Prijatelja
(Izvirna povest.)
.AJto je Lvoj eovra&alh. gU^en, <Uj tnn jemi; alco fo Jcten, toj uq |.Hi. ker lako siplJBS Hvd Dgite n« njngovo gl»vu in Oo-•pod tl bode iwvrnll."
I.
Bilo je pozno rjeseni. Ftico pevke so se sbirale okolo visocega cerkve-nega zvuuika, kakor bi jema!« slov6 od [irijaine vasi, v katerej so Tse poletje veselo žgolele ter delale dokaj   neilolžnega  vesplju trudoljubivim prebiralcem
evetože okoliee; a zdaj jim poteka čas, in treba bodc zapustiti prijazno vas in njene stanovnike, ter potovati daleS tjfv v tujc kraje,  kjer zlato solnce Se    • ni izgubilo svoje gorkote.
Drovje se je obletelo in izgubilo svojo zeleno oblcko, stalo je skonij golo po vrtili in dobravah. Vsa narava se je zavila v dolgočasno, pusto ogrinjalo, ter čakala, da tndi njej pride doba počitka in spanja. iz katerega jo vzbnili vesela vzpomlad. A ne samo narava, tudi ljudje bo so pripravljali k počitku, Boga hvaleč. da so srecno spravili zadnje poljske pridelke pod streho. Po vsch bišah v viisi je bilo že vse mirno fri tiho, ker vsakdo se je podal k sJadkerai! po<''itku, da si okvepra trmlne ude k novemn dehi. Sanio koin-i vasi v raztrganej bajti jo bilo še videti slabo brlečo luč. Koča niins nič za-nimivega, kar bi vzbujalo našo pozornost, pač pa prebivalci, ki živ6 tu aotri.
Idimo tedaj v to borno hiSo.
Na prvi pogleil vidimo, d» je tii pravo siromaštvo doma. Niti inize, niti stola, niti druge uajpotrebnejše hišne oprave ne najdemo v njcj. V kotu na slami leži žena, njene udrte oči nam kažejo, da sc. nje srcA bori z bližajočo se smrtjo, ter ne bodc več dolgo trajalo, da bode konec njpnim mukam, bedi in nadlogi. Pri njeDoui vzglavji klett de^ek Lrnih las, dolzega prijaznega lica in bistrih. oci. Ali plemenita njegova o^esca so denes nekako mrkla in m         žalostua.  in na prvi bip jim je videti'   da sree v iuiadih prsib preb^ja veJiko
žalosti in bridkosti.                                                                                                 ,
nKaj ae. mati moja ljuba, da ni res, kar Ijudje pripovediijejo, da bi se bila midva pritepla v to vas, ter bi nihee lie zlhiI, k<lo in od kodi sva ? Kaj ne, da jaz niseni pritepenet', kakor mi je denes dcjal liudobni sosedov Mihec V" Tako je govoril ubogi  dccek pri materiuej postelji t«r objemal bledo lttater.
„0 moje preljubo dete, ki rai si najdraže na tem tibožuem svetu, ti raoje jedino veselje, Bogomirček moj zlati, ui drugače, da ti inoram povedati žaiostno resnico, katero sem toliko &vsa nosila zakopano v svojam srci. Zdaj. ko vidim, da je vsaka človeška pomoč zaman, tar so izšteti dnevi mojega žiTljcnja, po-vedati raoram tebi, kar sera ti dolgo dolgo pvikrivala. Sedi tukaj k meni in poslušaj me!"
Dcčck je služal mater ter stopil bliže k postelji.
,Vas, t katerej zdaj živiva — pripoveduje bolna niati — ni najina do-movina. IVoja zibel je tekla daleč daleč ondii na Laškem. Tvoj oce jo bil zelo imovit in Ijubljen od vseb, ki so ga poznali iu ž njim občevaji. ŽiveJi Bino v najlepšej slogi in ljubezui; ali to ni ostalo vedno tako. Tvoj o^e je pozabil Iioga, ter zašel z pota praviee, postal je hudodelpe.
