povratnikov in po-vratništva ter skrb zbujajočim podatkom o kakih 80 pomurskih obsojencih, ki prestajajo zaporne kazni drugod po Sloveniji.
Da smo se namenili pobliže spoznati ustanovo, ki sicer že po tradiciji zbuja nelagodje ali je v najboljšem primeru predmet vsakršnih zbadljivk, ni naključje. Septembra je namreč slovenska vlada dala na dnevni red analizo uresničevanja zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki so jo kasneje dopolnile posebne delovne skupine republiške skupščine, ki so obiskale vse te ustanove po Sloveniji in na podlagi lastnih spoznanj in ugotovitev analizo dopolnile. Nato so jo delegati vseh treh zborov slovenske skupščine na oktobrskem zasedanju sprejeli, pomenijo pa dobro osnovo za predvidene spremembe in dopolnitve omenjenega zakona.
SKRB ZA OBSOJENČEVO OSEBNOSTNO IN DELOVNO RAST
Tistega dne, ko smo potrkali na vrata oddelka mariborskih zaporov v Murski Soboti je bilo na prestajanju kazni 16 obsojencev oz. lani do 15. oktobra — kot vodijo evidenco — 48 obsojenih oseb, kar je tri več kot pred lani. Najprej nas je sprejel vodja zavoda Albin Golc, nato pa smo se nekoliko razgledali po prostorih in pomudili med zaporniki. Iz osebne izkaznice ustanove je omembe vredno, da so tu na prestajanju prostostnih kazni do dveh oz. treh
— Vodja zapora Albin Golc: »94. člen ZIKS je jasen!«
mesecev, vštevši pripor, obsojenke oz. obsojenci s temeljnega sodišča v Murski Soboti z enotami v Lendavi, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Največ je t.i. »prometkarjev«, torej tistih, ki so se s težjim prekrškom ali kaznivim dejanjem pregrešili zoper prometno varnost, med ženskami obsojenkami pa prevladujejo tiste, ki so storile lažja kazniva, kot so recimo manj
Želimo vas seznaniti!
Smo trgovska delovna organizacija iz Novega Marofa (SR Hrvaška). I/ Jugoslaviji je Novi Marof znan po izdelavi oblačil lewis. Z Vartek-som Varaždin, Ateksom Beograd in Standard konfekcijo Zagreb smo združili sredstva za gradnjo tovarne oblačil Lewis in tako pridobili ekskluzivno pravico za prodajo izdelkov lewis.
Z mestom Gornja Radgona nas povezujejo dolgoletni dobri poslovni odnosi — zato smo se odločili, da v Kerenčičevi ulici 6 (pri mejnem prehodu) odpremo trgovino z oblačili lewis.
Ob tem pa smo se dobro zavedali potreb domačih, pa tudi tujih kupcev, zato bomo prodajni program dopolnili še s prodajo drugih kakovostnih izdelkov in tako skušali zadovoljiti tudi najzahtevnejše kupce.
Naj vam zaupamo, da so nam pri gradnji naše trgovine in načrtovanju prodajnega programa pomagali specialisti — arhitekti za interier in eksterier in strokovnjaki za trženje...
Vemo pa, da kakovostni prodajni izdelki izražajo vso svojo vrednost tudi, če nam jih ponudijo sposobni in zadovoljni ljudje.
če vas privlači delo v moderno urejenem prodajnem prostoru v G. Radgoni in če želite s samostojnim, kreativnim delom zadovoljevati kupce ter ste trgovske ali njej sorodne stroke
nam sporočite na naslov:
RO TRGOPROMET
OOUR MALOPRODAJA
Varaždinska 5
52220 Novi Marof
ali po tel. št: (042) 65 191, 65 255
še tatvine in podobna. Sicer pa gre za polodprt zavod, dislocirano samostojno enoto v okviru zaporov v Mariboru z 12 zaposlenimi. Z vodjem Albinom Golcem smo se sprva razgovorili o zavodski notranji organiziranosti z vidika nadaljnje osebnostne in delovne rasti obsojenih. »Po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij morajo biti vsi obsojenci vključeni v delo. To je njihova naloga in naša dolžnost, pri čemer je treba upoštevati posameznikove osebnostne značilnosti, izobrazbo, znanje in delovne izkušnje, po možnosti pa pri razporejanju na delo upoštevamo tudi želje. Sledimo načelu, naj bi jih bilo čim več udeleženih v normalnem delovnem okolju zunaj zavoda, da ne bi v tolikšni meri čutili odsotnosti oz. odhoda na prestajanje kazni. Pri vsem tem sodelujemo s centri za socialno delo po občinah. Zakon omogoča, da obsojena oseba, ki ni storila kaznivega dejanja na svojem delovnem mestu oz. bi bilo povezano z njenim delom, lahko v skladu z ustrezno odločbo, ki jo izda republiški sekretar za pravosodje in upravo, nadaljuje s poklicno dejavnostjo v organizaciji, kjer je bila zaposlena pred nastopom kazni. Na ta način pomagamo tako obsojencu kot kolektivu, saj v tem primeru ne prihaja do motenj v delovnem procesu. V mislih imam tudi dejstvo, da prihajajo k nam ljudje, ki so bili pri odgovornejših, zahtevnejših delih in nalogah in zato bi v času odvzema prostosti lahko prišlo v ozdu do določenih motenj. Naš namen pa je, da ne poslabšamo razmer«, smo razumeli Golca. Pohvalil se je, da je eden od obsojencev med prestajanjem kazni celo obiskoval ekonomsko srednjo šolo in se usposabljal. »Obsojene osebe bodrimo, da bi bilo tovrstnega usposabljanja čim več — ali v obliki lastnega izrednega izobraževanja ali prek delavske univerze. Tako želimo doseči, da bi se po prestani kazni lažje vključili v delo oz. poiskali zaposlitev. Skratka, pripravljamo tudi individualne izobraževalne programe, vezane na izbolj
ševanje izobrazbenega sestava, kar bistveno olajša kasnejšo vrnitev v normalno delovno in življenjsko okolje.«
ZA KOGA, KAJ IN KAKO DELAJO OBSOJENCI?
Med ogledom zavodskih prostorov smo za nekaj minut postali pri skupini, ki se je ukvarjala s kartonsko embalažo Pomurskega tiska. S to delovno organizacijo so začeli sodelovati letos, gre pa zlasti za montažna dela. Dogovarjajo se za širitev obsega in večjo kakovost sodelovanja celo v tem smislu, da bi morda v prihodnje skušali del proizvodnega programa prenesti v zavod. Zdaj imajo sklenjeno dolgoročno pogodbo s tovarno Jože Kerenčič iz Ormoža za sestavljanje figuric PEZ. Proces dela teče brez večjih zastojev že dobro leto, kooperacijski odnos pa je vezan na 10 odstotkov skupne proizvodnje, ki jo ima tovarna v svojih proizvodnih načrtih. To so enostavna dela in jih more opravljati sleherni obsojenec. »V zadnjem času skušamo zaposlenost širiti na pripor, kar pomeni, da so v delovni proces vključeni tudi vsi preiskovalci, ki želijo delati in kjer ni zadržkov zaradi vodenja
— Obsojenci pri montaži kartonske embalaže za Pomurski tisk.
preiskovalnih oz. kazenskih postopkov,« smo zvedeli.
Zavod sodeluje še z drugimi kolektivi v soboški občini in Pomurju. V začetku leta ali med njim sklepajo pogodbe za opravljanje določenih del s posameznimi ozdi. V ospredju so delovna organizacija Sobota s svojimi tozdi, Mesna industrija sozda ABC Pomurka s tozdoma Predelava mesa in Klavnica in druge organizacije. »Nadaljevanje poklicne dejavnosti obsojencev pa ni vezano samo na ob-
— Hodnik soboškega zapora, ki hoče biti zlasti prevzgojna ustanova.
močje Murske Sobote, ampak je mogoče zunaj kraja in sedeža zavoda. Imeli smo take, ki so redno odhajali na delo v Lendavo, Ljutomer in Gornjo Radgono. V posameznih primerih se skušamo z ozdom dogovarjati, naj bi obsojence, ki so pri njih pogodbeno na delu, po prestajanju kazni sprejeli v normalno delovno razmerje. Večjih problemov ni, prav tako ne reklamacij in tudi se še ni zgodilo, da bi posameznik odklonil delo,« nam je zagotovil vodja. Pripomnil pa je, da so največje težave, ko pride do izpada v proizvodnji ozda, za katerega delajo, kar se je lani pozimi, ko so imeli na prestajanju kazni večje število zaporni-
kov, že zgodilo. Zal tokrat ni mogoče zahajati v podrobnosti posledic, da so v soboškem zaporu brez potrebnih strokovnih sodelavcev ob naraščajočem številu obsojencev in da je med njimi treba računati na vedenjsko motene, neprilagojene osebe, brez delovnih navad in podobno. Da ne bo nesporazumov, pa naj služi pojasnilo, da so obsojenci za opravljeno delo tudi plačani in med odvzemom prostosti razpolagajo z določenim deležem zaslužka, ki se jim nabira na hranilni knjižici, za osebne potrebe.
»OBSOJENSKA SAMOUPRAVA« IN STIKI S SVETOM
Bere in sliši se nevsakdanje, toda v bistvu je posredi prizadevanje, uglašeno z načeli o izvrševanju kazenskih sankcij z vidika hu
manizacije prestajanja kazni. Mišljeno je bolj soodločanje obsojencev pri urejanju načina življenja v zavodu. Oblikovan imajo odbor, ki je neposredno odgovoren vodstvu, ukvarja pa se s pripravo jedilnikov, sestavo programov spremljanja tv sporeda, načrtovanjem smotrnih prostočasnih, zlasti športnih dejavnosti in podobnim. Skratka, z vsem tistim, kar zadeva pravice in dolžnosti prebivajočih v zaporu.
Enkrat tedensko imajo obsojenci pravico do obiskov, ki so lahko krajši ali daljši, odvisno od posameznika in njegovega obnašanja. Enkrat mesečno jim gre po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij(ZIKS) 48-urni izhod, ki ga prebijejo doma, v družini. Ob tem slehernemu, ki dobro izpolnjuje, kar mu je naloženo, omogočajo izhode 14-dnevno ali celo tedensko. Do sedem dni nagradnega izhoda letno lahko dobi tisti, ki je še posebej prizadeven. »Pri vsem tem tudi upoštevamo potrebe, ki jih ima obsojenec do zunanjega sveta. Mislim na tiste z družinami in majhnimi otroki, ki naj ne bi v tolikšni meri čutili odsotnosti staršev. Glede na dosežene rezultate pri individualnem prevzgojnem programu in v skladu z zakonom in smernicami penološke dejavnosti si prizadevamo, naj bi se oblike tovrstnih ugodnosti še širile s čim manj omejitev,« je dejal Golc. Veliko lahko k temu prispeva prav tesno sodelovanje z družinami in sorodstvom oz. odkrit dialog s svojci obsojene osebe.
KAJ PRAVI 94. ČLEN ZIKS?
Določa ožji krog udeležencev, ki bi morali sodelovati pri resocializaciji obsojenih oseb in post-penalnem tretmanu. Preprosto bi se temu reklo: navaja vse tiste, ki bi morali obsojencu, ko je izpuščen z zavoda, pomagati pri ponovni vključitvi v delovno in življenjsko okolje. Po ZIKS bi moral zavod s centrom za socialno delo pripraviti postpenalni program tri mesece pred odpustom, kar je glede na krajše kazni (največ tri mesece) nujno takoj. Pri tem so odgovorne, da sodelujejo, samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje, stanovanjsko politiko, zdravstvo in izobraževanje ter družbenopolitične organizacije, posebej SZDL. Albin Golc je v
pogovoru omenil, da bi bilo potrebno v sleherni občini v okviru centra za socialno delo in občinske konference SZDL oblikovati usklajevalno delovno telo, ki bi se povsem operativno lotevalo reševanja posameznih primerov. Prav tako kaže na ravni vseh družbenopolitičnih organizacij (ZK, SZDL, sindikat, borci, mladina) oblikovati politično telo kot neke vrste posvetovalno telo z nalogo osveščanja širše javnosti in večjega kroga ljudi z odgovornostjo za to problematiko. Na ravni republike že deluje družbeni svet za podružbljanje izvrševanja kazenskih sankcij.
»Ni dovolj, da posameznika obsodimo in zapremo v tem smislu: tu ga imate in se z njim ukvarjajte! Tudi ga ni mogoče jemati kot kriminalca, za vselej zaznamovanega,« je pribil Golc in v tej zvezi opozoril na skrb zbujajoč podatek o povratnikih in povratništvu ter visoko številko (80!) obsojenih Pomurcev, ki so v podobnih ustanovah drugje po Sloveniji. »Vse to so samo posledice dejstva, da med postpenalnim tretmanom nismo storili dovolj oz. obsojencu nismo dajali dovoljšnje pomoči pri zaposlitvi, stanovanju, zdravstvenem varstvu, izobraževanju. Mogoče včasih tudi centri niso dovolj energični, podobno je z interesnimi skupnostmi. Najraje se teh ljudi otepajo in valijo odgovornost na druge. Tako se posamezniki spet lotevajo kaznivih dejanj, spet se znajdejo med zaporniki in spet na centru za socialno delo. Z njimi so stroški, težave in začarani krog se vrti naprej. Kar zadeva številko 80, kolikor je oseb iz Pomurja, ki prestajajo zaporne kazni drugje v Sloveniji, bi dodal, da so vmes tudi primeri težke delikvence. Kaj smo storili na preventivnem področju?« smo se vprašali skupaj z vodjo soboškega zapora Albinom Golcem. Očitno pozabljamo, da smo s prestopniki živeli in moramo živeti. Ko prestanejo kazen, se bodo gotovo vrnili in najbrž se vsi strinjamo, naj bi zaživeli kot svobodni, normalni državljani, smo se poslovili z mislijo, da bi se morali k tej problematiki pogosteje vračati, ne zgolj priložnostno ali ob 27. septembru, ko vsako leto na stežaj odpro vrata teh ustanov javnosti. Menda jih bodo tudi v Murski Soboti prihodnje leto.
Branko ŽUNEC
Foto: Albert Abraham
ZA OPEKO IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA IZOSKOK N MODULARNI BLOK SKOK
sprejemamo predvplačila do 31. januarja 1987 po sedaj veljavnih cenah.
OPEKARNA KOSAKI MARIBGR dJ
Šentiljska 116, prodaja PE Trgovina, tel. 21-018, 21-081
Vsem poslovnim partnerjem in graditeljem želimo srečno in uspešno novo leto 1987
STRAN 8
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
kulturna obzorja
Domoznanska zbirka
Domoznanska zbirka v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je dokaj bogata, kar je že splošno znano, ima pa tudi lepo tradicijo, saj v njej in z njo knjižničarji načrtno delajo že tri desetletja — vse od ustanovitve Studijske knjižnice v Murski Soboti leta 1956. Bogata je s starejšim in novejšim oziroma najnovejšim gradivom. Kar se starejšega tiče, je vredno omeniti, da knjižnica poseduje precej primerkov prekmurskih tiskov, ki datirajo v 18. in 19. stoletje, med njimi nekaj takih, ki so v razvidu samo v tej ustanovi (gl. Škafarjevo Bibliografijo prekmurskih tiskov od 1715 in 1919. Ljubljana 1978).
Gradiva, ki je nastajalo v 20. stoletju, je v primerjavi z onim iz prejšnjih dveh veliko več. To je tudi povsem razumljivo, saj se ga načrtneje zbira in zato manj izgubi, pišoči imajo več možnosti objavljanja in tiskanja svojih del itd., knjižnica pa nenazadnje dobiva tudi t. i. obvezno primerek (po en izvod vsega tiskanega gradiva na Slovenskem), s prejemanjem katerega je zmanjšana verjetnost, da bi se knjižničarjem kaj vrednejšega iz domoznanske ustvarjalnosti izmuznilo iz rok.
Seveda pa so z nekaterimi vrstami gradiva kljub vsemu težave, tako npr. z deli, ki izidejo v samozaložbi, pa niso pri nas tiskana, z vabili, plakati, šolskimi glasili, glasili delovnih organizacij in drugim. Težave so še toliko večje, ker dela knjižnica že ves čas brez delavca, ki bi se ukvarjal samo z domoznansko zbirko. Zanjo bi bil namreč potreben cel človek — in to bibliotekar (visoka izobrazba), ki bi poleg slovenskega jezika obvladal še madžarskega.
Težav in odprtih vprašanj v zvezi s soboško domoznansko zbirko, a ne samo s soboško, temveč tudi s podobnimi zbirkami ostalih slovenskih knjižnic, pa je še veliko. Strokovni delavci vseh teh knjižnic, ki zbirajo in hranijo domoznansko gradivo, bi se morali že enkrat pogovoriti o tem, kako z domoznansko zbirko delati, kako si prostor zbiranja porazdeliti, kako to gradivo čimbolj zaščititi pred propadanjem, kako starejše primerke (že prave raritete), ki so še last posameznikov, dobiti v knjižnice ipd.
Dogovoriti bi se morali za enotna stališča, katera bi npr. potem matična služba Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani pripravila in uskladila z zakonskimi določili, knjižnice pa bi se jih držale in po njih delale. Zdi se namreč, da je v našem knjižni-čnoinformacijskem sistemu še veliko nedorečenosti, neenotnosti in nepovezanosti, kar škodi ugledu knjižnic, njenim uporab
SAMORECENZIJA
Podobice iz zemlje
Temeljna značilnost nove pesniške zbirke MIROSLAVA SLA-NE-MIROSA z naslovom PODOBICE IZ ZEMLJE je raziskovanje prostora, ki pa se preobraža in razpada iz ruralnega sveta v novo vrednoto. Skozi večplastno zbirko so speljane rdeče niti, ki odkrivajo nove avtorjeve prijeme. Predvsem opazimo razvojne premike pesniškega mišljenja ter jezikovne, slogovne in metaforične novosti.
Stiskanje jezikovnih podob je tako neugnano, da poraja nove iracionalne, včasih celo (pre)drzne pomene. Takšen rez in zasuk prinašata tudi novejši Slanov pesniški izraz z raznolikimi podobami predmetnega sveta in človečanskega sveta. Zapoje sicer lepe podobe, a jih brž razvrednoti v imenu »astetike grdega«, rezkega nasprotja. V spominsko ruraliko vdirajo zdaj civilizacijske prvine. Mimetično občudujoče, domotožno ganjeno malikovanje kmetstva se V PODOBICAH IZ ZEMUTE sprevrže v »kritični odmik«, deziluzijo, posmeh, satiro, sarkazem in grotesko.
Slanove pesmi razkrivajo globlje notranje vzgibe v iskanju človekove identitete skozi ujetnost v zemljo. Lirični vzgibi zlagoma segajo v danost razcvetevanja iz globljega dojemanja in doživljanja smrti kot neraziskane stalnice in možnosti za zadnjo preobrazbo. Slanova pesem poseže v človekov praizvir, v njegovo navajanje na zemljo v kosteh.
Slike iz življenja na deželi so pristne in natančne. Avtor do potankosti pozna kmečki svet nature v njenem stoletnem kroženju in spreminjanju. Kmeta je simbolično poimenoval IZIDOR.
Slanove impresije so pretehtane, naravnane v središče in bistvo stvari. V verzih se poraja produktivna napetost, ko razgaljajo propad patrioarhainega sveta; predočajo pa se tudi tegobe, ki bremenijo ljudi potem; ko jih je zgodovinski in socialni pretres razpel na obe stra-ni.	,
Zbirka PODOBICE IZ ZEMLJE sveže in na trenutke presenetljivo metaforično skuša tudi odstirati človeka brez temeljev. Pridita v sredico, da odgovori na vprašanje, zakaj v socializmu kot najnaprednejšem socialekonomskem sistemu ostajajo nerazrešena vprašanja kmetijstva, zemlje, ljubezni do kmečkega dela, zakaj stranpoti in pretresi, ki puščajo v ljudeh nezadoščenost.
Pesnik skuša odgovoriti na vprašanje: zakaj nismo več svoji.
Če je, naj presodijo bralci sami. Knjigo je izdala založba Obzorja, opremil jo je akademski slikar France Slana, naprodaj pa je za 3400 dinarjev.
nikom pa v praksi, saj bi jih povezane in urejene lahko nudile precej več, kot jih trenutno. Treba pa je v isti sapi dodati, da vsega niso knjižničarji krivi sami, ampak da je enak, če ne še večji krivec za tako stanje na knjižničarskem področju tudi naša družba, ki vlogo knjižnic v današnjem času premalo upošteva, zato tudi njihovih prizadevnaj za boljše delo v dovoljšni meri ne podpira.
Zelo nakratko bi se skušali dotakniti samo še vprašanja prostora, na katerem naj bi kaka knjižnica zbirala gradivo za svojo domoznansko zbirko, dotakniti z vidika murskosoboške knjižnice. Kar se tiče že prej omenjenih starejših tiskov, je res, da so v soboški zbirki več ali manj le tisti prekmurskih piscev, da je torej starejšega gradiva z desne strani reke Mure (Prlekija, del Slovenskih goric) v njej sorazmerno malo. Predvsem v zadnjih nekaj letih pa se delavci soboške knjižnice trudijo, da bi se vanjo stekalo gradivo iz vsega Pomurja, k čemur jih obvezuje med drugim tudi združevanje„štirih pomurskih občin v pomursko regijo. Če upoštevamo ta vidik, manj pa npr. historičnega, potem je vsekakor tudi Murin desni breg tisti, ki ga mora pokrivati soboška knjižnica. Gotovo je, da ga ne moreta ne ljutomerska in ne radgonska, ker nimata za to nobenih pravih možnosti. Lahko pa ga npr. Univerzitetna knjižnica v Mariboru, vendar le, če prvi vidik zanemari in upošteva zgodovinskega. Ali pa bodo domoznansko gradivo zbirali oboji, dokler ne bo kdo odločno rekel: »To je tvoje, ono drugo pa pusti!«
Dokler tega kdo odločno in avtoritativno ne bo povedal, pa je menda res najbolje, da ga zbirajo oboji. Še tako se bo znalo zgoditi, da jim kljub obojestranski najboljši volji in vnemi kaj uide, se izgubi ali pozabi.
Jože Vugrinec
Trg Ljutomer 1342-1927
Pred novim letom so v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak odprli razstavo o Trgu Ljutomer, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor. Čeprav je zgodovina Ljutomera precej dobro raziskana, pa je vendarle še veliko nejasnega, nedorečenega. Ta razstava naj bi prikazala zgled lepe arhivske pridobitve, bogatega arhiva mesta Ljutomer, ki jo je mariborski arhiv prek arhivske konvencije prejel iz Avstrije. Iz dobro izbrane, za tako predstavitev kar bogate količine razstavljenih arhivalij iz fonda trga Ljutomer pa obenem ta razstava opozarja na obletnico, ki jo bo mesto Ljutomer slavilo letos: 60 let meščanskih pravic. Istočasno pa je razstavljeno gradiva tudi pobuda za raziskavo malo starejših dob Ljutomera, saj bodo raziskovalci iz vrnjenih materialov mogli podrobneje obdelati obdobje trga Ljutomer.
Nekaj o sami razstavi: na panojih so razstavljeni številni dokumenti, na podlagi katerih lahko izluščimo pomembnejše mejnike in dogodke iz zgodovine Ljutomera. V prvi polovici 13. stoletja je imela salzburška nadškofija obsežne posesti, ki pa so jih z gradom in vsemi pripadajočimi pravicami izročili vojvodi Frideriku II. Kasneje je posest ponovno prišla v roke salzburške cerkve, vendar jo je nadškof Konrad IV. leta 1297 oddal deželnim knezom v fevd. Ta fevdna zveza se je počasi rahljala, dokler ni bila popolnoma pozabljena. Deželni knezi so postali lastniki Ljutomera in njegove okolice in imeli v rokah nad dvesto petdeset podložnih kmetij. V imenu deželnega kneza so to posest upravljali njegovi uradniki, in med njimi je znan kletarski mojster Konrad, v letu 1249 imenovan »de Leuten-werde«. Grajski grič se v letu 1328 omenja z imenom »der Hausperch«, trdnjava pa leta 1365 kot »vest Lu-temberg«. Deželni knezi so ljutomersko posest kasneje oddajali različnim plemiškim družinam v fevd, dokler se jim ni izmuznila iz rok.
Prebivalci Ljutomera so se v glavnem ukvarjali z obrtnimi dejavnostmi. Obrtniki so bili organizirani v cehe, ki so jih varovali v njihovih pravicah.
Razvoj kraja so zavirale naravne katastrofe, ropanja in požiganja. Po letu 1848 se je ljutomerski trg začel razvijati v politično, upravno in gospodarsko središče, pozneje pa še v kulturno središče Spodnjega Murskega polja in dela Ljuto-mersko-ormoških goric. Leta 1890 je bila zgrajena železniška proga Ljutomer— Radgona, 1924 pa še Ormož—Ljutomer—Murska Sobota.
Leta 1927 postane Ljutomer mesto.
Dušan Lopamik
Literarni večer v Gaber ju
Kulturno društvo in krajevna skupnost se v zadnjem času lotevata skupnih akcij, ki privabljajo k sodelovanju tudi veliko število krajanov, zlasti mladine. Pred nedavnim so pripravili literarni večer in nanj povabili pesnika Lajoša Benceja in Sandorja Szu-nyogha. Najprej so se pogovarjali o problemih kulturnega delovanja društva ter o uveljavitvi mladih literatov iz vrst madžarske narodnosti. Pesnika sta na literarnem večeru predstavila tudi svoje pesmi. Na zanimivem literarnem večeru je sodeloval tudi mladi Albert Kalasz iz Gaberja, ki je svoje pesmi že pojavil v literarnih revijah v Vojvodini. V krajevni skupnosti so sklenili, da bodo podobne kulturne akcije pripravljali tudi v prihodnje.
Jani D.

-Hodil po zemlji sem naši
KNJIGA O NAŠI DEŽELI
Hodil po zemlji sem naši je naslov zbirke Cankarjeve založbe v Ljubljani, kjer je izšla knjiga velikega formata monografij PREKMURJE. Naslovnico objavljamo kot nosilno fotografijo Kulturnih obzorij, saj so fotografije Miška Kranjca njen najprepričljivejši del, ki mu je v dopolnitev izbor besedil Jožeta Horvata, oboje pa je dovršeno uredil in opremil Kazimir Rapoša. Vsi trije avtorji so po rodu Prekmurci : prvi sin velikega očeta — pesnika Prekmurja Miška Kranjca, kakor ga je poimenoval in predstavil na fotografiji (na strani 51), drugi je novinar Dela in prekmurski rojak, tretji pa je prav tako svojo mladost preživel v pokrajini ob Muri, ki je vsem blizu, morda še bližje zato, ker ne živijo v njej in čutijo nostalgijo, njihova vračanja pa so krajši ali daljši postanki.
»Rad se vračam v Prekmurje, in to ne samo zdaj, ko so moja leta dosegla visoko številko. Vedno sem se vračal z enako ljubeznijo, vznemirjenjem in željo po duhu zemlje, po duhu gozdov in polj, po duhu tako ljubljene Mure, od katere je bila naša hiša oddaljena komaj sto, dvesto metrov. Vso mladost sem jo imel pred seboj. Poznal sem njene navade in skušal razvozlati njene skrivnosti. Kot dvanajstletni deček sem odšel v svet, a želja po odmači pokrajini še danes živi v meni z enako močjo, enako radostjo, v zadnjem času z velikim strahom in stisko,« je zapisal v uvodu Ferdo Godina in na koncu uvodnika 127-stranske knjige izbranih tekstov in lepih fotografij pojasnil: »S strahom, ali bomo Prekmurje še lahko gledali tako, kakršno so stoletja oblikovale in ohranile pomladi, poletja, jeseni in zime in kakršnega prikazuje naša knjiga. Ljudje, ki živijo v Prekmurju, in mi, ki prihajamo in odhajamo, bi bili presrečni, če nam te naše zasanjane pokrajine ne bi spremenili.«
Zaradi zapisanega in videnega na izjemnih fotografijah je knjiga lahko razumljena tudi kot poskus zavreti napovedovano gradnjo hi-drocentral na reki Muri in približati pokrajino ob Muri tistim, ki je ne poznajo. Nenaključno, saj je veliko Slovencev, za katere je Mura še vedno ločnica, kakršna je bila skozi stoletja in na neki način tudi ostaja, čeprav je v politični terminogiji zadnjih let bolj kot o Prekmurju, govora o Pomurju.
Resnici na ljubo pa je treba priznati, da pokrajino ne označuje le zasanjanost, ampak tudi »Hude sanje«, kot je napredek, viden v prometu in blokovski gradnji pomurskega središča, v katerem novo izpodriva staro mestno jedro, doživel avtor fotografije in nam moro posredoval v obliki preteče sivine betonskega silosa (na strani 83). Obenem pa raznežil in tistim, ki živimo v Prekmurju, na novo odkril sicer znane motive lepe pokrajine, do katere smo v tempu hitrega vsakdanjika včasih preveč ravnodušni. Na neki način pa tudi premalo seznanjeni z zgodovinskimi dejavniki, s katerimi v monografiji seznanja Vilko Novak, so ilustrativni narečni Predgovor iz Nouvega zakona Štefana Kuzmiča, Starišinstvo i zvačinstvo neznanega avtorja, zapisa o Prehrani in Duševni hrani naši Slovenov Jožefa Košiča in Franca Iva-noezyja, Naše najnovejše slovstvo Avgusta Pavla ter teksti naših proznih velikanov in pesnikov, ki izvirajo iz pokrajine ob Muri, ali živijo v njej. Prozni sestavki so odlomki daljših del, izbrane pesmi pa besedne ilustracije izbranih fotografij.
Prekmurje v zbirki Cankarjeve založbe Hodil po zemlji sem naši je izšlo v nakladi 3000 izvodov.
