Štev. 44. Leto LXV.
V LJubljani, 19. novembra 1925.
PoStnlna plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UCITBJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že piačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Javite nam nemudomajiaroinike za 3. Številko Zvonžka.
Pretresljali naše državne prosvetne politike.
Po sedmih letih nima naša državna prosvetna politika zaznamovati niti enega prosvetnega zakona, ki bi pripomogel katerikoli stroki šolstva k stabilizaciji prosvetnih razmer.
Prosvetni ministri se menjavajo in z njimi se menjavajo tudi prosvetni programi.
Šolska zakonodaja se ne premakne nikamor v pozitivno smer. Eden minister izdela projekte zakonov in jih predloži narodni skupščini, kj jih napol obdela, pa pride kriza, za njo izprememba in naslednik odtegne projekte ter prične delo znova.
Prosvetne razmere pa postajajo vedno bolj neznosne in nevzdržne ter na podlagi križajočih se odredb vedno bolj podvržene samovolji posameznikov.
Edino eno se je konsekventno tiralo do viška, to je personalna prosvetna politika, politika personalnih revanž, ki je ubijala šolstvo v njega notranjosti, ki je ubijala vse moderne polete pouka, ki je ubijala in onemogočevala vsako vsaj delno možno stabilizacijo razmer in mirnega razvoja nacionalnega šolstva in vzgojstva v naši državi v korist naroda.
Vse hujše zlo izključno personalne prosvetne politike, brez istočasne stvarne, načelne prosvetne politike, ki bi stremela za izboljšanjem prosvetnih razmer in upoštevanjem strokovne sposobnosti pri personalnih vprašanjih pa je to. da se je s to personalno politiko vedno bolj korumpiralo učiteljstvo, da se je vzgajalo mesto močnih vzgojnih značajev le servilno strankarsko hlapčevstvo, da se je uvajalo demoralizacijo v prosvetne nastavnike, ki danes grozi okužiti vso našo prosveto in šolstvo v njega bistvu.
Lep preokret se je obetal v tem oziru v zadnjem času. Minister prosvete g. Velja Vukičevič si je vzel v program tudi nalogo, da zajezi ta val demoraliza-cije, ki je preplavljal prosvetne nastavnike. Če izvzamemo slučaj oblastnega šolskega nadzornika Schella, ki je sigurno plod intrig z neistinitimi informacijami, se je tudi personalna prosvetna politika pričela nagibati k stabilizaciji razmer in je preokrenila na neko moralno, pravno podlago.
Obetala Se nam ie stvarna prosvetna politika, načelna prosvetna politika, s katero je prosvetni minister hotel izvleči
LISTEK.
f Anici Cizej-Brišnikovi v slovo!
Dne 6. novembra t. 1. se je raznesla sirom divne Savinjske doline pretresljiva vest, da je v Št. Rupertu pri Go-milskem preminula naša vrla tovarišica Anica Cizej-Brišnikova, učiteljica na sosedni orlavaški osnovni šoli. Zapustila nas ie v 39. letu svoje starosti, torej veliko prerano v najlepši dobi človeškega življenja.
Izšolala se je na učiteljišču v solnčni Gorici, kjer so jo vzgojili v zavedno Slovenko in vneto Jugoslovenko. Delovala je potem skupno 19 let v šolski službi, in sicer na osnovnih šolah v Petrovčah, Doberni, Zibiki in pri Sv. Štefanu poleg Šmarja, nazadnje pa polnih 14 let v Orli vasi sredi Savinjske doline. V tem šolskem okolišu je imela tudi svoj prijazni dom, ki so ga njene negujoče roke ozalj-šale z raznobojnimi cvetlicami. Bila je izredna prijateljica nežnega cvetja.
In kako je ueiteljevala? Smelo trdim. da ni kmalu učiteljice, ki bi tako idealno smatrala svoj vzvišeni poklic in tako vneto in požrtvovalno delovala v
naš prosvetni voz iz blata, v katerega smo zagazili.
Toda tudi to pot ni še zmagalo strokovno stališče in so zopet zaivladali partizanski vplivi in oziri nad strokovnimi in stvarnimi načeli.
Posledica tega je bila demisija prosvetnega ministra, prva demisija iz stvarnih, načelnih in ne političnih razlogov.
S tem ie preokret v naši prosvetni politiki, na škodo širokih plasti našega naroda, zopet odložen, smatramo pa, da nikakor ne preprečen.
Kot vzrok svoje ostavke je označil prosvetni minister g. Velja Vukičevič svojo prosvetno politiko, v kameri se ni hotel ozirati na malenkostna provincijal-na stremljenja.
Neposredni povod, da je zahteva! reformo šolskega pouka, je bila potreba zatvoritve posameznih gimnazij zaradi malega števila in težavnih razmer, v katerih se sploh nahaja naše šolstvo radi pomanjkanja sposobnih učnih moči. Tako ni bilo v Štipu za 8. razred niti enega profesorja. Gimnazija se ie vzdrževala s tremi suplenti in le trije predmetni učitelji so mogli izpraševati pri maturi. V Prizrenu je bil isti položaj, a bolje ni bilo v Ohridu. Velesu, Prištini itd. Zato ni čudno, ako se v takih razmerah kritikuje kvaliteta dijakov.
Razprava v radikalnem klubu o tej stvari se je v početku vršila o splošnih problemih, tekom nje pa se je pozneje naglašala potreba in možnost prosvetne reforme na povsem novi podlagi. Ob tej priliki se ie naglašala vsestranska želja za pomnožitev naših strokovnih šol. Naše prosvetne prilike niso zadovoljive, kar najbolje dokazujejo podatki o pismenosti našega naroda. Po teh podatkih je bilo leta 1921. v severni Srbiji 34%. v južni Srbiji 16%. v Črni gori 33%, v Dalmaciji 50.5%, v Vojvodini 77.8%, v Bosni in Hercegovini 20.6%. v Hrvatski in Slavoniji 67% in Sloveniji 86% pismenih ljudi, ali povprečno v celi državi 48.5%.
Za prosveto so se porabljale velike vsote, vendar dosedai nismo imeli pravega načrta. Namesto da bi pričeli od spodaj z izobraževanjem širokih narodnih slojev, smo pričeli od zgorai pri univerzah, ki iih imamo kaT tri v državi.
svojem zvanju, kakor pokojna Anica. Šola je bila njen živelj, le v njej se je čutila srečno, kakor ribica v vodi. Zato je tudi v družbi najraje govorila o šoli in šolski mladeži. O njej je veljal rek: »Česar je srce polno, o tem rada usta govore.« Bila je svoji šolski mladini prava duševna mati. Blažila ji je srce, vne-mala jo za vse dobro, lepo in plemenito ter jo dvigala moralno in umstveno, kajti bila je sama zelo inteligentna žena. Zato se jo je pa tudi mladina oklepala z žarno ljubeznijo.
Od silnega joka zardele oči orlava-ške šolske mladine na pogrebni dan so najbolje svedočile, kaj smo izgubili v blagi pokojnici. Oh Anica, zevajočo vrzel puščaš za sabo, ko nas ostavljaš za vedno! In baš v sedanji dobi se je moralo to zgoditi, ko je naš stan najbolj potreben sotrudnic tvojega kova.
Kako bridko te bomo pogrešali v svojem krogu! Nad vse bridko te bode pogrešala tvoja revna mamica, ki si ji bila solnčni žarek v mukepolnem življenju. Po težki bolezni prikovana na svoj sedež, te ni mogla niti spremljati na tvoji zadnji poti. Ti si ji bila edina opora, za-slomba in tolažba v njeni togi. Tvoja nenadna smrt jo je do skrajnosti užalo-
Koncetn leta 1924. smo imeli 7463 osnovnih šol z 17.047 učitelji in 817.529 učenci na 12 milijonov prebivalcev.
Češkoslovaška ima za neznatno večje število prebivalstva nižjih in višjih osnovnih šol 14.669 z 44.450 učitelji in 2,124.702 učenci. Razen tega razpolaga tudi z zasebnimi osnovnimi šolami.
Ogromna razlika, iz katere je razvidna vsa naša zaostalost, je očivldna ter bi bilo odveč govoriti o njej.
Srednjih šol smo imeli 112 popolnih in 63 nepopolnih. Število učencev na teh šolah znaša 80.000 v 2063 razredih z 1701 kvalificiranimi učitelji, kar dokazuje. da nimamo niti za vsak razred po enega kvalificiranega učitelja. Kljub temu se otvarjajo nove srednje šole, ne glede na sredstva, s katerimi razpolagamo.
Iz navedenih razlogov, ki jih je navajal prosvetni minister, je razvidno, da je šlo za veliki, načelni preokret v naši državni prosvetni politiki. Šlo ie za preokret in razmah prosvete v korist najširših plasti našega naroda, za razvoj in razmah osnovnega šolstva in za omejitev srednjega šolstva, ki služi pravzaprav le buržuaziji in ustvarja duševni proletarijat. Drugo načelno vprašanje, ki je povzročilo ta nov pretresljaj, je bilo vprašanje podreditve vsega, tudi strokovnega šolstva po en, to je prosvetni resor.
»Dvigati razsežen pevski zbor vztrajno proti dovršenosti, tolmačenje najsubtilnejših človeških občutkov v kraljestvu akordov, je bil že davno naš ideal, proti kateremu so stremela naša hrepenenja.« Al. Hreščak, na delegacijskem zborovanju v Gorici 1922.