0 kako jp hudo svojemu otroku jediueu kazati mipake oeeUive ! Pravica ga je zoraMla in s srartjo je moral plafati svojo krivdo. — Vsa imovina je zapadla drzavi. a naju so sramotno zapodili iz ondotnega kraja. Kar je bilo mogofe ot^ti. otela sem, t^>r bežala 8 teboj iz nesreenega inesta, iz kraja na-jine največje sramote. Tebe, nedolžno dete, ni smela zadeti sramota, da bi bil zaničpvan od domačih ljudi, svojih rojakov." Tti je pvenebala uboga žona. ker ui mogla dalje, zalile so jcj mht< oči in stare rane so jelc norič krvaveti. Nekaj čaaa je moliala a potrm nastavila svoj govor dalje tako-le :
.Bežala sva, in prišla v to vas. Dobri Ijudje so se naji usiitilili. ter nama dali prostoriek, kjer sva zdaj.   Dete Ijubo, povedala sem  ti  povest tvojoga         
99
iivljcnja in zdaj naj ti clnin ta zlat nauk, katerega n<> zalii nikoli: Imej Boga mlno pml ofmi in spolnuj natanko vso njcfrove zapovedi in ling to ne bode zapustil." S temi besodiinii jo končala uboga žena svoj pogovor z Hogomirčkoin, ki jo jo pazno poslušal. Morno ao J6 ulrutiila in zaprla za nrkaj c-dsa oči. Kadar jih jp, zope.t odpvla. bridko }c poglfdala svujega sinfika. „0 kako bridko sp je ločiti od najdnt/.oga. kar imanio na svotn," to roksi, oklonila so je Ro-pomirfcka okolo vralu in ga pritisnila na woje po(\im Itijožo srpi). Zadnji^ pa je se poljuliila in imi rekla 8 pnjcmajočiin glasom: nXe pozabi Boga in — tudi on — tfln' nf bodt^" — — —
Ni jfij liilo raogočfl več okonfati Jies^d. katfre je že v poslednjcm trf-notku hotela veppiti v sree prrtjuVgs sina. Njena duSa- se je preselila tja gori. kjer ni več nobenp bede, nobcnega trpljenja, ne joku.
Dolgo jc t-akal dcček zadnjp materinR besede, ali ni je bilo vet iz onih bledih ust. katero so ga tolikrat slartko poljubovale. ,Mati. a]i ste zaspaJi?" — Vse tiho. — ,.Iivestno sto tvuijni in neScm vas buditi, počivajte le mirno, tadi jaz hoiem lcči k počitkn." To rekSi, počene v kot, ter kmalu zasjii, kakor bi bil v najboljfcej poskllji.
Ko jo druzega jntra solnce posijalo izza gore, vrvelo je vse po njivalt in po polji, kakor je sptoh navada pridnih kinetovalccv. Vsak jo bil že davno pri svojem odkazanem mu delu. Saino v bornej ko^i kraj vasi je bilo vse tnirno m tiho, kakor bi sveti mii" vladal nad njo.
Bogomir je že vedno po^ival v sladkih sanjah. Sanjalo se mu je. da vidi prelep vrt, nasajen z nebrojuiini evctieami in ovotnim drevjoin. Zlata jabolka in hru&ke so visele po vejah in v seninici toga prezalega vrta je ngledal svojo preljubo mnter Tako milo, takii priiazao je irla vanj, kakor bi ga k sebi vnbiJa.    Žalibng. da te prelepe sanje niso bile resnica!
V sanjah sc mn Jice prijazno nasmehne, hotel je govoriti s preljubo mamieo v rajskein vrtn — ali v tem trenotku se prebudi. V hiši je bilo vse pri starero. Vgaka stvar jp bila na STOJem mestu; tndi ondu v kotn na slami je ležala njegora Ijuba mati. kakor poprejSni večer, sam6 da je bila bela, tako lopo bela, kakor ,jo je virtcl po noči v sanjah.
" nT>obro jutro mamira! Oojte, povodati vam hočem, kar se mi je po noEi sanjalo. Ali rne nc slisite? Ali še vedno spitft? Nikoli šc niste tak6 dolgo in tako trdno spali. Mati, ljnha moja mati!" — začel je zopet klicati uliogi Hogomirtek. Ali zamau; njegov klir je odmeval od golih sten. Zdajei skoži kvtekn, prime mater «a roko in bila jis mvzla kakov led: ustni ste jpj bili trdo skleneni, in ni ga bilo vcč poljuba niti prijazuega nasmeha na ujih.
„ Mati! mali 1 vi niste umrli, vi sam« potivata. ker ste trod\ii; o odprik1 samo jedenkrat se svoje mile oči. ter izpregovoritc samo se jeduo besedo s svojira zapušeenim Bogoroirčkom" — upii jc dečekt pa ostalo jo vse mirno v sobi: aiti najmanJKa stvarca oi motila grobne tišioe. ,,Mauiica, zlata moja mamica, ali ste se morda rcs pmsclili v oni prelepi vrt, v katerem sem vas videl danos po no<M v sanjah? Zakaj niate menc vzeli s seboj," jokai se je deček ter pritiskal mrtvo mater k sebi." Saposled se rnu vdere potok solz po obledelib licih in brezzavesten se igruzi na tia.
7*
100
n.
Na vzhodnej strani rcfene vasice se je razprostiral* lep smrekov gozd. V tera gozdu je živela siromašna vdova g sinom Ivanom. Nje mož je bil ogljsr. S pridnostjo in tnidom si je bil prislužil toliko. da je raogoJ posteno živeti s svojo druzino. A pri&li so hudi časi in kužna holezpn je tuiii njoga pobrala, ki je biJ podpora ženi in otroku. Marijana je ostala z Ivanotn v bornej lesenej kofei, ter se živela ob delu svojib rok. Tudi denes je bila že zgodaj na nogah ter odkazala Ivanu delo, da se oaa porrne. nMoram doJi v vas iti — rekla je — da pogledam, kako se godi onej tujej siroti, ki je bolna in zapuščena od vseh ljudi. V tem pripravi ti juzino, da bodeva impla kaj jesti, ko sg povrnem!" — nliodite brez vse skrbi, in idite. kamor ste se na-menili, vse drago opravim jaz," reee Ivan.