Brigita Bavčar
Letos še več za kulturo
V Čentibi si že od nekdaj prizadevajo, da bi okrepili delovanje kulturnega društva. Po ureditvi stare šole so dobili prostor za knjižnico, v vaškem domu pa so uredili dvorano, da bi laže delala pevski zbor in folklorna skupina. V Čentibi so že davno spoznali, da je kulturno življenje na vasi odvisno predvsem od njih samih, posebno mladih. Že nekaj let uspešno deluje mešani pevski zbor, ki gostuje po vaseh, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti. V tem letu bodo v krajevni skupnosti zagotovili, več sredstev za kulturno delovanje, posodobili pa bodo tudi kulturno dvorano v. vaškem domu ter nakupili nekaj opreme. Načrtujejo tudi več gostovanj tujih društev, da bi tako popestrili kulturno življenje v vasi.
Jani D.
Tradicija ostaja
Zadnja leta se Kulturno društvo Ivan Kaučič Ljutomer že tradicionalno poslavlja od starega leta. Prireditev S pesmijo in plesom v novo leto poskuša predstaviti delo posameznih sekcij, obenem pa je to tudi glasbena voščilnica vsem ljubiteljem in zvestim obiskovalcem kulturnih prireditev. Tudi letošnja-je bila lepljenka, sestavljena iz nastopa mešanega zbora, pihalnega orkestra, recitacij in klavirskih solov. Kot gostje so nastopili cicibančki ljutomerske vzgojno-varstvene organizacije in člani obmejnega simfoničnega orkestra.
D. L.
kulturni koledar
PETEK, 9. JANUARJA
MURSKA SOBOTA - Ob 18.00 bo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev razstave PANONSKA MOTIVIKA V LIKOVNIH DELIH LUDVIKA VREČIČA, KARLA JAKOBA, LAJČIJA PANDURJA IN FERIJA KUHARJA.
LJUTOMER -- V domu kulture bo ob 19.30 uprizoritev gledališke predstave ŽENITEV v režiji Štefana Žvižeja, s katero gostujejo ljubitelji gledališča kul-turnoumetniškega društva Zarja iz Tmovlja pri Celju.
»Uprizarjanje Gogoljevih del prav gotovo sodi v današnji čas. Tudi danes imamo karieriste, topoglavce, domišljavce, barantače in zvodnike ter velike borce za ustvarjanje lagodnega življenja,« je pod naslovom Igrajmo se ženitev zapisal režiser, ki meni, da je bila predstava trši oreh, kakor se je to zdelo, ko so se je lotili. Kako so uspeli, se lahko prepričamo.
. razsuve-
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava TRG LJUTOMER, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor in zajema tudi arhivsko gradivo iz Avstrije.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin so še vedno na ogled dela LEOPOLDA STRNADA, člana Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki je doslej 64-krat razstavljal in se predstavlja s samostojnimi ter skupinskimi razstavami.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Jackie Collins — HOLLYWOODČANKE 1/2 (Pomurska založba), Peter Likar - UTRIP ZNANOSTI (Tehniška založba Slovenije) in Svetlana Makarovič — SAPRAMI-ŠKA (Centralni zavod za napredek gospodinjstva).
PIZZARIJA
Zelo veseli bi bili, če bi za naše jezikovno spotikanje Jezik ni mačeha v resnici zmanjkalo materiala, kakor bi morda sodil kakšen navdušenec za našo akcijo (če sploh kje je?) po neljubem premoru. Naša akcija še vedno poteka, tokrat pa smo si izbrali očitno topoglavo spakedravšči-no, ki še tako neukega poznavalca naše materinščine zbode v oči: beseda je o pizzeriji,'ki je na radgonskem Grozdu in na ličnem (a nepismenem) jedilniku soboške Pomurske kleti napisano nepravilno: pizzarija. Ljubi gostinci, ponosni na vsak tujek, ki ga spakedrajo in okinčajo s svojim neznanjem, bi lahko zagotovo pogledali v SSKJ III, str. 589, kjer jasno piše: picerija in pizzerija, gostinski lokal, kjer se streže s picami; rada zahaja v picerijo. Če se že bahamo s svojo postavljaško podjetnostjo in podarjamo razne turistične nageljne, zakaj ne bi podarili tudi turistični nagelj za jezik, kajti tudi jezik poleg lepo založenih vinskih polic ne sme ostati mačeha.
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
STRAN 9
ft
naši kraji in ljudje
Cerkvenjak v slo-	rrCTA UVA TQFTTU I FT
VENSKIH GORICAH	VjLO 1 A V V AJ O1L 1 IH JLlJ 1
Tako blizu, pa vendar tako daleč. Tako bi lahko rekli za Cerkvenjak, krajevno skupnost v srcu Slovenskih goric, ki je sestavljena iz 15 zaselkov. Do mnogih verjetno tistega dne, ko smo obiskali ravnatelja Osnovne šole in tajnika krajevne skupnosti, zaradi preveč ledenih cest, ki niso bile posipane s soljo ali drobnim gramozom, kakor so bile asfaltirane, sploh ne bi mogli priti.
Ljudje v Cerkvenjaku so dobri, pridni in pošteni. To bo potrdil vsakdo, ki se je kdaj srečal z njimi. Odmaknjeni od mestnih središč, kakor otok volje in trdoživosti sredi gričevnate pokrajine, so v minulih letih marsikaj dosegli. V glavnem polproletarci (vseh gospodinjstev je 570), ki se vozijo vsak dan na delo v Maribor, Lenart, Ptuj in Gornjo Radgono, obdelujejo doma povprečno 2,5 hektarja zemlje. Nimajo gostinskega lokala, samo majhen bife, ki si po mnenju mnogih ne zasluži niti tega imena. Nimajo niti industrijskega obrata, velike trgovine ... Marsikaj jim manjka, našteli so številne probleme — mogoče pa se ravno zaradi te odmaknjenosti lahko pohvalijo z nečim, kar pogrešamo v mnogih krajih: z veliko aktivnostjo, delavnostjo in voljo 13 društev in družbenopolitičnih organizacij.
GASILSKI DOM DELAJO 12 LET
Prva večja stavba, ki jo zagledate, ko se pripeljete v Cerkve-
njak, je gasilski dom. To je mogočna stavba, ki je v ponos vsem, predvsem pa gasilcem. Še posebej zato, ker so jo gradili samo s prostovoljnimi prispevki občanov. Zato pa jo tudi gradijo več kot dvanajst let. Ker je gradbeni material vse dražji, so se odločili, da bodo prostori rabili tudi drugim potrebam. Tako bodo v gasilskem domu prostori krajevne skupnosti in stanovanja. Seveda jim bodo prišla pri gradnji še kako prav sredstva občinskega samoprispevka in stanovanjske skupnosti.
Tako kot v večini krajevnih skupnostih v lenarški občini so letos tudi v Cerkvenjaku uredili kulturni dom. Velike zasluge za to in sploh za bogato kulturno življenje ima Franc Bratkovič, predsednik Kulturnega društva Jože Lacko. Organizirajo razne prireditve, Pokaži kaj znaš ali Srečanje narodnozabavnih ansamblov (zadnje je bilo v nedeljo, 14. decembra), ob. petkih in sobotah so v kulturnem domu ki-nopredstave,’ ob nedeljah pa po-
Jakob Matjašič, ravnatelj OŠ Cerkvenjak in predsednik KK SZDL, ter Darko Lorenčič, tajnik krajevne skupnosti.
rH»H  suma osa
Radgončani še. nekaj let 1
I brez nakupovalnega centra |
Na tem mestu naj bi že prihodnje leto stala nova šola.
gosto gostujejo amaterske skupine.
80 KILOMETROV CEST
Okrog 2400 občanov krajevne skupnosti Cerkvenjak živi v 15 zaselkih, ki so združeni v 8 komunalnih odborov. Povezani so z več kot 80 kilometri kategoriziranih cest, vendar jih je le malo asfaltiranih. Območno cesto Lenart—Ljutomer naj bi asfaltirali spomladi prihodnje leto. Cesti, ki povezuje Cerkvenjak z Vidmom in Senarskim, pravijo »cesta dvajsetih let«. Toliko časa namreč že poslušajo obljube in se na vse mogoče načine trudijo, da bi jo uredili (pred leti sta si jo ogledala tudi Franc Popit in Vinko Hafner).
Samo kak industrijski obrat bi morali dobiti v Cerkvenjak, meni predsednik KK SZDL Jakob Matjašič, pa bi bilo veliko problemov rešenih. Benedikt jih je prehitel, toda ti imajo prednost, ker so blizu glavne ceste.
Končujejo tudi z gradnjo mrliške vežice in letos bi jo še kako potrebovali, saj so imeli poleg 20 rojstev tudi 18 pogrebov.
PRIHODNJE LETO VODOVOD IN TELEFON
Značilen problem vseh krajev v Slovenskih goricah je vodovod, pa najsi so to že dotrajani vodovodi ali pomanjkanje vode. V Cerkvenjaku so naredili vodovod 1969. leta, vendar imajo pri
oskrbi z vodo zadnja leta vse večje težave. 280 gospodinjstev dobiva sedaj vodo iz vodnega zbiralnika v Gočovi. Od tam črpa vodo zanje krajevna skupnost Gradišče, nato pa jo morajo še sami prečrpavati v druge vodne zbiralnike. Stroški so preveliki, zato se bodo prihodnje leto priključili k ptujskemu vodovodu. To je edina rešitev, so sklenili na skupnem sestanku 9. decembra, na katerem so se zbrali predstavniki KS Gradišče, Cerkvenjak, izvršnega sveta, Komunalnega podjetja Ptuj in Agrokombinata Lenart. Še prej bodo morali zgraditi višinski zbiralnik vode.
Pri telefonski povezavi so občani Cerkvenjaka skoraj na slabšem kot leta 1938, ko sta bili na voljo dve liniji. V krajevni skupnosti je 38 telefonskih priključkov, prihodnje leto pa naj bi jih dobili še sto.
Poleg telefonov, ki so v dvajsetem stoletju nujni skoraj v vsaki hiši, pa občani Cerkvenjaka najbolj pogrešajo gostinski lokal. Ne le, da zato ni primernih prostorov, ampak tudi ni zainteresiranih gostincev. Zato pa vsi čakajo na dograditev šole, ki je tačas največja naložba v tem odmaknjenem kraju. V stari šolski stavbi blizu cerkve bi uredili stanovanje, prostore zdravstvene službe in v kletnih prostorih gostinski lokal.
Bernarda Peček
Obiskali Cankarjev dom
Razgibana društvena dejavnost v radgonskem društvu upokojencev se kaže v različnih oblikah. Ob dnevu republike so obiskali Cankarjev dom v Ljubljani. Po ogledu so poslušali koncert Partizanskega pevskega zbora, ki
je bil v okviru festivala Revolucija in glasba. Upokojenci radgonskega društva so dobri pevci, kar so spoznali na izletu. Odločili so se, da bodo v prihodnjem letu več storili na področju kulturne dejavnosti.	Jože Kos
DOBROVNIK
ASFALTNA PREVLEKA
Dobrovničanom se je uresničila dolgoletna želja, da bi posodobili republiško cesto od Renkovec do meje. Dela so potekala nekaj let, toda letošnjo jesen so kljub pomanjkanju denarja Je uspeli. Asfaltno prevleko so uredili na zadnjem odseku Dobrovnik—Renkovci. V življenju občanov bo pridobitev odigrala pomembno vlogo. Tako bodo prevozi na delo prijetnejši, boljša je tudi povezava z občinskim središčem.	E. Mitinkovič
Zima bo, tako kaže, mrzla in dolga, zato se je treba pravočasno oskrbeti s kurjavo. Kjer je drv preveč, ali pa ni primerne drvarnice — tako kot pri Jošarjevih v Šulincih — gre tudi tako. Važno je, da drva so.	Foto: Milan Gašpar
I Mercator Sloga, ki je osrednja trgovinska organizacija v _ radgonski občini in zaradi tega skoraj monopolist (podobno je B tudi v drugih pomurskih občinah), je sicer v letu 1986 naredila B veliko. Preuredili so trgovino na avtobusni postaji v lično trgo- " Ivino Trim z lovsko, ribiško in športno opremo, v njej pa najde- m jo kaj zase tudi ljubitelji glasbe. Avgusta so v prostorih nekda- B nje knjigarne odprli trgovino s kristalom, galanterijo, kozmeti- B *ko in spominki, ki so jo Radgončani že dolgo pogrešali. V " obeh je veliko kupcev iz sosednje Avstrije. Prav tako bodo še
I decembra končali največjo letošnjo naložbo — novo trgovino H z bifejem v Vidmu ob Ščavnici.
Toda občani v mestu Gornja Radgona se že nekaj let brez B uspeha pritožujejo zaradi slabe izbire blaga v trgovinah, več-
S krat pa se zgodi, da ob konicah (sobota) že dopoldne zmanjka g najnujnejših prehrambenih izdelkov. Direktor Mercator Sloga
Itrdi, da je za take nepravilnosti kriv vsak posamezni trgovec _ oziroma poslovodja, ki ne naroči zadostnih količin.
Nakupovalnega središča Radgončani še dolgo ne bodo B imeli, saj je načrtovano za leto 1990 (tudi Mercator Sloga se  » ubada s pomanjkanjem sredstev). Lojalna konkurenca bi bila —
dobrodošla, pravijo odgovorni.
Bernarda Peček
Radioklub dobro dela
Radioklub Lendava že več kot 30 let deluje dokaj uspešno. Od skromnih začetkov, ko ni bilo sodobnih aparatur, do danes, ko imajo najsodobnejše naprave za radioamatersko dejavnost, je v društvu delovalo veliko mladih, ki so postali znani radioamaterji. Društvo tudi sedaj prireja vsakoletne tečaje za mlade, da bi se izšolali v radioamaterstvu, ki je pomembno tudi za Sistem splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Trenutno deluje v društvu 31 članov, nekaj članov pa ima svoje radijske postaje doma. Radioklub tesno sodeluje z oddelkom za narodno obrambo pri občinski skupščini, od katerega dobiva tudi materialno pomoč za posodobitev aparatur in delovanje kluba. Člani radiokluba sodelujejo na vseh akcijah, ki jih v občini pripravljajo na področju obrambnih priprav, sodelujejo pa tudi na vseh republiških in državnih tekmovanjih.	Jani D.
Prikaz inventivne dejavnosti
Odbor za inventivno dejavnost pri občinskem svetu Zveze sindikatov občine Lendava tudi letos pripravlja razstavo dosežkov inventivne dejavnosti. Le-ta se je v zadnjih letih dokaj dobro razvila zlasti v večjih delovnih organizacijah, kot so Ina-Nafta, Gorenje Varstroj, Primat in druge. Inovatorji iz lendavske občine so dobili v preteklosti številna priznanja, tudi na največji razstavi inovacij Jugoslavije, ki jo vsako leto pripravijo na Reki. Lendavski inovatorji bodo svoje dosežke pokazali v dvorani Ina-Nafte. Najuspešnejšim inovatorjem bodo podelili diplome, občinska raziskovalna skupnost pa jih bo denarno nagradila.	Jani D.
GORNJA RADGONA
Zveza rezervnih
vojaških starešin
Leseni izdelki Cilke Bombek iz Gornje Radgone so prava paša za oči. Cilka se je pred kratkim upokojila; da bi čim koristneje preživela prosti čas, ki ga ima sedaj na pretek, se je odločila za izdelovanje drobnih lesenih spominkov, saj jo tako delo že od nekdaj veseli. Pri oblikovanju in barvanju si pomaga z radgonskimi in pomurskimi motivi. bp
S 110-kilovoltnim daljnovodom se bistveno ni popravila preskrba z električno energijo, ugotavljajo v Lendavi. Zaradi pogostega nihanja električne napetosti prihaja do izpadov, ki jih najbolj čutijo v tovarni metanola v Ina-Nafti. Izpad električnega toka oziroma napetosti povzroča veliko škodo, ki se ji želijo v Ina-Nafti izogniti. Problem naj bi odpravili do konca leta. Na sliki je transformatorska razdelilna postaja v Petišovcih. Jani D.
Tako je bilo pred koncem leta na srečanju starejših občanov iz Radenec in okolice v internatu gostinske šole. Priredila ga je krajevna organizacija RK s sodelovanjem krajevne skupnosti, cicibanov, učencev osnovne šole, dijakov in godbe iz Radenec.
Tekst in slika: Franc Bračko
Ob Dnevu JLA, 22. decembru, so v radgonski občini opravili bilanco preteklega dela ZRVS in sprejeli nove usmeritve za delo v prihodnjem obdobju. Poseben poudarek bodo dali krajevnim organizacijam, ki morajo v bodoče postati še boljši, strokovni nosilec, usmerjevalec in pobudnik priprav za SLO in DS v okviru frontne SZDL. Lahko trdimo, da je radgonska ZRVS svoj program skorajda v popolnosti izvedla, saj je bilo delo zastavljeno in prilagojeno danim razmeram in potrebam okolja. Ob tem naj omenimo, da so bile letos precej angažirane pri svojem delu tudi vse komisije.
Člani ZRVS radgonske občine pa se niso izkazali samo pri opravljanju zadanih nalog. Prispevali so tudi s prostovoljnim delom pri izgradnji novega strelišča v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni (na sliki). Pri gradnji novega strelišča ne smemo prezreti ogromne požrtvovalnosti miličnikov, pripadnikov TO in JLA, mladine in drugih.
R. Jaušovec
Člani društva Mura zelo delavni
Med bolj delavnimi društvi naših izseljencev v tujini je gotovo Slovensko kulturno-prosvetno društvo MURA pokrajine Vorarlberg, ki ima sedež v Rankweillu.
Društvo prireja med letom številne kulturne in športne prireditve ter razna srečanja in izlete, vse s skupnim ciljem, da se člani društva čim pogosteje srečajo in tako seznanijo z dogodki v matični domovini ter s problemi, s katerimi se srečujejo v okolju, v katerem trenutno bivajo. Da pa so člani društva čim bolj povezani z matično domovino, skrbi tudi pokrovitelj SKPD Mura, SOZDL Lendava. Ta uspešno sodeluje z društvom, vendar pa so še možnosti, da hi se to sodelovanje okrepilo. Kot nam je pred kratkim povedal na obisku v domovini predsednik SKPD Mura Štefan Gašpar, sicer doma iz Čepinec, so letos že uspešno izvedli tradicionalno prireditev ob dnevu žena, organizirali so dva piknika, izlet v Nemčijo in nekatere športne prireditve. V novembru pa so imeli še. tradicionalne koline, povezane z martinovanjem.
V okviru društva Mura pa tudi uspešno deluje folklorna skupina, ki jo vodita tovariša Lenarčič in Kavčič.	Drago Jakič
CTDAN m
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987



pisma, stališča . .
REGIJA NA SMETISCU
Pričujoči prispevek je na videz spodbudilo pismo članov temeljne delegacije krajevne skupnosti Železne Dveri, objavljeno v Vestniku 4. decembra 1986. Na videz, zaradi nedvoumnega dejstva o kritični in popolnoma nedopustni situaciji na področju reševanja problematike vseh vrst odpadkov. Tokrat se bomo omejili samo na nevtralizacijo komunalnih odpadkov, katerih proizvajalci smo dobesedno vsi živeči v tej pomurski pokrajini.
Čeprav bomo o nakazanih problemih govorili na splošni ravni, naj nam bo dovoljeno tu in tam izreči kakšen ugovor argumentom že omenjene delegacije.
Dopolnjen
program
Pojmovanje
Dejstvo je, da se v sredstvih javnega obveščanja in laičnih pogovorih permanentno rabijo izrazi smeti in smetišče. Na pragu 21. stoletja, ko so računalniki pete generacije materializirano dejstvo, nismo uspeli razčistiti določenih pojmov o možnostih uvajanja alternativnih produkcijskih procesov, pa čeprav na tako banalni zadevi, kot so to odpadki. Na tej stopnji je treba konfronti-rati izraza smeti na eni in odpadki na drugi strani. Zaradi tega je najbrž tudi Zakon o ravnanju z odpadki iz leta 1978 ponudil naslednjo razlago pojma: »Odpadki so vsaka snov ali predmet v trdnem, tekočem ali plinastem stanju ter odpadna toplota, ki je v času, prostoru ali obliki, kakor se izloča iz procesa naravne biološke reprodukcije, proizvodnje, prometa ali porabe, proizvajalcu oziroma porabniku nepotreben, nadležen ali škodljiv.«
Nekoliko pozneje je Svet za človekovo okolje pri ZIS ponudil nekaj drugačno formulacijo, ki pravi, da so odpadki materije, ki nimajo tržne vrednosti in ki jih lastnik ne želi hraniti na določenem mestu določen čas.
Ta trenutek postajajo zadeve nekoliko bolj jasne, in sicer z uvajanjem izraza tržna vrednost. Torej lahko rečemo, da je razlika med odpadki in blagom tržna vrednost, ker dejansko iz odpad-kovne kvote izloča sekundarne surovine. Upoštevajoč definicijo ZIS za odpadke potemtakem ne moremo povedati, da so onesnaževalci. Ce je razlika med odpadki in sekundarnimi surovinami ekonomskega značaja, je razlika med odpadki in onesnaževalci tehnološkega značaja. Odpadke kontrolira človek, za onesnaževalce pa velja, da so že v naravi.
Vendarle je, v naših razmerah, ena boleča resnica. Kakor koli operiramo s pojmovno ustreznimi formulacijami v praksi, žal nismo prišli dalje od sanitarnih deponij komunalnih odpadkov.
Kaj imamo doma2
Izkušnje drugih’
Ugotovili smo, za nas vse prej kot ugodno dejstvo, da ne premoremo kakega svetlega zgleda, ki bi na kakršen koli način izrabil potenciale, ki jih odpadki imajo, bodisi kot sekundarne surovine bodisi kot energetski vir. Za premislek ponujamo rešitev naših zahodnih sosedov, ki so pri mestecu Halbenrain postavili nekoliko drugačno odlagališče odpadkov. Gravitacijsko območje deponije pokriva pribl. 150.000 prebivalcev z zelo visokim odstotkom kmečkih gospodinjstev (85 %). Celotna deponija obsega 4—5 ha s predvideno šti-ristopenjsko eksploatacijo zemljišča. Prva faza obsega pribl. 1,5 ha z višino nasipa 12,5 m (končno 25,00 m). Zbiranje odpadkov je organizirano po ločenem sistemu, in sicer:
— hišni odpadki,
— papir,
— belo steklo in — barvasto steklo Na celotnem gravitacijskem območju deponije Halbenrain je postavljenih 25.000 posod za hišne odpadke, 7.000 za papir in 4.000 za steklo.
Značilno za predstavljeno deponijo je nasipavanje odpadkov od nivoja terena, brez vkopavanja v tla, s čemer se doseže relativno enostavna in učinkovita kontrola izcednih voda zaradi hitrega odtekanja. Deponija Halbenrain je edina v Avstriji, na kateri se kot produkt izkorišča bioplin ki nastaja v telesu deponije. Na uro se prek posebnih napeljav zajame 600 m3 bioplina, kar ustreza količini 3001 kurilnega olja. Omenjena količina bioplina nastaja iz 150.000 m’ odpadkov. Posebej zanimivo dejstvo je, da je možno bioplin pridobivati še 20 let po zapiranju deponije. Z znanjem osnovnošolske matematike hitro izračunamo, da sosedje na dan dobijo 7.200 litrov kurilnega olja oziroma 2,628.000 litrov na leto.
Po naših cenah za liter kurilnega olja se tako na leto nabere 260,960.400 din, da se razumemo, cene so v novih dinarjih. Letna količina zadostuje za ogrevanje 876 individualnih hiš.
Takoj moramo povedati, da dosedanja prizadevanja za urejanje enotne pomurske deponije komunalnih odpadkov (za vse štiri pomurske občine) niso obrodila kakih uporabnih sadov. Občine še naprej ostajajo pri ločenem reševanju problemov in posledica tega je po občinah naslednja:
—	v občini M. Sobota je na deponiji prostora še kvečjemu za eno leto, drugače je dokaj solidno urejena;
—	v občini G. Radgona je deponija locirana znotraj varovalnega pasu območja mineralne vode in uplivnega pasu zajetja pitne vode;
—	v občini Ljutomer je deponija komunalnih odpadkov dobesedno sredi mesta, centra občine;
— v lendavski občini je deponija bolj podobna divjemu odlagališču kot vzorno urejeni sani-, tarni deponiji.
Potemtakem ni čudno, da je prebivalstvo do kakršnih koli poskusov urejanja razmer dobesedno alergično, ker ne verjame, da je odlagališče možno urediti na način eliminiranja tistih direktnih vplivov na okolje, katerim so neposredno podvrženi (smrad, samovžigi, razmetavanje papirja in plastike, nekontroliran vstop na odlagališče, ipd.).
Posebej so taki občutki živi pri prebivalcih krajevne skupnosti, v kateri naj bi locirali novo odlagališče, ne glede na stopnjo urejenosti oziroma aplicirane tehnologije.
Po popisu prebivalstva iz leta 1981 je v regiji s stalnim bivališčem 130.442 prebivalcev. Upoštevajoč število prebivalcev, industrijske odpadke s strukturo gospodinjskih in odpadke iz turistične dejavnosti ie letna količina odpadkov 46.328 ton oziroma 77.368 m3. Najbrž ni nobenega, ki se ne bi strinjal z ugotovitvijo, da taka količina odpadkov ponuja nekaj več kot je potratno odmetavanje na smetišča. Upamo, da bomo uspeli realizirati zamisel o regionalnem odlagališču odpadkov z uporabo nekih sodobnejših pristopov na podlagi izsledkov tovrstne raziskave, ki jo pravkar končujemo na Zavodu za ekonomiko in urbanizem.
površina za odlaganje (za občino Ljutomer smo ocenili da je potrebna površina 4 ha), dostopnost po obstoječih prometnih komunikacijah (vse potencialne lokacije, za katere je potrebno graditi novo cesto, so izločene) in nazadnje oddaljenost od kmetijskih površin (minimalna razdalja od površin, trajno namenjenih kmetijstvu, je 300 m).
Po obdelavi prve skupine kriterijev smo v primeru Ljutomerske občine dobili 19 potencialnih lokacij, medtem ko nam je druga skupina kriterijev dala le 4 potencialne lokacije.
Kolikor toliko objektivna interpretacija tega teksta ne more okarakterizirati končnih argumentov kot jalove in smešne brez navedbe proti argumentov, ki so vsaj na enaki ravni. Analiza transportnih parametrov je dala evidentne razlike v vrednosti med štirimi potencialnimi lokacijami in s tem v zvezi pomembnega naraščanja stroškov eksploatacije odlagališča odpadkov, in sicer:
— lokacija a, 22.27 enot športa za enoto odpadkov,
— lokacija b, 25.83 enot športa na enoto odpadkov,
— lokacija c, 33,99 enot
tran-
tran-
tran-
športa na enoto odpadkov in
— lokacija Radomerje, 3.79 enot transporta na enoto odpadkov.
Povsem logično je, da bomo pri prostorsko in ekološko enakovrednih lokacijah izbrali tisto, kjer so stroški funkcioniranja deponije najmanjši.
Na podlagi ogleda na terenu smo ugotovili, da je celotni prostor potencialne lokacije Radomerje v območju bodisi posekanega ali redkega gozda, na zemljišču z izrazitimi naravnimi depresijami, ki bistveno zmanjšujejo potrebne površine za odlaganje odpadkov. Zaradi tega ni direktnih vplivov na kmetijske in poseljene površine. Zaradi ugotovljenih dejstev smo tudi izvršnemu svetu SO Ljutomer lokacijo predlagali v nadaljnji postopek.
Kako pridemo do lokacije
Problem izbire lokacije odlagališča je izredno delikaten in se ga je treba lotiti z vso strokovno resnostjo, razbremenjeno mnenja in vpliva lokalnih veljakov, ki včasih pod krinko širšega družbenega interesa uveljavljajo svoje lastne. Na Zavodu za ekonomiko in urbanizem smo izdelali več prostorskih aktov in študij za potrebe organizacije odlagališča komunalnih odpadkov. Zadev, smo se lotevali različno, v odvisnosti od palete dejavnikov, ki so vplivali na končni rezultat. Tipični so trije pristopi, in sicer izdelava dokumentacije za eno samo, že določeno lokacijo (primer za občino M. Sobota), primerjalna analiza več ponujenih lokacij in izbira ene (primer občine G. Radgona, nobena od obravnavanih lokacij ni bila potrjena) in na koncu identifikacija lokacije odlagališča po metodi izločitvenih kriterijev (primer občina Ljutomer, reakcija je znana iz Vestnika). Metodološki pristop v zadnjem primeru sloni na raziskavah nekaterih republiških organizacij s področja urejanja prostora, skromno pripominjamo, da smo nekaj pri tem deležni tudi mi, delavci Zavoda.
Skratka, gre za ugotavljanje tistih površin in območij, na katerih je lociranje odlagališča neprimerno zaradi direktnih negativnih posledic za človeka'ah okolje. Kot ilustracijo navajamo samo nekatere, naselja in turistična območja, območja podtalnice in varovanih vodnih virov, zemljišča, trajno namenjena kmetijstvu, območja gozdnih zemljišč in podobno. Z izločanjem teh površin (skupno število kriterijev je deset) dobimo tako imenovane potencialne lokacije odlagališč, ki jih zopet analiziramo s pomočjo štirih dodatnih kriterijev, in sicer, oddaljenost od naselij (upošteva se strnjeno naselje in ne posamezni objekti), razpoložljiva
Pridobivanje potrebnih dokumentov
-------H----------------
Z izbiro lokacije odlagališča odpadkov se pravzaprav šele začne relativno zapleten in dolgotrajen postopek izdelave ureditvenega načrta, ki gre skozi fazo osnutka in predloga ter končno sprejema na skupščini. V postopku izdelave je potrebno pridobiti predhodna mnenja vseh, ki se jih to tiče, prizadetih organov, organizacij in tudi mnenje krajevne skupnosti. V skladu z Zakonom o urejanju prostora se organizira javna razprava, v kateri se zbirajo pripombe vseh zainteresiranih. Ni potrebno posebej poudarjati, da je trditev o zadnji fazi zbiranja soglasij in dovoljenj netočna, preprosta zaradi tega, ker se soglasja zbirajo na že izdelan ureditveni načrt.