Tudi v osrčju Slovenije so se idealni tovariši(ice) vzdramili in si ustanovili svoj pevski zbor, ki obeta postati elitni slovenski pevski zbor, ki bo ponesel našo moderno pesem širom naše domovine ter ko se izpopolni tudi preko njenih meja.
Poročilo o ustanovitvi je že prinesel »Učiteljski Tovariš«, zato od moje strani odpade.
Ker sem pa imel upogled v spise, ki se nanašajo na organizacijo zbora, naj mi bo dovoljeno napisati nekaj vrstic, čeravno bodo koga razžalile.
stila. Istotako te bo bridko pogrešal tvoj soprog, s katerim sta živela zmerom v lepi harmoniji. On te je cenil, čislal, da, obožaval, kakor malokateri mož svojo zakonsko ženo. Bridko te bo pogrešala orlavaška šolska mladina, ki si ji bila tako rekoč zvezda vodnica, pripravljajoč jo za pot v življenje. Trpko bodo občutili tvojo izgubo tudi tvoje stanovske tova-rišice in tovariši, združeni v Savinjskem učiteljskem društvu, pri kojem si mnogo let marljivo in vestno oskrbovala posle društvene tajnice.
V zadnjem času pa si otw vsakem zborovanju društvenike rade volje sprejela v svoje okrilje, po istem jih telesno izdatno krepila, ne oziraje se na svoje rahlo zdravje in težave takega posla za tebe že itak močno zaposleno hišno gospodinjo.
Bridko te bodo pogrešali vsi znanci in prijatelji, ki so kljub skrajno slabemu vremenu v ogromnem številu prihiteli »a tvoi pogreb, da vzemo od tebe slovo ter ti izkažejo zadnjo ljubav, posuli tvojo rakev in tvojo gomilo z neštevilnimi šopki, venci in cvetkami. — Naši trpki bolesti nad izgubo blage Anice je dal najprej duška g. župnik Gomilski, ki je v podružni cerkvi sv. Ruperta v lepem
Pa tudi usoda našega šolskega zakona ie s tem pretresljajem zopet trpela. Prosvetni minister je dal zadnji projekt zakona o osnovnih šolah v predelavo načelniku za osnovno nastavo in referentom. Ker so ti referenti iz učiteljskih vrst, ie bilo dano upanje, da bodo v projekt vnešene tudi vse želje učiteljstva. Istočasno je pa prosvetni minister stavil na poslance radikalnega kluba sledeča vprašanja glede mnenja: 1. Osnovna šola in učna doba. Ali naj se šolanje prične s 6. in 7. letom? 2. Zidanje šol, vzdrževanje šol. 3. Nameščanje, premeščanje in discipliniranje nameščencev. 4. Šolsko nadzorstvo (oblastne in sreske prosvetne vlasti.)
S krizo v prosvetnem resortu je nastal zopet zastoj, ki sigurno ni v interesu šolstva in države. Zastalo je zopet vprašanje stabilizacije naših prosvetnih razmer, ki vedno bolj kriče po uvedbi mirnega dela, brez personalnih sprememo iz zgoli strankarskih ozirov. Zahteva po samo načelni prosvetni politiki je vedno nujnejša, če se hočemo ogniti porazu, ki grozi našemu šolstvu, ako bomo še dolgo hodili po sedanji poti. Odstraniti je na učiteljstvo demoralizujoče vplive, ki so se uvedli s strani uprave z zgrešeno zgolj personalno prosvetno politiko ter dvigniti delo na preosnovi šolstva in ustalitvi pravno - etičnih temeljev naše prosvete.	—k.
»Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani« je razposlalo po ljubljanskih osnovnih in meščanskih šolah okoli 120 okrožnic (Uredništvo se je informiralo pri tovariših o teh okrožnicah, in niti eden ni vedel povedati kaj o njih. — Op. uredn.) z vabilom, naj se priglase oni tovariši(ce), ki bi lahko odstopili kako posteljo onim pevcem, ki prihajajo z dežele, če ne brezplačno, pa vsaj proti mali odškodnini. Uspeh: niti eden se ni oglasil. (Glej opazko zgoraj! — Uredn.) Čudno res, da nobeden nima kake postelje za ubogega »hribovca«. Prepričan pa sem, da se naši tovariši z dežele odrežejo vse drugače, ko pridejo meščani k njim. (Tu se vidi, kako potreben ie Učiteljski kon-vikt, ki bi imel tudi nočišča za vnanje člane. Služil bi lahko pevskemu zboru in izobraževalnim tečajem. — Uredn.)
V Trstu smo plačevali 4 do 6 postelj za pevce z dežele. Vsa druga prenočišča so oskrbeli okoličanski tovariši;
govoru označil osebne vrline blage po-kojnice in slavil njene zasluge na polju vzgoje in pouka. Ob odprtem grobu pa so se v ganljivih besedah od nje poslovili tovariš M. Zdolšek v imenu Savinjskega učiteljskega društva tovarišica Ahti-kova v imenu stanovskih tovarišic in so-rojakinj, naposled pa še deklica imenom orlavaške šolske mladine. Skoro nobeno oko pri tem ni ostalo suho. Prispela sta na pogreb tudi dva pevska zbora iz soseščine, ki sta zapela rajni Anici v slovo, vsak po eno pretresljivo žalostinko. Pokojnica je bila namreč sama odlična pevka. Njenega zvonkega soprana ne pozabimo vse žive dni. Naposled pa so ji zbrani učitelji-pevci kai ubrano zapet? ganljivo »Narodno nagrobnico«. — Tako si torej draga Anica končala tek svojega življenja. Preobilo trudapolno delo je prezgodaj izčrpalo tvoje telesne moči. Odpočij se sedaj od napornega dela v jugoslovenski žemljici, ki si jo tako iskreno ljubila! Spavaj v njej mirno, snivai sladko do svidenja nad zvezdami! Mi pa te vsi, prav vsi ohranimo v naj-blažjem spominu.	—r.
Še o pevskem zboru slovenskega učiteljstva.
Obdarujte deco za Miklavža s knjigami iz založbe Učiteljske tiskarne!
prednjačil pa je tov. Germek, predsednik tamošnje Zveze kar s 3 posteljami
Še hujša diferenca se nam pokaže, ako primerjamo prvo pevsko vajo v Ljubljani z ono v Trstu. Ljubljanske tovariše, ki so se pevske vaje udeležili, lahko naštejemo na prste ene roke, ako-ravno vsi vemo, da zmore sama Ljubljana in Ljubljanska okolica močan pevski zbor.
Ali res ne zmore 3000 učiteljev(ic) več kot 50 pevcev (pevk)?
Tovariši! Izprašujte si svojo vest! Čemu garamo vedno samo za druge, a ne delamo zase prav nič.
Vsak običajni titjgel-tangel zbere večje število učiteljstva. kot taka važna
ustanova: Učiteljski pevski zbor. Upam pa, da se bo število pri prihodnji pevski vaji vsaj podvojilo. Vaja je določena za 6., 7. in 8. decembra. 7. decembra imajo udeleženci pevske vaje prosto. Merodaj-ni krogi prosvetnega oddelka so pokazali napram zboru veliko naklonjenost.
Naposled moram izreči zahvalo »Društvu učiteljev glasbe«, ki je vodilo vsa pripravljalna dela in nam stavilo na razpolago 8 profesorjev glasbe, kateri bodo poučevali brezplačno.
Vsem onim tovarišem(icam), ki imajo glas, posluh in dobro voljo, kličem: Na svidenje 6. decembra ob 10. uri v »Glasbeni Matici«.
Silvester Cerut.
Vsem!
Po seji upravnega odbora Društva za zgradbo učiteljskega konvikta z dne 2. novembra 1925 je odbor na moj predlog pooblastil g. Petrovca, kot dobrodušnega starino in predsednika nadzorstvenega odbora, naj vsem onim. ki smatrajo naš odbor kakor kak bojni kader, pojasni, da smo prevzeli društveno vodstvo le iz človekoljubnih namenov in da stojimo slej ko prej na nepolitičnem, to je onem stališču, ki si ga je društvo zasnovalo ob svoji ustanovitvi. Iz peturnih strogo stvarnih razprav o društvenem položaju in smernicah nadaljnega delovanja. bi vsakdo lahko razvidel, da pre-šinja vse člane obeh odborov edina in iskrena želja: uresničiti že tolikolecni namen.
Društvo si bode prizadevalo, da akciji pridobi vse, prav vse učiteljstvo, bodisi včlanjeno tu ali tam ali pa nikjer, samo da odpomoremo najbednejšun izmed bednih, to ie učiteljskim staršem, ki radi svojih otrok ne občutijo le gmotnih, temveč tudi obilico duševnih težav.
Vse društvene člane prosimo, da se v organizačnem ali političnem boju v interesu našega dobrega namena ne poslužujejo konvikta kot bojnega orožja, nasprotno pa izjavljamo, da naše arostvo nima nikakršne pravice, da bi svojim odbornikom in članom zabranjevalo udej-stvovanje v kateremkoli organizačnem ali političnem obziru. Vsega obsojanja vredno pa bi bilo, če bi se radi kakršne-
gakoli udejstvovanja posameznikov, napadalo ali skušalo ovirati delovanje našega društva.
