Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 din Nedeljski dogodki Pričetek zvezne lige v košarki vi ; ■ gl ■ . ; ' ■: - J- fv ' «1 lil ■ ■■ FIZKULTURNI TEDNIK Leto VIII. — Štev. 29. V Ljubljani, dne 8. maja 1952 Tekmovanje za Davisov pokal Danes igra Jugoslavija s Finsko V I. kolu evropske cone letošnjega tekmovanja za Davisov pokal sta preostali še srečanji Jugoslavija : Finska in Norveška : Francija, ki se začneta danes v Helsinkih oz. v Oslu in končata pojutrišnjem. Naši teniški igralci Pa-lada, Petrovič in Plečevič so pod vodstvom sekretarja Teniške zveze Jugoslavije Pere Ivačiča prispeli v Helsinki, kjer je bilo sinoči žrebanje nasprotnikov, danes popoldne pa bosta prvi dve igri posameznikov. Za Finsko bosta igrala 33-letni Pentti Forsman in 31-letni Sakari Salo, njihov tretji igralec, ki bo verjetno nastopil kot drugi posameznik, pa je mladi 20-Ietni Lars-Henrik Krause.^ —_ Naši igralci so v tem srečanju favoriti, čeprav igrajo na tujem igrišču, tako da lahko pričakujemo, da se bodo plasirali v II. kolo proti Angliji in bi v tem primeru, kakor smo že poročali, igrali 17., 18. in 19. maja v Beogradu. .Francija je v srečanju z Norveško favorit ter bo v primeru zmage V^ela za nasprotnika v prihodnjem kolu Nizozemsko. Poročali smo že, °a je Monaco nepričakovano prežgal Irsko v Monte Carlu 4:1 in Se tako plasiral v II. kolo ter da Še je Madžarska plasirala brez bor-1° v nadaljnje tekmovanje, ker je p^ael odstopil V nadaljevanju osta-“a srečanj je Švica v Ankari prežgala Turčijo 4:1, Čile na Dunaju Ostrijo 4:1, Egipt pa Luxemburg T Luksemburgu 5:0. Tako so sedaj zaaai vsi udeleženci II. kola evrop-r5e cone letošnjega tekmovanja za uavisov pokal, seveda kolikor se Uresničijo naša predvidevanja, da it,0 Jugoslavija premagala Finsko in 1 rancija Norveško. vFrvo srečanje II. kola bo med Žmčijo in Brazilijo v Hannovru ter se bo začelo istočasno, kakor žnji dve srečanji I. kola med Fin-jko in Jugoslavijo ter Norveško in u ranči jo. Vsa ostala srečanja II. j°la bodo pozneje. Poleg predvi-acnega termina za tekmo med Jugo-Žvijo in Anglijo, kolikor bo do prišlo, so znani že termini nekaterih drugih srečanj. Švica in Jgcntina bosta igrali v Lausanni ■0 16. do 18. t. m., v Rimu pa bo Ž?casno dvoboj med Italijo in iSmtom. Termini ostalih parov II. k°la še niso natančno določeni, ven-$ar je znano, da bo Čile igral s ?vedsko nekje na Švedskem, Madžarska in Belgija v Budimpešti, Jonaco in Danska v Monte Carlu, rancija in Nizozemska pa v Parizu. pNa Poti za Helsinki so naSi teniski igralci a'ada, Petrovič in Plečevič igrali na teni- Škem turnirju o Wiesbadenu o Zah. Nemčiji. V. I. kolu je Palada premagal Mauricka (N) 6:1, 6:3, Petrovič Sckwartza (N) 6:3, 6:3, Plečevič pa je izgubil proti Lenku 7:5, 2:6, 4:6. V II. kolu pa je Palada premagal Sin-klerja 6:0, 6:0 in se plasiral v polfinale, kjer je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, kakor tudi Petrovič. Palado je premagal Američan Clarck 6:8, 6:3, 6:3, Petroviča pa Nemec Hermann 6:3, 6:3. V igri parov sta Palada in Petrovič najprej premagala Feld-baussa in Helmricha 6:4, 6:4, nato Clarcka in dr. Giintherja 8:6, 0:6, 6:2, v finalu pa sta izgubila proti Nemcema Buchholtzu in Kochu 6:4, 1:6, 6:8, 7:9. Italijanska teniška zveza je sklenila, da jo bodo v tekmovanju za Davisov pokal zastopali Cucelli, Gardini, Marcello in Polando del Bello. Angleška teniška zveza je sklenila, da jo bodo v tekmovanju za Davisov pokal zastopali Mottram, Paish in Becker. V Rimu je bilo prijateljsko teniško srečanje med Italijo