Sklepna razmišljanja____________
Upamo, da smo vsaj delno uspeli osvetliti problematiko odpadkov in pojasniti pristope oziroma postopke, ki jih uporabljamo v Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti za identifikacijo lokacije odlagališča odpadkov. Menimo, da je to delo dovolj strokovno in podkrepljeno s tehtnimi argumenti.
Soočamo se pa s specifičnim paradoksom, lahko ga imenujemo zelenim paradoksom, ali pomurskim paradoksom, ki se izraža v tendenci podpiranja nekih skupnih ciljev pod pogojem, da ni na območju, kjer smo. Z drugimi besedami, lahko pomursko odlagališče odpadkov, vendar ne v moji občini, ali pa lahko občinsko odlagališče, vendar ne v moji krajevni skupnosti in tako naprej.
S tako in podobno miselnostjo bomo težko uspeli rešiti pereče ekološke probleme, še manj pa izkoristiti skorajda brezplačne, tako imenovane, alternativne potenciale regije..
Ivo BOŠNJAKOVIČ, dipl. inž. arh., Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota OPOMBE:
' Zapis z ogleda deponije komunalnih odpadkov Halbenrain (Avstrija), ZEU, februar 1985
1 Dolgoročni enotni sistem reševanja odpadnih snovi Pomurja, ZEU, november 1986
del za ceste
v letu 1987
Na zadnji skupščini v letu 1986 so delegati občinske skupnosti za ceste v Murski Soboti sprejeli nekaj pomembnih dokumentov. Najprej je bil govor o stanju in problematiki cestnega gospodarstva v soboški občini ter o poročilu o izvajanju sanacij na lokalnih cestah iz sredstev t. i. elementarja. Prav tako so potrdili načrt zimske službe 1986 — 1987, ki ga je predložila temeljna organizacija za vzdrževanje in varstvo cest mariborskega cestnega podjetja v Murski Soboti. Sprejeta je tudi dopolnitev finančnega načrta za leto 1986 in sklep o začasnem financiranju skupnosti v letu 1987. V razpravi o predlogu dolgoročnega načrta vzdrževanja, varstva in posodobitve regionalnih in lokalnih cest v soboški občini za obdobje 1986 — 2000 pa so opozorili, da se bo morala za uresničitev obsežnih nalog še posebno potruditi občinska cestna skupnost.
To gotovo drži tudi za osnutek programa dela za leto 1987, ki so ga delegati dopolnili. Letos je načrtovana posodobitev 2,49 kilometra dolgega odseka regionalne ceste Gančani —Renkovci, gradnja mostu na Marijanskem potoku v Martjancih, iz referendumskega programa pa so asfaltiranje lokalne ceste Bakovci—Melinci ter posodobitve odsekov Fikšinci — Rogašovci, Kramarovci—mejni prehod z Avstrijo, Šalamenci — Pečarovci in ureditev asfaltne prevleke Bakovci —Mali Bakovci. Ce bo dovolj denarja, bodo posodobili odsek Gančani—Bogojina in gradili mostova v Gančanih in Krogu. In katere so dopolnitve v programu del za letos? To so 900 metrov ceste v Moravskih Toplicah, asfaltiranje odseka Cankova— mejni prehod z Avstrijo, zemeljska dela na regionalni cesti Gornji Petrovci—Šulinci in priprava dokumentacije za most v Pertoči. Sprejeli so tudi pobudo o ureditvi križišča Bakovske, Cankarjeve in Gregorčičeve ulice v Murski Soboti. V skladu s samoupravnimi sporazumi med občinsko skupnostjo za ceste in krajevnimi skupnostmi bodo slednje prispevale določen znesek. Sodelovale pa bodo tudi mladinske delovne brigade v okviru akcije Goričko 87.
Delegati so potrdili tudi sklep o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v soboški občini. Ta znašajo od 9.360 za 18 kW traktorje do 21.000 dinarjev za traktorje nad 46 kW. Zbrani denar je dohodek krajevnih skupnosti in se uporablja za vzdrževanje in varstvo cest.
Milan Jerše
VELETRGOVINA
N. SOL O.
TO PRESKRBA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2
razpisuje
ABC Pomurka, Veletrgovina Potrošnik, n. sol. o., tozd Preskrba, n. sol. o., Murska Sobota, na podlagi sklepa delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo tovornega avtomobila zastava 616, letnik 1977. Izklicna cena je 350.000 din.
Javna dražba bo v petek, 9. 1. 1987, ob 12. uri na dvorišču DO Potrošnik, Murska Sobota, Arh. Novaka 2.
Udeleženci morajo pred začetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene pri blagajni DO Potrošnik.
Kupec je dolžan plačati kupnino v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
g<xenjew^W©[
□
Delavski svet DSSS razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti naslednja dela in naloge
1.	VODJA ODDELKA PRODAJE
Pogoji:
visoka oz. višja izobrazba ekonomske oz. tehnične smeri, nad 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju prodajne politike v oddelku.
2.	VODJA ZT
Pogoji:
visoka izobrazba ekonomske smeri, nad 4 leta delov, izkušenj s področja ZT.
3	VODJA POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
Pogoji:
visoka oz. višja izobrazba ekonomske smeri, nad 4 leta delovnih izkušenj iz finančnega poslovanja.
4.	VODJA ODDELKA ZA KNJIGOVODSTVO
Pogoji:
visoka oz. višja izobrazba ekonomske smeri, nad 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju knjigovodstva in knjigovodskega poslovanja.
5.	VODJA SLUŽBE ZA PRAVNE IN SAMOUPRAVNE ZADEVE
Pogoji:
visoka oz. višja izobrazba pravne smeri, nad 3 leta delovnih izkušenj s pravnega področja.
6.	VODJA ODDELKA ZA PLANIRANJE IN ANALIZE
Pogoji:
visoka oz. višja izobrazba ekonomske smeri, Pad 3 leta delovnih izkušenj pri izdelavi planov.
7.	VODJA ODDELKA ZA AOP
Pogoji:
visoka izobrazba tehnične, organizacijske oz. ekonomske smeri, nad 3 leta delovnih izkušenj pri programiranju.
8.	VODJA ODDELKA ZA ORGANIZIRANJE POSLOVANJA Pogoji:
visoka izobrazba ekonomske oz. organizacijske smeri, nad 3 leta delovnih izkušenj pri org. poslovanja.
9.	VODJA ODDELKA CENTRALNEGA SKLADIŠČA
Pogoji:
visoka oz. višja izobrazba ekonomske oz. organ, smeri, nad 2 leti delovnih izkušenj pri vodenju skladiščnega poslovanja 10. VODJA SLUŽBE ZA SPLOŠNE ZADEVE
Pogoji:
višja izobrazba pravne, organizacijske oz. ekonomske smeri, nad 2 leti delovnih izkušenj pri SLO
11.	VODJA SEKTORJA ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE
Pogoji:
visoka izobrazba družboslovne smeri, nad 4 leta delovnih izkušenj.
12.	VODJA SLUŽBE KONTROLE KAKOVOSTI
Pogoji:
visoka ali višja izobrazba strojne oz. elektroteh. smeri, nad 3 leta delovnih izkušenj pri tehnoloških postopkih ter kontroli materialov in izdelkov.
Izbrani kandidati bodo imenovani za mandatno dobo 4 leta.
Kandidate prosimo, da v 8 dneh po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: GORENJE VARSTROJ, Kadrovska služba, 69220 LENDAVA. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
Sindikati, omogočite svojim članom kopanje v zaprtem bazenu hotela Radin v Radencih in uporabo savne po ugodni, sindikalni ceni. Cena vstopnic za bazen je 450.— din, za savno pa 800.— din.
Vstopnice dobite v Radenski, tozd Naravno zdravilišče, tel. 73-040 / interna 369.
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
ne zgodi se vsak dan
SPET O KAVI
Že skoraj celo stoletje — tako dolgo bo že, odkar se znanost ukvarja s kofeinom v pravi kavi — spletajo okoli te snovi najbolj čudne probleme. Toda doslej še ni uspelo znanstveno neoporečno dokazati, da kofein škodi. Zdravniki, farmakologi, toksikologi in drugi strokovnjaki so kofein in kavo z njim obsodili za vse nesreče tega sveta: svoj čas je bila kriva za slabe kosti, za srčni infarkt, za prirojene okvare novorojenčkov
140 imen
V družini Nelson v britanskem Chesterfieldu se je rodila deklica. Velik dogodek, ki pa je povzročil nepremagljivo skrb: mamica in očka se namreč nista mogla sporazumeti za enega od 140 imen, ki naj bi ga dala otroku. Končno sta se odločila, da bosta matičarju predlagala kar vseh 140. Po dolgem prepričevanju na matičnem uradu je ostalo pri dvajsetih. Tako je mladi Nelsonci ime Tracy, Marie-claire, Lisa, Tammy, Samantha, Christine, Alexandra, Candy, Bonnie, Ursula, Zoe, Patricia, Greta, Nevenka. Barbara, Klotilda, Lujza, Marina, Holly in Marta.
KAKŠNA NESRAMNOST
— So vam domači tudi za to zimo skrmili prašiča?
— Skrmili so ga, vendar so, lenobe, sporočili, naj si tokrat mesarja najdemo sami....
Na nedavnem sejmu ladijske opreme v Hamburgu so razstavili model jadrnice, ki bi se ponašala z 2200 kvadratnimi metri jader. Jadrnica naj bi bila dolga 122, široka 38 in z ugrezom 8 metrov. Poleg udobnih kabin, dvoran in drugih prostorov naj bi imela jadrnica posebno »kopalno mrežo«, ki bi potnikom omogočala kopanje na odprtem morju, ne da bi se jim bilo treba bati morskih psov.
POSLEDICE BASELSKE
NESREČE
Zdravniki v švicarskem mestu Baslu so sporočili, da je več kot 1.200 ljudi prišlo k njim po pomoč, ker so težko dihali, ker so imeli težave z očmi in so bruhali. Požar v baselskem podjetju Sandoz, zaradi katerega je steklo v Ren in s tem v Severno morje veliko strupenih snovi, je tako ne le zastrupil najprometnejšo evropsko reko, ampak bo imel dolgoročne in nepredvidljive posledice za zdravje ljudi. To poudarja v svojem poročilu o, posledicah nesreče tudi baselsko zdravniško društvo, ki hkrati ugotavlja, da niso ugotovili težjih zdravstvenih poškodb.
HIDRODISK
/a hidroinženiring
61000 LJUBLJANA, Slovenčeva 95 tel. (061) 345-763, 343-763, h.c. 342-491 telex: 32257 YU HIDING
od zajčje ustnice do zakrnelih udov, bila je obtožena za rakot-vorbo itd. Več slabega kot dobrega je bilo in je še slišati. Kava pa ostaja priljubljena pijača, nepogrešljiva doma in v službi, na obisku ali sestanku.
In zdaj dobra novica za privržence kave. Medicinski raziskovalci so dokončno ovrgli doslej najbolj utemeljene sume, da kofein igra zločesto vlogo pri nastanku benignih cist na dojkah in raka na trebušni slinavki. Seveda moramo besedico dokončno razumeti nekoliko bolj prožno, saj ne gre za popolno in za vse večne čase veljavno spoznanje. Le koliko je sodobni znanosti možno spoznati, toliko velja »dokončno«.
John Bate in Mary Ann Bass iz Williamstowna v ameriški zvezni državi Massachusetts sta se poročila pičlo uro po tistem, ko sta se spoznala.
drugje smo prebrali
Zdravniki so ugotovili, da prebivalci otoka Gau v otočju Fidži in na otoku Abajang v Tihem oceanu ne poznajo visokega krvnega tlaka.
XXX
V Pakistanu pride na 1000 moških v povprečju le 900,7 ženske.
Britanski biolog Ian Redmond je v svoje poročilo zapisal, da je v jamah ugaslega vulkana Elgon na meji med Ugando in Kenijo opazoval slone. Cele črede sivih velikanov so se drenjale v ugaslem žrelu in nekaj vneto iskale. Redmond meni, da je to vsakodnevno početje slonov, saj si na ta način bogatijo jedilnik. Kako to? Slone vendarle poznamo kot rastlinojede živali in ne kot požiralce vulkanskega kamenja. Menda je vsa
Napovedovanje potresov
Ameriški znanstveniki upajo, da jim bo sto senzorjev, ki so jih razporedili po potresni Kaliforniji, pomagalo opozoriti javnost na nevarnost potresa nekaj ur ali v najboljšem primeru celo nekaj dni pred sunkom. Po napovedih seizmološkega zavoda ZDA naj bi prišlo do velikega potresa v Kaliforniji leta 1993. Prav zato so se geologi tudi lotili tega izredno dragega projekta, ki je po besedah njegovega voditelja, geofizika Billa Bakuna verjetno pni poskus s potresom na svetu.
Senzorji zaznajo šibke, a stalne premike v zemeljski skorji, ki napovedujejo večji potres. Razporedili so jih v majhnem naselju med San Franciscom in Los Angelesom, točno tam, kjer predvidevajo, da bi lahko bil epicenter prihodnjega potresa.
Vino na cesto
Kaže, da so se Avstrijci le domislili, kako bi se znebili milijonov litrov zastrupljenega vina, ki so ga lani morali umakniti s tržišča, ker je vseboval dietilenglikoL Ugotovili so, da takšno vino izvrstno topi led (bolj kot sol) in če se bodo laboratorijski poskusi obnesli tudi v praksi, bodo s tem vinom pozimi polivali avstrijske ceste. Zadovoljni bodo tudi va-
Pobesneli
V alžirskem mestu El Hadžar je nastal pravi preplah. Iz mestne klavnice je — dobesedno izpod noža — pobegnil bik, ki si je privoščil izlet po mestnih ulicah kjer ie napadal Hudi in prevračal avtomobile. Šele, ko se je žival pošteno utru-i dila, je vrlim gasilcem uspelo, da so jo pregnali v neko slepo ulico. Tu so bika zve-' zali in ga s traktorjem odpeljali v klavnico.
SLONI RUDARJI
skrivnost prav v okamenelih vulkanskih izmečkih.
Sloni z okli rijejo po stenah in po tleh med kamenjem in izkopane kose drobijo in žrejo. Te kamenine so bogate z rudami in tako sloni pridejo do mnogih sestavin, potrebnih za »zdravo« življenje. Posebno veliko dobijo menda natrija, ki* ga v njihovi rastlinski hrani ni v obilju. Kopanje po vulkanskem kraterju za slone ni enostavno. Zoologi zatrjujejo, da so
Teorija o prapoku
Sovjetski radioteleskop, ki so ga pred tremi leti izstrelili v vesolje, je že poslal podatke, ki potrjujejo kozmološko teorijo o tako imenovanem prapoku. »Proučevanje sevanja potrjuje znano teorijo o prapoku in širjenju vesolja,« sporoča sovjetska agencija TASS.
Po tej teoriji je vesolje' nastalo z velikansko eksplozijo pred približno 15 milijardami let in se od takrat nenehno širi. Toda drugi znanstveniki menijo, da je vesolje že od nekdaj in da se izmenoma krči in širi.
Podatki z radioteleskopa, ki ga nosi satelit Prognož 9, po izjavah sovjetskih znanstvenikov bolj potrjujejo prvo hipotezo, vendar jih še niso v celoti analizirali. Da bodo delo končali, bodo potrebovali najmanj leto dni.
ruhi okolja, ki jih skrbi škodljivost soli, pa tudi vozniki, ki jim sol razjeda vozila.
Ministrstvo za javna dela je pred tremi meseci začelo iskati možnost, da bi koristno uporabili zastrupljeno vino in je z rezultati laboratorijskih raziskav zadovoljno. Prav kmalu bodo »izum« preskusili tudi v praksi. Predstavnica ministrstva Hannes Drossier je izjavila, da se jim je posrečilo premagati odpor, ki ga je ministrstvo kazalo na začetku do takšnega »skrunjenja« vina, pa čeprav zastrupljenega.
Škandal z avstrijskim vinom (ki se je kasneje razširil še v druge evropske države) je izbruhnil maja, lani, potem ko so odkrili, da številni prodajalci »sladijo« in barvajo svoje izdelke z dieti-lenglikolom, sestavino nekaterih sredstev proti zmrzovanju.
Široki tiri iz varčnosti
Sovjetske železnice bodo v dogovoru z madžarskimi zgradile novo širokotirno progo od obmejne postaje Čop prek vzhodne Madžarske do romunske meje. S progo, ki bo dolga 90 kilometrov, bi se radi izognili prekladanju blaga na obmejnih postajah. Tekla bo vzporedno s sedanjo progo normalne širine. To bo že tretja širokotirna proga, ki jo bo SZ zgradilajia ozemlju sosednjih držav. Prvi dve sta že zgrajeni na Češkoslovaškem (80 km) in na Poljskem (397 km). Novo železniško povezavo naj bi zgradili v kratkem.
(KOSTNE OVIRE
— A ne bi tudi ti sodeloval pri našem pevskem zboru?
— Ne pride v poštev, ker ni-
Saj ne gre samo za čas
glas ne ustreza, pa s posluhom je nekaj narobe ...
rovi slonjih »rudnikov« potegnjeni celo do 150 metrov v vulkanska področja. Pri tem se živalim njihovi znameniti beli okraski pogosto obrusijo do kratkih štrcljev.
Podobno početje so znanstveniki ugotovili tudi pri slonih v Indoneziji, razlika je v tem, da tam samci rijejo z okli, medtem ko samice niso nič rhanj uspešne z nogami. To delo slonov je koristno v dveh pogledih: za slone in za številne manjše živali, ki ves čas prežijo, kdaj se bodo rovi izpraznili.
Z novim letom je alžirska> pošta uvedla novost: lokalni telefonski pogovori lahko trajajo največ šest minut. Avtomat potem pregovor prekine in najbolj vztrajni morajo ponovno vrteti številčnico.
pa se
vendarle
zgodi
Ni rekorder. Tako meni za-hodnonemški tisk o nevarnem kriminalcu Alfredu Leckiu (48), ki mu je od leta 1968 do lani uspelo kar štiri krat pobegniti iz zaporov. »Boljši« od njega je Bernhard Rubinke, ki je pobegnil kar osemkrat, kar pa ni nič proti rekordu Ekkerharda Lehmanna iz Berlina, ki je v enem samem letu enajstkrat »samovoljno« zapustil zapor.
XXX
Neki kmet na vzhodu Alžirije je izkopal krompir, ki je tehtal nič manj in nič več kot 14 kilogramov.
Križanje kresnice in tobaka
Slišati je kot uganka za otroke: Kaj dobiš, če križaš kresnico in tobak? A vendar gre za povsem resnično stvar. Tega nenavadnega križanja so se lotili strokovnjaki kalifornijske univerze in dobili rastlino, ki ponoči sveti. Odgovor na uganko je torej: svetleči se tobak.
Čudo jim je uspelo s pomočjo tehnike genskega inženiringa, in sicer so cepili rastlinski virus z genom kresnice, ki je odgovoren za tvorbo proteina, najvažnejšega pri procesu generiranja svetlobe. Kakor je postopek že sam po sebi izreden dokaz visoke umetelnosti sodobne genetike, je tudi zelo koristen in uporaben. Z njim dobivajo znanstveniki v roke dragoceno raziskovalno orodje za preučevanje delovanja genov v rastlinskih organizmih. Z vnašanjem genov kresnice v genske snovi rastlin se raziskovalcem pokažejo skrivnostni procesi, ki jih sicer ni mogoče videti. Oboroženi s takšnimi raziskovalnimi orodji bodo lahko nekega dne natančno razumeli, kako genska snov odreja, kako se naj obnašajo in kako naj delujejo različne celice v organizmu. Široko vzeto to pomeni, da se bo raziskovalcem razkrila ena od velikih skrivnosti življenja.
Tobak je tako le postal zares koristna rastlina. In morda bo prav tobak, katerega krivijo za pre-nekatero bolezen, vključno za nastanek pljučnega raka, pomagal najti pot do zdravila proti tej hudi bolezni.
V e ton nouvon leti de vsega zavole, protiinflacijsko njemi de ime.
Morje nouvi pejnez bomo meli, gučali pa delali mo ka mo ščeli.
Pravijo ka nika nede drag še, dozdaj lejta nej so bile takše.
Menšt de uvoz, izvoz de pa včkši časi takši gučof furt so lepši, lepši...
Reorganizacija naše so parole, takši rejši mamo že pune karole. Zdaj de nači kričimo v eden glas' nega bogme zrnja, či prazen je klas.
Naj ime mi bode Janči, či de v nouvom leti nači, s toga vdrte nede nika, nadaie ges mo Pišta, pika.
Zakonca Areste iz italijanskega Cagliarija sta na hranilno knjižico svojih treh psov vložila deset milijonov lir. Začudenemu bančnemu uslužbencu sta priletna vlagatelja svojo namero takole obrazložila: »Stara sva, zato morava poskrbeti za prihodnost svojih miljenčkov«.
Naravni izum
Molji in vešče , so si v svojem dolgem razvoju pridobili med drugim tudi imenitne varovalne sposobnosti. Krila imajo tako pisana, da jih je težko opaziti, kadar mirujejo, nočnim lovcem pa se izmikajo tudi tako, da se jim ne izdajajo z očmi. Strokovnjaki so namreč odkrili presenetljivo lastnost, da oči -teh živalic ne reflektirajo svetlobe. Nočne vrste imajo namreč mrežico sestavljeno tako, da absorbira infra rdeče žarke.
Ta naravni izum pa so sklenili koristno posnemati in ga industrijsko uporabiti. Raziskovalci iščejo možnosti, kako bi izdelali podobno antirefleksno membrano, ki bi jo potem lahko uporabili za prevleko optičnih diskov. Takšni diski bi bili izjemno uporabno orodje za najsodobnejše računalnike in bi že tako čudovite zmožnosti shranje-nja informacij in hitrega dostopa do njih še povečali.
»Takšni diski bi bili zelo učinkoviti vskrkovalci svetlobe in bi za branje podatkov na njih lahko uporabljali šibak laser,« pravi Antony Warm, vodja družbe North American. To pa pomeni manj potrebne energije, učinkovitejše delovanje naprav.
Seveda bi se dala takšna snov uporabiti še marsikje drugje, od prevlek za okna in televizijskih ekranov do prevlek za vojaške naprave.

Tracy Ann Cooper je sobarica, ki verjame, da ima vse pogoje, postati kaj drugega.
STRAN 12
VESTNIK, 8. JANUARJA 1887
za vsakogar nekaj
ANEKDOTE
Gledališki in filmski igralec Mario Risa je dejal o skrajno skopem igralcu:
»Kadar kupuje na železniški postaji rožni listek, skuša ostati kar najbolj zadaj v vrsti in spušča naprej vse, ki prihajajo za njim, da bi mu denar kar najdlje ostal v žepu.«
Franklin Delano Roosevelt, predsednik ZDA, je nekoč sredi meseca plačeval brivcu in ugotovil, da so se 'njegove usluge podražile.
»Povejte mi, zakaj naj vam več plačam, ko se vendar vse ceni?« je vprašal.
»Ker se obrazi daljšajo,« je odgovoril brivec.
Italijanski diplomat in politik Carlo Sforza je odgovoril časnikarju, ki ga je bi! prosil, naj čisto na kratko opredeli diplomatsko dejavnost:
»Diplomat je tisti, ki zaradi nasilja dvigne obrvi namesto glasu.«
Ko je Sokratova žena Ksan-tipa prijokala v ječo in povedala možu, da so ga obsodili na smrt, je vzkliknila:
»Po krivici so te obsodili!«
Sokrat je odgovoril:
»Ali bi morda rada, da bi me bili obsodili po pravici?« ,
Madam de Stael ni bila lepega obraza, imela pa je čudovite roke in je pogosto nosila obleke brez rokavov.
»Kaj hočete!« je govorila. »Treba je kazati obraz, kjer ga pač imaš!«
Govor otroku ni dan od rojstva
Govora se mora otrok naučiti, razvoj govora pa je odvisen od celotnega zorenja otroka, pa tudi od okolja, kjer otrok živi. Novorojenček ob rojstvu zakriči. S tem spodbudi svoja dihala in tudi prvič uporabi glasilke. Dojenček že v svojih prvih tednih z jokom in kričanjem opozarja nase. Nekatere matere kmalu opazijo, da obstajajo različni načini jokanja in kričanja. Postopoma se naučijo razlikovati, kaj to pomeni, prepoznati potrebe, ki se skrivajo za različnimi načini kričanja in jokanja (otrok je bodisi moker, lačen ali bolan). Otrok se torej že v prvem obdobju kričanja sporazumeva z materjo. Če se mati ustrezno odziva na otrokove potrebe, se bo v otroku začelo razvijati spoznanje, da more vplivati na svojo okolico. Otrok je v tem obdobju občutljiv tudi za zunanje zvočne dražljaje. Začenja dojemati, od kod prihajajo ti zvočni dražljaji. Odziva se tudi na ton materinega glasu. Obdobje brbljanja je čas, ko dojenček začenja osvajati glasove materinega jezika. Otrokov sluh se čedalje bolj razvija in kmalu opazimo v otrokovem brbljanju samoglasnike, pozneje pa tudi soglasnike. V obdobju čebljanja začne dojenček povezovati posamezne glasove v zloge. Otrok se zabava, ko izgovaja razne zloge; ma, ta, ma-ma, ta-ta in podobno. V tem obdobju naj otrok posluša razne prijetne zvoke, glasove in ritme. S čebljanjem se razvijajo veščine, ki so potrebne pri govoru. Ko otrok obvlada sposobnost posnemanja glasov, začenja besede povezovati z različnimi predmeti in ljudmi v svojem okolju. Otrok spregovori svoje prve besede okrog svojega prvega leta, proti koncu drugega leta začenja postopoma dojemati, da ima vsaka beseda natančno določen pomen.
Knjiga za vsak dom
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
vsako sredo v oddaji 21-232
LESTVICA TEGA TEDNA.
1 HOLD ON TIGHT — Samantha Fox
2.	I WANNA WAKE UP WITH YOU - Boris Gardiner
3.	NE JOČI — Miha Balažič
4.	MANDARINA — Don Juan .
5.	BABY GOOD BYE — Rendez-vous
Predlogi:
Yun’re in the Army now — Status Quo
Take x my Breath away — Berlin
Moj Brane — Simona Vodopivec
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 25, telefon 25 577, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice, dopisnice, pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/I, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 NAJ.
NAŠA RISBA — VAS PRIPIS
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Madeira, urednik, zelenka, Inar, OCtkan, Edi, O, Oglej, Li, Raba, obline, Gael, NM, Ida, oje, janičar, AN, Žika.
JABOLKA NAJBOLJŠA ZA
ZDRAVE IN BOLNE
Poraba sadnih sokov v svetu narašča, vendar je izredno pomembno, iz katerega sadja se pripravljajo. Namesto svežega sadja je preprosteje uporabljati sadne sokove; saj v mestnih stanovanjih ni ustreznih prostorov, shramb za sadje, pa tudi ne za zelenjavo. Sodobno ženo vedno bolj bremeni, da nima več dovolj časa za marsikaj potrebnega v svoji družini. Naša dežela je bogata s sadjem, poleg tega so naše mineralne vode izrazito dobre glede na sestavo mineralov. Na našem tržišču je veliko neustreznih pijač za otroke, nosečnice in bolnika. Idealna pijača bi bila jabolčni sok iz koncentriranega soka in mineralne vode. Strokovnjaki za prehrano ugotavljajo, da pri izdelavi sadnih sokov in drugih pijač zelo radi uporabljajo koncentrate in ekstrakte, čestokrat pa potvarjajo kakovost izdelka. Znano je, da je v oranžnem soku pogosto korenje, pa tudi buče. V svetu se močno bojujejo proti pijači kokakola. V tej pijači je namreč precej kofeina, kokaina, ortofosforne kisline in karamela. Najboljše je seveda sveže sadje, a če že pijete sok, potem kupujte jabolčne-®a’	Obzornik
Uporabljajmo naravna gnojila
Zanimanje za biološke metode vrtnarjenja stalno narašča, vse več je tistih, ki bi želeli pridelati biološko čisto hrano. Vrtičkarji so negotovi in v strahu zaradi gnojila, saj so se odpovedali umetnim gnojilom, nekaterih organskih gnojil, kot so krvna in kostna moka ter roževina, pa pri nas ni mogoče dobiti. Biologi — znanstveniki so ugotovili veliko učinkovitost tako imenovanega zastiranja tal z rastlinskimi odpadki. Pri spravljanju pridelkov je najbolje pustiti, posebno jeseni, na tleh vse rastlinske dele, ki jih ne uživamo kot hrano. Posebno vrednost imajo odrezani listi zelja, ohrovta, pa tudi fižolovo zelenje, listi rdeče pese, korenja in zelene. Vse to vsebuje velike količine snovi, ki so jih rastline med razvojem vzele iz zemlje. Zdaj jih zemlji vrnemo in s tem nadomestimo precej gnojil. Najbolje, da te odpadke na kraju samem površinsko premešamo z zemljo, kjer bodo čez zimo razpadli. Na ta način dobe tla vrnjena predvsem dušik in kalij.
Zdravje
Bolečine se zmanjšujejo z leti
Koga bolj boli?	'
□ Ljudje med 18. in 24. letom
S Starejši od 65 let
Običajno se misli, da so bolečine v poznejših letih skoraj naravna stvar. Najnovejše raziskave kažejo, da je ravno nasprotno. Koga torej bolj boli? Pozorno si oglejte diagram.