Zavedamo se. da konvikta ne bode zgradil ne sedanji predsednik, ne odbor, zgradi ga pa lahko celokupno učiteljstvo, če bi bil le vsak posameznik na mestu in bil prešinjen z istimi ideali, ki jin razodeva vodstvo. Obvezna članarina nam še ne nudi oljkove vejice. Izpolnjevanje društvenih sklepov, najstrožje izvajanje gospodarskega programa, zbiranje darov. prirejanje iger in drugi slučajni dohodki nas bodo šele okrepili v toliko, d.i se odločimo k zadnjemu dejanju.
V s i tedaj na delo, vsi za enega, proti nikomur, vsi za vse in uspeh gotovo ne izostane.
Imenom Društva za zgradbo učiteljskega konvikta:
Janko Štefe,	Josip Lapajne,
tajnik.	predsednic.
Opomba; Glede učiteljskega konvikta moramo odločno izjaviti, da kon-vikt zaradi izpadov posameznih oseb ne sme trpeti, četudi so te osebe iz nadzornega odbora društva in da tudi naš zadnji članek ni imel takega namena. Gornja izjava je zadosten dokaz, da se ostali odbor ne strinja s takimi izpadi. Ideja Učiteljskega konvikta in delo za Učiteljski konvikt naj bo vzvišeno nad vsakim izrabljanjem in uresničenju te ideje moramo pomagati vsi. — Uredništvo.
SLAVKO MROVLJE:
Še o učiteljski izobrazbi.
Zadnji članek pod zgornjim naslovom. ki ga je napisal brezdvomno tovariš, argumentira, da zasluži tudi to vprašanje poleg drugih aktualnih našo največjo pozornost!
Živimo v moderni dobi — v dobi napredka, kar vsakdo opazi bodisi na tem ali onem polju. Izginiti mora staro-kopitnost, sedanja in naslednja doba naj bo prerojena z novim, modernim duhom» upoštevajoč čas, v katerem živimo. — Znani angleški dramatik Shakespeare resnično pravi: »Človeštvo je otrok časa, v katerem živi!«
Človek že po naravi hrepeni po napredku, vse. kar je novo, ga zanima; to povzroča preorijentacijo kulturnega življenja.
Nas učitelje zanima v prvi vrsti to, v kakšnem pravcu naj se naša izobrazba
prilagodi modernemu času, da bo učitelj v vseh ozirih zadostil zahtevi sedanjega časa. da bo s svojo izobrazbo ustrezal v polni meri kot učitelj naše mladine in naroda.
Direktiv za to iščimo v modernih državah in jih po potrebi našega naroda preustrojimo.
V vprašanju: »Kakšna naj bo študijska pot učiteljskega kandidata,« bodo brezdvomno nastala kontrerna mnenja. Eden bo zagovarjal ene smernice, drugi druge. Eno pa je gotovo, da bo ravno zanimanje za to vprašanje rodilo zaže-ljeni uspeh — če tudi ne v tako kratkem času. Dovoljujem si tudi jaz dotakniti tega vprašanja!
Kot nekak uvod v to vprašanje smo dobili tkzv. višjo pedagoško šolo v Zagrebu in Beogradu, ki po mojem mnenju
ne nudi moderne izobrazbe ljudskošol-skemu učitelju, ampak učitelja samo pripravlja za meščanskošolskega učitelja oziroma nadzornika. Te šole sprva resnično razveselili.
Naša želja bi bila, da bi ster prosvete odobril šolo tudi v kulturnem šču Slovenije, v Ljubljani. 1 reprican sem, da bo naše poverjeni-
smo se
mini-tako sredi-
štvo UJU zastavilo vse svoje moči pri merodajnih osebah za to. Ta naša želja naj bo zahteva v prvj vrsti mladih učiteljev !
V polnem razvoju je pri nas meščanska šola. saj je v kratkem času nastalo 17 novih meščanskih šol jn pričakuje se še večjega razmaha; treba je pa tudi splošne širše izobrazbe za učiteljsko-	(Dalje Prih.)
Gibanja uiiteljsfva in prosvete v drugih državah.
Iz Cehoslovaške.
E. Š.:
—čh Obvezno zavarovanje češkega učiteljstva. Marsikomu nemara še ni znano, da mora plačevati češko učiteljstvo. včlanjeno v ZUS, zavarovalne prispevke zajedno s prispevki za organizacijo, ker ie obvezno zavarovano proti škodi. Škodo povrne zavarovalnica »Praha«. — V poslednjih letih se ie zelo razširilo pod vplivom organizacije tudi zavarovanje učencev proti poškodbam. Ponekod so zavarovani otroci cele šole, a zavarovalnino — a 1 Kč letno za otroka — plačujejo mestni sveti.
—čh Preobračaj! Klerikalni »Lid. listu« »10.000 učiteljev in učiteljic je 'Priseglo, da pojde navdušeno v boj proti nauku o Bogu.« »Česky učitel« poučuje posvečeno redakcijo: »Laž je velik greh! Tisoči smo šli v boj le proti tistim. ki zlorabljajo vero. da bi prišli do vlade nad dušami in telesi, kar bi vse radi zasužnjili za sebe.«
—čh Očenaš češkega učiteljstva. »V
spomin Osvobojenja, katerj praznik smo obhajali 28. oktobra sedmič, se zaobljub-
ljamo iznova, da osvobodimo svoi narod popolnoma v nacionalnem, političnem, gospodarskem, narodnem, a predvsem v kulturnem oziru. Narod, osvobodil si se avstrijskega črnožoltega orla, a popolne svobode še ni v tvoji državi! Orel je imel dve glavi! Prva se zvija v smrtnih krčih, a razni fakirji jo hočejo vzbuditi v življenje iznova. Narod, ako si hočeš ohraniti, kar si po stoletjih priboril sebi z lastnimi silami, moraš predvsem izostriti si vid in sluh. da boš ostro pazil na delovanje teh glumačev. ki so raztreseni po celi državi in se trudijo, da bi pahnili ljudstvo v staro suženjstvo absolutističnih nasilnikov, kar Se ne sme zgoditi! Druga glava živi najbujnejše življenje in se imenuje klerikalizem. Straža naša, čuvaj zvesto! Učitelj, ne bodi fanatičen strankar, ampak išči tudi kot strankar vezi med vsemi življi, katere je mogoče združiti v vprašanjih kulturnih, naprednih, gospodarskih. Ne zlorabi besede demokratizem, ker le pravi de-mokratizem našega velikega učitelja Masaryka odreši našo državo! Šola bodi moja trdnjava, tam ie raoie delo najbolj uspešno!«
Splošne vesti.
—	Demisija minis.ra prosvete. Prosvetni minister g. Velja Vukičevič je podal ostavko. Začasno vodstvo prosvete je bilo oddano min. ver g. M. Trifunovi-ču. Definitivno ima prevzeti prosveto g-St. Radič.
—	Zvišanie dobe za dosego penzije in službene dobe. Predstoječi zakon o dvanajstinah predvideva zvišanje pen-zijskega roka od 10 na 15 let za vse one. ki s 1. decembrom 1925 še nimajo 10 let službe in službo do 35 let.
—	Nov davek za uradništvo. Predstoječi zakon o dvanajstinah predvideva zopetno uvedbo penzijskega fonda, v katerega bodo uradniki plačevali 4%, zva-ničniki in upokojenci pa 3% od svoje plače.
—	Izplačilo razlik. Kakor poroča »P. Glasnik« od 1. novembra letos, se je mudil 1. oktobra v Beogradu predsednik Zveze poštnih organizacij, g. J. Jakše. Med drugimi strokovnimi zadevami sporoča predsednik javnosti tudi sledeče točke, ki zanimajo vse organizacije: I z-plačilo razlike. V tej zadevi, ki se vleče kakor morska kača, smo se informirali pri načelniku bužetnega odele-nja finančnega ministrstva g. Gjuričiču, ki je izjavil, da je vnešena v novi proračun zi izplačilo razlike vsota 30 milijonov dinarjev, katera vsota bi se pora-
bila v prvi vrsti za izplačilo razlike nižr jim uslužbencem, ostalim pa bi se ta razlika stopnjema izplačevala. Tu omenimo tudi to, da bodo dvanajstine s L decembrom t. 1. zopet podaljšane, tako da pridemo do rednega proračuna v najboljšem slučaju šele s 1. aprilom 1926.
»Naš Glas«.
—	Najvišji čuvar naših pravic (Dopis): Osrednji odbor društva državnih nameščencev ie pa že menda v zimskem spanju. Poleti je ta odbor razglasil, da »sedaj ni nič«, ker ni v Beogradu ne kralja, ne Pašiča, ne ministrov, ne vlade, ne poslancev, ne skupščine, ne ... (dobre volje odbora!_ Pripomba tovariša čez mojo ramo). Če so le dovolj založeni z živežem za tako dolgo zimo?!
—	Glasom časopisnih vesti (Dopis) je hrvatski zajedničar dr. Bazala (kje so ostali drugi?) v seji narodne skupščine dne 6. t. m. obrazložil nujnost svojega predloga, s katerim zahteva, da finančni minister izplača uradnikom dolžno razliko po uradniškem zakonu, ki za zadnjih 7 mesecev skupno znaša 200 milijonov dinarjev. Finančni minister in narodna skupščina sta priznala nujnost osobito, ker se bo pri reprezentančnih cigaretah prihranilo — kakor je predvideno v novih dvanajstinah, 6 milijonov dinarjev, torei bo lahko izplačal finančni
LISTEK.