m Argentino po sistemu tekmovanja za Davisov pokal. Zmagala je Italija 4 : 1, rezultati posameznih iger pa so bili: Gardini (I) : Russell (A) 6 : 3, 6 : 0, 6 : 4, R. Del Bello (I) : Morea (A) 3 : 6, 6 : 2, 4 : 6, 8 : 6, 6 : 4, Morea, Russell : Cucelli, M. Del Bello 6 : 3, 10 : 12, 7 : 6, 7 : 5, R. Del Bello : Russell 6 : 2, 6 : 2, 6 : 4, Gardini : Morea 6 : 4, 6 : 4, 6 : 2. Na teniškem turnirju na Bermudah je Pa- trlcia Todd v finalu posameznic premagala Barbaro Scofield 6 : 4, 6 : 0. Na mednarodnem teniškem prvenstvu Anglije v Bornemouthu sta se v finalu posameznikov letos že tretjič srečala Drobny in Sedgman. Tokrat se je Drobnemu prvič v letošnji sezoni posrečilo premagati Sedgmana 6 : 2, 6 : 4, l : 6, 6 : 4. Zmaga teniških igralcev Partizana Teniški dvoboj beograjskih klubov se je končal z zmago Partizana nad Crveno zvezdo 7:3. Med najzanimivejšimi rezultati je zmaga Laszla nad Milojko vicem 6:4, 7:5, Panajoto-viča nad Pavlovičem 6:4, 6:4 in Nikoliča nad Stanišičem 7:5, 8:6. Avstrija : Irska 6:0 (4:0) Na stadionu v Pratru na Dunaju je bila včeraj popoldne pred 60.000 gledalci nogometna tekma med Avstrijo in Severno Irsko, ki je v nedeljo v Kolnu izgubila proti reprezentanci Zahodne Nemčije 0 : 3. Zmagala je Avstrija 6 : 0 (4 : 0). Zaradi poškodb Sto-jaspala in Kornerja I. je avstrijska reprezentanca igrala v naslednji postavi: Musil, Ročki, Happel, Hanappi, Ocwirk, Koller, Melchior I.. Decker, Dienst, Huber, Haummer. Nogometna reprezentanca ZDA je po porazu 0 : 6 (0 : 4) v GIasgowu proti Škotski izgubila 0 : 4 v Dublinu V Busto Artisiu je Imela včeraj italijanska nogometna reprezentanca, ki se pripravlja za srečanje z Anglijo 18. t. m. v Firencah, trening-tekmo z mladinskim moštvom Interja. Po prejšnjih pripravah je italijanski zvezni kapetan Beretta povabil za to tekmo le 13 igralcev, med katerimi se Piccl-nini ni mogel prijaviti zaradi nedeljske poškodbe na tekmi med Juventusom in Milanom, tako da ne bo mogel igrati v reprezentanci. Na včerajšnji trening pa so prispeli vsi ostali povabljeni igralci in sicer: Cappello (Bclcgna), Fattori, Giovannini, Lorenzi (vsi I rit eri azionale), Boniperti, Ferrario, Manente, Mari (vsi Juventus), Amadei (Napoli), Piola (Novara), Venturi (Roma), Moro (Sampdoria). Po ne najboljši igri je reprezentanca Italije premagala mladince Interja 6 : 0 (4 : 0). V Hilsinkta bo 1. junija nogometna tekma med reprezentancama Madžarske in Finske. Čeprav bo letos otvoritev veslaške sezone šele 15. maja, so ljubljanski veslači organizirali pionirski dan na vodi združen z vožnjo po Ljubljanici. Pionirski dan bo v nedeljo dne 11. maja od 9- do 13. in od 15. do 19. Pionirji si bodo lahko ogledali vse veslaške športne naprave, člani pa jim bodo razložili vse odlike veslaškega športa. V sredo, 14. maja, bo iz Vrhnike ob 10 odšla veslaška Titova štafeta, ki bo prispela v Ljubljano ob 13. uri na Špico. Od Špice naprej bodo prevzeli štafeto kajaka-ši pomorskobrodarskega drust »Cveto Močnik« in šli po Ljubljanici in Savi do Zidanega mosta, nato pa s štajerskimi ka-jakaši skozi Zagreb do Beograda. Tekma neizkoriščenih priložnosti V torek, 6. maja, je bila na stadionu Železničarja v liski odigrana zaostala tekma IX. kola republiške nogometne lige med Slogo in ljubljanskim Železničarjem in s tem je bil končan prvi del slovenskega prvenstva. Ker je bil delavnik, se je na igrišču zbralo le okrog 1.000 najbolj vnetih pristašev nogo-meta. Železničar je sicer visoko zmagal, rezultat pa ne pokaže pravega poteka igre. Sloga : Železničar Lj. 0:4 (0:1) Sloga: Stefanovič, Šercer, Lenarčič, Vel j* kovic, Jelič, čirovič, Laika, Jelačič, Lilič, Furlan, Mihajlovic. Železničar: Hegler, Leban, Dekleva, Me. Žan, Sočan, Čebohin, Vertelj, Mužijevič, Kompoš, Čebulj, Čekov. Sodnik Zajec, mejna Pucihar in Goli, vsi iz Ljubljane. Vreme oblačno, igrišče nekoliko preveč poraščeno s travo. Takoj v začetku sta obe tr :vi zaigrali precej neurejeno, prvi so se znašli Slogaši in z nekaj uspešnimi akcijami prodrli do Železničarjevega kazenskega prostora, vendar brez uspeha. Že v drugi minuti so izsilili kot, ki pa je ostal neizkoriščen. Slogaši so imeli še nekaj časa terensko premoč, čeprav so tudi Železničarjevi napadalci prehajali na nasprotnikovo polovico in pri tem igrali raztrgano in nekoristno. V 19. in 20. min. sta Čebulj in Kompoš zapravila dve stoodstotni priložnosti za gol. V 22. min. pa ie Vertelj poslal lep pred- Naši strelci so v dobri formi Y petek, soboto in nedeljo, od 8. do 11. bodo na ljubljanskem strelišču ob P°Ienjski cesti zadnje izbirne tekme naj-boljših slovenskih strelcev, ki bodo prišli v P°stev za sestavo državne reprezentance, tez dvoma bo to v našem strelskem špor-u eden največjih dogodkov letošnje spomladanske sezone, saj je znano, da so naši atrelci že doslej dosegli zelo dobre rezul-ate in so letos sploh v odlični formi, trelci bodo tekmova v streljanju s pisto-Z navadno in precizno vojaško puško, S Precizno malokalibersko puško in v noriškem hitrem streljanju. Planinc Franc, Mihorko Milovan, Mli-?atič Karl, Delorenzo Edvard, Kveder Sa-*• Ivanuš Branko, Kranjc Milan in Še V nedeljo se bo začela zvezna košarkarska liga i F nedeljo, 71. t. m., bodo naši košar-,®7i prvič nastopili v letošnji sezoni v odh Z“ *°'cke- Ljubljanski Železničar bo AvZtova^ na vroča zadarska tla, igralci n- P* v Karlovac. Obe ekipi se v zad. času vestno pripravljata, zdi pa se J'nt’ kot smo že v zadnjem času večkrat .gotavljali' da je moštvj ASK verjetno ,°Jnogcncj'e. Moštvu Železničarja priporo-Fist° Ve'c. P°^ela Pr'i njihovem treningu in j0 em." igranja. Zavedati se namreč mora-tel*1’ ^a^or drugi, da bo borba v ligaškem Zv ™°Vc,nju težka tn da so ostala moštva lj^Zne k'ge za letošnje leto dobro priprav- vrsta drugih nam jamčijo s svojimi dosedanjimi rezultati, da bodo borbe med njimi zelo ostre. Kdove, če nam mladi Mlinarič iz Maribora ali tekmovalec ljubljanske univerze Kveder Saša ne pripravljata kakšno presenečenje? Prepričani smo. da bo to izbirno tekmovanje pokazalo res pravo kakovost naših tekmovalcev in upamo, da bo marsikdo od njih odšel na skupno taborenje in končni izbirni trening za sestavo državne reprezentance. —t ložek v kazenski prostor Sloge, kjer je Čekov prisebno streljal mimo vratarja v mrežo in postavil r zultat polčasa 1:0. Po tem golu so se Železničarjevi igralci nekoliko bolj povezali, pa vendar tudi do konca polčasa niso izkoristili nekaj lepih priložnosti. Začetek drugega polčasa je pripadal zopet Slogi, toda njeni igralci kljub nezanesljivi obrambi Železničarja niso bili uspešni. Nasprotno pa je Železničarjev napad začel igrati nekoliko bolj smiselno in je v 53. min. Kompoš z neubranljivim strelom povišal na 2:0, sedem minut kasneje je bil ponovno uspešen Čekov, v 61. min. pa je Čebulj zabil zadnji gol — 4:0. Igra je postala nezanimiva in se je začelo bolj nabijanje žoge po igrišču, dokler ni sodnik odpiskal konca. Sloga je v tej tekmi igrala slabše kot po. navadi, pri njenih igralcih smo opazili manj njihove običajne borbenosti, igrali pa so disciplinirano in fair. Vratar Stefanovič Je kar dobro zamenjal