RECEPT ZA VAS
Meso zrežite na tanke zrezke, posnjte z vegeto ter na vsak zrezek naložite slanino, korenček in kisle kumarice, narezane na rezance. Zrezek zvijte, pritrdite z zobotrebcem, pomokajte in ocvrite v pokriti posodi pri zmerni temperaturi. Ko se zmehčajo, jih poberite iz posode, na mast vlijte nekaj žlic vode, ki naj prevre. Z omako prelijte pripravljene zrezke. Ponudite z rižem ali krompirjevim pirejem kot glavno jed. Čas priprave: približno 40 minut.
Za jed potrebujete: 500 g teletine za zrezke, žlico vegete, 100 gramov suhe slanine, 3 korenčke, 3—4 kisle kumarice, 30 g moke, 4 žlice olja.
Na vaše vprašanje strokovni odgovor
Vabimo vas k sodelovanju
Z željo, da bi vam kar najbolje pomagali pri vaših vsakdanjih problemih, nameravamo v tem letu popestriti rubriko Za vsakogar nekaj. Na vaša vprašanja o zdravstvu, kozmetiki, modi, pravu in drugem vam bodo svetovali strokovnjaki. Pogoj za to je, da sodelujete z nami, da nam pošiljate vprašanja. Veseli bomo, če se boste oglašali, poskrbeli bomo, da boste na svoja vprašanja dobili kar najbolj natančne odgovore.
ZDRAVNIŠKI NASVET
RDEČ
Rdečica nosu, podobno pa tudi lic in drugih telesnih delov, je posledica pregostega in prenapolnjenega spleta drobnih žil kapilar tik pod površino zgornje plasti kože. Vzroki za ta pojav so različni in stanje se poslabšuje pod vplivom zunanjih razmer (lokalni dražljaji, hlad, vročina), pa tudi zaradi notranjih vzrokov, kot so nenadna vzburjenja in dietetični prekrški, denimo ostre začimbe, uporaba nekaterih zdravil in podobno.
Zdravljenje rubeoz, kot te spremembe strokovno imenujemo, je zapleteno, še posebej, če uporabimo lokalna zdravila, katerih učinkovanje je lahko tudi bolj škodljivo kot blagodejno, saj že vtiranje mazila pomeni dražljaj. Zdravljenje s kortiko-steoridi zagotovo škoduje, ker spodbuja bujno rast kapilar, ki
NOS
tanjšajo kožo, tako da je rdečina vse očitnejša.
Temelj zdravljenja in preprečevanje je izogibanje vsem naštetim in še drugim zunanjim in notranjim dražljajem. Sistemska zdravila, ki učinkujejo na kapilarni sistem, lahko do neke mere zavirajo napredovanje bolezni, obstoječih sprememb pa ne morejo povsem odstraniti. Poleg izogibanja škodljivim dražljajem je treba splet kapilar uničiti s fizikalnimi sredstvi. Najpogosteje to delamo z elektrokoagulacijo, v nekaterih posebnih primerih pa z dermabrazijo in še z nekaterimi metodami. Če vaš zdravnik nima možnosti za tako zdravljenje, ga zaprosite, da vas pošlje na zdravstveno ustanovo, kjer bodo tak poseg lahko izvedli.
Zdravje
TEŽAVE S POŽIRANJEM TABLET .
Strokovnjaki so ugotovili, da lahko več kot 20 različnih zdravil povzroči vnetje ali čir, če se zataknejo v požiralniku. Če tableto vzamemo z zelo malo vode in se takoj vležemo, se nevarnost, da bo tableta obtičala, še poveča. Poleg tega se zdravilo, ki ga vzamemo leže, počasneje absorbira in nikoli ne doseže potrebne ravni v krvi, dosežena raven pa je največja šele po 70 minutah. Zdravniki priporočajo bolnikom, da stojijo še poldrugo minuto potem, ko vzamejo zdravilo, in da z njim popijejo vsaj deciliter vode. Negibnim ljudem in tistim, ki težko požrejo tableto, je boljše, da vzamejo isto zdravilo v tekoči obliki. Še preprost nasvet za ljudi, ki ne morejo vstati: tableta ali kapsula bo lažje zdrsela navzdol, če takoj potem, ko jo vzamemo, dobro prežvečimo nekaj zalogajev banane. Če pa imate težave s požiranjem tablete od začetka, dokler je še v ustih, je lahko za to kriv nepravilen položaj glave z dvignjeno brado. Vzemite tableto in požirek vode ter glavo sklonite k tlom. Tako bo tableto v ustih odneslo nazaj v grlo. Če je glava nagnjena nazaj, plava tableta najprej proti zobem in je ne moremo požreti.	Zdravje
SESTAVIL MARKO NAPAST	KDOR ZELC OBČUDUJE DOMAČI KRAJ	ANTIČNI FILOZOF	PRVI ŽIDOVSKI MESEC	NIZKO LEŽEČ SVET	NEKDANJI UGANDSKI DIKTATOR (IDI)	DIŠAVA ZA PECIVO	KRONIST. LETOPISEC	
MESTECE V PREKMURJU								
UŽIVALEC OPIJA								
KISLA KEMIČNA SNOV								
PRISTANI- ŠČE V IZRAELU				AFRIŠKI VELETOK LEKARNAR				
ZEMLJIN NARAVNI SATELIT					LITIJ NEKDANJI POLJSKI KONJENIK			
AVTOMOBILSKA OZNAKA PRIŠTINE			PRAŠIČ MAKARSKA					
AMPER		JADRANSKI OTOK KRAJ NA KOROŠKEM						
TRAVNIK, LIVADA						RIMSKI PESNIK AVGUSTOVE DOBE	ZENONOVA FILOZOFSKA ŠOLA	
RADIJ			TURŠKO MESTO NEMŠKI SKLADATELJ					
LJUBKOVALNO MOŠKO IME					VENO TAUFER GRŠKA ČRKA			
JEZERO IN POKRA- JINA V KANADI			-					
ELEKTRONKA S ŠTIRIMI ELEKTRODAMI								
STRAN 13
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
križem kražem po naših šolah
Novoletna jelka
Novo leto k nam hiti, polno zdravja nam želi, da bi se lepo učili in mamice ne jezili.
Jelka v kotu že stoji, sreča z nje se nam smeji, z delom hitimo vsi, da nas novo leto ne prehiti.
Rosvita Farkaš, 5. b OŠ Črenšovci
Novoletno darilo
Ob novem letu so učencem naše šole društva iz Veržeja poklonila lutkovno igro. Lepo, kajne!
Prišli so lutkarji iz Maribora s predstavo Zmaj-Bimbo-baj. Pa je res bil pravi zmaj — velik, prijazen, dober. Zame pravo presenečenje. Od danes mislim o zmaju čisto drugače.
Pa kakšne lutke! Škoda, da le enkrat na leto vidimo prave poklicne lutkarje.
Vesela sem bila tudi besedila. Prava sodobna vsebina, tudi na računalnik avtor ni pozabil.
Ksenija Špur, 6 a OŠ Veržej
Dedek Mraz Beli dedek, dedek Mraz, pridi tudi k nam v vas.
Nimamo se s čim igrati, zato ne moremo spati. Prinesi nam smuči za dolge zimske dni!
Ko jih dobimo, hitro vsi na plan zdrvimo, sankat se na dolgo tja ravan. Beli dedek, dedek Mraz pridi tudi k nam v vas.
Tadeja Poredoš, Z c. razred OŠ 17. oktober, Beltinci
Nova telovadnica
Sneženi mož
Sneženi mož, kje imaš nos? Kje ročice, ki so svetle kot kresnice? Kje je botra zima, ki ti vedno kima?
Povej, sneženi mož, povej, kje vse to se skriva!
Natalija Gutman, 6. a OŠ Bakovci
Ker telovadnice nismo imeli, smo si jo zelo želeli.
Potem so jo hitro gradili, da bi čim prej jo dobili.
Tudi mi smo pomagali, nosili in kopali, s samokolnicami hiteli, z lopato, s krampi vihteli.
Dan republike smo slavili, jo s proslavo počastili, vsi veseli smo bili, saj telovadnica že stoji.
Melita Ferenčak, 4. raz. OŠ Vinko Megla, Odranci
Moja pričakovanja v novem letu
Vsak človek pričakuje novo leto z novimi željami. Vsi imamo takrat lepa voščila drug za drugega.
Mi, mlajši, se še radi pogovarjamo o dedku Mrazu. Veselimo se novoletne jelke in čajanke, posebno pa prostih dni ob novem letu. Imamo velika in manjša pričakovanja. Ko se v šoli pogovarjamo o naših željah in pričakovanjih, smo si vsi edini. Naša skupna želja je mir na svetu, da
bi bili deležni svobode vsi otroci sveta.
Moja največja želja pa je, da bi imela dober uspeh v šoli. Želim si tudi, da bi prišla k nam teta iz Nemčije. Prinesla bi mi naj nekaj, česar mi moji starši ne morejo kupiti. Želim si kasetofon. Težko pa že pričakujem dan, ko bomo skupaj s starši, sestrama in bratom.
Melita Panker, 6. b OŠ Bakovci
Črni od saj, pa vendar so radi taki
Dimnikarji iz šestdesetih let, ki so romali od vasi do vasi, od hiše do hiše se še spominjajo, da so spali po štalah in zjutraj s sajami prejšnjega dne nadaljevali delo. Le redkokatero dekle si je izbralo soproga izmed črnih mož, ne samo zaradi črnine, ampak tudi zato, ker so bili iz revnih družin. Danes to več ne velja, dimnikarji delovne organizacije Dimnikar iz Beltinec
enainšestdeset delavcev. V Pomurju očistijo 27 tisoč dimnikov, malo manj štedilnikov in peči, čistijo pa tudi 150 tisoč kurilnih naprav v delovnih organizacijah.
Franc Horvat je star osemintrideset let, pa ima že dvajset let dela pri Dimnikarju. »Se navadiš na delo,« pravi »kar se naučiš, pač moraš delati. Sedaj že dobro poznam ljudi. Lepo nas sprejme-
Čeprav črna od saj Karel Belec in Franc Horvat rada opravljata svoje delo.
pa imajo poklicno šolo. Ce torej prvo več ne velja, pa še vedno velja drugo, in sicer to, da slovenske dimnike čistijo predvsem dimnikarji iz Pomurja.
Dvainšestdesetega leta se je nekaj dimnikarjev dogovorilo, da se združijo in tako je nastala delovna organizacija Dimnikar Beltinci, v kateri je zaposlenih
jo, večkrat pa tudi že čakajo na nas. Je pa delo pač tako, daje še noč, ko grem od doma, in večer, ko pridem domov, tako da me otroci doma komaj še poznajo. So se pač morali navaditi. Delamo dvanajst ur na dan, posebej še sedaj pozimi, dvakrat na teden pa imamo tudi nočno delo, saj le ponoči lahko čistimo kuril-
Vsem bratcem Vestnika in drugim Pomurcem želi
srečno novo leto 1987
KLJUČAVNIČARSTVO
JANKO ŠPINDLER, Lukavci 7 a
in se priporoča s storitvami in izdelki: raznimi prikolicami za kmetijstvo in avtomobile, z izdelavo različnih koles za prikolice po naročilu, garažnih vrat po meri, raznih stopnic, ograj in kmetijskih pripomočkov.
ne naprave v delovnih organizacijah. Ta teden jih bomo v tovarni Mlečnega prahu.«
Dimnikarsko delo je še vedno ročno, kot so delali pred petdesetimi in več leti. Je pa tudi delo, ki tako kot mnoga druga načne človekovo zdravje. Najhuje je zaradi žvepla, ki se zaje v kožo in obleko, saj le-ta razpade v mesecu dni.
»Naše plače pa niso ravno visoke, odvisno tudi od tega, koliko delaš. Moja norma je 650 strank in od njih potem tudi sam pokasiram za opravljeno delo,« pravi Franc Horvat.
V delovni organizaciji poslujejo brez rdečih številk, pa čeprav, kot pravijo, za svoje storitve zaračunavajo najmanj v Sloveniji. Niso pa zadovoljni z nekaterimi sklepi, ki zahtevajo, naj delovne organizacije namenjajo več sredstev za akumulacijo, saj njim to ni potrebno, ker je njihovo delo predvsem delo človeka. Če bodo morali dati več za ta sklad, bodo tudi njihovi računi za stranke višji. Tega pa ne želijo.
Čeprav imajo dimnikarji skrajšano delovno dobo, delati morajo le trideset let, še do letos med mladimi ni bilo zanimanja za ta poklic. Letos pa imajo v Dimnikarju kar osem štipendistov, ki se šolajo na gradbeni šoli v Mariboru, tako jih je od šestnajst v prvem letniku polovica iz Pomurja.
Karel Belec je dimnikar pet let in kot pravi, z veseljem opravlja ta poklic.
»Sedaj me stranke že poznajo, in če dobro opraviš delo, tudi, ko je treba plačati, ni problema. Za to delo me je navdušil naš sosed, ki je bil tudi sam dimnikar. Od podjetja sem dobil štipendijo in končal šolo v Mariboru.«
Dimnikarji pa ne čistijo samo dimnikov, imajo tudi druge naloge. Pregledujejo kurilne naprave zaradi požarne varnosti, nove dimne naprave, merijo pa tudi količino in vsebnost dima.
Dimnikarji naj bi nam v novo leto, pa tudi drugače prinašali srečo. Karel pravi: »Ženske se najbolj lovijo za gumbe, odvisno pa tudi, kakšen je dimnikar,« se pošali.
Pa vendar nam dimnikarji po svoje prinašajo srečo. Z dobro opravljenim delom nas lahko obvarujejo požara, prihranimo pa tudi kak dinar pri kurjavi. Račun je tak: milimeter saj na kurilni napravi je sedem odstotkov manjši izkoristek.
Majda Horvat
Razmišljanje ob pismu
Prišla sem iz šole in kot navadno segla v poštni nabiralnik. Med prsti sem začutila pisno ovojnico in jo brž potegnila na plan. Ker je bilo pismo naslovljeno na vso družino, sem ga odprla. »Aha, Miha piše, sem rekla sama sebi in začela brati.
»Dragi domači! Tu, daleč od doma, skoraj vsak dan mislim na
vas. Spoprijateljil sem se že z mnogimi vojaki iz drugih republik. Priznati moram, da se nam ne godi tako slabo . ..«
Pismo sem prebrala. Ozrla sem se skozi okno in začela premišljevati. Živimo v svobodi! Vse okrog nas je svobodno. Ptice, ljudje, narava! In komu smo dolžni za njo? Seveda našim par-
Pogovor v denarnici
Dva kovanca sta se v denarnici pogovarjala. To sta bila dinarski in stodi-narski kovanec.
Stodinarski kovanec je rekel dinarju: »Ja, dragi moj dinarček, kaj še ti sploh delaš tu? Kaj ne vidiš, da nisi nič več vreden? Saj za tebe si otroci še žvečilnega gumija ne morejo kupiti. Malo še boš v denarnici pa bodo ljudje tudi tebe vrgli ven kot so deset, petindvajset in petdeset par. V koš so jih nekateri vrgli. Tako bodo tudi tebe. Ja, vidiš, jaz sem dosti večji od tebe in lahko se pohvalim s tem, da imam celo brata. Veš, to je tisti lepi bankovec rdeče barve. Izdelan je sicer iz papirja in ga imajo ljudje rajši od mene, vendar se še daleč ne sveti tako lepo kot jaz. Za naju z bratom bankovcem še v trgovini nekaj dobiš, čeprav sva že tudi precej izgubila na veljavi. Ampak, če si človek hoče kupiti kaj za tebe, moj dragi dinarček, vas mora imeti toliko, da bi vas moral skoraj z vozičkom voziti za sabo po trgovini.
Ta preljuba inflacija te bo ubogi dinarček kmalu izrinila iz sveta. Pravzaprav se mi smiliš, kajti vedno bolj slutim, da bom s tvojim propadom prišel na vrsto jaz in me bo čez čas doletela ista usoda, kakor je tebe. Ja, ja minili so časi, ko so imeli denarci dolgo življenjsko dobo in so bili dosti bolj spoštovani in cenjeni pri ljudeh. Sedaj si pa venomer kujejo in tiskajo nove, lepše in večje, kot sva midva.«	Anita Novak, 5. c
OŠ Ivan Cankar, Ljutomer
OBISKAL NAS JE ANDREJ ŠIFRER — Narisala Staša Gaber, 5 let, VVZ Štefan Kovač, M. Sobota.
tizanom, ljudem, ki jim ni bilo vseeno, kdo jim bo vladal. In mi smo jim iz vsega srca hvaležni.
Tudi v šoli na to nikoli ne pozabimo. Imamo krožek za ohranjanje tradicij NOB. V Žužemberku je bila proslava ob obletnici ustanovitve jurišnega bataljona. Udeležilo se je je trideset učencev in učiteljev iz naše občine. Vozili smo se nekaj ur, preden smo prispeli na dogovorjeno mesto. Najprej nas je pozdravil nekdanji borec tega bataljona, učenci tamkajšnje osnovne šole pa so pripravili kratek kulturni program. Z avtobusi smo nadaljevali pot proti Vinkovem. Iz vasice smo se povzpeli na hrib, kjer se je tik pred svobodo odvijala borba za to ozemlje. Borec nas je popeljal v zgodovino in prav mučno si je bilo predstavljati vse polno mrtvih partizanov, strašnih pokov pušk in topov, vpitja ljudi ... Z avtobusi smo se vrnili v Žužemberk, kjer nas je že čakalo kosilo. Pripravili so nam okusen partizanski golaž. Po poti domov smo peli, toda misli so nam kar uhajale v tiste črne dni, ko so naši ljudje trpeli zaradi nasilja sovražnika.
Prav tako smo hvaležni našim mladim vojakom, ki se že sedaj urijo in se učijo boriti, če bi nas sovražnik napadel. In kot je Miha napisal, vozijo celo tanke in letala. Koliko noči prebedijo na straži, da mi mirno, brez strahu spimo in o letalskem napadu lahko le sanjamo. Ni se nam treba bati, da bo zdaj zdaj padla bomba na našo streho.
Žalostno pa je, da se naših vojakov spomnimo le na njihov praznik. Ne zavedamo se, da bi ravno oni bili prvi, ki bi nas branili pred sovražnikom.
Mateja Vrbnjak, 8. a OŠ Križevci pri Ljutomeru
5 lesnima IN a avtotehna
SKUPAJ
LESNINA, Murska Sobota, Bakovska 1, nudi iz konsignacijske prodaje barvne televizorje BLAUPUNKT, vrhunske kvalitete (vseh velikosti ekranov in to 36,42,51,55, 67 in 70 cm).
Televizorji BLAUPUNKT so najsodobnejše izvedbe.
BLAUPUNKTOV televizor COLUMBUA je zadnji dosežek tehnike. Je v stereo in hi-fi izvedbi z vgrajenim teletekstom in možnostjo priključitve na videorekorder. Uporabljate ga lahko za potrebe hišnega računalnika in za različne televizijske igre.

LESNINA prodaja tudi vse gospodinjske aparate BOSCH. Se posebej pa vas opozarjamo na visoko kakovost strojev za pranje posode BOSCH. V zalogi so vseh velikosti. Prodajajo tudi Učne naprave za cvretje piščancev in drugih podobnih dobrot.
Za ® BLAUPUNKT m® BOSCH je servis zagotovljen!
Za vse informacije se obračajte LESNINI, Bakovska 1 j Murska Sobota, ali po telefonu (069) 21-398.21-739

VESTNIK, 8. JANUARJA 1887
šport
STANKO KERČMAR - PREDSEDNIK ZTKO MURSKA SOBOTA
Več sodelovanja med ZTKO v Pomurju
Na nedavni volilnoprogratnski seji skupščine Zveze telesnokul-turnih organizacij občine Murska Sobota je bil za novega predsednika izvoljen znani družbenopolitični in športni delavec Stanko Kerčmar. Z njim smo se pogovarjali o telesni kulturi v soboški občini.
— Razvoj telesne kulture na treh osnovnih področjih — šolskem športu, športni rekreaciji in tekmovalnem športu. Pri tem ste uveljavili nekatere nove oblike. Katere?
»Všolskem športu imamo zelo razvejeno dejavnost in naloge uspešno uresničujemo. Ocenjujemo, da je v razne krožke, sekcije in druge aktivnosti šolskih športnih društev vključeno blizu osem tisoč učencev, kar je zelo pomembno. Pri tem opravljajo pomembno poslanstvo mentorji. V športni rekreaciji smo uveljavili razne oblike. Najbolj množične so še vedno igre z žogo, uspešno pa potekajo tekmovanja za športno značko, športnorekreati-vne igre krajevnih skupnosti in delavske športne igre. Razveseljivo je, da narašča vključevanje delovnih ljudi in občanov v teles-nokulturne aktivnosti. Prav tako v naši občini uspešno razvijamo invalidski šport v okviru društva za rekreacijo in šport invalidov Sobota ter športno rekreativne aktivnosti upokojencev, slepih in slabovidnih ter drugih. Tekmovalni šport razvijamo po že ustaljenih programih, pri čemer dosegamo zavidljive rezultate na republiških, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Glede na finančne možnosti si naš tekmovalni šport zasluži vso pohvalo ob obilici amaterskega dela. Ne glede na dosežke pa moramo sproti odpravljati vse nepravilnosti ter nenehno skrbeti za strokovni in organizacijski napredek, za sodelovanje med društvi in klubi ter sprotno spremljati dosežke v posameznih športnih panogah. V preteklem obdobju pa smo tudi uveljavili bogato mednarodno sodelovanje z društvi iz sosednje Madžarske ter s pobrateno občino Paračin.«
— Pri tako razvejeni telesno-kulturni dejavnosti se prav gotovo srečujete tudi s problemi?
»Največji problem predstavlja financiranje telesnokultume dejavnosti, ki se vleče kot rdeča nit in bo aktualno tudi pri realizaci-
ji programa za leto 1987. Sredstev je premalo, zato se bomo morali držati sprejetih finančnih planov, osnovne organizacije pa bodo morale iskati dodatna sredstva v krajevnih skupnostih in združenem delu. Bolj bomo morali uveljaviti pokroviteljstva nad posameznimi klubi. Pri tem bo potrebno tudi upoštevati realne možnosti združenega dela. Drugi problem je pomanjkanje strokovnega kadra. Velik izpad čutimo pri učiteljih telesne vzgoje, saj jih je premalo vključeno v izvenšolsko dejavnost. Primanjkuje pa nam tudi ustreznih vadbenih prostorov in opreme.«
— Sprejeta so programska izhodišča za leto 1987. Katerim nalogam boste namenili največ pozornosti?
»Programska izhodišča so sprejeta v okviru zastavljenih ci-
ljev za to srednjeročno obdobje. V šolskem športu želimo v strokovno organizirane oblike dejavnosti vključiti čim večje število šolske mladine in povečati aktivnosti v tistih dejavnostih, ki so osnova za množičnost. Pri izvajanju teh nalog bomo dajali vsestransko pomoč. V športni rekreaciji prav tako želimo povečati število aktivnih udeležencev s pestrejšo ponudbo aktivnosti, ki bodo dostopne najširšemu krogu občanov, invalidov in drugih kategorij. Seveda pa bomo nadaljevali tudi z že ustaljenimi in uveljavljenimi oblikami športne rekreacije. V tekmovalnem športu bomo začeli s pripravo prednostnih programov v občini med panogami, ki so dosegle odmevnejše rezultate na republiški in zvezni ravni s poudarkom na množičnosti. Z uveljavljanjem prednostnih programov bomo po osnovnih organizacijah tudi organizirali športne šole za posamezne starostne kategorije. Izdelali bomo natančnejše kriterije za sofinanciranje dejavnosti in sprotno spremljali strokovno delo po klubih, ki ga morajo opravljati strokovni delavci. Osnovne organizacije bodo morale pripraviti natančnejše pokazatelje o organiziranosti, strokovnem delu in finančnih možnostih pri uvrščanju v višji tekmovalni razred. Podpirali bomo tudi kategorizirane in perspektivne športnike, kar drži tudiza tiste, ki niso med prednostnimi programi in so to dokazali s svojimi dosežki. Naprej bomo tudi razvijali in poglabljali sodelovanje na teles-nokulturnem področju s sosednjo Madžarsko in pobrateno občino Paračin. Zavzemali pa se bomo tudi za boljše sodelovanje med ZTKO v pomurskih občinah pri usklajevanju in dogovarjanju o posameznih aktivnostih na ravni regije.«
Feri Maučec
Zlata značka ZTKOJ
Mariki Nagy
V Ljubljani so podelili visoka jugoslovanska in slovenska priznanja športnikom in teles-nokulturnim delavcem. Zlato značko ZTKOJ je prejela naj-, boljša jugoslovanska kegljav-ka, svetovna prvakinja in rekorderka, druga najboljša jugoslovanska in slovenska ter prav pomurska športnica Marika Nagy iz Dobrovnika. Plaketo ZTKOS pa je prejel invalid Franc Šimovič iz Lendave za dosežke v namiznem tenisu.
KAJAKAŠTVO
Varga drugi
Na reki Savi od Podsuseda do Zagreba na 12 km dolgi progi je bil tradicionalni novoletni spust. Udeležilo se ga je 52 kajakašev in kanuistov, med njimi so bili tudi tekmovalci BD Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh. Najuspešnejši je bil državni prvak Štefan Varga, ki je v članski konkurenci zasedel drugo mesto za Arnautovičem iz Bosanskega Novega. Med mladinci kanuisti sta zmagala Gujtman—Novak iz Kroga, v konkurenci mladincev kajakašev pa je Kovačič zasedel enajsto mesto.
ŠAHOVSKO DRUŠTVO LENDAVA
 Prvič občinska šahovska liga i
® Šahovsko društvo Lendava, ki se je že pred leti uveljavilo H kot zelo delavno predvsem po zaslugi Šinka in Bobovca —
I slednji je skrbel predvsem za mladi naraščaj, je potem nekaj K časa doživljalo krizo. Pred-dobrimi petimi leti pa je zopet oži-  velo po zaslugi Jukiča in zadnja leta pridno dela. Društvo se- m daj ob pomoči prizadevnih članov izvršnega odbora kot pred-
Isednik uspešno vodi Ištvan Ivanec. Zlasti je pomembno, da v H zadnjem času dajejo poseben poudarek mladim. Lani so orga-  nizirali občinsko pionirsko prvenstvo z namenom, da bi ugoto- K vili nove talente, jih selekcionirali in z njimi načrtno delali. K Prav tako so izvedli tudi tekmovanje za osvojitev druge katego- “ rije. Odziv je bil zadovoljiv, zlasti pa je razveseljivo, da so se
 tekmovanja udeležili šahisti iz Polane, Petišovec, Trimlinov, H  Lendavskih Goric in Hotize. Ekipa Lendave, je lani že tretjič I K sodelovala v drugi republiški šahovski ligi. Čeprav imajo v  svojih vrstah nekaj zelo dobrih šahistov, se v tekmovanju niso
I najbolje odrezali predvsem zaradi pomanjkanja dobrih ša-  histk. Zato bo v prihodnje ena od nalog, da bodo več skrbi na- I menili ženskemu šahu, kar bo jamstvo za doseganje boljših re- B zultatov v prihodnje.	*
Šahovsko društvo Lendava pa se je tudi odločilo, da bo g letos prvič organiziralo občinsko člansko prvenstvo. Sestanek, S B na katerem so bili tudi predstavniki športnih društev ih klubov S H iz krajevnih skupnosti lendavske občine, je pokazal, da je zani- R manje za šahovsko igro. Tako so se dogovorili, da bodo začeli
Is tekmovanjem v občinski šahovski ligi Lendava drugo nedeljo  v januarju in ga končali do konca februarja. Po dve koli bodo  odigrali v Lendavi, Crenšovcih, Genterovcih, Turnišču in Veli- I ki Polani. Tako bodo tudi k sodelovanju pritegnili večje število rljubiteljev šaha.	g
F. Maučec B
NOGOMET
Klub prijateljev Partizana
V tem mesecu nameravajo v Murski Soboti ustanoviti Klub prijateljev Partizana iz Beograda. Nogometni prvoligaš in večkratni državni prvak iz našega glavnega mesta ima namreč v Pomurju veliko ljubiteljev, ki zvesto spremljajo njegove dosežke. Da bi bila vez še boljša, so se odločili, da ustanovijo svoj klub. Vsi, ki želijo postati člani Kluba prijateljev Partizana, naj se čim-prej zglasijo pri tov. Cugu, Avtobusna postaja Murska Sobota.
“““ Zmaga| Rihtarič
Partizan Ljutomer — sekcija za namizni tenis — je organiziral novoletni namiznoteniški turnir. Sodelovalo je 19 tekmovalcev iz ljutomerske in radgonske občine. Med posamezniki je zmagal Boris Rihtarič pred Ivanom Rihtaričem, oba iz Radenec, in Simonom Žuničem s Cvena. V dvojicah pa sta zmagala B. Rihtarič—I. Rihtarič pred Vargazonom in Sovičem (Cven), T. Fickom in Bežanom (Partizan). Najboljši so prejeli pokale in diplome.	T. Ficko
KOŠARKA
Le ena zmaga
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Induplatija Mengeš Metalservis Pomurje iz Murske Sobote s 64:61. Strelke za Pomurje: Koren 18, Kosi 17, Kuharič 8, Kolar in Kovačevič po 5, Kardoš 4, Drožina in Bore po 2. V naslednjem kolu igra Pomurje z Jesenicami.
V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige je Pomurje iz Murske Sobote premagalo Miklavž z 80:73. Strelci za Pomurje: Juteršnik 25, Rajbar 14, Tušar 13, Klemar 11, Marinič in Gom-boc po 6 ter Banič 5. Radgona pa je izgubila v Rušah šele v podaljšku z 88:84. V rednem delu se je tekma končala 78:78. Strelci za Radgono: Fridau 32, Štihec 22, Sakovič 11, Škof in Kumer po 7 ter Roškar 5.