V Pariz.
(Dalje.)
Večmil i jonsko mesto potrebuje ogromno množino živil, vendar se človek naravno zgrozi ob pogledu na tako ogromne mase viktualij. Na tisoče zaklanih goved, telet, prašičev, ovac in za nas nenavadnih kuncev visi v mesnem oddelku. Lahko kupiš 100 pitanih volov pri enem mesarju, ali pa tudi majhen zrezek, ki je že »paniran« in pripravljen, da ga vržeš samo na razbeljeno mast. Osna-žene kuretine je dovolj naprodaj in prav tako posamezni koščki. Morskih rib vseh vrst se dobi kolikor kdo hoče. Sočivja in zelenjave je na vagone na trgu. Preprodajajo se kar celi vagoni, ki se kar odpeljejo s trga naprej na določeni kraj. Mesarice so ravno tako lepo okrogle kakor naše ljubljanske, samo »uniformirane« so malo drugače. Podobne so boli zdravnicam, ki nosijo bele kapice in neznansko okrvavljene predpasnike imajo nekatere, da dobiš kar re-spekt. Proti 11- uri je trg tako nasmeten
z razno embalažo in odpadki, da komaj pregaziš kupe. Potem pa pride velikanska »avtometla« in pomete vso nesnago, ki jo nakladači hitro natovorijo na vozove in hajdi z njimi kdo ve kam. Potem pride pa pošten curek vode in opoldne ie tržnica zopet čista. Vse se vrši v najlepšem redu in stokrat sem želel, da bi se svet tudi pri nas mogel povsod navaditi na red. Potem bi šlo življenje tudi drugo pot in navzgor, ne pa vsakdo po svoje in v — propast.
Pariz ni zastonj privlačnost vsega sveta, dovolj krasot in znamenitosti tako zgodovinskih kakor umetniških nudi vsakomur. Vsa zgodovina Ludovikov, revolucije in slavnega Napoleona je oživela v nas. Mnogo tragike in mnogo lepote je bilo v vsem tem. Posamezni oddelki, kakor n. pr. Luvre zahtevajo za malo boljši ogled mogoče par tednov, mi smo pa tako rekoč kar drveli skozi obširne dvorane slik in kipov svetovne slave... V dvoranah je polno slikarjev, ki kopirajo razne slike znanih mojstrov. In kjerkoli vidiš večje gruče ljudi, je gotovo še kaka posebnost, kakor n. pr. Mona Lisa, ki ima vedno dovolj občudovalcev. Pred Luvrom prodajajo razne albume, ki jih
človek prav rad vzame v spomin s seboj. Priznati pa moram, da francoski po-nujalci niso tako vsiljivi kakor Italijani, ki te včasih spremjajo po pol kilometra daleč in tako tišče v tebe, da jih slednjič pošlješ k vragu in v Kalabrijo ...
(Dalje prih.)
Jedna marljiva, svestrana i vrlo plodna radenica — naša drugarica.
(Dalje.)
Ja mislim, da ču večini čitača »U. T.« ugoditi, ako iz te knjižice navedem ono što je po mome mnenju najpotrebi-tije. da se sazna. Rekoh najpotrebitije ali ne i najzanimivije. Jer za ovo poslednje treba da pročitaš celu knjižicu.
Život: Porodica Beloviča potječe iz Črne Gore, odavle su prebegli u Her-cegovinu (selo Beloviči-Stolac). 'Otac Jeličin bio ie profesor u Ljubljani. Jelica se rodila u god. 1870. u Osijeku. kamo joj je otac bio premešten. Majka joj Kate kčerka je učitelja Fragnera. Otac poša-
lje Jelicu u zavod biskupa Strossmajera u Dakovo. Tu je upoznala lepotu narodne nošnje i pesme. Iz Dakova ode u Zagreb u samost. učiteljsku školu. Kasnije se uputila na više nauke u Beč i Pariz. Več kao učenica počela je saradivati u omladinske listove. Darovita kao što je bila, nauči devet jezika. Učiteljevala je u Zagrebu, Rumi, Osijeku i Mostaru. gde se upoznala sa Poljakom» sudijom Ber-nadzikovskim, s kime se 1896. venčala. Posle bi imenovana u Banjoj Luci kao upraviteljica više devojačke škole. Uzgo-jena nacionalno radila je kao pravi apostol jedinstva Srba i Hrvata. Belovičeva je teško obolela i 1908. pošalju je u mir. Kad je več 6 meseci bila u mirovini. sti-že zvaničan spis s kojim je skidaju sa časti upraviteljice! 1907. i 1908. uredi-vala je u Zagrebu etnografski j obrtni-čko-umetnički muzej. Od 1918. ooet je nastavnica, ovaj put kao »najmlada« na trgovačkoj školi u Sarajevu, me da bi joj pravo mjesto bilo na muzeju, gde kod nas za tekstile nema boljih struč-njaka od nje u čitavoj državi.
R a d. Pisala je knjige na srp.-ihrv. j., nemačkom. francuskom i engleskom.
(Dalje prih.)
Za podeželske odre ob drž. praznikih je izšla igra „Ave patria".
v.
minister uradnikom to bagatelo z obrestmi vred.
—	»Jutrov« dopisnik iz Maribora
(Dopis) je pisal v tem listu pred kratkim o številnih učiteljih in učiteljicah, ki Jih je med drugim baje pritiral sedaj strah pred izpraševalno komisijo ,za usposob-ljenostne izpite v Maribor, ker je strožji srbski načrt za te izpitega vidiku. Potemtakem smo torej mi vsi učiteljKiee). ki imamo ta izpit za seboj, imeli prav za prav posebno srečo prvič, da so nas naši roditelji se v pravem času postavili na svet in drugič da smo hodili k usposobljenostnim izpitom kakor svati k »ofru« okrog oltarja. Pamet, gospod doktor!
—	Kako sodi srbski politik o učitelj-stvu in prosve.i. Značilen je bil govor
• posl. Ljube Jovanoviča v radikalnem klubu. Ta je v načelu odobraval politiko prosvetnega ministra Velje Vukičeviča, tudi on je za to, da se odpravijo vse nepotrebne višje gimnazije ter da se otvo-rijo nove strokovne šole in nižje gimnazije. Globoko je obžaloval, da je med učitelji mnogo komunistov, čeprav bi učitelji morali biti na deželi kulturni faktorji in strogo narodnozavedni. Žalostno je, je rekel, da so kmetje sami bolj nacionalni, kakor učitelji. To širjenje komunizma med mladim učiteljstvom so omogočili in pospešili razni agitatorji, ki so sejali škodljivo seme komunizma v mlade duše. Nujno ie potrebno, da se ustanovi več novih osnovnih šol in da se učiteljišča tako dolgo ne zapro, dokler ne dobimo zadostnega števila učiteljev.
—	Zlato poroko je slavil 8. t. m. upokojeni nadučitelj g. Pavel Unger s svojo soprogo Matildo, v krogu svoje obitelji. G. jubilant ie v 82. letu ter je bil 44 let v učiteljski službi, nazadnje kot nadučitelj v Središču, kjer je služboval 29 let. Bil je občeznan kot delaven učitelj in dober vzgojitelj ter zaveden narodnjak. Zlato-poročencema naše najiskrenejše čestitke!
—	»Zvonček« letnik 1900. in 1904., ki ga šole itak ne morejo rabiti, kupim v spopolnitev knjižnice. — A. Rape.
—	Neverjetno, a žal resnično je, da se še vedno dobe posamezne šole, katere nimajo uvedenih ročnih zemljevidov svojega okoliša. Kaki revni hribovski enorazrednici bi se končno še oprostilo, pač oa ie neoprostljivo za večrazrednice v kolikor toliko ugodnih razmerah. Zemljevidi so prav tako potrebni pri domoznanskem in zemljepisnem pouku, kakor čitanke pri jezikovnem. Vsaj nekaj se jih da uvesti na vsaki šoli, le hoteti ie treba!
—	Za 100 Din članarino Učiteljskega konvikta se je izreklo članstvo Ljubljanskega učiteljskega društva na svojem zborovanju dne 14. t. m.
—	Za 100 dinarsko članarino »Učiteljskemu domu« se je izreklo mariborsko (mestno) učiteljsko društvo na svojem zadnjem zborovanju. Sedanje mestno učiteljstvo ne bode rabilo te važne institucije. A kljub temu uvideva njeno veliko važnost in misli na prihodnjost za svoj stan in svojce ter doprinaša žrtve v ta namen. Nai bodo mariborski tovariši in tovarišice vzgled podeželskemu učiteljstvu. kateremu je v prvi vrsti namenjen »Učiteljski dom«. — O t r e s i m o se gmotnih žrtev za druge in skrbimo par let za svoj stan! Saj s tem najlepše služimo domovini in narodu, ker bode možno po U. D. in U. K. vzgojiti dobro, zavedno in delovno učiteljstvo. Zato prav vsi na krov!