odsotnega Arsiča, čeprav bi dva gola lahko ubranil, levi branilec Lenarčič je bil boljši od Šercerja, najbolj pa je ugajal srednji krilec Jelič, ki je dobro zadrževal sicer ležernega Kompoša. V napadu sta bila dobra desno krilo Falka in Jelačič. Pri Železničarju je bil spet najboljši Sočan, ki mu je dobro pomagal Cebohin. Tudi Hegler je bil v vrathi boljši kot običajno. Napad je kot ponavadi zapravljal lepe priložnosti, najbolj se je pri tem »odlikovala« notranja trojica, predvsem Kompoš. Dobri sta bili krili, boljši pa Čekov, ki je razen tega, da je zabil dva gola, tudi smiselno podajal žoge v notranjost igrišča. Sodniki so svojo nalogo dobro opravili, pri glavnem sodniku smo opazili le nekoliko pomanjkljivo kondicijo. S to zmago nad Slogo se je Železničar v prvenstveni lestvici pomaknil pred Korotana, lestvica pa je po prvem delu slovenskega prver«fva naslednja: Planinc Franc, naš državni strelski reprezentant Odred Rudar Branik Nafta Železničar-M. Železničar-Lj. Korotan Kladivar Mura Sloga 7 5 4 4 3 3 4 2 2 1 36:11 14:11 16:10 13:12 16:14 16:17 20:23 9:15 14:24 7:24 15 11 10 10 9 9 9 7 6 4 15. maja bo izlet članstva Savice v Podpeč, kjer bodo skupno z TD Partizan priredili spomladanski kros in še ostale športne nastope. S tem bo oficielno otvorjena veslaška sezona. Zanimiv bo tudi veslaški tečaj za novince, ki se bo začel 20. maja in bo trajal do 3. junija. V ta tečaj^vabi Savica predvsem delavsko in srednješolsko mladino. VK Savica hoče s svojim delom dokazati, da je članstvo stopilo na novo pof, obenem pa, da je najvažnejša naloga vsakega športnega društva vzgoja mladine in množičnost. Pri tem je klub naletel na veliko razumevanje tovarne »Elan«, ki je posodila tekmovalni čoln četverec za prve nastope. Prvi društveni telovadni nastop v Sloveniji Prihodnjo nedeljo ob 16. uri bo TV D »Partizana. Tabor priredilo svoj društveni nastop, ki bo istočasno prvi društveni te. lovadni nastop v Sloveniji. Marljiva družina taborskih telovadcev se je za to svoje slavje pripravljala že od novembra lanske-ga leta. Skrbno naštudiran nastop bo ob. segal 14 točk. Nastopili bodo vsi oddelki z obveznimi prostimi vajami za zvezni zlet, ki bo prihodnje leto v Beogradu, poleg lega pa bodo nastopili tudi člani z vajami na bradlji in krogih ter mladinke na dvo-višinski bradlji. Pionirčki in cicibani bodo pokazali, kakšna mora biti telovadba: naših najmlajših, posebno ekshibicijsko točko pa Po končanem prvem delu slovenskega prvenstva je torej na prvem mestu^ Odred, ki ima pred ostalimi člani republiške lige že toliko prednosti, da mu nihče ne more več ogrožati naslova republiškega prvaka. Pred seboj ima samo dva težja nastopa v j Pose.ono 1 . društva ki že Trbovljah proti Rudarju in v Mariboru j bodo prtspevalt tudi elan, društva, k, ze proti Železničarju, vendar mu tudi ti dve srečanji ne moreta napraviti posebne škode. Bolj zanimive bodo verjetno borbe med ostalimi tremi, Rudarjem, Branikom in Nafto, izmed katerih imajo skoraj vsg enake možnosti, da se uvrstijo cim boljše na prvenstveni lestvici. Zlata sredina se bo verjetno odločila med njenimi » talnimi« člani mariborskim in ljubljanskim Železničarjem ter Korotanom, kdo bo pa izpadel, se bodo »pomenili« med seboj Kladivar, Mura in Sloga. Seveda je pred nami še ves drugi del slovenskega prvenstva in so morda naša predvidevanja preuranjena, kajti o stalnosti forme naših nogometnih enajsteric je težko govoriti, 'rh vsega pa je nogometna žoga še vedno okrogla. —c Danes Helaiac: Odred Zagrebški Melalac je našemu občinstvu znan s