NAMIZNI TENIS
Uspešen nastop
Na tradicionalnem novoletnem namiznoteniškem turnirju v Celovcu, ki ga prireja ŠD Sele, je sodelovalo 165 tekmovalcev iz Jugoslavije, Nizozemske in Avstrije. Med drugimi je nastopil tudi državni prvak Primorac. Sobočani so lahko z izkupičkom zadovoljni, saj so dosegli nekaj visokih uvrstitev. Pri pionirjih je Ori v finalu izgubil z državnim reprezentantom Grujičem (Voj) z 0:2 in zasedel odlično drugo mesto. Rihtarič iz Radgone se je uvrstil med osmerico. V mladinski konkurenci je Kuzma v polfinalu nepričakovano izgubil s kasnejšim zmagovalcem Hribarjem (NM) z 0:2, v borbi za tretje mesto pa premagal Mirka Ungerja z 2:0, kije tako zasedel zelo dobro četrto mesto. Ori se je uvrstil med osmerico, kar je velik uspeh. Presenetljivo pa je premagal Smrekarja (Ol) z 2:1. Fridrih je pristal med šestnajsterico. V članski konkurenci je Benko zasedel mesto med 16, med člani B pa Unger osmerico. V tekmovanjih dvojic je Benko skupaj z Jamškom (Fu) zasedel odlično tretje mesto. V počastitev 60-letnice koroške namiznoteniške zveze je mladinska reprezentanca Slovenije premagala mlado člansko reprezentanco Koroške s 6:1. Najboljši v ekipi je bil Sobočan Kuzma.
M. U.
Fridrih dvakrat prvi
Na Ravnah je bilo mladinsko prvenstvo severovzhodnega območja. Velik uspeh so dosegli Sobočani, čeprav so nastopili brez treh najboljših: Kuzme, Ungerja in Žitka. Zmagal je Fridrih, tretji je bil Ori, med osmerico pa Smodiš. Pri mladinkah je Breznikova zasedla solidno četrto mesto. V dvojicah sta zmagala Fridrih—Gerendaj pred dvojico Ori—Rihtarič, pri mladinkah pa je Breznikova s Krsnikovo zasedla drugo mesto.
M. U.
JUDO
Rajnarjeva in Fajhtinger
Na novoletnem turnirju, ki gaje pripravil Judo Partizan Murska Sobota je sodelovalo nad 120 tekmovalcev in tekmovalk. Največ uspeha je imela ekipa Murske Sobote, ki je za 236 točkami zasedla prvo mesto pred Lendavo 133, Cankovo 117, Ljutomerom 94 in Radenci 28 točk. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: pionirji — Pavlič, Kavčič, Cikajlo, Žbiii, Brozovič, Vehab, Kos in Berden. Člani — Prelog, Vehab, Fajhtinger, Kisilak, Vrdjuka in Krančič. V absolutni kategoriji pa je pri članih zmagal Fajhtinger pred Magdičem, Kisi-lakom in Bagarijem, pri članicah pa Rajnarjeva pred Erjavčevo. Potočnikovo in Cinčevo.	T. K.
pn/0 mest0 Gr|avj
Partizan Ljutomer je pripravil novoletni turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 14 ekip. Zmagala je ekipa Grlave pred Buč-kovci, mladino in Partizanom II iz Ljutomera. Ekipe so prejele pokale in diplome.	T. F.
ŠAH
Igor Kos in Miličevič
V Puconcih je bil novoletni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 24 šahistov. Med kate-
Ta Elektrotehna iz Murske Sobote.
gorniki je zmagal Igor Kos z 8 točkami pred Alojzem Kosom 7 in Bolčičem 6,5 točke. Med neka-tegorniki pa so bili najboljši Miličevič, Marič in Kuhar s po 5 točkami. Najboljšim so podelili nagrade v znesku 65.000 dinaj-rev. Odslej bo turnir tradiciona-lem, pokroviteljstvo pa je prevze-
DRUŠTVO PEDAGOGOV TELESNE VZGOJE MURSKA SOBOTA
PRIZNANJE KARLU GLAŽARJU
ROKOBORBA
Bačič in Zver prva v Beogradu
V Beogradu je bil tradicionalni novoletni rokoborski turnir za pionirje v grško-rimskem slogu. Sodelovalo je tudi sedem mladih rokoborcev iz Pomurja, ki so dosegli lep uspeh. Najuspešnejša sta bila Rade Bačič iz Puconec, ki je zmagal v kategoriji do 66 kg. Za Zvera je to prva zmaga na tako močnem turnirju. Drugi pomurski tekmovalci so se uvrstili takole: Danč (Pomurje) je bil drugi, Žižek (Pomurje) in Fras (Bratonci) tretja, Tribnik (Pomurje) četrti in Voroš (Bratonci) peti.
B. D.
SD GRANIČAR CANKOVA
Ob jubileju pripravili razstavo
Na Cankovi so se zbrali na slavnostni seji člani domače strelske družine Graničar ter predstavniki krajevne skupnosti. Ob 30-letnici uspešnega dela so se spomnili začetkov delovanja, prehojene poti ter zlasti doseženih uspehov. Število pionirjev in članov se je ves čas spreminjalo, v zadnjem času pa je — zaradi aktivnega šolskega športnega društva — zanimanje za delo v strelski družini Graničar vse večje.
Ob obletnici so pripravili tudi razstavo pokalov, diplom, priznanj, plaket in kolajn, ki so na ogled v vaško-gasilskem domu na Cankovi.
STRELSTVO
Noršinci in SCT brez poraza
V pomurski prvi in drugi članski ter pionirski občinski ligi Murska Sobota je bilo sedmo kolo. V pomurski ligi je še brez poraza ekipa Noršinec in vodi s 14 točkami pred Panonijo in Tišino po 10, Muro, Jovom Jurkovičem Videm po 8, Elradom, Avtoradgono in Štefan Kovačem Turnišče po 2 točki. Med posamezniki pa vodi Horvat z 2593 krogi pred Bukovcem 2591 in Špindlerjem (vsi Nor.), 2573 krogov. V občinski A članski ligi vodi brez poraza SCT s 14 točkami pred Salov-ci in Sebeborci po 12, Grafičarjem in ABC Pomurko po 10 in Ganča-ni 8 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Cvetka Rengeo (Nor.) z 2538 krogi pred Štefanecem (SCT) 2536 in Žiškom (Šal.) 2516 krogov. V občinski B članski ligi pa je na prvem mestu druga ekipa Noršinec s 115 točkami pred drugo ekipo Panonije, 111, m drugo ekipo Tišine, 90 točk. V občinski pionirski ligi ima ekipa Noršinec 91 Saio-vec 79 in Tišine 76 točk. Med posamezniki pa vodi Balažič s 1184 krogi pred Kovačičem, 1174, in Horvatom (vsi Nor.), 1170 krogov.
NAMIZNI TENIS
Grlava ni nastopila
Začelo se je tekmovanje v prvi, kjer sodeluje pet in v drugi, kjer nastopajo štiri ekipe občinski namiznoteniški ligi Ljutomer. V prvi ligi Grlava dvakrat ni nastopila. Rezultata — Kamenščak: Partizan 5:2 in Cven:Branoslavci 5:3. V drugi občinski ligi pa so končali prvi turnir. Vodi Cven II. s 6 točkami pred Razkrižjem 4, ŠŠD Cven 2 in Partizanom II. brez točke.	>
S. Žunič
Društvo pedagogov telesne vzgoje občine Murska Sobota je na letni skupščini ocenjevalo svoje delo in ugotovilo, da so uspešno opravili svoje poslanstvo. Sicer pa so največ pozornosti namenili nalogam, ki jih čakajo v prihodnje. Zavzeli so se za to, da je potrebno ugotoviti dejansko aktivnost v šoli in izven nje ter o tem seznaniti ZTKO v občini. Društvo naj bi tudi oblikovalo predlog koncepta za tradicionalne šolske športne manifestacije. Pripravili bodo tudi program internega strokovnega izobraževanja in se zavzemali za uvajanje več ur organizirane dejavnosti v osnovni in srednji šoli ter za upošte
vanje normativa števila učencev pri pouku telesne vzgoje.
Pristopili bodo tudi k organizaciji strokovne ekskurzije (ogled
Univerzijade v Zagrebu) in iskali oblike sofinanciranja udeležbe članov društva.
Ob tej priložnosti so podelili priznanje Karlu Glažarju kot najzaslužnejšemu telesnovzgoj-nemu delavcu. Karel Glažar je predmetni učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli Karel De-stovnik-Kajuh v Murski Soboti. Priznanje je prejel za dolgoletno uspešno pedagoško delo, za nesebično delo v šolskem športnem društvu, tekmovalnem športu in rekreaciji. S svojo pripravljenostjo in prizadevnostjo za delo na telesnokultur-nem področju je lahko zgled svojim stanovskim tovarišem in tovarišicam.
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
STR,
Radijski in televizijski program od 9. do 15. januarja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKAS0B0TA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17,00 — Mladinski kotiček, 17.30 — Glas-ba-reklame-glasba, 18.00 — »21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 —
Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
DEŽURSTVO: 14.00 16.00 (telefon: 21-232)
do
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Po domače,
16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Pomurski šport, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Iskanje-znanje-ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Pogovor v živo, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Zbori pojo,
16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — O kulturi, 17.30 — Glasba-rekla-me-glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Glasbeno-humoristična oddaja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Tednik. 10.00 Po belih in črnih tipkah, 8. oddaja (do 10.30). 15.40—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 15.55 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 H. Ch. Andersen: Kresilo. 17.45 Z vrha, 4. del angleške nadaljevanke. 18.15 Izkušnje in preizkušnje: Korenine in poganjki, L del dokumentarne serije. 19.00 Danes: Obzornik. Jezikovni utrinki. 19.26 Vreme. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 L. La Plante: Vdove, 3. del angleške nadaljevanke. 20.55 Novi Pacifik, 8. — zadnji del ameriške dokumentarne serije. 22.00 Tv dnevnik, 22.15 Mladi Frankenstein, ameriški film (čb).
TV LJUBLJANA
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
Oddajniki II. Tv mreže:
16.55 Test. 17.10
Tv
dnevnik. 17.30 Mak in Zak, 7. — zadnji del otroške serije. 18.00 Znanstvena oddaja. 18.30 Premor (samo za Lj 2). 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran — Koncert orkestra SF, (Sivic, Liszt, Stravinski), prenos iz CD. 22.10 Film po E.-A. Poeju: Maska rdeče smrti, ameriški film.
7.55-00.20 Teletekst RTV Ljubljana. 8.10 Poročila. 8.15 Otroška matineja: ponovitve. 10.40 Novi Pacifik, ponovitev 8. dela ameriške dok. serije. 11.40 Propagandna oddaja. 11.50
Garmisch-Partenkirchen: Svetovni pokal v smučanju (m), prenos. 12.45 Mir in razorožitev — ponovitev 8. dela dokumentarne serije OZN (do 13.15). ,13.55 Jan Bibijan, bolgarski mladinski film. 15.15 Ljubljana: Rokomet (m)— PPZ—Dinos Slovan: Tatra, prenos (za JRT 1). 16.35 Varstvo pri delu: Elektrika. 17.00 DP v košarki. 18.25 Na zvezi. 19.00 Danes, Knjiga. 19.26 Vreme. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Portret Julie Andrews. 20.45 Moje pesmi, moje sanje, ameriški film. 23.35 Tv dnevnik. 23.50 Boljše življenje, humoristična serija Tv Bg.
TV LJUBLJANA
9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Pogled na Jemen, doku-
mentama
oddaja.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.00 Kronika skupnosti reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Videoklub, 21.15 Pod krinko, 22.00 Mali koncert, 22.15 Dnevnik, 22.35 Kulturni magazin.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.20 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X, Y — nerešeno, 21.25 To so bili časi, 22.10 Umetnine.
Drugi program
16.30 Dolga pot v Alice Springs, 17.15 Prvi ljudje, 18.00 Tednik, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tašigang (dok. film), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni program, 22.15 Jezdec časa (film), 23.45 Smileyevi ljudje, 0.45 Akti X, Y — nerešeno.
TV MADŽARSKA
10.00 Panorama, pon., 16.25 Šolska TV., 17.10 TV spored za 3 dni, 17.15 Spored za upokojence, 18.00
Okno,
notranjepolitični
spored, 19.30 TV dnev-
nik,20.05
Kraj zločina.
nemška serijska kriminalka, naslov epizode: Prilika dela — ljubezen! 21.40 Poklic: Igralec? Istvan Avar, portret, 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
15.00 Otroški program.
18.00 Andrejinih sto dni — novela. 19.00 Odprta meja.
20.00 Bolnica Victorija — telefilm. 20.30 Koncert iz Cankarjevega doma v Ljubljani. 22.50 Dogodki ki so zgodovina. 23.35 Dokumentarec.
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 11.50 SP v smučanju, 13.00 Ponovitve, 14.15 Kritična točka, 14.45 Narodna glasba, 15.15 Rokomet: Dinos Slovan—Tatra, 16.40 Poročila, 16.45 Tv koledar, 16.55 Košarka, 18.30 Prisrčno vaši, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 21.05 Prišel bo moj dan (film), 22.35 Športna sobota, 22.55 Dnevnik, 23.15 Bis
7.55-21.50 Teletekst RTV Ljubljana. 8.10 Poročila. 8.15 Živ žav. 9.10 Lutkovni živ žav. 9.20 Mellau: Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž), prenos L teka. 10.15 Z vrha, ponovitev 3. dela angleške nadaljevanke. 10.55 Garmisch: Svetovni pokal v smučanju. 11.50 Mellau: Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž), prenos II. teka. 12.30 Šopek domačih. 13.00 Poročila. 13.05 Show express. 13.40 S. Silliphant: Pearl, 1. del ameriške nadaljevanke. 15.15 Slovenci v zamejstvu. 15.45 Točno opoldne, ameriški film (čb). 17.05 Televizija zvezd. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 A. Marodič: Pisma — Kako postati šef, 5. del nanizanke. 20.45 Onkraj smučišč, nemški kratki film. 21.15 Športni pregled. 21.45 Poročila.
16.20-22.40 Teletekst RTV Ljubljana. 16.35 Tv mozaik — ponovitev. 17.10 Poročila. 17.15 Čiv čiv, še dolgo bom živ, 2. del. 17.30 Ne daj se Floki, 1. del nadaljevanke TV Zagreb. 18.00 Otroški festival v Ankari, 4. del. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 P. Scott: Dragulj v kroni, 3. del angleške nadaljevanke. 20.55 Aktualno. 21.35 Tv dnevnik. 21.50 Plesalec, L del angleškega niza o baletu.
TV ZAGREB
Oddajniki II TV mreže:
16.00 Svet športa. 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati. 17.45 Vukov kotiček, otroška serija. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indirekt — oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanstveni grafiti. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Mali koncert. 21.15 Paralele, zunanjepolitična oddaja. 21.50 Dvigni zaveso, ameriški film (do 23.20).
g 9.55 Adelboden: Sveto-I vni pokal v smučanju — veleslalom (m), prenos L teka. 10.55 Tv mozaik: (do 12.00). 13.20 Adelboden: Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (m), prenos II. teka. 15.00-23.00 Teletekst RTV Ljubljana. 15.15 Tv mozaik — ponovitev. 16.25 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (m), posnetek iz Adelbodna. 17.25 Poročila. 17.30 Zgodba o slikanici. 17.55 Periskop. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Obzornik. 19.30 |Tv dnevnik. 20.00 Denis Poniž — Iztok Tory: Lili Novy — Pesnica dveh svetov, drama. 20.45 Integrali. 21.25 Glasbena oddaja. 22.15 Tv dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Mo-stovi-hidak (samo za Lj 2). 18.40 Številke in Črke, kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Okno v glasbeno delavnico. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Žrebanje lota (samo za Lj 2). 21.05 Umetniški večeri: 40 let časopisa Književnost (do 23.25).
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
10.20 Poročna, 10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Tv v šoli, 14.00 Zgodba o Jessiju Owensu, 15.00 Nedeljsko popoldne, 17.30 Obdobje ljubezni (film), 19.30 Dnevnik, 20.00 Primož Trubar (nadaljevanka), 21.15 Športni pregled, 21.45 Reportaža, 22.15 Dnevnik, 22.35 Mir v svetu, 23.05 Mali koncert.
TV ZAGREB
TVZAGREB
TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA
8.30 Tv v šoli, 16.00 Do^ ber dan, 17.10 Kronika skupnosti varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spotaknjene ovčke (drama), 21.15 Lutkovizija 22.00 Dnevnik, 22.25 Zabavna oddaja, 23.25 Poročila.
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dragulj v kroni (film), 21.00 Zabavni magazin, 22.40 Čas je na naši strani.
tv AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sanjska ladja (film), 21.50 Program po željah, 22.50 Woodstock (film).
Prvi program
9.20 SP v smučanju, 10.10 Vtisi iz Arizone, 10.55 Tiskovna ura, 11.55 SP v smučanju, 12.35 Smučanje, 14.30 Rožnati panter (filtrih 16.20 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zvezda je rojena (film),
ljubljanska banks'
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
/O ljubljanska barka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
8.40 Poklicna posvetovalnica, 9.00 Ponovitve do 11.05, 14.20 Direndaj, 15.00 Spored Tamasa Vitrayja, 16.05 O zelo resni lahki literaturi, 17.00 Dnevnik, 17.15 Prihaja... XX. stoletje! 18.00 Lepi madžarski plesi, 18.05 Pravni primeri, 19.30 TV dnevnik, 20.05 L. Tabi: Ni problem! TV igra, 21.15 Pygmalion, baletni film, 21.30 Izgubljena sreča, francoski Č/b film, 23.10 TV dnevnik.
TV KOPER
13.00 Smučanje: Svetovno prvenstvo. 14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program. 18.00 Andrejinih sto dni — novela. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.30 Tistih 36 stopnic — tv nadaljevanka. 22.05 Start. 22.40 Srh nepredvidenega — telefilm. 23.15 Gora in Avantura.
22.35 Lončene peči, Nočni studio.
Drugi program
9.00 Matineja, ORF stereokoncert, Športno popoldne, Imate radi klasiko? Bum! 18.30 Okay,
23.05
11.00
15.00
16.55
17.40
19.30
Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.50 Dinastija, 22.35 Šport, 22.55 Bach.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.05 O Hamburgerjih.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični raport, 21.15 V najboljši družbi, 22.00 Glasbena scena 87, 22.45 Leva božja roka (film).
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.15 Rodi se bratec, 9.40 Klovnova kapa, 9.55 Glasbeni cirkus, 10.55 Rokomet. 15.30 Družabna igra, 16.15 Tekmovanje cimbalistov, 17.25 Delta, znanstveni magazin, 17.50 Oglejmo si skupaj, 18.30 Pravljice, 19.00 Teden, aktualne reportaže, 20.05 Legenda glinenih figur, kitajski film, 21.45 Telešport, 1. Bob, 2. Sabljanje, 22.30 Mag, portret, 22.45 Poročila.
Drugi program
17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družina Zerfass, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žur-nal, 21.45 Schilling, 22.05 Bratje Marx v operi (film), 23.35 Smileyevi ljudje.
9.05 Šolska TV, 10.00 Delta, pon, 10.25 Trije La-katosi, 11.05 Rossiniana, balet, 17.05 TV spored za 3 dni, 17.10 Ne le za žene, 17.25 TTT 198,18.05 Šolska literatura, J. Vajda: Pesmi, 18.30 Rezerviran čas, 19.05 Mini studio, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Srečnež, 6. del serije, 21.05 Studio ’87, kulturni TV tednik, 22.05 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
12.00 Športno popoldne. 19.00 Zadnje dejanje — tv nanizanka. 20.00 Dokumentarec. 21.00 Film: Prevara. 23.00 Delta.
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
	15.00 Otroški program.
I 17.30 Zdravnik in pacient I — medicinska rubrika.
5 19.00 Odprta meja. 20.00 Bolnica Victoria — film. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Zgodba o Uiri. 23.10 Košarka: Italijansko prvenstvo.
12.30 Smučanje: Adelboden — svetovno prvenstvo. 14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefilmi. Dokumentarec. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Napačna poteza: igrajo: R. Vogler, M. Hoppe, Hanna Schygulla, režija: W. Wenders. 21.55 TVD vsedanes. 22.10 Nadaljevanje filma. 23.00 Košarka: Italijansko prvenstvo.
9.00 T. Partljič: Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 4. del. 9.50 Mostovi-hidak, pon. nadaljevanke. 15.45-23.45 Teletekst RTV Ljubljana
16.00 TV mozaik — ponovitev. 17.20 Poročila. 17.25 Slovenske ljudske pravljice III. — Medved, orel, ribak. 17.45 D. Zajc: Abecedarija, predstava Slovenskega mladinskega gledališča Lj. 18.15 Razvoj satelitske TV. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, obzornik. 19.26 Vreme. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Film tedna: Priznanje, francoski film. 22.20 TV dnevnik. 22.35 Dokumentarec meseca: Vse mine. Tudi ljubezen.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Dolga bela sled — 13., zadnji del otroške serije. 18.00 Za lepše življenje, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabavno glasbena oddaja. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Liki revolucije, dokumentarna oddaja. 21.30 Glasbeni večer: Vidik S. S. Ravasija.
TV ZAGREB

8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti karlovških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kuba (film), 22.15 Dnevnik, 22.35 Videopis(" 23.05 Mali koncert.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 V službi njenega veličanstva (film), 22.25 Videoteka.
/O ljubljanska banka
Pomuaka banka
TV MADŽARSKA
9.05 Cervantesovo življenje, pon., 10.00 Studio ’87, pon, 16.15 Šolska TV. 17.10 Poročila, 17.15 Jezikovne uganke, spored Janosa Egrija, 18.00 Družinski popoldan, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Družinski krog, magazin, 20.55 Lepi madžarski plesi, dekliški plesi iz kraja Zobor, 21.00 Raba kontra Raba, spored notranjepolitičnega uredništva, 21.50 Kratki film,
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10
Glasbena oddaja.
15.00
Od igre do znanja. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Hamburger Serenade — variete’. 22.00 TVD vsedanes. 22.20 Avtomanija — dokumentarec. 23.00 Vitezi neba — telefilm. 23.35 Zgodovina boksa.
9.00 Poučna TV — naši olimpijci: Alpski smučarji, II. del (do 9.50). 16.20—23.40 Teletekst RTV Ljubljana. 16.35 TV mozaik — ponovitev. 17.30 Poročila. 17.35 Mali ljudje. 17.50 Želeli ste — poglejte. 18.15 Potrošniška porota. 1835 Turistični kažipot. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, obzornik. 19.26 Vreme. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Tednik. 21.05 J. Austen: Mansfield park, 2. del angleške nadaljevanke. 21.55 TV dnevnik. 22.10 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Ljubezen, slovenski film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Zadnje poletje otroštva, 3. del otroške serije NS. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Košarka — Pep — Zadar: Hortege, prenos. 21.30 Poročila. 21.40 Kino oko. 23.10 Dokumentarni film.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 20.55 Izbrani trenutek, 21.05 Zabavnoglasbena oddaja, 22.15 Dnevnik, 22.35 Tv galerija, 23.05 Poročila.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dalli, 21.50 Šport, 22.20 Videoteka.
Drugi program
17.30 Skrivnost morskih alg, 18.00 Tukaj sem človek, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 2L45 Klub 2.
TVMADŽARSKA
9.05 Cervantesovo življenje, pon, 10.00 Prometna varnost, veseli program, sodelujejo znani igralci, 16.35 Poročila, 16.45 Stolpna ura, 6. del: Vera in nejevernost, 17.05 Krajina, 17.35 TV borza, 17.45 Igra in stvarnost, 18.15 Telešport, 18.50 Zmajček Šušu, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Srečnež, 7. del, 21.05 Izadje vesti, 21.55 V gosteh, 22.25 Narodne za orkester, 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program — risanke in telefilmi. Dokumentarec — Od igre do znanja. 18.00 Andrejinih sto dni. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Tajni agent 777, igrajo: Lewis Jordan, Helene Chanel, Claude Lange, režija: Henry Bay. 22.20 TVD vsedanes. 22.45 Tri leta — Trst, pomlad 1912 — tv nadaljevanka.
STRAN 16
VESTNIK, 8. JANUARJA 1887
URADNE OBJAVE
Leto XXII	Murska Sobota, 8. januarja 1987	Št.: 1
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec
VSEBINA
1.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990
2.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava
3.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarskohigienske službe na območju občine Lendava
4.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Lendava v L trimesečju leta 1987.
5.	Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbenoorganizirane proizvodnje hrane v letu 1987 v občini Lendava
6.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka na promet nepremičnin v občini Lendava
1
Na podlagi 2., 113., 120. in 159. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80), 17. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) in 9. ter 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota, delavci v organizacijah združenega dela, v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine Murska Sobota kot uporabniki ter delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s samoupravnim sporazumom opredeljene naloge kot izvajalci organizirani v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Murska Sobota sklepamo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986—1990
I.	OSNOVE SPORAZUMEVANJA
1.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) s tem samoupravnim sporazumom določamo skupno uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog razvoja stanovanjskega gospodarstva vsrednjeročnem obdobju 1986—1990 na naslednjih področjih:
a)	Stanovanjska gradnja
—	obseg stanovanjske gradnje, vrsta in kvaliteta stanovanj,
—	potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo, zagotavljanje virov za financiranje in namen njihove porabe,
—	pogoji in načini združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo, način uporabe ter upravljanje s temi sredstvi.
b)	Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti
—	vzdrževanje,
—	upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami,
—	stanarine in najemnine ter poraba teh sredstev
c)	Prenova in nadomestitev stanovanj
č) Pogoje in merila za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev udeleženk tega sporazuma v okviru udeleženke in sredstva združena v okviru stanovanjske skupnosti in Zveze.
d)	Vzajemnost in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu
—	namen, obseg in pogoji vzajemnega in solidarnostnega združevanja sredstev,
—	način porabe in upravljanja z vzajemno in solidarnostno združenimi sredstvi.
e)	Varstvo stanovanjskega in bivalnega okolja
—	prostorske možnosti in komunalno opremljanje zemljišč,
—	varstvo okolja.
f)	Naloge in ukrepi s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
g)	Naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije
—	skupne naloge v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	znanstveno raziskovalno delo na področju stanovanjskega gospodarstva.
h)	Medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov.
2.	člen
Pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevamo udeleženci:
—	cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini in v širšem migracijskem območju občine;
—	razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize možnosti razvoja občine za obdobje 1986—1990;
—	temeljne usmeritve razmeščanja poselitve glede na razvoj mest in naselij v občini;
—	varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednot;
—	cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
II. STANOVANJSKA GRADNJA
2.1.	Obseg in struktura stanovanjske gradnje
3.	člen
V obdobju 1986—1990 bomo izvajali družbeno in individualne stanovanjsko gradnjo po naslednjih lokacijah:
Število stanovanj						
LOKACIJA	1986	1987	1988	1989	1990	SKUPAJ
1. Družbena gradnja Beltinci Cankova Grad G. Petrovci Motvarjevci Moravske toplice Murska Sobota Rogašovci	48 9	14 6 6 8 4 87	113	6 104	114 6	14 6 6 8 4 6 466 15
SKUPAJ	57	125	113	110	120	525
2. Gradnja individualnih hiš občina Murska Sobota	180	180	180	180	180	900
4.	člen
V programu stanovanjske gradnje, ki ga načrtujemo za obdobje 1986—1990 predvidevamo obseg gradnje po številu enot in po stanovanjski površini ter strukturo gradnje in strukturo lastništva:
Sektor gradnje in lastništva	Število stanovanj			Površina m2	
	skupaj	%	skupaj	na stan, enoto	%
1. Družbena gradnja	525	37	28.442,15		26
— družbena najemna	358	68	19.956,15	55,75	70
— solidarnostna	114	22	5.358	47	19
— etažna zasebna	48	9	2.980.50	62,09	10
— stanov; za upok.	5	1	147,50	29,50	1
2. Individualna gradnja SKUPAJ ŠTEVILO	900	63	81.000	90	74
STANOVANJ (1+2)	1425	100	109.442,15	—	100
3. Lastništvo stanovanj					
—- družbena last	477	30	—	—	—
— zasebna last	948	67	—	—	—
4. Zadružna gradnja					
— v okviru družbene					
(blokovne) 02 v					
strnjeni pozidavi	20	—	—	—	—
— v okviru izgradnje					
individualnih hiš					
(razpršena gradnja)	370	—		—	—
SKUPAJ (3 + 4)	390				
Razmerje med družbeno in individualno gradnjo po organizaciji bo v srednjeročnem obdobju predvidoma 60 : 40, razmerje med družbeno in zasebno lastjo pa 33 : 67.
5.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bo vrsta in velikost stanovanj zgrajenih v okviru družbene gradnje naslednja:
Str. star	Vrsta in-tov. površina	garson.	1 sob.	1 1/2 s.	2 sob.	2 1/2 s.	3 s.
1.	Družbena gradnja — družb, najemn.	5	48	81	171	43	10
	— solidarnost.	14	25	26	44	4	1
	— etaž, zaseb.	4	11	1	20	7	5
	-- upokojenci	5	—	—	—	—	—
2.	Skupaj stan, gradnja po vrstah stanovanj	28	84	108	235	54	16
3.	Površina na enoto	29,15	40	50	48,78	69,85	79,38
6.	člen
Obseg individualne stanovanjske gradnje po vrstah stanovanjskih hiš (izražen s številom enot) in stanovanjska površina na enoto po vrstah stanovanjskih hiš, bo v tem obdobju predvidoma naslednja:
ELEMENT	Vrstne Dvojček Monta-			Individ. Atrijske		Skupaj
	hiše	žne hiše		hiše	hiše	
1.	Število stan, hiš 2.	Stanov, površina na	58	250	100	500	—	900
enoto	90	90	90	90	—	90
7.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo pri stanovanjski gradnji pospeševali zadružno stanovanjsko gradnjo, tako v okviru blokovne kot v okviru individualne stanovanjske gradnje v strnjeni pozidavi, predvsem z ugodnejšimi pogoji kreditiranja in pridobivanja stavbnih zemljišč.