—	Smrtna kosa. V Kamniku ie umrl 10. novembra t. 1. v starosti 77 let tov. Andrej Lah, učitelj v pokoju. Rojen Gorenjec je služboval od leta 1873. več let v Ribnici, potem v Vipavi. Nadanjem se|u in nazadnje do upokojitve v Nevljah pri Kamniku. Dolgo vrsto let ie vršil vestno in točno dolžnosti svojega stanu, zasluzil pa je tisto zloglasno kronsko pokojnino, ki je taka, da jo uče.ii možje d0 današnjega dne še niso mogli prera-čuniti v dinarsko veljavo, če sc bodo še nekaj časa obotavljali, utegne biti prepozno. ker v doglednem času bodo šli za pokojnim tovarišem Lahom tudi še ostali »stari dedi«.	—k.
—	Opozorilo. Tovariše, ki niso raz-pečali prve in druge številke »Zvončka« prosimo, nai nam preostale izvode takoj vrnejo. Imamo mnogo povpraševanj po prvih dveh številkah, pa naročnikom ne moremo ustreči, ker sta nam pošli. Zalo prosimo, da nam nemudoma ustrežete.
—	Zemljevid Ljubljanskega okrožja: Kamniške planine itd. so naročile doslej Poleg že objavljenih še sledeče šole:
Državni zavod za gluhoneme v Ljubljani 38 izvodov. (Tova-riši(ice)! Pomislite nekoliko in^ posnemajte!); deška šola v Škof j i Loki, šola v Horjulu, Skaruč->n i, na Viču, Grosupljem in Preddvoru, slednja 75 izvodov. Zato živeli Preddvorčani! — Josip Ko-b a 1, blagajnik.
»ZVONČKARJ1« — MESEČNIKI. Tovariše in tovarišice. ki nabirajo naročnike »Zvončku«, pa še niso poravnali naročnine za 2. številko, orosimo, da nam nemudoma nakažejo dolžne zneske, kc. iim sicer ne bomo poslali 3. Š.evilke. Ne moremo dopustiti, da bi se dolg na »Zvončku« kopičil, saj vemo vsi. kako težko je potein poravnati večie zneske. Stare dolžnike oa opozarjamo, da se bliža zadnji termin — 1. december.
—	TOVARIŠI UPRAVITELJI! Naročaje za šolarske in druge knjižnice stare letnike »Zvončka«. Iz letakov, ki smo jih poslali Vašim predsednikom s prošnjo, da ah razdelijo med Vas, ie razvidno, katere letnike ima uprava na zalogi. Mnogo nam je na tem, da zalogo vncvčiino do konca decembra, zato nujno apeliramo na Vašo pomoč.
Uprava »Zvončka«.
Pona is 1. in 2. številke »Zvončka«. Pošla nam je 1. in 2. številka »Zvončka«, zato ne moremo več postre-či z njo zadnjim naročnikom. Kljub velikim stroškom bi pa priredili ponatis l. in 2. številke, če se oglasi za to dovolj-no število naročnikov. Prosimo torej vse tovarišice in tovariše, ki bi želeli še 1-in 2. številko »Zvončka«, da nam to javijo do 22. t. m. Že poslanih naročil ni treba obnavljati. Ako se oglasi torej še par sto naročnikov, bomo priredili ponatis. Hitite torej z nabiranjem naročnikov.
PROSIMO POROČIL O PROSVETNIH DRUŠTVIH ITD.
—	V šolskem okraju Brežice manjka še seznam prosvetnih društev in knjižnic za Bizeljsko. Pišece.
—	V šolskem okraju Celje je nepo-polen izkaz za mesto; okolica, šole: okoliška, Dobrna, Dramlje, Frankolovo, Galicija, Št. Peter v Sav. dolini. Pirešica, Svetina, Šmartno v Rožni dolini.
—	V šolskem okra;;» Črnomelj je ne-popolen izkaz za šolske okraje: Adlešiči, Bojanci, Čeplje, Črnomelj, Dobliče. Ma-vrlen. Petrova, Planina, Podzemelj. Ra-dence, Radovica, Rožni dol. Sinji vrh, Stari trg. Tribuče, Vrčice, Zagozdac.
—	V šolskem okraju Gornjigrad ie nepopolen izkaz za šolske okraje: Bočna, Ksaverij, Nazarje, Solčava.
Kraji, iz katerih prosimo še poročil, slede v prihodnji številki.
Slovenska Šolska Matica.
—	Poverjenikom Slovenske Šolske Matice! Da zamoremo določiti naklado letošnjih Matičnih publikacij. Vas podpisani nujno naprošam, da mi vrnete svoj čas razposlane nabiralne pole najkasneje do 10. decembra. Časa bode s tem dovolj, da dosežemo število lanskih članov, če ne še več! Za zgled naj služi nain vsem tov. Kajnih, poverjenik za levi dravski breg v Ptuju, ki je s svojo agilnostjo dosegel, da so tudi letos vse šole in v s e učiteljstvo njegovega pover-jeniškega okraja med člani Slov. Šolske Matice! Prosim torej ponovno, da upoštevate gori določeni termin, tako da bodo letošnje knjige v rokah članov sigurno do novega leta. — Poleg nadaljevanja Lockejeve knjige »O človeškem razumu« izide letos precej obsežen »Zbornik« z najaktualnejšo vsebino, ki bo v glavnem posvečena reformi vseh panog našega šolstva. Ker so prispevali za letošnji »Zbornik« naši najboljši šolski ve-ščaki, bo knjiga trajne vrednosti na polju naše pedagoške literature. Zato pa naj še enkrat velja kot vabilo in zadnji klic: Vsi do zadnjega Pod okrilje Slov. Šolske Matice! — Pav. P 1 e s n i č a r , blagajnik Slov. Šolske Matice.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f »Naša Domovina« je službeno ilustrovano glasilo Ferijalnog Saveza, centrale u Beogradu. Izlazi jedanput mesečno na 20 stranica uvek sa po nekoliko slika naših krajeva. Štampa se u 8000 primeraka. Pretplata iznosi 25 dinara godišnje, pojedini broi 3 dinara. Tko sa-kupi barem 10 pretplatnika, šalje mu se list besplatno. Uredništvo i administracija Beograd, druga muška gimnazija. Urednik: Josip Kankelj
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Imenovanja: Mariborska oblast. Delago Alojzija, nam. Koprivnica, Matek Ana, nam. v Polzelo. Sedej Antonija, nam. v Čemšeniku. Erjavec Cirila, nam. v Sv. Vidu pri Grobelnem Dolenc Ivana, nam. v Polju, Metlika-Dimnik, dodelj. mešč. šoli v Slov. Bistrici, Sedar - Vorbich. prem. v Celje, Petrič Marija, dod. pisarni v Celje, Belina Alojzij, prem. k Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah, Rihar Alojzija, nam. v Zenavljah. Kregar Anton, nam. v Šmarju pri Jelšah, Mencej Martin, nam. Vucja Gomila, Bolhar-Petrič Vera, prem. v Celje, Gorišek Marija, nam. v Melincih.
—i Imenovanja. Ljubljanska oblast: Kren Ana, premest. Svetli potok, Saler Stanislav, nam. v Artičah, Umnik Marija, nam. v Sodražici. Milko-vič Adam, nam. v Boštanju, Pirnat J os., nam. v Št. Jerneju, Leban Jelica, nam. v Sv. Rupertu, Martinčič Matilda, nam. v Zabukovju, Ozvald Marija v Krško, Gerlič Stane v Senovcu, Pipan Justina, dod. zasebni meščanski šoli v Kočevju, Gantar Ana, dod. deč. zavet, v Sp. Šiški, Primožič Josipina, dod. sr. šol. nadz. v Črnomlju, Požar-Herbst Pavla, prem. v Bohinjsko Bistrico.
—i Upokojena je: Kalmus Frida iz Planine.
—i Premestitve: Celestin Perliavc v Drago, Vilibald Koutny v Onek, Slavko Cotman na osnovno šolo v Krško, Ana Hitzl v Veliki Gaber, Marija Smolič V Šmarje pri Ljubljani. Marija Podboi v Št. Vid nad Ljubljano. M'rko Kregelj v Metliko.
—i Z ukazom se postavlja Mara Hor-vat-Nosan v Kočevje.
—i Novinci: Gabrijel Janežič v Kočevje.
_______^——
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski konvikt ima v zalogi »Šolsko 1 e k a r n o«. V tej lekarni je krasna zbirka vseh potrebnih zdravil in bandaž, da prednjači vsem podobnim domačim lekarnam. Pridejano ji ie tudi navodilo. Velja 35 0 D i n in se naroča pri šolski upravi v Cerkljah na Gorenjskem. Nobena šola ne bi smela biti brez te lekarne. — Učiteljska tiskarna je založila dr. M. R u s o v o »Prva p o m o č«, ki v 35 slučajih opisuje, kako ie postopati v prvi sili pri boleznih. Lepo število slik tolmači, kako je ravnati v takih stiskah. Šole. tovariši-(ice), segajte po »Šolski lekarni« in »Prvi pomoči«!