Kadar je Marijana stopila v borno koto, našla je BogomirČka v neza-Tednosti ležati. Na prvi pogled je opoznala, da mu je raati prebila vse mnke tega sveta. S pripravnimi pripomouki je kmalu vzbudUa Bogomir^ka iz uje-gove nezavednosti, ter rau rekJa, da naj grc ž ujo v jjozd v n.jeno stanovanje. A bilo je vse zaman; niti besediee ni izpregovoril ubogi BogomirČek, le ža-lostno je gledal zdaj mator, zdaj Marijano.
nAJi ti je žal, da se je tvoja dobra raati preaelila iz tolikega trpljenja in siromaštva v boljso domovino, kjer iraa zdaj vsega dosti, ter uživa veeno vcselje. 0 nikar jej ne zavidaj toliko srete! Oimu žaluješ. ko vidiš svojo mater arefino in prosto vseli muk, katere je nani še dolgo prebijati, prcdno pridemo za njo v nebeSko veseljc. Ne joči se deček iu pojdi z menoj, da se ti duh nekoliko razvedri." To rekši prime BogomirČka za roko ter ga odvede s seboj.
V gozdu, v lepem zelenem gozdu, kjer se Liovešk> duh nekako prosteje giblje. in se flovpkn zdi, kakor bi ga obdajal duh božji orl vsch strani, v gozdu pri dobrcj Marijani se je ntolažil tudi Uogomir. Iu lvanko, kako sp je začudil, ko ni prisla raati sama doinov, nego pripeljala nui je se gosta. rMati! za tri sem pa premalo sknhal; zu dva bi bilo dosti, a za tri ne vem, če bodo-mo izhajali!" — nNe boj ae Ivanko, Bog bodp blagoslovil našo južino in vsi trije bodomo iintli dovolj."
Samo jedna žalostna ura je se Čakala Bogomira. to je ima ura. kadar mu so prelju))o mater položili v hladnu zemljo. t*a tudi ta najžalostnojši trenotek je prebilo njegovo ralado srec. Naslonil se je ob losun križ blizu malorinega groba tcr nomo zrl na pričujoče, ki ao s solzami v oeeh gledali — zapušeeno siroto. Tiho 80 odsli pogrebci vsiik svojim potom. samo Bo-gomirček je šft ostal pri materinein grobu in plakal. Videč, da ga nihee drug ne vidi. nogo Bog v nebesib, poklekno na materin grob tor vzdihuje: „0 mati, vi moja jedina tolažba, vi sti* nie zapustiU. a jaz ne zapustiin vas; tnkaj pri vas hočem ostati, ker vera, da bi ne bilo iepo od meno, ako bi šel profe, ter vas bi samo ostavil tukaj."
Ko je Hogomir tako vzdihoval in inolil, stala je dobra Marijana pri po-kopališčimh dnrib in njon lvanko jti stal polfg nje. Tudi njemu so stopiJe soJze v oci rn dejal je svojej materi: rMati! nekaj vam bi rad povedal. Kadar seiu bil časi sain doraa v najinej koči, zmirom sem si želel imeti tovariša, prijaU'ljn,  s katcrim  bi bil jednih misli. jednega srea.    0 kako prijetno bi
101
bilo potem moje iivljenjp tam v samotnem gozdu! — Veste kaj bi vas proail ? Vzemite Bogomirčka z naina, da bocte ment — bratec."
0 ljubo, dobro dete moje, kako plemi>Dtto srce bije v tvojih prsih. Rada, prav rada izpolnim tvojo prošnjo. Stopi samo tja k groba, ter porej za-puščenej siroti svojo željo." lvanko pristopi k Bogomiru ter mu prijazno reče: ..Bogomir moj ljnbi! ne bodi tako žalosten in pojdi domov!" — nDo-inov?" odvrne mu Bogomir, jaz nemam nobenega doma — sirota sem. Nimara De Ijrata ne sesfre, ne znancev ne prijateljev; doma sera tukaj pri svojej iuateri, pri njej liočera ostati." — nRes je, da nimaš pravega brata, uli lebko dobiš človeka. kateri te bode ljubil, kakor bi ti bil pravi brat. Pojdi z menoj, pri meni in mojej matori ostancš, dokler ti bode ljubo in drago. itater acm že prosil za tebe, in rekla mi je, da te rada vzprejmo pod nažo streho. Zatorej nič bp ne boj, in pojdi z nania." To rekši, prime Bogo-mirčka 7,a roko in ga potegne k sebi. — .Hvala ti lcpa la toliko prijainost; vad grera s teboj, ker vem, da ue bodem daleč od svoje matere, katero ysak dan \chko obišeem."
Tiho so Sli vsi trije proti gozdn, kjer je stala lssena koia uboge vdove. ^                                       (Sonec prihodDjiS.)