8.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da se mora po letih zaključevati prenova naslednjih stanovanj in stanovanjskih hiš:
LETO	OBJEKT- LOKACIJA	Štev, stanov.		Skupna površina		Vrednost v 000 din
		družb, last	• zaseb. last	družb, last	zasebna last	
1986	Št. Kovača 5. obn, k.	13	4	673,64	347,38	4.800
	Št. Kovača 19, obn. k.	12	—	656,90	—	4.500
	Cankarjeva 50 obn. k.	20	—	1207,58	—	9.000
	Mačkovci 48 obn. k.	3	—	178,89	—	1.500
	. Št. Kovača 21 obn. k.	12	1	864	74	4.500
	Fokovci obn. k	4	—	233	—	2.000
	Toplotne izolacije Geoterm. energija in plinifikacija	50	10 2000		450	12.000 13.980 52.280
1987	Št. Kovača 1 obn. k.	12	—	646		.	12.000
	Št. Kovača 15 obn. k. Arh. Novaka 7 obn.	12	1	585	54	12.000
	k.	12	—	654	—	12.000
	Zvezna 1 obn. k. »	9	—	451	—	9.000
	Markovci obn. k. Toplotna izolacija	4	—-	232	— .	4.000
	fasad Geoterm. energija in plinifikacija	50	10	2000	450	30.000 41,000 120.443
1988 Št. Kovača 11 obn. k.	12	- 641	—	20.000
Lendavska 31 obn. k.	7	- 479	—	14.000
Št. Kovača 9 obn. k.	12	— 644	—	20.000
Št. Kovača <3 obn. k	12	- 643	— •	20.000
Toplotna izolacija				
fasad	50	10 2000	450	. 45.000
Stara 20,22 obn. k.	50	5 1967	152	70.000
Geoter. energija in				
plinifikacija				52.000
241.356
				
LETO	OBJEKT-LOKACIJA	Štev, stanov.	Skupna površina	Vrednost v 000 din
		družb, zasebna last	last	družb. zasebna last	last	
1989	Kidričeva 20 obn. k.	6	1	344	66	12.000
	Titova 15,17 obn. k.	32	5	1581	303	54.000
	Lendavska 15 obn. k.	19	—	906	—	38.000
	Št. Kovača 3 obn. k.	12	1	598	54	24.000
	Št. Kovača 17 obn. k, .	12	1	605	54	24.000
	Bogojina 134 obn. k.	4	—	231	—	8.000
	Toplot, izol. fasad	50	10	2000	450	70.000
	Geoterm. energija in plinifikacija					119.967 349.967
1990	Okt. rev. 1 Obn. k.	15	3	849	208	45.000
	Okt. rev. 3 Obn. k.	15	2	961	185	45.000
	Titova 22 Obn. k.	12	2	631	140	30.000
	Bakovci — poljska 6 Obn. k.	4			239	—	12.000
	Puconci 8 a, 8 b Obn. .k.	8					472			24.000
	Kidričeva 16, 18 Obn. k.	50	3	1123	144	120.000
	Grad 172 a, c Obn. k.	10	—	588	—	30.000
	Toplot, izol. fasad	50	10	2000	450	100.000
	Geoterm. energija in plinifikacija					83.000
489.954
Večja vzdrževalna dela:
Za večja vzdrževalna dela v naslednjem srednjeročnem obdobju bodo na razpolago naslednja sredstva po letih:
1986
1987
1988
1989
1990
41,887.000 din
70,854.000 din
76.217.000 din
120.748.000 din
180,000.000 din
Vrsto del po objektih in po letih se točno določi z letnimi plani odvisno od stanja posameznih objektov. Sredstva se bodo uporabljala za velika popravila v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in . drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini.
9.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bodo po objektih za posamezne dejavnosti zgrajeni poslovni prostori v naslednjih skupnih površinah:
Leto	Uporabniki Objekt-lokacija	osnov’-1 na preskrba	Storit. Dnevno			Skupaj površ. P- P-
			dejavnost	biv. otrok	Ostalo	
1986	Lend, sever LS—8	—	—	—	125.45	125.45
	Lend, jug LJ— 1	A—	34.82	—	—	34,82
	Rogašovci	—	— .	—	112.21	112.21
	SKUPAJ	—	34.82	—	237.66	272.48
1987	Lend, sever LS—1	—	—	—	185	185
	Lend, sever LS—2	—	—	—	185	185
	Lend, jug LJ—2	—	34.82	—	—	34.82
	Lend, sever LS—7	—	—	—	250	250
	Kidričeva KG—1	70	—	—	70	140
	SKUPAJ	70	34.82	—	690	794.82
1988	Lend, sever LS—3	—	—	—	300	300
	Lend, sever LS—4	190	—	—	—•	190
	Lend, sever LS—6	—	—	—	190	190
	SKUPAJ	190	—	—	490	680
1989	Lend, jug LJ—2B	—	—.	150	—	150
	Lend, jug LJ—4	—-	34,82	——	—.	34.82
	SKUPAJ	—	34.82	150	—	184.82
1990	Kocljeva	——	—	. —	200	200
SKUPAJ 1986-1990		260 104,46		150	1617.66 2132.12	
10.	člen
V srednjeročnem obdobju načrtujemo v okviru planirane stanovanjske gradnje tudi gradnjo stanovanj za občane s posebnimi potrebami. Stanovanja bodo predvsem v pritličju, kjer bo omogočen tudi dostop z invalidskimi vozički.
2.2.	Potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo in zagotavljanje virov za financiranje in namen njihove porabe
11.	člen
Potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo izhajajo iz obsega gradnje in prenove ter cen določenih z upoštevanjem veljavnega družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji.
12.	člen
Osnova za oblikovanje cen stanovanjske gradnje in prenove je povprečna končna cena 1 m2 stanovanjske površine v letu 1985, ki znaša 136.000 din, kar je tudi osnova za izračun potrebnih finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo in prenovo v obdobju 1986—1990.
Povprečna končna cena za prenovo 1 m2 stanovanjske površine bo do 70 % končne cene 1 m2 novozgrajene stanovanjske površine, kar znaša 95.200 din.
Cena za gradbena, inštalacijska in zaključna dela znaša 63% v strukturi končne cene, ostalo pa predstavljajo stroški:
— tehnična dokumentacija, priprava in oprema stavbnega zemljišča, zaklonišča, soglasja, zunanja ureditev, strokovna opravila, itd.
13.	člen
Udeleženci načrtujemo, da bo potrebno za planirano stanovanjsko gradnjo in prenovo nameniti v obdobju 1986—1990 11,821.108.000 din stanovanjskih sredstev, l^amen porabe teh sredstev je naslednji:
v 000 din
NAMEN	1986—1990	
	vrednost	%
1. Družbena graditev		
1.1. Družbeno najemna stanov.	4,189.020	35
1.2. Solidar. stanovanja	729.168	6
1.3. Etažna stanovanja	405. 348	3
1.4. Zadružna gradnja	4,773.600	40
2. Individualna gradnja	1,678.915	14
3. Skupaj gradnja stanovanj (1 +2)	11,796.108	98
NAMEN					1986-1990		
			vrednost			%	
4. Prenova in modernizacija stanovanj			—			—	
4.1.	Družbeno najemna stanovanja 4.2.	Stanovanja v zasebni lasti			25.000			2	
SKUPAJ (3 + 4)			11,821.108		100		
		14. člen					
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v obdobju 1986—1990 zagotavljali planirani obseg sredstev po naslednjih virih:							— din
						v 000.	
ELEMENTI							
	1986	1987	1988	1989	1990 1986 do		
1.	Sredstva sklad, skup, porabe OZD in DS za lastne potrebe 2.	Sredstva iz čist. doh. za namene	. 436.200	451.900	468.200	485.000	502.500	2,343.800	19,80
vzajemnosti 3. Sredstva iz doh. OZD in DS za namene	106.200	110.000	114.000	119.000	122.300	571.500	1,85
solidarnosti 4. Lastna udeležba pri gradnji oz. nakupu sta	142.100	144.250	145.100	144.200	141.300	720.220	6,09
oz. stan, hiš 5. Bančna udeležba	250.271	307.833	378.635	465.721	572.857	1,475.317	16,79
a)	družb, gradnja b)	bančna sredst. na vezana sredstva OZD	108.503	133.459	164.153	201.864	248.293	856.272	7,24
in DS za zasebno gradnjo	167.352	205.812	253.950	311.419	383.045	1,320.778	11,20
c) za zasebno gradnjo	425.459	523.315	643.677	791.723	973.819	3,357.993	28,41
6.	Odplačilo anuitet 7.	Denar, sredstva delov, ljudi, ki opravljajo	114.227	117.654	121.184	124.820	128.565	606.450	3,11
dejav. z oseb, delom in sredstvi v lasti občanov	6.807	7.011	7.221	7.438	• 7.661	36.138	0,31
8.	Sredstva SPIZ 9.	Prosta sredstva odpravlj. obč. stanov.	3.778	3.891	4.008	4.128	4.252	20.057	0,20
skladov	1.008	1.008	1.008	1.008	5.040	5.040	0,04
10.	Sredstva odplač. anuitet od kreditov za rešev. stan, vpraš. borcev NOV 11.	Sredstva pridob. z odprod. starejših družb.	727	727	727	' 727	727	365	—
stanov.	5.828	—	—	—	—	5.828	0,04
12. Druga sredstva — lastna udeležba pri solid.							
stanov.	250	260	270	280	290	1.350	
	1,768.710	2,007.120	2,301.333	2,657.328	3,086.618	11,829.108	100
2.3.	Pogoji in načini združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo, način porabe ter upravljanje s temi sredstvi
15.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 v skladu s tem samoupravnim sporazumom in plani stanovanjske skupnosti občine zagotavljali oblikovanje potrebnih sredstev za kontinuirano gradnjo, prenovo—modernizacijo obstoječega stanovanjskega sklada, delno nadomeščanje stanarin, za sanacije, adaptacije oz. dograditve bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov, z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, nastanitev udeležencev MDA in sofinanciranje kadrovskih stanovanj.
16.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma se zavezujemo, da bomo v obdobju 1986—1990 za realizacijo stanovanjskega programa izloča
li in združevali potrebna sredstva po naslednjih stopanjah:
1.	Za potrebe v občini:
a) iz dohodka:
—	za gradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomestilo stanarin in kreditiranje udeležencev NOV in kmetov-bor-cev NOV
B) iz čistega dohodka:
—	za reševanje štanovanjskih vprašanj delavcev po načelu vzajemnosti
—	za nakup ali gradnjo družbenih najemnih stanovanj, kreditiranje nakupa etažnih zasebnih stanovanj ter gradnje individualnih stanovanjskih hiš za lastne potrebe OZD okrog
1,46 %na BOD
1,00 % na BOD
2,885 % na BOD
oziroma toliko sredstev, da se zagotovi planirani obseg reševanja stanovanjskih potreb delavcev udeležencev samoupravnega sporazuma.
2.	Za potrebe v republiki:	•
a) iz dohodka:
—	za sanacije, adaptacije oz. dograditve bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
—	za nastanitev udeležencev MDA
B)	iz čistega dohodka:
— za sofinanciranje kadrovskih stanovanj
0,132 % na BOD
0,003 % na BOD
0,020 % na BOD
17.	člen
Udeleženci soglašamo, da bomo sredstva sporazuma združevali:
1.	Pri stanovanjski skupnosti občine:
— sredstva za solidarnostne namene opredeljene v točki 1/a nepovratno ;
— sredstva za vzajemnost pod tč. 1/b, prva alineja — za dobo 15 let ob 2% obrestih, ki se pripisujejo h glavnici,
— del sredstev po 2. alineji tč. 1/b, namenjenih za nakup planiranega števila družbenih najemnih stanovanj za potrebe delavcev OZD oz. drugih udeležencev sporazuma.
2.	Pri Republiški skupnosti za izobraževanje:
— sredstva za republiško solidarnost pod tč. 2/a prva alineja —-nepovratno.
3.	Pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije ali pooblaščeni temeljni banki:
— sredstva za namen pod tč. 2/a druga alineja — nepovratno, — sredstva za namen pod tč. 2/b — nepovratno.
18.	člen
Sredstva za solidarnostne namene, ki bremene dohodek, bomo udeleženci obračunavali ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Ob dvigu sredstev za osebne dohodke bomo izplačevalci OD predložili SDK naloge za vplačilo obračunanih prispevkov — sredstev.
19.	člen
Sredstva za vzajemnost iz čistega dohodka bomo obračunali in akontirali ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Ob dvigu sredstev za osebne dohodke bomo izplačevalci osebnih dohodkov predložili SDK naloge za vplačilo obračunanih prispevkov — sredstev.
Akontacije obračunanih prispevkov — sredstev za vzajemnost se poravnavajo ob izplačilu mesečnih OD, začasna oz. Dokončna obveznost pa se ugotovi in poračuna v rokih za predložitev periodičnega oz. zaključnega računa iz čistega dohodka, ki ga izplačevalec razporedi za skupno porabo za te namene.
20.	člen
Udeleženci soglašamo, da pristojni organ stanovanjske skupnosti s sklepom deloma ali v celoti odloži plačilo obračunanega prispevka — sredstev za vzajemnost — tistim zavezancem, ki začasno ne morejo zagotoviti dovolj čistega dohodka, da bi v skladu skupne porabe oblikovali tudi ta sredstva.
21.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo v svojih splošnih aktih o razporejanju čistega dohodka v skladu s 64. členom zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter ugotavljanju in razporejanju prihodka (Ur. list SFRJ, št. 56/84) opredelili akontiranje dogovorjenih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev.
Za zagotovitev planiranega števila družbenih najemnih stanovanj, za katerih izgradnjo bo v imenu udeležencev samoupravnega sporazuma nastopala kot investitor samoupravna stanovanjska skupnost, bomo v skladu z dinamiko gradnje in nakupa teh stanovanj, akontirali in pri samoupravni stanovanjski skupnosti združevali potrebna finančna sredstva. Dinamiko Gradnje in zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev bomo opredelili s planom samoupravne stanovanjske skupnosti.
22.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo planirali in uporabljali del stanovanjskih sredstev, ki se oblikujejo v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. Pravice ter obveznosti pri uporabi teh sredstev se določijo s samoupravnim sporazumom med Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS ter samoupravno stanovanjski skupnostjo.
23.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da se bodo sredstva iz 16. člena (tč. Ib.in 2b), ki se oblikujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti, zbirala pri Ljubljanski banki. Medsebojne pravice in obveznosti pri združevanju teh sredstev bodo določene v posebnem sporazumu med Ljubljansko-Pomursko banko in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Murska Sobota.
24.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da se ob upoštevanju tega sporazuma namen, dinamiko in neposreden način porabe sredstev, združenih
v stanovanjski skupnosti, določi z letnimi plani, ki jih sprejema skupščina stanovanjske skupnosti.
25.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da se bodo stopnje združevanja prispevkov za vzajemnost in solidarnost na ravni republike vsako leto določile z letnimi plani, ki jih sprejema skupščina ZSSS.
3.	GOSPODARJENJE S STANOVANJI IN STANOVANJSKIMI HIŠAMI V DRUŽBENI LASTNINI
3.1.	Gospodarjenje, stanarine in najemnine
26.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bodo osnovne usmeritve pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini naslednje:
—	urejanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu,
—	tako vzdrževanje, prenovo in nadomestitev stanovanj, da bo izpolnjeni del minimalni tehnični in drugi normativi ter standardi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, kakor tudi standardi in merila za vzdrževanje in prenovo stanovanj, za zamenjavo in obnovo dotrajanih gradbenih konstrukcij, inštalacij in . naprav ter upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš v skladu s prehodom na stanarino, ki bo zagotavljala nezmanjšano uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	v obdobju 1986—1990 bomo skrbeli za tako rast stanarin, ki bo omogočala enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada.
27.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo pri oblikovanju stanarin upoštevali enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (UR. list SRS, št. 25/81) in doseženo stopnjo v odnosu na programirano stanarino.
28.	člen
Udeležanci se sporazumemo, da je letna vrednost stanarine, ki znaša 3,15% valorizirane vrednosti stanovanjskega sklada, odvisna od vrednosti točke in realizacije stanovanjske gradnje.
29.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bo povprečna letna realna rast stanarine 34,42 % letno, brez upoštevanja letne inflacije. Celotna stopnja povečanja stanarine bo za vsako leto določena posebej, ko bo znana stopnja inflacije.
30.	člen
V obdobju 1986—1990 bo notranja delitev stanarine imela okvirno strukturo:
Element	Delež
1. Amortizacija	od 37,39% do 54,28 %
2. Sredstva za vzajemno vzdrževanje v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti	od 30,00 %9 do 20,00 %
3. Sredstva za vzdrževanje v okviru skupnosti stanovalcev	od 16,97% do 16,82%
4. Stroški upravljanja	od 7,81 % do 4,45 %
5. Funkcionalni stroški ter stroški nakupa in vzdrževanja opreme za civilno zaščito	od 7,82 % do 4,45 %
SKUPAJ	100 %	100 %
Z vsakoletnim načrtom gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami pa se določi konkretno strukturo delitve stanarin.
31.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bodo etažni lastniki sodelovali pri pokrivanju sorazmernega dela stroškov gospodarjenja in skupnih funkcionalnih stroškov v okviru stanovanjske hiše, ki se določi z letnimi plani.
32.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo uveljavili najemnine v taki višini, da bodo omogočale obnavljanje, vzdrževanje in upravljanje poslovnih prostorov in omogočale tudi del razširjene reprodukcije. Višino najemnih bomo določali glede na dejavnost uporabnika poslovnih prostorov in bodo nižje predvsem za društva in dejavnosti drobne obrti deficitarnih storitvenih dejavnosti, vendar ne nižje od stanarine za enakovredno stanovanje.
33.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da se določila za stanarine smiselno uporabljajo pri oblikovanju, upravljanju in porabi najemnin.
3.2.	Vzdrževanje, prenova in nadomestitve stanovanj
34.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v samoupravni stanovanjski skupnosti v obdobju 1986—1990 namenili 46,97 % deleža stanarin za vzdrževanje, da bi lahko izpolnjevali pri vzdrževanju stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, postopno uveljavljali minimalne tehnične in druge normative ter standarde.
35.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo za tekoče vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš namenjali od 16,97 % do 16,82 % sredstev za vzdrževanje, o načinu porabe teh sredstev odločajo stanovalci v skupnosti stanovalcev.
36.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo 30 % sredstev stanarin združevali v samoupravni stanovanjski skupnosti. Sredstva bodo namenjena izvajanju večjih vzdrževalnih del in skupnih prostorov v okviru stanovanjske skupnosti, za katera se zahteva gradbeno dovoljenje ali priglasitev del. Višina sredstev in namen porabe bo za vsako leto določen z letnim programom samoupravne stanovanjske skupnosti.
37.	člen
Vzdrževalni posegi bodo v srednjeročnem obdobju v stanovanjskih hišah financirani z deležem stanarine po členu 29. oz. 33. tega sporazuma in s katerimi neposredno upravljajo skupnosti stanovalcev ter z združenimi sredstvi za vzdrževnje v stanovanjskih skupnostih. Hišni sveti bodo pridobivali dodatna sredstva, če se bodo tako dogovorili z drugimi hišnimi sveti za vzdrževanje v obliki kreditov iz neporabljenih sredstev drugih hišnih svetov, vendar le v skladu s sprejetim letnim planom skupnosti stanovalcev.
38.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo pri prenovi upoštevali naslednje ekonomske kriterije:
— prenavljali bomo kulturno nezaščitene objekte, odkar stroški prenove ne bodo večji od 70 % cene m2 novozgrajenega stanovanja, — prenavljali bomo kulturno zaščitene objekte, kadar stroški prenove za 1 m2 ne bodo višji od cene 1 m2 novozgrajenega stanovanja in kadar bo zagotovljeno pokritje stroškov, ki bodo presegli 100 % cene 1 m2 novozgrajenega stanovanja iz drugih virov.
3.3. Upravljanje
39.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bo vrsta in vsebina nalog, ki jih bodo opravljali organi upravljanja v stanovanjskih hišah, v samoupravni stanovanjski skupnosti ter njenih enotah, pri upravljanju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti usklajeni z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu, družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor) in s potekom preobrazbe samoupravne organiziranosti stanovanjskih skupnosti ter z razvijanjem in uvajanjem hišne samouprave.
40.	člen
v Udeleženci se sporazumemo, da bomo planiranje v samoupravni stanovanjski skupnosti uskladili (vsebinsko in terminsko) z družbenoekonomskim planiranjem v občini in planiranjem samoupravnih organizacij in skupnosti, udeleženk tega sporazuma in sprejeli v ta namen SaS o usklajevanju planov vseh udeležencev pri stanovanjski gradnji.
41.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo uskladili terminske plane izvajanja nalog organov upravpljanja v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti, skupnosti stanovalcev in v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
42.	člen
Stroški upravljanja se pokrivajo z delom stanarin, delom prispevka etažnih lastnikov in delom najemnin.
43.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da upravljajo na osnovi tega sporazuma:
—	stanovalci v skupnosti stanovalcev z delom sredstev za vzdrževanje, delom sredstev za upravljanje, delom sredstev za pokrivanje funkcionalnih stroškov,
—	skupščina stanovanjske skupnosti pa z vso amortizacijo, delom sredstev za vzdrževanje, delom sredstev za upravljanje, z delom sredstev za pokrivanje funkcionalnih stroškov, ter celotnimi sredstvi za civilno in požarno zaščito, ker se le ta rešuje po enotnem programu v stanovanjski skupnosti.
Skupnosti stanovalcev in skupščino stanovanjske skupnosti pa stalno seznanjajo o oblikovanju in porabi sredstev stanarin ustrezni skupni organi skupščine.
4	. POGOJI IN MERILA ZA RAZREŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
44.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v srednjeročnem obdobju pri dodeljevanju družbenih stanovanj upoštevali z družbenim dogovorom sprejete normative površin stanovanj glede na število družinskih članov.
45.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo dodeljevali družinam stanovanja in stanovanjske kredite po enotnih pogojih in merilih:
—	oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi delavec in njegova družina,
—	socialni in materialni položaj delavca in njegove družine,
—	delovni prispevek,
—	skupno in posebno delovno dobo delavca,
—	zdravstveno stanje delavca in njegove družine,
—	udeležba v NOV.
Spodbujali bomo namensko varčevanje mladih delavcev in mladih družin za reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj.
Udeleženci soglašamo, da bodo organizacije in skupnosti dodeljevale družbena stanovanja izven določenih pogojev in meril, kadar bodo dodeljevali kadrovska stanovanja, za katera bodo s planom predvidevali v ta namen potrebna sredstva.
46.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo upoštevali v samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti ter stanovanjske skupnosti, vsebino družbenega dogovora pri določanju obvezne lastne udeležbe upoštevati zlasti:
—	vrednost stanovanja,
—	socialno ekonomski položaj delavca in njegove družine,
—	zdravstveno stanje delavca in njegove družine.
47.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v samoupravni stanovanjski skupnosti, temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, uveljavili lastno udeležbo:
—	pred vselitvijo oziroma preselitvijo,
—	po vselitvi pri obročnem načinu plačila lastne udeležbe, če so občani oz. družine v težkem gmotnem položaju s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, za kar dovolijo tudi administrativno prepoved na osebni dohodek.
48.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, pri dodelitvi družbenega stanovanja upoštevali določila družbenega dogovora, ki zadevajo minimalno višino lastne udeležbe.
49.	člen
Lastna sredstva pri nakupu in prenovi etažnega stanovanja ter gradnji in prenovi stanovanjske hiše bo taka, da bo znašala maksimalna vsota kreditov:
—	največ do 75 % pri nakupu etažnega stanovanja,
—	največ do 65 % pri zadružni stanovanjski gradnji,
—	največ do 55 % pri gradnji stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne gradnje,
Od predračunske vrednosti oziroma od končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino za etažno stanovanje in za stanovanjsko hišo v zasebni lasti, vendar največ do 90 m2.
Maksimalna vsota posojil pri blokovni zadružni gradnji bo enaka kot pri nakupu etažnega stanovanja.
50.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo uveljavili naslednje osnove in merila stanovanjskega kreditiranja:
—	najdaljša doba vračanja posojila 15 let
—	najnižja obrestna mera 8 %,
—	najkrajša doba varčevanja 24 mesecev.
VZAJEMNOST IN SOLIDARNOST V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
5.1.	Poraba in upravljanje vzajemno in solidarno združenih sredstev
51.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v srednjeročnem obdobju vzajemnostno združena sredstva namenjali za:
’ — gradnjo, nakup in prenovo družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš,
— za gradnjo samskih domov oz. samskih sob za delavce tistih OZD, ki se bodo med seboj za to sporazumele.
52.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo sredstva za solidarnost v Samoupravni stanovanjski skupnosti namenjali za:
—	solidarnostno graditev stanovanj,
—	delno nadomeščanje stanarin in — druge namene.
Točna opredelitev porabe sredstev se določi z letnimi plani.
53.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da se bodo vzajemnostno združena sredstva v občini razporejala najmanj enkrat letno za kreditiranje:
—	stanovanjske gradnje,
—	nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš, — prenove stanovanj in stanovajskih hiš.
Razmerje med sredstvi, namenjenimi za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti ter sredstvi, namenjenimi za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti bo v srednjeročnem obdobju znašalo 60 % proti 40 %, konkretno pa se za vsako leto določi z letnim planom samoupravne stanovanjske skupnosti.
54.	člen
Pravico so posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo:
—	temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, upravne stanovanjske skupnosti in združujejo v skladu z njim sredstva vzajemnosti,
—do posojila so upravičene tudi temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase OBD v tem obdobju in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali, ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
—	delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakršnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo,
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki, ki pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko na osnovi kakte-rega bodo pridobili stanovanjsko posojilo.
—	kmetje ter delovni ljudje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno ž namenskim varčevanjem v banki ali pa' s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo,
—	upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo; pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu.
55.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo način, oblikovanje, namen porabe, pogoje pridobivanja in vračanje združenih sredstev opredelili v pravilniku o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti.
56.	Člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v letnih planih določali obseg, pogoje pridobivanja, način porabe in vračanja kreditov iz vzajemnostno združenih sredstev, ki ga sprejema skupščina stanovanjske skupnosti.
'	57. člen
Udeleženci se sporazumemo, da najnižji odstotek stanarine, ki ga je dolžan prispevati vsak imetnik stanovanjske pravice v samoupravni stanovanjski skupnosti, znaša v srednjeročnem obdobju 20 %.
58.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da je imetnik stanovanjske pravice upravičen do delne nadomestitve stanarine, če izpolnjuje pogoje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic.
59.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v samoupravni stanovanjski skupnosti po poprejšnji uskladitvi v Skupnosti socialnega varstva, pri odobravanju delne nadomestitve stanarine upoštevali, da se ta pravica lahko priznava tudi občanu ali družini, ki ne izpolnjuje kriterijev glede dohodka, živi pa v težkem gmotnem položaju (npr.: bolezen, invalidnost, otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, druge težje obremenitve družine, ki so tudi materialnega značaja) oziroma pravica zavrne občanu ali družini, ki formalno izpolnjuje pogoje za delno nadomestitev stanarine, živi pa v dobrem gmotnem položaju.
60.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo podrobno opredelili namen in način porabe solidarnostno združenih sredstev v posebnem
pravilniku stanovanjske skupnosti o merilih in pogojih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in delnem nadomeščanju stanarin, upoštevaje pogoje iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic.
61.	člen
Udeleženci'se sporazumemo, da vse posle v zvezi z vzajemnost-nim združevanjem sredstev, kreditiranjem temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delavcev in delovnih ljudi, iz vzajemnostno zbranih sredstev opravlja Ljubljanska — Pomurska banka.
6.	Stanovanjsko in bivalno okolje
6.1.	Prostorske možnosti in komunalno opremljanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo
62.	člen
Udeleženci bomo poskrbeli, da bomo med seboj in tudi v drugih oblikah samoupravnega interesnega združevanja določali in uresničevali tako zemljiško politiko, ki bo omogočala načrtovano stanovanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto.
63.	člen
Udeleženci bomo sodelovali s skladi stavbnih zemljišč, komunalnimi skupnostmi in občinskimi skupščinami z namenom, da bi bila ustrezna zemljišča pravočasno pridobljena in komunalno opremljena za izgradnjo stanovanj v družbeni gradnji.
64.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo skrbeli, da bo v čimvečji možni meri uresničen terminski plan pridobivanja in komunalnega opremljanja zemljišč za stanovanjsko gradnjo, ki ga bo izdelal sklad stavbnih zemljišč v skladu s planom stanovanjske gradnje.
6.2.	Varstvo okolja
65.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo usmerjali stanovanjsko gradnjo na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo.
7.	Naloge in ukrepi s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozačite
66.	člen
Udeleženci bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področju graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali navodila za vključevanje ukrepov in nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v obrambne in druge načrte v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z usmeritvami za planiranje splošne ljudske obrambe in določenih nalog družbene samozaščite v obdobju 1986—1990, ki jih je sprejel izvršni svet Skupščine SR Slovenije-
67.	člen
Udeleženci bomo namenili v srednjeročnem obdobju za nakup in vzdrževanje požarne opreme, opreme za prvo pomoč in druge opreme za reševanje ter za kolektivno radiološko, biološko in kemično zaščito 7.500.000.— din iz sredstev stanarin, tako, da bi zagotovili izvedbo ustreznega odloka Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
8.	Izvajalci
68.	člen
Udeleženci sporazuma — izvajalci bomo:
—	zagotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj in vzdrževanja stanovanjskega sklada hiš,
—	pri gradnji stanovanj dosegali tako kvaliteto, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja,
—	pri projektiranju novogradnje, prenove in sami gradnji, upoštevali ukrepe varčevanja z energijo,
—	oblikovali take cene stanovanjske gradnje, ki bodo v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen stanovanjske gradnje in SR Sloveniji in metodologijo za ugotavljanje stroškov in oblikovanje cen v stanovanjski graditvi.