—g Brezobrestno posojilo so darovali nadalie tovariši in tovarišice: Fran Črnagoj na Viču 250 Din z opazko: »Zgodi se Tvoja volja. Zdravo!« J o s. Zupančič iz Litije 80 Din z dostav-kom: »Kadar bom še kaj imel v mošnji, bom pa še priložil!« Marija O g r i z-kova v Kostrivnici 100 Din, Ante N a n u t iz Mengša 150 Din, Darinka Franketova iz Most 225 Din, Stanka Kantetova z Barja 50 Din, Tiika Waschtetova iz Ljubljane 100 Din, Katinka KošičeVa iz Ljubljane 100 Din, Anton Sepaher iz Kranja 75 Din, Avgust Korbar iz Zgornje Šiške 50 Din, R u ž a Kogel-n i k - G o 1 o b o v a iz Vuzenice 25 Din, S c h r e i n e r Ljudmila iz Št. Jurja ob južni žel. 250 Din, P u r k h a r t Josip iz Št. llja 125 Din, Wudler Rudolf iz Petrove T2.50 Din, Avgust Lukežič iz Črnomlja 175 Din, Julij Mayer iz Doba 250 Din, Josip S e -rajnik iz Dovja 100 Din. Marica Trampuš iz Homca 125 Din, Marica Zorn-Kosič iz Metlike 100 Din in Be rta U r š i č iz Metlike 100 Din. Doslej darovana brezobrestna »posojila znašajo skupaj 11.379.50 Din. Vsem darovalcem najprisrčnejša hvala!
—g Druš.vo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Tov. M a t k o K a n-t e, sreski šolski referent v pok. in A n-d r e j S k u 1 j. sreski šolski referent za ljubljansko okolico, oba v Ljubljani, po 10 Din. Tov. Alojzij Novak, ravnatelj II. deške meščanske šole v Ljubljani, je podaril konviktu prekomerni izplačani honorar kamniškega učiteljskega društva povodom predavanja, 70 Din. Tov. Maks Hočevar, ravnatelj I. deške, meščanske šole in tovariši(ce): Anton Dragan, Alojzij Skrinja r, Tomo Jedrlinič, Katinka Košiševa, Ljudmila P i r -
jevčeva, in Pavle Lavrič, vsi iz Ljubljane, po 10 Din. Učiteljstvo na Studencu-lgu pri Ljubljani po tovarišici Angeli Soršakovi 60 Din. Darovali so: Rudolf Knez, Alojzij Nečimer, 'Iva J a m -škova. Min k a Minattyjeva, Hilda A h č i n o v a in Soršako-va po 10 Din. Tovarišica Fanika Hribernikova z Barja pri Ljubljani je podarila 1 obveznico 7% drž. invest. posojila s 6 zapadlimi kuponi, skupaj 121 Din. Isto tov. Anka Pangreto-v a v Dobu obveznico s 7 zapadlimi kuponi. skupaj 124.50 Din. Tovariš Fran T r o š t v Dev. Mar. v Polju je poslal kar 2 obveznici s 14 zapadlimi kuponi v vrednosti 249 Din. Iskrena hvala prav vsem! Posebno zahvalo izrekam tov. Rudolfu Knezu, šol. upravitelju na Studencu-lgu, ki je daroval kop-viktu poleg že zgoraj izkazanega še 20 0 Din. Rudi! V sreči, ki Ti je naklonila nepričakovano znaten znesek, ne misliš le nase. ampak tudi na učiteljske sirote, ki naj čimprej dobe svoje zavetišče. V imenu teh ponovno najprisrčnejša hvala! Z današnjim izkazom so presegli vsi letošnji prispevki že 10 tisoč, ker znašajo 10.365.50 Din.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drafitev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA DOLNJELENDAVSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 21. t. m. v Dolnji Lendavi s sledečim vzporedom; 1. Anketa glede podrobnih učnih načrtov: 2. »Tolstoj«.— predava tovarišica Kokaljeva. Pridite polnoštevilno!
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKO-SEVNIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 5. decembra t. 1. ob 10. uri v šoli v Brežicah s sledečim dnevnim redom: 1. »Risanje in ročno delo po novih učnih načrtih« — predava ravnatelj g. Alojzij Novak, Ljubljana. 2. Društvene zadeve: a) zapisnik, b) dopisi i. dr. 3. Slučajnosti. Tovariši poverjeniki uredite svoje račune za našo blagajničarko! Udeležba častna dolžnost. Pridite točno! — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SV. LENART. Ker se napovedano zborovanje radi nalivov in povod-nji ni moglo vršiti, se zboruje v sredo, dne 25. novembra t. i. ob 10. uri v Sv. Lenartu v Slov. goricah z že objavljenim dnevnim redom. Zborovanje poseti tov. sreski prosvetni referent. Pridite polnoštevilno! — Predsednik.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ je zborovalo dne 3. okt. 1925 v Kočevju. Navzočih 85 članov.
Po kratkem pozdravu navzočih, posebno novodošlih tovarišev, preide tov. predsednik na dnevni red.
Došli dopisi. Tov. predsednik omenja dopis uredništva Zvončka s pripombo, da bi članstvo tudi letos, kakor do sedaj razširjalo list med mladino in prosi obenem, da bi oni, ki dolgujejo na članarini čimpreje to poravnali, ker ima list drugače s tem veliko škodo.
Prečita se dopis tov. Lapajneta, s katerim poživlja vse članstvo, da pristopi kot član h konviktu. Tov. Ločniškar pove zgodovino konvikta in pojasni tudi namen novega odbora, ki hoče stvar v doglednem času realizirati. Nato je bil storjen sklep, ki je bil tudi soglasno sprejet: Učiteljstvo kočevskega okraja udruženo v UJU, se zaveže, da prispeva vsak član letno }00 Din za učiteljski konvikt. Začetno od 1. januarja 1926. za dobo enega leta.
Poročilo o skupščini v Šoštanju je podal tov. Ločniškar. — V svojem govoru nam je podal kronološki potek skupščine tako, da je učiteljstvo dobilo jasno sliko o delovanju naše stanovske organizacije.
Poročilo tov. Alf. Završnika o skupščini v Subotici, kakor tudi referat tov. Kmeta: »Učiteljeva samoizobrazba in njegova osebnost«, je vsled pomanjkanja časa izostal, kar pa pride na dnevni red prihodnjič.
Predavanje tov. rav. m. š. Lojzeta Novaka iz Šiške: »Risanje v osnovni šoli«.
Že velika udeležba je pokazala zanimanje, ki je vladalo za to predavanje med učiteljstvom.
ARGUS je "aS najboljši informacijski zavod_
ARGUS 'ma v "seh mestih svoje poverjenike_
ARGUS dai9 informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-
industrijskih podjetij in privatnikov_
ARGUS-ove informacije so vsikdar točne izčrpne in hitre
ARGUS se nahaia v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd ARP.US.ov telefon je 6-2B, a brzojavni naslov Argus
Uprizorite igro: Dr. Lah: ,Miklavž prihaja' na šolskih, podeželskih in sokolskih odrih. Din 6.
V tisku je A. Rapetova „Tisoč in ena noč" za odrasle ll. del. Me po I. delo in mladinski izdaji, ki je otrokom poseli lep dar!
Predavatelj nas je z besedo in s celo razstavo slik peljal od razreda do razreda osnovne šole, nam povedal za vsako stopnjo metodično pot z mnogimi praktičnimi navodili, da si nehote segel po svinčniku ter zapisoval kar si slišal in risal kar ti je pokazal, kolikor je pač kdo utegnil odnesti črnega na belem, da bo že takoj nasledni dan začel z uporabo. Predavanje, kakor tudi razstavljene slike nam jamčijo, da bo predavatelievo delo. ki v kratkem izide pripomoglo, da bo tudi risanje na osnovni šoli začelo dosegati svoj smoter. Tov. ravnatelj je žel zasluženo pohvalo.
Slučajnosti. Tov. Jaklič poda kratko poročilo o stanju »Učit. somopomoči« — ter poziva uči-teljstvo, da pristopi k temu za nas prepotrebnemu društvu.
+ LJUBLJANSKEGA IN KRANJSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA
skupno zborovanje dne 17. oktobra t. I. v Skofji Loki.
Tov. predsednik Lapaine je pozdravi! članstvo ljubljansko, naglašajoč veliki pomen skupnih zborovanj za medsebojno spoznavanje in razumevanje, grajal malobrižneže, ki briljirajo s svojo odsotnostjo ter potem vpijejo, izrecno povdarjal, da niso odborniki nikaki poveljniki, nego le vršilci društvenih sklepov in želja. Za prisrčni sprejem v prekrasni Sokolski dvorani se mu zahvali tov. predsednik Malnarič.
Predavanje g. prof. Brežnika se je odstavilo z dnevnega reda.
Referat tov. Piškove »Koroški dan« je bil izčrpen, velezanimiv in poučen. Nato je predaval tov. Lovše o prosvetnem« delu ml e d narodom. Ta referat nam je vsestransko obrazložil, kaj in kako deluj učiteljstvo v in izven šole. Toplo je priporočal skioptikon s poučnimi slikami, ki naj preroma vse kraje. Tov. lirovat napoveduje neizprosen boj proti alkoholizmu. Najbolj uspešno bo naše prosvetno delo med ljudstvom le tam, kjer dosega učiteljstvo i v šoli najvzornejše uspehe, s čimer si pridobi neomajno zaupanje in ljubav.
»Šolsko lekarno« nam je razkazal tov. Štefe z najpotrebnejšimi sredstvi za prvo pomoč v šoli in družini. Lične in prilične omarice ima v zalogi društvo »Učiteljskega konvikta«.
K slučajnostim se je oglasil sreski nadzornik tov. Andr. Skulj ter nujno priporočal pridobitev lokala za predavanja učiteljskemu naraščaju v Ljubljani. Tov. Mlakar je kritiziral visoke cene učnih knjig ter priporočal za vse nove izdaje prvotno besedilo. Predlog tov. Lapajne-ta o stalni letni članarini po 100 Din za konvikt se predloži občnemu zboru.