69.	člen
Udeleženci sporazuma — izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
70.	člen
Udeleženci sporazuma — izvajalci bomo skrbeli, da se bodo v srednjeročnem obdobju izvajala določila družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje.
71.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za izvajanje nalog v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in se aktivno vključevali v izvajanje nalog, organiziranih v okviru Zveze ter
opredeljenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki se nanašajo na:
—	solidarnost in vzajemnost na ravni republike, ;
—	izvedbo posebnih nalog Zveze.
72.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo skrbeli pri izvajanju programa raziskav Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da bo:
—	v čimvečji možni meri usklajen s potrebami razvoja stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji,
—	izsledke rezultatov raziskav koristno vključevati in uporabljati v stanovanjskem gospodarstvu.
9	. Končne določbe
73.	člen
Udeleženci pooblaščamo samoupravno stanovanjsko skupnost za investitorja družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, ki bo za vse strokovne posle v zvezi z investitorskimi deli pooblastila ustrezno organizacijo združenega dela (oziroma delovno skupnost stanovanjske skupnosti).
74.	člen
Udeleženci pooblaščamo odbor--------------------------— sa-
moupravne stanovanjske skupnosti za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma.	
75.	člen
Udeleženci bomo sporazumno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo minimalnega programa stanovanjske graditve, opredeljenega tudi v družbenem planu občine.
76.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev in začne veljati 8 dni po objavi v glasilu Uradne objave.
2
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 32/85) ter 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) je skupščina občine Lendava, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24/12-86 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Lendava (Uradne objave, št. 8/85, 30/85 in 16/86) se za 24. členom doda drugi odstavek ki glasi:
»Ne glede na določila L odstavka tega člena, se davek iz gospodarskih dejavnosti ne plačuje od dohodkov kombajnjstov, za žetvene storitve občanom.«
2.	člen
Prvi odstavek 30. člena se spremeni tako, da glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme ali poslovnih prostorov, se pod pogoji iz 86. člena zakona o davkih občanov davčna osnova dodatno zniža do 15 %.«
3.	člen
Za drugim odstavkom 48. člena odloka se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se davek po odbitku od dohodkov iz avtorskih pravic za izvirna umetniška dela in sicer: književna, klasična glasbena ter slikarska in kiparska dela, če so dohodki doseženi pri organizacijah združenega dela s področja kulture, ki jim je to glavna dejavnost, plačuje po stopnji 10%.
V primeru dvoma, ali gre za umetniška dela v smislu prejšnjega odstavka, odloči davčni organ na podlagi predhodnega mnenja za kulturo pristojnega republiškega upravnega organa.«
4.	člen
Besedilo 53. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje v naslednji višini:
osnova din				%
		do	139.140	15
nad	139.140	do	278.270	24
nad	278.270	do	417.410	33
nad	417.410	do	556.550	42
nad	556.550	do	695.680	50
nad	695.680	do	834.820	58
nad	834.820			'	65
•5. člen
Spremeni se 57. člen odloka tako, da se glasi: »Davek od premoženja se odmerja v naslednji višini:
L Za stanovanjske stavbe, stanovanja in garažo:				
od	2,674.100	do 2,674.100		0,10
od	5,610.000 '	do 5,610.000		0,20
od	11,220.000	dol 1,220.000		0,30
od	16,830.000	do 16,830.000		0,45
od	22,440.000 ’	do 22,440.000		 0,65
nad 26,741.000	do 26,741.000 2. Za prostore za počitek oziroma rekreacijo: osnova				0,85 1.00 %
od	2,674.100	do 2,674.100	V	0,20
od	5,610.000	do 5,610.000		0,30
pd	"9,350.000	do 9,350.000		0,40
od	13,090.000	do 13,090.000		0,50
od	16,830,000	do 16,830.000		0,70
od	20,570.000	do 20,570.000		0,90
od	24,310.000	do 24.310.000		1,10
nad 26,741.000 3. Poslovni prostori: osnova		do 26,741.000		1,30 1,50 %
od	2,674.100	do 2,674.100		0,15
od	4,675.000	do 4,675.000		0,30
od	6,545.000	do 6,545.000		0,50
od	8,415.000	do 8,415.000		0,70
od	10,285.000	do 10,285.000		0,90
nad	12,155.000	do 12,155.000		1,10 1,25
4.	Plovni objekti:
Davek od plovnih objektov se določi v pavšalnem letnem znesku in znaša za plovne objekte najmanj 8 do 9 metrov dolžine 60.190.— din, na 9 metrov dolžine pa po 23.760 din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5 %. Ne obdavčujejo se plovni objekti, stari nad 15 let.«
6	. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje.
Številka: 422-2/86
Datum: 8/12-1986
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
3
Na osnovi 10. člena Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave, št. 29/79) ter na osnovi 316. in 326. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) je Izvršni svet SO Lendava, na seji dne 23. 12. 1986 sprejel naslednji
SKLEP o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko-higienske službe na območju občine Lendava
V 9. členu Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave, št. 29/79), ki je objavljen dne 13. 12. 1979, se spremenijo in dopolnjujejo pristojbine, ki jih lastniki živali plačujejo ob izdaji zdravstvenih spričeval za živino, za pse pa ob cepljenju proti steklini in se glasi:
—	za goveda in konje	310.—din
—	za teleta in žrebeta do 120 kg	150,—	din
—	za	prašiče do 50 kg	36,—	din
—	za prašiče nad 50 kg	120.—din
—	za	perutnino po komadu	0,80	din
—	za	čebelje panje po komadu	30,—	din
—	za	pse po komadu	520.—	din
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Številka: 322-10/86-9/95/FA
Datum: 18. 12. 1986
Predsednik IS:
Kuronja Jože, 1. r.
4
Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in
265. člena Statuta občine Lendava so zbori skupščine na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 12. 86 sprejeli
ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Lendava v L tromesečju leta 1987.
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Lendava v letu 1987 se bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1987 financirale potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v proračunu občine, na podlagi tromese-čnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka o proračunu občine Lendava v letu 1986.
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna iz 1. člena v globalu ne sme preseči 1/4-tine vseh razporejenih sredstev v proračunu občine Lendava za leto 1986.
3.	člen
Načrt prihodkov in njihovo razporeditev za L tromesečje 1987 sprejme izvršni svet skupščine občine v skladu s splošnimi določbami proračuna občine Lendava za leto 1986.
4.	člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev ter uporaba na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Lendava za leto 1987.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. 1. 1987.
Številka: 400-2/86-3
Datum: 9. 12. 1986
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
5	/
Na podlagi 2. člena Zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 (Lir. list SRS št.) in 265. člena statuta občine Lendava (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24. 12. 1986 sprejela
ODLOK o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 v občini Lendava
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri pospeševanju družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane v skladu s planskimi akti občine za obdobje 1986—1990 se s tem odlokom določa za leto 1987 obveznost plačevanja prispevka iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 %.
2.	člen
Sredstva zbrana po določilih prejšnjega člena ,se v letu 1987 uporabljajo za namene iz 6. člena odloka o ustanovitvi Sklada za intervencije in pospeševanje kmetijstva v občini Lendava zlasti pa:
—	za pospeševanje živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi
		za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe
—	druge naloge v smislu krepitve materialne podlage družbeno-organizirane kmetijske proizvodnje.
Sredstva se uporabljajo na osnovi finančnega načrta sklada za intervencije in pospeševanje kmetijstva.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri skladu za intervencije in pospeševanje kmetijstva v občini Lendava.
4.	člen
Osnova za obračun prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje določenih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obdavčevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in 23/83, 43/85) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Obveznost plačevanja prispevka po tem odloku velja za zavezance po 1. januarju 1987 do sklenitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane za osnovno preskrbo občine Lendava za obdobje 1987—1990, vendar najdlje do 31. decembra 1987.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 422-18/85
Datum:
Predsednik Skupščine občine Lendava: Rudolf LEINER, 1. r.
6
Na podlagi 1. in 10. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (Ur. list SRS, št. 35/85) ter 277. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave za Pomurje št. 37/81) je Skupščina občina Lendava na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 24/12-86 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka na promet nepremičnin v občini Lendava
1. člen
V odloku o davku na promet nepremičnin v občini Lendava (Uradne objave št. 28/85) se 2. in 3. točka 2. člena spremenita tako, da se glasita:
2. Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od vrednosti m! v naslednji višini:
osnova din	do 130	% 15
nad 130	do 400	19 din + 20 nad. 130
nad 400	do 670	73 din + 25 nad 400
nad 670	do 800	140 din + 30 nad 670
nad 800	do 940	179 din + 36 nad 800
nad 940	do 1.070	229 din + 42' nad 940
nad 1.070	do 1.200	284 din + 48 nad 1.070
nad 1.200	do 1.340	346 din + 54 nad 1.200
nad 1.340		422 din + 60 nad 1.340
3. Za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta po proporcionalni stopnji 25 %, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m1 površine pa po naslednjih stopnjah:
osnova din	do	2.670	% 15
nad 2.670	do	8.020	'	400 + 20 nad 2.670
nad 8.020	do	14.710	1.470 + 25 nad 8.020
nad 14.710	do	22.730	3.142 + 30 nad 14.710
nad 22.730	do	30.750	5.548 + 40 nad 22.730
nad 30.750			8.756 + 50 nad 30.750
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah za Pomurje.
Številka: '422-5/86-8
Datum: 10. 12. 1986
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
STRAN 17 VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
V SPOMIN
9. januarja minevata dve žalostni leti, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Silvo Schmidlechner iz Rakičana
Tvoja smrt je pustila v naših srcih veliko žalost in globoko rano. Dom je prazen, a v naših srcih še živiš in boš živel do konca naših dni.
Hvala vsem, ki s cvetjem in svečami krasite njegov grob.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZMANMJk
V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, stric in svak
Štefan Molnar
iz Sela
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na. njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku Gustiji Skaliču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku krajevne skupnosti za slovo ob odprtem grobu ter osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za pomoč pri zdravljenju.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Selo, 9. decembra 1986
Žalujoči: žena Terezija, nečakinja Marija Balajc z družino in Emil Balajc z družino
in 5 let, ko me je mnogo prezgodaj, za vedno, zapustil tudi sin
Marjan Žohar
V mojem ranjenem srcu živita in bosta živela, dokler tudi mene črna zemlja ne bo za vedno prekrila. •
NEUTOLAŽLJIVA MAMA

V SPOMIN Te dni minevajo žalostna leta, polna bolečine in osamljenosti, odkar sem pred 15 leti izgubila sina Borisa Žoharja iz Brezovec
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 66. letu starosti za vedno zapustil moj dragi mož, dobri oče in dedek
Janez Puhan
iz Ivanec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na zadnji poti ter mu poklonili vence in šopke.
Posebna hvala dr. Ivanu Čaru in medicinskemu osebju ambulante v Beltincih, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Bogojina za ganljivo slovo ob odprtem grobu in kolektivu ozda Mura M. Sobota.
Ivanci, 19. decembra 1986
Žalujoči: žena in vsi, ki smo ga imeli radi
Spomin na mater pokopano, komu ni drag? Komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let.
V SPOMIN
31. decembra mineva žalostno leto, odkar ni več med nami drage mame in stare mame
Marije Zavec
iz Kuštanovec
Ni ure, ne dneva, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, ki je nastala za teboj. V naših srcih še živiš in boš živela večno. Hvala vsem, ki se je še spominjate in postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: hčerki Marija in Regina z družinama
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
Janez Bači
iz Lendave
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter na izrekli sožalje.
Hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, župnijskemu upravitelju, pevcem in godbi na pihala.
Lendava, 14. decembra 1986
Žalujoči: žena Helena, sinovi Janez, Štefan, Jožef in Franc z družinami
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe ljuba mama ni, da bi skupaj še bili.
ZAHVALA
Komaj v 51. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
Cecilija Bagar
iz Kramarovec 13
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazih sožalje, pokojnici darovali vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. duhovniku za prelep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Jožetu Sadlu za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Drago in Milan, hčerka Cilika z družino ter njeni nepozabljeni vnuki Drago, Edita in Sonja, sestri Terezija in Marija, bratje Mihael, Alojz in Nikolaj z družinami ter drugo sorodstvo
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in botra Jolanka Škrilec
roj. Perkič iz Gradišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa dobrim sosedom in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala dr. Felkarju za lajšanje bolečin med njeno boleznijo ter vsem patronažnim sestram za obiske na domu, družinam Poldauf, Hašaj in Meckar, sodelavcem Mure tozd Peri-lo, gasilcem, seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS tov. Flegarju za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — najlepša zahvala!
Gradišče, 19. decembra 1986
Žalujoči: mož Karel, hčerka Marina, sin Zoltan, sin Karel z družino, sestra Irena z družino, brat Geza z družino in drugo sorodstvo
Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
Jože Kranjec
iz Sela
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Posebna hvala Marjeti Kianec iz M. Sobote, ki je pomagala pokojniku y najtežjih trenutkih njegove bolezni, ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in priskočili na pomoč.
Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Selo, 15. decembra 1986
Žalujoči: sin Koloman z ženo Agnezo, vnukinja Erika z Maksom ter hčerka Marija z družino
Prišel čas je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe draga mama ni, da bi skupaj še bili.
ZMWMA
7.	decembra nas je v 84. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Ana Zorger
iz Kruplivnika
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno družinama Berta-lanič in Bokan, ki sta nam bili v teh težkih trenutkih v pomoč, vsem prijateljem in znancem ki kojnico pospremili na njem zadnji poti, ji poklonih vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala č. g. župnikoma za pogubni < cem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne be sede.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
J.luM' sin Bela, Merke Angela, Marija In Anica t drn-a±i,“ nnk" “n ™kinje « dn.lh.mni ter vnuk. n. praven-ki
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 73. letu starosti za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
Smrt rešila te je bolečine, iztrgala od nas in je v naših srcih zapustila bolečine.
Emilija Roudi
iz Kovačevec 19 a
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebej dr. Kološevi za nesebično pomoč med njeno boleznijo.
M. Sobota, Avstrija, Kovačevci, Poznanovci
ŽALUJOČI VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, sina in brata
Konrada Beloviča
poslovodje poslovalnice PEKA v Murski Soboti
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, njegov grob zasuli z venci in cvetjem ter darovali v dobrodelne namene, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala in govorniku KS.
Posebna hvala kolektivu Tovarne obutve Peko Tržič za pomoč, tov. direktorju Zajcu za poslovilne besede in sodelavkam za pomoč v zadnjih trenutkih. Hvala tudi sodelavcem iz blag, centra Šoping, kolektivu samopostrežnice Blagovnica Potrošnik, TO Izbira, ID Solidarnost, 2. a razredu SDEŠ in kolektivu SDEŠ.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Terezija, hčerki Breda in Nataša z možem Tomažem, mama, očim, sestre, bratje ter drugo sorodstvo
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
STRAN 21
Tedenski koledar
PETEK, 9. januar — Julijana
SOBOTA, 10. januar — Viljem NEDELJA, 11. januar — Matilda
PONEDELJEK, 12. januar -Tatjana
TOREK, 13. januar - Veronika
SREDA, 14. januar — Srečko
ČETRTEK, 15. januar — Pavel
Prodam
GOLF, letnik 1981, prodam za 2,9 mil., Emil Štrakl, Veržej, Prvomajska 9, telefon v službi: 069 82 569. M-19474
PRAŠIČA, 150 kg, prodam. Etelka Lipič, Lukavci 34 b, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19473
TRAKTOR 560, malo rabljen, ugodno prodam. Vilko Vajda, Kuršinci 60, p. Bučkovci. IN-19471
KRZNENO JOPO BIZAM, št. 40, prodam. Telefon: (069) 81 327. IN-1946!
HIŠO Z MALO ZEMLJE PRODAM. Gajševci 3. Informacije po telefonu: 81 809. IN-19439
TRAKTOR JOHN DERRE S PREDNJIM NAKLADALNIKOM IN MOTORNO KOLO MZ TS 250/1 prodam. Šalamenci 6. M-11219 MOŠKO KOLO (NA PRESTAVE), novo, prodam. Vaneča 79 a. M-l 1220 MEŠANI GOZD PO IZBIRI prodam. Kančevci 23, po. Križevci v Prekm. M-11222
KOMBI ZASTAVO 850, letnik 1980, prodam. Ludvik Kuzmič, Gornji Slaveči 102. M-l 1224
TRAKTOR URSUS, 35 KS, prodam. Gyerkes, Hotiza 32. LE-10538 ZASTAVO 101, novejši letnik, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Fujs, Murska Sobota, Titova 16. M-l 1230 KOMBAJN EPLLE MOBIL 840 prodam. Naslov v upravi lista. M-11231 GOSPODARSKO POSLOPJE S KUHINJO (sadovnjak), v Gančanih št. 147, prodam. Poizvedbe od 18. do 19. ure po telefonu: 73 161. M-11232 PUJSKE PRODAM. Satahovci 58 b. M-11234
FIAT 850, prevoženih 8.000 km, letnik 1985, prodam. Edvard Obal, Rakičan, Partizanska 18, telefon: 23 474. M-l 1235
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem, lastnim vodovodom, trifaznim to kom ter asfaltnim vho dom, ob glavni cesti, potrebna adaptacije, prodam. Oglasite se na naslov: Slavica Kosi, Grabe 5, p. Križevci pri Ljutomeru. M-l 1238
GOZD v k. o. BERKOVCI, 54 arov, prodam po zelo ugodni ceni. Štefan Lebar, Berkovci 31. M-l 1239 RENAULT 4, letnik 1983, vozen, registriran do 20. julija 1987, prodam. Franc Huber, Kruplivnik 68, p. Grad, telefon: 069 77 616. M-11241 PRIKOLICO ZA GNOJ, PREKU-CNO, prodam. Naslov v upravi lista. M-11242
PLUGE ZA TRAKTOR 18 in lok za ferguson 39 prodam. Ivan Horvat, Lipa 71 b, telefon: 71 598. M-11243 PRIKOLICI ZA AVTO IN TRAKTOR PRODAM. Naslov v upravi lista. M-l 1245
OZVOČENJE, 2 X 150 W, z mešalno mizo in razsvetljavo za disko ter motor YAMAHA s cestno hitrostjo prodam. Beltinci, Gregorčičeva 19. M-11246
TOVORNI AVTO MERCEDES Ills, kesonar, s prikolico, prodam. Telefon 78-614. M-11248 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 KW, letnik 1985, prodam. Veržej 63. M-H249
PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO IN 4 GUME 145 13 prodam. Milan Marinič, Veržej, Trg Slavka Osterca 17. M-l 1257
NJIVO IN TRAVNIK, 35 arov, prodam. Moto.vilci 71. M-11258 BUČNO OLJE, PARCELE ZA VINOGRAD IN SADOVNJAK prodam. B. Kraigherja I, telefon: 22 036. M-11259
KAVČ, raztegljiv v ležišče, in dva fotelja prodam. Koršič, Kupšinci 49 C. M-l 1260
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Ku-ronja, Turnišče, Cvetna 8, telefon: 70 255. M-11263
NOVO!
V Ljutomeru, v ulici Ivana Kaučiča 1, je odprta
KOMISIJSKA TRGOVINA
Sprejema in prodaja raznovrstna oblačila in druge predmete. Odprta je vsak dan. Kličete lahko tudi po telefonu: (069) 81 955.
Se priporočamo!
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Stefia Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja); Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. • Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100— 620— 00112 — 5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
HLADILNIK GORENJE, dve peči in štedilnik, vse na trda goriva, prodam. Turnišče, Prvomajska 13. M-l 1264 PUJSKA, 150 kg, prodam. Štefan Pertoci, Krog, Plečnikova 14. M-11265
ZASTAVO 128, prevoženih 32.000 km, prodam. Naslov v upravi . lista. M-11266
ŠTAJER 18 Z REDUKTORJEM PRODAM. Krajna 30. M-l 1272 LADO 1300 S 2105, staro 2,5 leta, prodam. Dezider Domjan, Bodonci) 114. a. M«!1274
PEČ EMO CENTRAL 23, novo, prodam po dogovoru. Bakovci, Soboška 24. M-l 1276
FRANCOSKO POSTELJO, dobro ohranjeno prodam. Ogled od 16. do 18. ure, Martin Sabotin, Murska Sobota, Zvezna 1. M-11278
GS 13, letnik 1980, prevoženih 40.000km, prodam. Telefon: 21 980. M-l 1280
MALE PUJSKE PRODAM. Satahovci 36. M-11281
VEČ SVINJ ZA ZAKOL PRODAM. Nemčavci 27, M. Sobota. M-11283 OSEBNI AVTO GS IN TOVORNI AVTO TAM prodam. Informacije po telefonu: 76 358. M-l 1284
ZASTAVO 101, letnik 1978, september, prodam. Kobilje 35 a — blok M-11285
HAT 805 SPORT COUPE PRODAM. Bakovci, Vrtna 8. M-11271 BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Karel Cipot, M. Sobota, Ti-šinska 18. M-11049
STAREJŠO ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO V SREDIŠČU VASI VIDEM OB ŠČAVNICI, koristne stanovanjske površine 225 m', podkleteno (65 m2), s 1300 m2 zemljišča (dvorišče, vrt), primemo za gostinsko ali drugo obrt prodamo. Dogovor o ogledu in informacije po telefonu: 066 75 939. M-OP DOBREMU IN SKRBNEMU GOSPODARJU PRODAM PSIČKA, starega 12 tednov. Brezovci 40. M-11279
5 GUM 165 x 13 prodam ali zamenjam za 175 x 13 ali 14. Prednji desni blatnik za kadet, luči za IMV KOMBI in prednjo steklo ter luči za katrco prodam. Krog, Murska 104. M-l 1286
ŽITNI KOMBAJN EPLE 840 prodam. Jože Kuzmič, Šalamenci 54. M-11287
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, 32.000 kalorij, z 80-litrskim bojlerjem prodam. Štefan Raduha, Gaberje 90. M-l 1288
NEŠKROPLJENA JABOLKA prodajamo po nizkih cenah. Vprašati: Murska Sobota, Šercerjevo naselje 17, telefon: 23 014. M-l 1289 ŠKODO Š 100 L, vozno, prodam po delih. Križevci 104 v Prekmurju. M-11290
TAM 6500, prekucnik, motor TAM 170 KM in LADO 1300, letnik 1974, prodam. Telefon: 76 041. M-11291 HAT 126 P, letnik 1976 in računalnik SCHNEIDER CPC 464, prodam. Tel. 26-015. M-l 1294
BARVNI TELEVIZOR gorenje, prodam. Informacije po telefonu 21 906 po 15. uri.
GOLF, letnik 1980, prodam. Milan Ficko, Okt. revolucije 1, telefon: popoldne 21-889. M-l 1117
PARCELO ZA VINOGRAD (vodovod in elektrika), sončna lega, 21 arov, asfalt, prodam. Informacije popoldne po telefonu: (069) 21-310. M-11160
TRAJNOŽARNO PEČ PRODAM. Murska Sobota, Štefaha Kuharja 7. M-1158
DVE ZIMSKI GUMI S PLATIŠČI ZA GOLFA ALI ZASTAVO 101 prodam, Odranci 341. M-11170
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, 16-colni, prodam. Barbarič, Peskovci 23. M-l 1171
PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Do-kleožove 32. M-l 1174
MIZO, KAVČ IN DVA FOTELJA ugodno prodam. Mlajtinci 41. M-11175
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso, plugom in branami prodam. Dolenci 79. M-l 1176
HAT 850, letnik 1983, prodam. Cren-šovci 122. M-l 1178
SMUČI ELAN, tekmovalne RC SL, dolžine 195 cm, in RC 04, dolžine 200 cm, z vezmi MARKER ROTA-MAT prodam. Informacije: telefon zvečer 23-841. M-l 1180
IZRUVALNIK ZA KROMPIR, dvo-redni, poljski, in AVTO ŠKODA, tudi po delih prodam. Lipa 7. M-l 1181 SVINJO ZA ZAKOL, 130 kg, prodam. Andrej Berden, Kukeč 8. M-11182
KRAVO IN TELICO, primemo za pripust, prodam. Hedvika Radušič, Ižakovci 132. M-l 1183
Vsem svojim strankam, cenjenim gostom in prijateljem želi obilo sreče, zadovoljstva in zdravja v novem 1987. letu.
Obenem se prisrčno zahvaljuje za zaupanje in se s svojimi storitvami priporoča tudi v prihodnje.
GOSTILNA SPIRIČ, ČERNE-LAVCI
MALE PUJSKE PRODAM. Štefan Cigut, Nemčavci 35 a. M-l 1186
AUDI 80, letnik 1974, garažiran, v dobrem stanju, in koruzo na storžih, 41, ugodno prodam. Ogled ves dan. Pince 43, p. Lendava. M-l 1187
ŽELEZNI KAMIN TIP FRANKLIN-PLAMEN prodam za 25.000 din. Fu-is. Vrtna 3, telefon: 21-295. M-l 1188 TRAKTOR STEYR, tip 86, 18 KS, z reduktorjem, prodam. Cena po dogovoru. Ludvik Sukič, Šalovci 114. M-11189
DVE POLOSOVINI ZA TRAKTOR STEYR 28 prodam. Fokovci 68. M-11190
AUDI 80, vozen 10 let, generalno obnovljen, prodam. Cena 1,500.000 din. Ogled popoldne. Branko Kolenko, Lendava, Zupančičeva 6. M-l 1191 MINI AUSTIN, letnik 1976, lepo ohranjen, prodam. Murska Sobota, Kroška 47 a, telefon: 21-083, int. 19 - Vlado. M-l 1193
SMUČI ELAN Z VEZMI IN SMUČARSKIMI ČEVLJI PRODAM. Vt-donci 3, p. Grad. M-11195
ZETOR 5911 s tapecirano kabino, dvoredni sadilnik za koruzo BEKER, žago stihi 085 in obračalnik prodam. Petanjci 91. M-l 1196
TELEVIZOR, ČRNO-BELI, prodam. Boris Pivar, Murska Sobota, Lendavska 37 b. M-l 1198
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK prodam. Murska Sobota, V. Vlahoviča 10, telefon: 22-415. M-11199
30 PROFESIONALNIH ČAROVNIŠKIH TRIKOV z rekviziti in podrobnimi pojasnili zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-l 1201 TRAKTOR IMT 560, 660 delovnih ur, s priključki, in traktor STEYR, tip -180, prodam. Franc Makoter, Sotina 21, p. Rogašovci. M-l 1202 HRASTOVO DVODELNO OKNO, 284 x 165, zastekljeno, dve gumi, 12-00.20, na platiščih, elektromotor ELIN, 12 KW, z zaganjalnikom, dva blatnika z lokom za traktor FERGUSON, novo, dvobrazdni plug za ferguson in fiat 750, motor z menjalnikom, prodam. Jože Čuk, Radenci, Kapelska 9. M-l 1203
POHIŠTVO ZA SPALNICO ORHIDEJA SAFAR, rabljeno en teden, zaradi selitve prodam. Robert Novak, Bakovci, Cvetna 5, telefon: 76-048. M-l 1209
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, staro 1 leto, ugodno prodam. Dušan Bonifarti, Krog, Murska 49. M-l 1210 NOVO HIŠO s 45 ari zemlje, 10 km iz Gornje Radgone, prodam. Telefon dopoldne: (069) 74-531, popoldne: 74-256. M-l 1211
LADO 1500, letnik 1981, registrirano do novembra 1987, prodam. Janko Zadravec, Ormoška 15, Ljutomer.
IN-19463
MOTOKULTIVATOR GOLDONI, dizel, 14 KS, s frezo in prikolico, letnik 1982, prodam. Franjo Makovec. Brezovec 46, Martin na Muri. IN-19464
TELEVIZOR, dober, prodam. Cena 70.000 din. Volf, Murska Sobota, M-11212
TRAKTOR TORPEDO 6006 s prevoženimi 700 delovnimi urami po ugodni ceni prodam. Možnost plačila s čekom. Viktor Šarkanj, Sotina 71. M-11214
KRAVO, brejo devet mesecev, staro pet let, in pujske, stare 9 tednov, prodam. Dolnja Bistrica 55. M-l 1216 PEČI KUPERBUSCH IN GORENJE S PEČICO, na trda goriva, ugodno prodam. Murska Sobota, Ju-ša Kramarja 19. M-l 1217
TEKAŠKE SMUČI, skoraj nove, po ugodni ceni prodam. Bratonci 140. M-11218
VOLKSWAGEN 1200 PRODAM.
Telefon: 78-638. M-l 1185
kupim
ENOSOBNO STANOVANJE V BLIŽNJI OKOLICI MURSKE SOBOTE KUPIM. Hrovat, Celje, Mariborska 95, telefon: 063 33 155. M-11205
TRAKTOR FERGUSON 335 ali 339 kupim. Naslov v upravi lista. M-HH
sobe
MLADO DEKLE IŠČE STANOVANJE V MURSKI SOBOTI. Telefon 26 070. M-11250
STANOVANJE (GARSONJERO ALI VEČJE) nujno potrebujem od marca do novembra. Plačam vnaprej. Telefon: 24 737. M-l 1269
TRIČLANSKA ZDOMSKA DRUŽINA išče dvo- ali trisobno stanovanje v Murski Soboti, za dobo od 1,5 do 2 let, od 1.7. 1987. Plača lahko vnaprej. Naslov v upravi lista. M-l 1275
veCjo količino SVEŽEGA ZELJA PRODAM. NORŠINCI 62.
GOSTIŠČE RAJH BAKOVCI sporoča cenjenim gostom, da bo zaprto (zaradi dopusta) od 12. do 25. januarja. Cenjenim gostom se še naprej toplo priporoča!
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE VZAMEM V NAJEM. Telefon: 22 710, int. 50. M-11157
zaposlitve
DELAVCA ZA POMOČ V OLJARNI, PO MOŽNOSTI ŽE PRIUČENEGA, ZAPOSLIM ZA DOLOČEN ČAS. Pogoj nealkoholik. Plača po dogovoru. Franc Sedonja, oljarna Rakičan, Panonska 32. M-11226
KV STRUGARJA IN ORODJARJA ZAPOSLIM. Nastop službe takoj. OD po dogovoru. Telefon: 069 21 336. M-l 1227
ČISTILKO TAKOJ ZAPOSLIM. Gostilna Zelenik, Črenšovci, telefon: 70 010. M-l 1256
ŽENSKO oziroma dekle za varstvo otroka na domu nujno iščem. Hrana in stanovanje preskrbljena. Drugo po dogovoru. Telefon: 24 990. M-l 1277
razno
VSE VRSTE PROJEKTOV IZDELUJE ZA VAS PROJEKTIVNI BIRO VLADA GOLUBIČA, telefon (069) 75 670 ali 042 86 165. LE-10463 ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE. Janko Antolič, Žerovinci, telefon: 062 714 113. IN-19465
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost obračunskega lista od prodaje mleka za vpis na hranilno knjižico št. 16037-4, izdano pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Jože Potočnjek, Dolnji Slaveči 154. M-11194
OBRTNIKOM SESTAVLJAM DAVČNE NAPOVEDI IN PLAČILNE LISTE TER VODIM KNJIGOVODSTVO. Murska Sobota, Šercerjevo naselje 18, telefon: 23 408. M-l 1197 OBVESTILO!
Marija Trplan, Markovci 45 a, ki sem začasno v ZDA, obveščam javnost, da sem sama lastnica vsega premoženja pri svojem domu (premičnin in nepremičnin), kot je bilo določeno na sodišču, in moj sin Jožef Trplan ne sme prodajati ničesar. Vse informacije sporočite na moj naslov: M. Trplan, Suite 445, P.O. BOX 17070, SAN DIEGO, CA, 92117, USA. Poštnino povrnem. M-MM
PREKLIC! Preklicujem veljavnost pogodbe o vezani vlogi št. 1-35740-4, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Ludvik Temlin, Strukovci 51. M-011206
PREKLIC!
Podpisana Jožefa Rajbar s Krajne 57 preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Bernardo Boda-nec s Krajne 15, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Jožefa Rajbar. M-l 1207
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost naloga za vpis OD za november v hranilno knjižico št. 14878-3, izdano pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Viktor Banko, Nor-šinci 43. M-l 1213
PREKLIC!
Preklicujem obračunski listek za vpis v hranilno knjižico št. 35444-9, izdano pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Franc Martinec, Rakičan, Zvezna 21. M-11215
PREKLIC!
-Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega leta 1986 na OS Štefan Ku-har-Bojan, Puconci. Jože Kerčmar, Šalamenci 62, p. Puconci. M-l 1225
OBVEŠČAM JAVNOST, da sprejemam naročila za polaganje parketa in druga montažna mizarska dela. S svojim kakovostnim delom se vam tudi v novem letu priporočam in želim vsem SREČNO NOVO LETO. Drago Stefanovič, Mačkovci 37. M-l 1237
ZAHVALA
Upali smo, vendar zaman, bolezen nam je 15. decembra 1986 v
66. letu starosti vzela dragega moža, sina, očeta, brata, tasta in starega očeta
Franca Horvata
upoK. ri 1 iz Martjanec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, lovskim tovarišem in prijateljem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu grob prekrili z venci in cvetjem ali darovali v dobrodelne namene, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Posebna hvala dr. Kocjančiču za požrtvovalnost, med. osebju pljučnega in internega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota, še posebej dr. Horvatu in dr. Hudoščku. Hvala tudi med. osebju zdravstvene postaje Martjanci, kakor tudi dež. med. osebju ZD, patronažni službi in reševalni službi v M. Soboti ter med. osebju Onk. inštituta v Ljubljani.
Prisrčna hvala za govor lovskemu tovarišu Poredošu, tov. Olnu in g. župniku za poslovilne besede in pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost obračunskega listka, z dne 13. 6., 15. 8. in 15. 9. 1986 od prodaje mleka za vpis v hranilno knjižico št. 11832-3, izdano pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Štefan Bala-ško, Rakičan, Zvezna 1. M-11273
PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, izrečene 14. 9. 1986 v Rogašovcih pred gostilno Kišfalvi o Rudiju Gaberju iz Serdice št. 69. Viktor Vogrinčič, Kra-šči št. 54. M-l 1247
DO SERVIS VOZIL IN KMETIJSKE
MEHANIZACIJE
LJUTOMER
objavlja po sklepu delavskega sveta javno dražbo za prodajo
NAPRAVE ZA PRESKUS ZA-
VOR, TIP ANDERSEN
Izklicna cena znaša 2.800.000 din
Javna dražba za prodajo omenjene naprave bo 9. 1. 1987 ob 11. uri v prostorih DO Servis, Kolodvorska 16 a, v oddelku tehničnih pregledov.
Ogled naprave je možen eno uro pred začetkom dražbe. Zainteresirani morajo pred začetkom dražbe položiti 10-odstot-no varščino od izklicne cene.
V SPOMIN
5.	januarja 1987 minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara
mama
Karolina Han
iz Lončarovec 34
Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi kdaj zamrla.
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Ko si nam zadnjič stisnil roko, slutili smo — to je slovo.
V življenju, ki tako rad si ga imel, hlad smrti je neusmiljeno zavel.
V SPOMIN na dragega moža ih očka
Daniela Halasa
Minili sta dve leti, odkar si odšel od nas. Ostala sta bolečina in spomin na tvojo ljubezen in dobroto.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu na poslednjem domu prižigate svečke.
VSI NJEGOVI
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
ZAHVMA
Končala se je življenjska pot dragega moža, starega očeta in brata
Ludvika Ciguta
iz Borejec 37
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala dr. Kozarju ih medicinskemu osebju kirurškega oddelka v M. Soboti za nesebično pomoč med njegovo boleznijo, č. g. župniku in pevcem za pogrebni obred, kolektivu OŠ Tišina, oddelku LBT, SDK M. Sobota in vaščanom Predano-vec.
Žalujoči: žena Kristina, sin Ludvik, hčerka Cvetka in brat Karel z družinami
STRAN 22
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987

ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi očeta in deda
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti?
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 63. letu nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, oče, brat in tast
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Janosa Horvata
iz Gornjega Lakoša
se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in vsem znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala družini Lukač za pomoč, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, KS Gornji Lakoš in Obrtni zbornici Lendava za poslovilne besede in gasilcem za pomoč.
G. Lakoš, 22. decembra 1986
ŽALUJOČA DRUŽINA
Tvoj dom je tih, kjer zdaj živiš, trpljenja rane so ostale, v nas še zmeraj ti živiš.
Ak' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpela, saj zase vem, nikdar, nihče bi ne verjel.
ZAHVALA
V 48. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Marija Lendvai
roj. Lipič iz Ižakovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu od blizu in daleč pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Mariboru in Rakičanu, kolektivom KG Rakičan tozd Farma Nemščak in nekdanjim sodelavcem ter OŠ 17. oktober Beltinci. Prisrčna hvala družini Balažič za nesebično pomoč, duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Štefan Maučec
iz Lukačevec
Iskrena hvala sorodnikom, dobrim sosedom, sovaščanom, znancem in vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ali darovali v dobrodelne namene, sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali.
Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, sodelavcem kolektiva Agromerkur ter govornici KS za ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Marica, sinova Feri in Štefan z ženo Roziko, sestra z družino in drugo sorodstvo
V SPOMIN
12. januarja mineva boleče leto, odkar si nas za vedno zapustil v prerani mladosti, trpljenja in upanja poln, naš dragi mož, brat, oče in dedek
Anton Balažič
iz Dolnje Bistrice 159
Ob prerani izgubi našega dragega pokojnika se zahvaljujemo vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate sveče na grobu in ga krasite s šopki cvetja.
Tvoj dom je ostal tih, a ni ure, ne dneva in noči, da praznine za teboj ne bi občutili.
Žalujoči: žena Marija, sinova Anton in Stanislav ter hčerki Irena in Dragica z družinami
Alojz Kosednar
iz M. Črnec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala kolektivu Agromerkurja, Transportu in DSSS za darovane vence, kakor tudi GD M. Črnci.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in govorniku KS.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Ko si v cvetu bil življenja, poln veselja in moči, ko si želel si življenja, si odšel za vedno ti.
ZAHVALA
V 19. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil dragi sin in brat ter vnuk in nečak
Simon Bobovec
iz Lipovec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebno botrini Ščan-čar, sosedoma Vaneku in Stanku Luliku za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, mladinski organizaciji in Ekonomski srednji šoli za ganljive besede, kolektivoma Panonije in Mesne industrije, medicinskemu osebju hematološkega oddelka bolnišnice v Ljubljani, posebno dr. Černelču, kakor tudi sestram za vso požrtvovalnost med njegovo boleznijo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: oče, mama, brat Robert, stara mama, teta Regina z družino iz Avstrije, teta Etnica z možem Jožetom iz Kanade ter teta Angela s Francem in Sandro iz M. Sobote.
ZAHVALA
Nenadoma nam je v 65. letu starosti umrl srčno dober, ljubljeni mož in očka, dedi, brat, stric, svak in prijatelj
dr. Štefan Berden
zdravnik v Martjancih
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih urah priskočili na pomoč, izrekli ustna ali pisna sožalja, na željo pokojnika prispevali za gradnjo kirurškega bloka, darovali vence in cvetje.
Prisrčna hvala vsem, ki ste ga spremljali do groba, govornikom, duhovnikom in pevcem.
V ŽALOSTI: VSI NJEGOVI
Povsod menim, da jo vidim, da se ljubko mi, kot nekdaj smeji, povsod roko po nji stegam, a nje, a nje — nič več tu ni.
J. Murn
V SPOMIN naši ljubljeni Metki
6.	januarja minevata dve leti bridkosti in bolečine, odkar te zaman čakamo, iščemo, pogrešamo.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prinašate cvetje, prižigate svečke in se je spominjate.
V ŽALOSTI VSI NJENI
____________________________________________________________

Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZMWMJk
Tiho in brez slovesa nas je v 51. letu starosti nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, zet, stric, brat in dedek
Štefan Torok
zidar iz Filovec
nb boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Siateliem in znancem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter darovali vence p J J	in cvetje.	•
Posebna hvala g. duhovniku Zveru za pogrebni obred, povecem za odpete žalostin-ke GD Filovci in predstavniku KS tov. Ošlaju za poslovilne besede ob odprtem KC’	grobu.
Prisrčna hvala sodelavcem, učencem 3K3 CTPU, kolektivu pralnice Moravskih Tonik mladincem ter botrini za darovane vence in cvetje. Vsem se enkrat - iskrena P ’	hvala!
ŽMnioči- žena Agnezija, hčerki Ivanka in Milena z družinama, hčerka Renata, sin Jo-^aiujoci. ze	sestra Ana z družino in drugo sorodstvo
Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah, ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Tiho in mirno nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat
Alojz Granfol
tesar v pokoju iz Kroga
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala govornikoma za ganljivo slovo ob odprtem grobu, kolektivom IMP Panonija, SGP Pomurje, ZGEP Pomurski tisk TO Tiskarna, sodelavcem Tesarstva, BD Mura Krog in RK Krog.
Iskrena hvala g. župniku za opravljeni obred in pevcem za odpete žalostinke. Prisrčna hvala za nesebično pomoč dobrima sosedoma Mariču in Šerugi.
Krog, 14. decembra 1986
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
_________________________________________________________ I
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________._____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________'____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
VESTNIK, 8. JANUARJA 1987
STRAN 23

v besedi in sliki
10. SREČANJE SLOVENSKIH DRUŠTEV ZAHODNE EVROPE
Prišel sem domov pod rodni krov
Ljubljana je bila v zadnjih dneh minulega leta gostitelj jubilejnega 10. srečanja slovenskih društev Zahodne Evrope. V tem času je bilo doma več tisoč naših ljudi, sicer začasno zaposlenih na tujem, ki so prišli za nekaj dni domov pod rodni krov. Pod tem sporočilom je potekala tudi osrednja prireditev v Cankarjevem domu, prizorišču domala vsega dogajanja. Le večerni del sobotnega programa so prenesli na Gospodarsko razstavišče, kjer je bila prireditev Zagodi nam godec, veselja nam daj in pozno v noč družabno srečanje. Organizatorji, odboru je predsedovala Zora Tomič, so dali poseben poudarek prireditvam in nastopom otrok in mladine. V enem samem dnevu smo lahko spremljali kar tri večje: Nam je dan v bodočnost ključ, Živžav in otroški program Snežinka.
Tako nastopajočih kot obiskovalcev je bilo veliko. Iz številnih društev so se skupine pripeljale s posebnimi avtobusi in prišli so mnogi, ki so bili doma na dopustu. Iz Pomurja je bilo predvsem slednjih bolj malo, čeprav je iz naše pokrajine na tujem še vedno največ ljudi. Ljubljana je pač daleč in po dolgi, naporni vožnji domov je le redke vleklo na daljšo pot. Del krivde gre pripisati tudi društvom, saj so v nekaterih bolj slabo poskrbeli za informiranje o jubilejnem srečanju. Iz vrst Lastovk iz Ingolstadta smo v Ljubljani srečali le eno družino, čeprav ima društvo okrog 250 članov in je pred leti s svojo aktivnostjo celo izstopalo. Da gre za subjektivni vzrok, potrjuje udeležba članov društva Miško Kranjec iz Erlangna, ki ima manj kot sto članov, pa so prišli s posebnim avtobusom in sodelovali na vseh prireditvah.
Organizatorji so srečanje izkoristili tudi za izčrpen pogovor s predstavniki slovenskih društev iz Zahodne Evrope, čeprav sta bili dve uri premalo za vse, kar so želeli povedati in povprašati. Predstavniki različnih republiških organizacij in inštitucij so slovenskim društvom ponudili bogato paleto možnosti sodelovanja — od razdeljevanja razne literature, pomoči mentorjev, izmenjave mladine v kolonijah in raziskovalnih taborih, organiziranja predavanj do sodelovanja v Pilovi Veseli šoli in bralni znački. Pobude in predlogi so bili sprejeti z velikim odobravanjem in z eno samo pripombo, da bi vse ponujeno dejansko tudi uresničili.
Najodgovornejši predstavniki društev so izrekli še nekaj zanimivih mnenj. Takb nekateri menijo, da so slovenska društva v Zahodni Evropi preorganizirana, da med sabo slabo sodelujejo, da se tudi ob-čine-pokroviteljice pred organiziranjem obiskov premalo dogovarjajo, da je zelo pomembno sodelovanje društva in šole, kar pa povsod ne teče najbolje, da so nekatera društva v večjih središčih v priviligira-nem položaju pri organiziranju gostovanj iz domovine ... Razgovorili so se tudi o vračanju. Načrtovano nekajletno bivanje v tujini seje v večini primerov spremenilo v zdaj že večdesetletno, vendar misel na vrnitev s tem še ni izbrisana. Doma ne bi smeli ponujati kot možnost za zaposlitev samo drobno obrt, ker za to večina ni usposobljena, niti nima dovolj sredstev. Pričakujejo več zanimanja slovenske industrije za tiste, ki so se specializirali za določeno delo. Če se takšen zdaj vrne, je doma kvečjemu avtoprevoznik. Izrazili so željo, da se ljudem v domovini še podrobneje pojasni problematika zdomstva in dodali opredelitev Večine, ki želi ostati del slovenskega naroda in Jugoslavije. Predvsem pa ne kaže zamuditi nobene možnosti in priložnosti za skrb in pomoč mlademu rodu.
I. Benko
Kaj je minulo leto prineslo Porabcem?
Na to vprašanje kajpak ni lahko celovito odgovoriti, tako da bi bila zajeta vsa področja iz njihovega življenja in dela. Zato se bomo skušali zadržati le ob nekaterih pomembnejših dogodkih, ki bi jih lahko imenovali tudi novosti.
Prva in vsekakor dobrodošla >novost< je bila izdaja prvega samostojnega Slovenskega koledarja za leto 1986, ki so ga za po-rabske Slovence izdali pri Demokratični zvezi južnih Slovanov na Madžarskem. Tako je prišlo v Porabje okrog 1000 novih knjig, ki so ponesle med domačine materno, to je slovensko besedo, pa najsi je ta zapisana v knjižnem jeziku ali narečju. In to drži tudi za letošnji koledar, ki ga nameravamo predstaviti v enih prihodnjih številk našega tednika ...
Tradicionalnim prireditvam, kot so Slovenski bal, Prešernova proslava, Obmejno kulturno srečanje in proslava v počastitev 29. novembra, sta se lani pridružili tudi Narodnostni dan Železne županije, ki je bil v Monoštru, in poimenovanje monoštrskega muzeja po slovensko-madžarskem ustvarjalcu in rojaku s Cankove, Avgustu Pavlu, čigar stoto obletnico rojstva smo lani z veliko pozornostjo proslavljali na obeh straneh meje. Poleg tega pa so v Szombathelyu pripravili 1. slovenski dan na tamkajšnji visoki učiteljski šoli. To je bilo 10. aprila, ko so pripravili slovensko etnološko razstavo, literarno srečanje s pesniki iz Slovenije, ogled jugoslovanskega filma in nastop slovenske dramske skupine, ki so
jo ustanovili izmed študentov katedre za slovenski jezik in književnost na omenjeni šoli. To pa je bila hkrati tudi prva igra, ki so jo kdaj porabski Slovenci zaigrali v knjižni slovenščini. In lani je ponovno oživela tudi dramska skupina iz Števanovec, ki prikazuje porabsko gostiivanje. Prav tako kaže omeniti, da so na osnovni šoli na Gornjem Seniku ustanovili otroško lutkovno skupino, ki je pripravila prvo lastno lutkovno predstavo.
Vse to bi lahko ocenili kot pomembne premike v kulturnem življenju porabskih Slovencev. O kakšnih pomembnejših premikih na drugih področjih, ki bi imeli odločilnejši vpliv na uresničevanje narodnostnih pravic, pa najbrž ne bi mogli govoriti. V šolah so sicer nadaljevali z dvojezičnim poučevanjem predmetov spoznavanje narave in glasbena vzgoja v prvih in drugih razredih, na Gornjem Seniku pa poskusno še zgodovine v 5. in 6. razredu, v otroških vrtcih pa z govornimi vajami v slovenščini dvakrat po pol ure tedensko; vse to pa je zaenkrat še premalo, da bi se slovenščina bolj razširila in utrdila med mladimi ter da bi jo zlasti uporabljali v javnem življenju. Za to bodo najbrž potrebni še odločnejši koraki.
Jože Graj
Pozornost ob visokem jubileju
Judita Berke iz Budinec je 22. decembra praznovala 103. rojstni dan. Obiskali smo jo pionirji dolenske in šalovske šole ter predstavniki krajevne skupnosti, ji čestitali ob visokem jubileju in jo skromno obdarili.
Jubilantka seje rodila 22. decembra 1883 v Šalovcih. Imela je tri otroke, ki so že vsi umrli. Do svojega 99. leta je živela sama, sedaj pa živi pri vnukinji v Budincih. Pripovedovala nam je o svoji mladosti, ki ni bila tako lepa kot naša. Vedno je jedla le domačo kmečko hrano. Še danes ima zelo'rada domača jajca, vsak dan popije tudi kozarček domačega rdečega vina. V vsem svojem dolgem življenju je bila vedno zdrava.
Daje ne bi preveč utrudili, smo se kmalu poslovili ter ji zaželeli še mnogo zdravih let. Za spomin pa smo se z njo tudi fotografirali. Nada Krajcar
»Ka srečo nosim, tou je istina ...« tako poje rouraš Karči, pa verjemite ali ne. In če je ne nosi pa jo seveda vošči in povrh podari še lep stenski koledar. Foto: B. Z.
NEMČAVCI
Gradnjo doma je prekinila zima
Čeprav se je tu in tam malo zataknilo, so v Nemčavcih pri Murski Soboti končali prvo fazo gradnje novega vaško-gasilskega doma. Pod streho so, poleg garaže, tudi skupni prostori. Nadalje jih bodo urejali, ko bo to vreme dopuščalo, spomladi pa se bodo lotili še gradnje večje dvorane za sestanke in prireditve. Denar za novo pridobitev zbirajo s krajevnim samoprispevkom, imeli pa so tudi nabiralne akcije v okoliških vaseh.
Kaj pa gasilska oprema? Pravijo, da so kar dobro opremljeni, le gasilski avtomobil bi rabili. Vse kaže, da ga bodo kupili že letos.
-js-
NOVA TRGOVINA V VIDMU
Budimir Gaševič, direktor radgonske Mercator-Sloge je prerezal vrvico in tako novo trgovino slovesno predal v uporabo krajanom.
Zadnjo soboto decembra 1986 je Mercator Sloga iz Gornje Radgone v Vidmu ob Ščavnici slovesno odprl novo trgovino. Vaščani so hkrati predali namenu asfaltirano avtobusno postajo.
Marles iz Maribora, ki je bil izvajalec vseh del pri gradnji trgovine v Vidmu, je z deli začel nekoliko pozneje kot so načrtovali, kljub temu pa je dokončal težko pričakovano trgovino še v letu 1986. Celotna naložba je stala Mercator 155 milijonov dinarjev, od tega je 30 odstotkov združenih sredstev, 57 milijonov posojila banke, preostalo pa so posojilo izvajalca in lastna sredstva. Prebivalci 25 ali več okoliških vasi bodo kupovali v prostorni trgovini s 600 kvadratnimi metri, od tega je 300 kvadratnih metrov prodajnih prostorov ter bife, drugo so skladiščni in pomožni prostori. V njej bo zaposlenih osem delavcev, odpiralni čas pa bo predvidoma od 8. do 16. ure. Bernarda Peček
Šesto leto v drugem
stoletju
»Mladi mirajo, gjes pa li živen —« Tako je pred dobrim letom, med drugim, povedala Anna Vogrin-Tajika iz Rakičana, ki je v decembru v krogu množice svojih dragih dočakala 105. rojstni dan. Takrat je povedala tudi pesmico, zdaj pa usta molčijo, le oči iščejo naokrog. Nikoli ni sama, tek ima za svojo spoštljivo starost kar dober, le pri vsem drugem ji je treba pomagati.
Srečno šesto leto v drugem stoletju ji želimo!
Zabeležil: Janko Stolnik
Mi POGOVOR Z NAŠIMI ZDOMCI MM — W
Bil je živ in koristen I dialog!	|
Občinska konferenca Socialistične zveze v Murski Soboti je bila organizator že tradicionalnega pogovora z našimi delav- H ci na začasnem delu v tujini, ki so se ga udeležili tudi predstav- B niki izvršnega sveta in komiteja za urbanizem, gradbeništvo in | komunalne zadeve ter obrtnega združenja, banke in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ti so odgovarjali ur na vprašanja zdomcev, ki se jih je v soboškem gasilskem domu I zbralo okrog 20. Uvodoma pa so se seznanili z gospodarskimi B rezultati soboške občine, o čemer je govoril predsednik komi- “ teja za družbenoekonomski razvoj in planiranje Vlado Kerec.
Bil je živ in koristen dialog, ki bo omogočil našim delav- H cem na začasnem delu v tujini, da se bodo ob dokončni vrnitvi I v domovino lažje znašli v poplavi raznih predpisov in carin-  skih dajatev. Tako so se zlasti zanimali za ugodnosti pri uvozu I kmetijskih strojev in pripomočkov za opravljanje obrtne dejav- g nosti, kjer je potrebno potrdilo občinskega upravnega organa. Ob okrog 140 avtoprevoznikih in množici gostilničarjev jim je _ bilo razumljivo, da se bo treba odločiti za kak drugačen poklic, B ki ga v soboški občini primanjkuje. Ker so že načrti za gradnjo I obrtne cone v Murski Soboti v letu 1987, kar bo prevzela SOZ " Prekmurka, je bilo veliko zanimanje za obrtne delavnice. Pogodba s to obrtno zadrugo bo namreč omogočala nemoteno B urejanje kreditnih zadev, kar je nova in pomembna stvar. S I tem se odpirajo večje možnosti za razmah drobnega gospodar- B stva.
Seveda so v pogovoru naši delavci na začasnem delu v tujini m opozorili tudi na pomanjkljivosti iz prakse, ki ne spodbujajo B njihovo skorajšnjo vrnitev v domovino. Predstavniki OK g SZDL pa so jim zagotovili, da bodo skušali po svojih močeh prispevati k odpravljanju marsikaterih nejasnosti pri zaposlitvi 
uveljavljanju pravic v domovini.
M. Jerše
Posebna darila za večrojenčke
Prednovoletni je tudi čas daril in dan pred iztekom starega ter prehodom v novo leto so na skupnosti otroškega varstva v Murski Soboti imeli majhno slovesnost, na kateri je predsednik skupščine Stanko Sraka vročil darilne bone (v vrednosti 15 000 dinarjev) vsakemu od pomurskih večrojenčkov, točneje pa Savlovim četverčkom in dvojnim trojčkom: Šerkezijevim in Zakojčevim.
Odločitev, da se družine s številnejšimi otroci posebej obdaruje, gre vsekakor pohvaliti, saj so otroci res naše bogastvo, prava redkost pa za škofjeloškimi prvi pomurski — Savlovi četverčki iz Murskih Črnec. Prav njim so namenjeni posebni darilni zavitki iz proizvodnega programa Rašičinega tozda Beltinka iz Beltinec, ki je poskrbela, da Uroša, Aleša, Sonjo in Sandro v teh zimskih dneh ne bo zeblo, s simboličnim darilom pa so se v naši tovarni pletenin spomnili tudi roditeljev.	bb
Za darilo — tehtnice
V delovni organizaciji Gorenje-Elrad v Gornji Radgoni, ki zaposluje 1.400 delavcev, je sindikalna organizacija poskrbela za novoletno obdaritev vseh zaposlenih z zidno kuhinjsko tehtnico Gorenje-Gospodinjski aparati Nazarje. Običajni novoletni zaključek je tokrat odpadel, za zaposlene pa je največje zadovoljstvo uspešen zaključek proizvodnega leta. Ludvik Kramberger
Obnovljeno »srce« zdravilišča Radenci
Zadnje dni decembra je bilo nadvse delavno in praznično tudi v Naravnem zdravilišču v Radencih. Slovesno so namreč odprli vrata obnovljene Velike terapije, ki je bila zgrajena 1936. leta in je ena najstarejših stavb v zdraviliškem kompleksu. Nadzidava in obnova terapije je ena največjih naložb (poleg nove zdraviliške opreme) Naravnega zdravilišča, z deli pa so začeli julija 1986.
Načrte je naredil arhitekt Matjaž Tomori, dela pa so opravili delavci SGP Pomurje iz Murske Sobote. Obnovljeni hotel kategorije B bo namenjen predvsem gostom, ki prihajajo v Radence na zdravljenje. S posebnim hodnikom bodo gostje povezani s fizioterapijo in bazenom, v hotelu pa je tudi lepa restavracija. Jedi bodo po posebnem hodniku pripeljali iz kuhinje Radina ter jih dokončno pripravili v pripravljalnici. Gostom bo verjetno veliko zadovoljstvo posedeti v »letnem salonu«, še posebej, če bodo uresničili zamisel o parku okrog stavbe (park bo tam, kjer je bila stara fizioterapija). Sobe so okusno opremljene, s sanitarijami in lepim razgledom na zdraviliško naselje in vrelec.
Trak je prerezala Pavla Štorga, sobarica z najdaljšo delovno dobo (v zdravilišču dela že 27 let), v kulturnem programu pa so sodelovali učenci radenske osnovne šole in pevski zbor Radenske.
Naravno zdravilišče je tako bogatejše za 126 postelj. Ce bo gostov vedno dovolj, tako v hotelu A kot tudi v hotelu kategorije B, se bodo stroški obnove (507 milijonov dinarjev) kar hitro povrnili.
Bernarda Peček
ZADNJA VEST
Obvezna menjava za Madžarsko 10.000 din
Potovanje na Madžarsko je po novoletnih praznikih postalo kar precej dražje. Od 6. januarja velja namreč nova odredba madžarske finančne (carinske) službe, da morajo jugoslovanski potniki ob prestopu meje, če potujejo s potnim listom v LR Madžarsko, obvezno zamenjati v forinte 10 tisoč dinarjev. Doslej je bil obvezni znesek menjave 7.800,— dinarjev za eno osebo oziroma 3.900,— dinarjev za potovanje z maloobmejno prepustnico. Znesek, ki ga dobijo jugoslovanski potniki pri obvezni menjavi, pa ostaja ves čas nespremenjen, torej pri obvezni menjavi s potnim listom prejmejo za 10 tisoč dinarjev 760 forintov, z maloobmejno prepustnico pa za 5.000,— dinarjev 380 forintov. To pa pomeni, da je treba za en forint odšteti več kot 13 dinarjev, medtem ko so v Ljubljanski banki v Murski Soboti 6. januarja madžarskim državljanom zamenjali forinte v dinarje po tečaju 6,5 dinarja za forint.
Po naših predpisih smejo jugoslovanski potniki pri potovanju na Madžarsko imeti s sabo toliko dinarjev, kolikor znaša obvezna menjava na madžarski strani, carinski predpisi pa seveda še vedno omejujejo nakup blaga, tako kot je to določeno pri potovanjih v druge države.
Obvezna menjava pa bo prav gotovo še dalje eden izmed zaviral-