Poverjenik UJU tov. Jelene omenja neumestno opazko o »sivih glavah« v članku »Mi zidarji«, o katerem se ie razvila ostra razprava.
Plodovitejše bo vsekakor tiho in smotreno »zidanje«, nego draženje in zbadanje prejšnjega odbora. — Zborovanju je sledil priprost obed z nagovori in lepim petjem kot zaključek sicer prav prisrčnemu sestanku.	—ek—.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ je zborovalo dne 3. oktobra 1925 v Kozjem. Tov. predsednik je ugotovil, da se je v primeri s številom, ki jih je štelo društvo začetkom letošnjega leta, le malo udeležilo zborovanja. Vzroki zato so različni. Zapustili so nas oni tovariši, ki so bili na lastno prošnjo premeščeni iz tega okraja tov. Berlot, Laznikova, Lazar, Lovše, Ozimičeva in Šetinčeva. Izostali so pa tudi' oni, ki so bili upokojeni bodisi na lastno prošnjo ali pa na odredbo ministra prosvete tov. Gradišnik in tovarišica Gradišnikova in tov. Pečnik. Težka je ta izguba za naše društvo, a navdaja nas upanje. da bodo vsi mladi tovariši, ki zasedejo izpraznjena mesta, hodili po potu svojih prednikov. V tem smislu je pozdravil vse navzoče, posebno še kot gosta g. Stauferjevo.
Zapisnik zadnjega zborovanja je tov. tajnica prečitala, nakar se je isti odobril.
Dopisi. Med drugimi so se prečitali dopisi a) Zveze kulturnih društev, v katerem se prosi naše društvo, da priredi spominsko manifestacijo ob priliki petletnice koroškega plebiscita. Zboro-valci so sklenili, da se istih posamezno udeleže v krajih, kjer se bodo vršile. Prirediti manifestacijo na ta dan v okviru društva ne kaže, ker ne dopuščajo terenske razmere, b) Na okrožnico poverjeništva UJU v Ljubljani objavljeno v Učit. Tov. št. 37 z dne 1. 10. 1925. v zadevi obveznega članstva pri Učiteljskem konviktu in Učiteljskem domu se je sklenilo sledeče: Člani kozjanskega učiteljskega društva se terečejo proti obveznemu članstvu pri Učit. konviktu in Učit. domu do izvedbe doma. Gradnja omenjenih stavb bi zahtevala v sedanjem času draginje ogromnih žrtev, ki jih učiteljstvo pri svojih plačah ne zmore. Povišanje že itak visoke članarine bi imelo le posledico, da bi učiteljstvo zapuščalo organizacijo. Vsakemu članu UJU pa je seveda prosto dano hoče 11 biti član Učit. konvikta in Učit. doma v smislu tozadevne okrožnice, c) Na dopis sreskega poglavarja v Šmarju pri Jelšah, da se naj združijo okrajne' učiteljske knjižnice v sreske učit. knjižnice, se je sklenilo sledeče: »Učiteljski zbor kozjanskega okraja včlanjen v učiteljskem društvu za kozjanski okraj se izreka proti premestitvi okrajne učit. knjižnice kozjanske iz njenega dosedanjega sedeža. Namen knjižnice je, da se nahaja v kraju, ki je najlažje dostopen tistim je določena. Ta smoter se je upošteval gotovo tudi takrat, ko so se učiteljske knjižnice ustanavljale. Vsled tega so jih namestili na sedežih sodnih
okrajev in ne na sedežih bivšift političnih okrajev. Kdor si izposodi kako knjigo, mu je zelo ustreženo, če isto že v knjižnici lahko po vsebini površno pregleda. To mu je le tedaj mogoče, če je knjižnica v bližini, ne pa na oddaljenem sedežu sreskega poglavarja, kar velia posebno za učf-teljstvo tega okraja.
Poročilo o obeh skupščinah: Tov. Potočnik je poročal o poteku pokrajinske skupščine v Šoštanju in glavne skupščine v Subotici. Tov. Her-naus pa je orisal vse solnčne in senčne strani potovanja v Subotico in nazaj.
Slučajnosti. Pri tej priliki je izročil tov. predsednik diplomo tov. Šetincu kot častnemu članu društva. Med drugim je posebno povdarjal njegovo zaslužno delo kot učitelj na njegovem zadnjem mestu, kjer je deloval nad 30 let. Zlasti pa se je spomnil njegovega dela za učiteljsko društvo kozjanskega okraja, kojemu ie posvečal vse svoje moči.
Glede odstavitve oblastnega nadzornika H. Schella se priključuje naše društvo sklepu objavljenem v Učit. Tov. dne 10. okt. 1925, št. 34.
Prihodnje zborovanje se vrši meseca marca v Kozjem.
+ SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v soboto dne 3. oktobra 1925. ob 9. uri dop. v šolskem poslopju v Slovenjgradcu, ob udeležbi 24 članov in članic.
Otvoritev in poročilo: Tovariš preds. J. Purkhart je otvoril zborovanje, pozdravil vse navzoče, specijelno tov. g. Grmovška. sres. nadzornika ter tov. upokojenca Schechla, Šinigoja in Ciglerja. Upokojencem želi še mnogo let zasluženega počitka in da bi ostali še v nadalje zvesti člani našega društva. — Tovarišema, Mazlju in Jurančiču, ki sta se preselila na nova službena mesta, želi mnogo uspehov in se zahvali za sodelovanje pri društvu.
Na novo sta vstopila tov. L. Kopač, učitelj v Slovenjgradcu in tov. Amalija Wadonova, učit žen. roč. del v Št. llju p. Turjakom. Tov. predsednik ju prisrčno pozdravlja, želeč obilo zadovoljstva na novem učnem mestu.
Glede dopisov je omeniti, da ie sklenilo društvo prispevati letnih 100 Din kot članarino za učit. dom v Mariboru, izvzemši upokojencev.
Za sresko učit. knjižnico se izvoli sledeči odbor: Preds.: J. Šerbec. knjižničarka Ant. Vavpotova.
Radi odhoda dosedanjega tajnika Slovenj-graškega učit. društva Bog. Jurančiča. se izvoli na novo za tajnika tov. Joško Perčkovnik, učit. v Št. llju p. Turjakom.
Predavanja: Tov. Simon Dobernik predava o rakotvornem pouku. Omenjeni tov. ie za dobo počitnic sam prisostvoval rokotvornem pouku, radi tega je bilo njegovo predavanje zanimivo. Priporoča tudi, naj bi se i' na osnovnih šolah uvedel rok. pouk. Navzoči so bili predavatelju zelo hvaležni.
Tov. g. nadzornik M. Grmovšek poroča o novih učnih načrtih, ter omeni, da so pomanjkljivi in se na nižje razrednih šolah ne da po njih ravnati. Ravnati je treba po starih učnih načrtih. Določi se prihodnje zborovanje na sedmega decembra.
+ DOLNJE LENDAVSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 3. oktobra t. I. v Betlincih. Navzočih članov: 90%.
Predsednik pozdravi vse člane ter mnogoštevilne goste in novince. Spominja se tudi staroste prekm. učiteljstva. tov. J. Štreklja. ki je zapustil naš srez ter se preselil v Ljubljano. Vrlemu tovarišu in iskrenemu rodoljubu želi po prestanih bojih tu in na nesrečnih domačih tleli, katera je moral zapustiti, zaželjeno srečo nemotenega, mirnega dela v šoli in izven nje.
Vsled odsotnosti društvenega tajnika, odpade čitanje zapisnika. Zapisnik vodi mesto njega tov. Oton Brelih. lstotako odpade čitanje dopisov. V kratkih besedah poda tov. predsednik njih vsebino, povdarjajoč, da se bo moralo članstvo itak temeljiteje baviti z istimi, ko se stavi njih vsebina na dnevni red, ter se bo o njih sklepalo.
Največ zanimanja je vzbudil referat tov. sres. šolskega nadzornika Leo Cepudra »Na pot v novem šolskem letu«. Pazljivo so navzoči sledili izvajanjem predavatelja, ki je podal mnogo smernic za poučevanje posameznih predmetov na osnov, šoli, oziraje se na zahteve delavne šole.
Predsednik predlaga razmnožitev referata, da ga učiteljstvo lahko natančneje prouči; nadalje želi, naj bi se ga priobčilo tudi o našem stanovskem znanstvenem listu: Popotnik.
Tov. R. Bercé je podal v svojem predavanju »Utisi iz Julijske Krajine« pregledno sliko o naših zatiranih bratih na Primorskem, predvsem je karakteriziral šol. razmere pod italijansko-fašistovsko oblastjo.
Za prekm. učiteljstvo so predavanja te vrste posebno poučljiva, ker ima učiteljstvo v tej pokrajini priliko opazovati manjšinsko šolstvo, ter ga primerjali s šolstvom v Italiji.
Poročilo o poteku Pokraj. skupščine je podal tov. predsednik, poročilo o stanju blagajne pa blagajnik tov. Preininger.
Predlogi. Tov. predsednik je predlagal, da naj plača vsak član društva letno 100 Din za »Sklad Učit. doma« v Mariboru. Zborovalci so po daljši debati določili svoto 60 Din, katero bodo plačali v četrtletnih obrokih.
Tov. Ozm.ec predlaga, naj bi čimprej posebna anketa izdelala enoten učni načrt za ves srez in sicer na podlagi novoizdanega urad. učnega načrta. Predlog se sprejme. Anketa se bode vršila začetkoma novembra v Črensovcih.
Tov. predsednik opozori članstvo na proslavo petletnice sosednjega murskosoboškega Učit. društva. Predlaga, naj bi se poslala tja 2 člana kot zastopnika Dolnjelend. društva. Javila sta se tov. Cepuder in Berce.
Na poziv sresk. nadzornika tov. Cepudra je zbrano učiteljstvo zaklicalo upokojenima tovarišema Čižeku in Benkoviču 3-kratni »Živela!« Želel jima je v imenu društvenih članov obilo sreče in zadovoljstva.
Ob 14. uri je predsednik zaključil zborovanje. Kraj in čas priliodnjega zborovanja se pravočasno naznani.
+ MOKRONOŠKI KROŽEK je zboroval dne 17. oktobra v Mokronogu. Predsednik tov. Bercé pozdravi1 posebej nove člane, bivšega šol. nadz. L. Stiasny-ja in nadz. Levstika ter navede vzroke, k'i so preprečili zadnje krožkovo zborovanje v mesecu juniju. Referent tov. Pirnat se vsled bolezni ne more udeležiti zborovanja, zato poroča danes o življenju pokojnega tov. Lavriča tov.
I. Benedičič iz Mlirne. Tov. predsednik objasni potrebo zadnjega izvanrednega občnega zbora učit. konvikta v Ljubljani in priporoča tovarišem pristop k učiteljski samopomoči.
Sledi referat bi v. šol. na'I z Stiasny-ja: Moji spomini. Uvodoma nas seznani z razmerami v naprednem francoskem šolstvu. Poda nam kratek opis svojega dolgoletnega službovanja kot ljudsko-solski učitelj in nadzornik. Dalje nam govori o vtisih iz svoje nadzorniške prakse, o razvoju šolstva v našem okraju ter h koncu prida še nekaj zabavnih doživljajev ,iz svoje inšpekcijske službe
Tov. I. Benedičič: Referira nekoliko iz življenja pok. tov. Lavriča. Seznani nas z življenjem pokojniika kot učitelja, umnega gospodarja ter najboljšega tovariša in nesebičnega človeka. Daleč okrog je pokojni slovel kot priljubljen šaljivec in njegovi zabavni domisleki krožijo še danes med dolenjskim narodom.
Pri slučajnostih se pregledajo računi o stroških Lavričevega nagrobnega spomenika ter se ugotovi pravilnost. Primanjkljaj 243.31 Din je založil tov. Pirnat. Med navzočimi tovariši(itami) se pobere a 8 Din in se vrne založena vsota tov. Pirnatu. Prihodnje zborovanje se določi na spomlad.
Tov. Lunaček se poslavlja kot upokojenec in nam kliče na nadaljno skupno tovariško delo v krožku ter obljublja, da bo z veseljem in zanimanjem sledil našemu pokretu. Vzpodbuja nas naj vršimo svojo vzvišeno nalogo z globoko ljubeznijo po geslu: z narodom za narod.
Za tem govori tov. predsednik o agilnosti tov. Lunačka, povdari njegovo kolegijalnost ter njegovo neprecenljivo delavnost v šoli in izven nje. Zelo ga bomo pogrešali tudi v rlašem krožku, kjer je neštetokrat predaval o naših stanovskih prilikah.
Po zaključenem zborovanju so tovariši(ice) skupno odšli na inokronoško pokopališče, kjer so si ogledali Lavričev nagrobni spomenik.
+ GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRU-STO je zborovalo dne 4. oktobra 1925 v Bočni. Od 27 navzočih 26. Nanovo sta pristopila tovariša gdč. Pulkova in Tratnik z Gorice. Predsednik čestita tov. Požarju k imenovanju v Boh. Bistrico, obžaluje izgubo agilnega in inicijativnega tovariša ter kondolira tovarišema Počkaju in Rainerju k smrti svojcev.
Tov. predsednik poroča o enodnevnem knji-goveškem tečaju, katerega je priredil 22. julija tov. nadzornik Pulko na Gorici. Udeležilo se ga je 12 tovarišev in tovarišic. Izreka željo, da nam priredi strokovnjak tov. nadzornik Pulko tudi še nagačevalni tečaj. —
O pokrajinski skupščini v Šoštanju ter o državni v Subotici je podal krajše poročilo tov. predsednik.
Rešlili so se nato došli dopisi ter se je živahno razpravljalo o naših stanovskih institucijah. zlasti o Učiteljskem domu v Mariboru in Učit. konviktu v Ljubljani'.
Predlog, oz. resolucija, naj se učiteljstvu vendar že enkrat prizanese z vsakodnevnim absurdnim beračenjem za najraznovrstnejše ekstra-vagance, je bil burno pozdravljen.
Za začasnega blagajnika je bil soglasno izvoljen tov. Poberaj.
Predavanje tov. Vajda je tokrat odpadlo.
Po zborovanju smo obhajali odhodnico Po-žarjevih in dvojno slavlje Zemljičevo pri Žmavcu.
Prihodnje zborovanje 7. decembra na Ljubnem.
+ SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo dne 8. okt. 1925 v Orlivasi. Od 34 članov je bilo navzočih 31.
1.	Predsednik pozdravi vse navzoče — posebno novo došle člane tovarišice Korbarjevo in Jarha ter tovariša Staniča — predvsem še tov. J. Črneja — predavatelja.
2.	Tajnica prečita zapisnik o zadnjem zborovanju. — Se odobri.
3.	Poročila: a) Dopis od UJU. ki poživlja na vztrajno delo k pridobivanju novih naročnikov za »Zvonček«: b) Sprejem na pedagoško šolo v Zagrebu — prijave; c) Odgovor g. poslanca dr. Pivka na dopis, poslan mu od zborovanja; 4. IV. v Braslovčah.
4.	Predavanje.: Strokovni učitelj tov. g. I. Černej iz Celja je prav zanimivo predaval o
»sodobni meteorologiji.« Ob sklepu so mu vsi navzoči zaploskali — tov. predsednik pa mu je izrekel zahvalo.
5. Slučajnosti: Tov. predsednik se je z lepimi besedami poslovil v imenu vseh od dveh zvestih in agilnih tovarišev t. j. g. Zotteria in g. Lor-berja, ki sta upokojena. Prosil ju je, da ostaneta še za naprej naklonjena našemu društvu.
Predlogi: Tovariš predsednik stavi predlog za plačevanje »Učiteljskega doma« v Mariboru. Po daljšem razmišljanju se :e sklenilo, da plača vsak član našega društva za leto 1926 — <00 Din — in to v mesečnih obrokih.
Na predlog tov. Jarha, da bi se osnoval pri nas tečaj za rokotvorni pouk. se sklene, — da pokliče društvo tov. Humeka na pomoč.
Ker je bil odstavljen oblastni šol. nadzornik g. Schell — zahteva društva od UJU. da naredi primerne korake proti takim odreditvam.
Književnost in umetnost.
Vse lu navedene knjige in publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v LJubljani.
Frantiikanska ulica St. 6.
Ocene.
—k Narodna Enciklopedija SHS.
Urejuje prof. St. Stanojevič. Zvezek 4., izdan 30. septembra 1925. Cena 45 Din. Izdaje Bibliografski zavod d. d. Zagreb, Gunduličeva ul. 29.
Veliko delo, ki je pričelo pred kratkim izhajati, je doseglo že četrti zvezek in v kratkem dobimo že peti zvezek. Delo hitro izhaja, redno vsak mesec. Od črke je prišlo sedaj že do č in zaključuje četrti zvezek z našima narodnima apostoloma Cirilom in Metodom. Do novega leta bo izdanih že sedem zvezkov in s tem bo kompletna prva knjiga ali prvi del. Za vsak del ali knjigo bodo na razpolago posebne originalne platnice v platnu, ki bodo stale za naročnike 15 Din, za trgovine 25 Din. Velikega pomena je Knciklopedija posebno za učitelja, ker tam najde marsikatero pojasnilo, ki mu .ie potrebno za zemljepisni, - zgodovinski itd. pouk. Zato bi nobena šola ne smela biti brez tega prvega velikega našega narodnega dela. »Narodna Enciklopedija« bi ne smela manjkati v nobeni lokalni in ne okrajni učiteljski knjižnici. Toplo priporočamo to delo, dokler je dana še možnost, da se ga še naroči pod dokaj ugodnimi pogoji.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Vse dopisnike prosimo malo potrpljenja. ker moramo društvena poročila spraviti nekoliko naprej. Poročevalce društvenih poročil pa prosimo, da skrčijo svoja poročila na najstvarnejše.
Radi Izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za Jesen in zimo
KARO"tevlie
Cene solidne.
PRIMERNO DARILO ZA MIKLAVŽA
JE LIČNO VEZAN ZVONČEK *
*
Tovarišice in tovariši, spomnite na to starše prihodnje dni in priporočajte nakup našega mladinskega lista. Uprava ima še na zalogi sledeče letnike: 1919, 1920, 1921, 1923, 1924,
in 1925. *
CENA VEZANIM LETNIKOM à 45 DIN