tekem zvezne nogometne lige, kjer je Odredu vedno uspešno kljuboval. V le. lošnjem republiškem prvenstvu ^ velja za najresnejšega kandidata za osvojitev naslova prvaka Hrvatske. Vodstvo Odreda je povabilo Zagrebčane na prijateljski dvoboj, ki bo danes ob 16.30 uri na Stadionu ob Titovi cesti. Nasprotni-ka bosta nastopila S svojimi najboljšimi igralci, zato bo srečanje vsekakor zanimivo. V predtekmi ob 75. uri bosta igrala Odred B in rGafičar. Vstopnina je 60 in 40 din, V namiznoteniškem srečanju Je Gregorčič nudil močan odpor vodstvu. Zadnji Na zaključku svoje desetdnevne turneje po i so bili Jeseničani zopet . ... tPi, Jugoslaviji je namiznoteniška ekipa »MAKABI« dve igri pa so s skrajnimi napori, boljšo teti-iz "Stockholma preteklo nedeljo nastopila na nično in taktično igro ter z V.eejo tu Jesenicah proti domači ekipi Gregorčiča. Z j odločili švedski reprezentanti v svojo ko s več mesecev vadijo jiu.jitsu. V zaključni Sliki bodo vsi nastopajoči formirali na telovadišču skupino v obliki črk TRST. Letni telovadni nastop Taborjanov, ki j* posvečen 60-letnici rojstva maršala Tild, prav gotovo zasluži vso pozornost ljubljanskega občinstva. Na svoj račun bodo gotovo prišli tudi ljubitelji orodne telovadbe, Saj vam lahko povemo, da bodo med člani nastopili mladi in mnogo obetajoči telovadci Zupanc, Podboj, Ogrin, Drozg, Slana itd., posebno pa bo zanimiv nastop olimpijca Sublja, ki je pred nedavnim pričel spel trenirati. Kakor smo izvedeli, bo na orodju nastopil tudi naš znani mednarodni tekmovalec in olimpijec JaneŠ Karl. Občinstvo opozarjamo ponovno na to zanimivo telovadno prireditev. Predprodaja vstopnic od danes naprej v društveni pisarni od 18. ure dalje. ozirom na to, da so Švedi na turneji po Jugoslaviji beležili same zmage In so premagali Spartaka v Subotici s 5 : 3, Bačko Topole in Srbobran, ki sta nastopila ojačena z našim državnim prvakom Harangozom prav tako s 5 : 3, zagrebško Slobodo i 6 : 2 In Opatijo, pojačano z državnima. reprezentantoma Dzorincem m Valkovičem 6 :1, smo. . pričakovali na Jesenicah gladko zmago gostov. • gorčičev smučarski dom na Črnem vrhu In so Toda ekipa Gregorčiča je pripravila veliko bil, zelo navdušen, na I lepot q naših plan n presenečenje in je z borbeno Igro dokazala, ‘ tudi nad odlično postrežbo v planinski da se zna častno boriti tudi proti tako ugled In tako zmagali z rezultatom 5 ; 4. Od gostov je bil najuspešnejši Bolgar — svetovni prvak makabiade 1950, ki ni izgubil nobene Igre^ V ekshibicijski igri je nastopil tudi trener naše državne reprezentance Tibor Harangozo in dokazal, da je kljub hromi roki še vedno pravi mojster v tem športu. Švedski gostje so si tudi ogledali fIrp- nim nasprotnikom kot so Švedski gostje. Že prve igre so pokazale, da se bo razvila ogor cena borba, posebno Se. ko je domače moštvo prišlo s 3 : 1 v vodstvo. Gostom je uspelo nato rezultat izenačiti, toda v naslednji Igri pa tudi nad odlično postrežbo v planinski postojanki. Pri odhodu pa je vodja njihove ekipe Bolgar izjavil, da jim bo bivanje v Jugoslaviji ostalo v trajnem prijetnem spominu in da bodo širom sveta tolmačili resnico o novi Jugoslaviji, ki so jo sami videli in doživeli. Štrumbl Prvenstvo Slovenije v odbojki se prične v nedeljo Prvenstvo Slovenije v odbojki bo letos v enotni slovenski ligi, v kateri sodelujejo Krka, Kamnik, Železničar-Lj., Krim, Peca in Branik. Prav tako bodo a tekmovanjem pričele v nedeljo tudi ženske, tekmovalke tehle klubov: Krke, mariborskega in ljubljanskega Železničarja, Krima in Branika. Objavljamo tudi razpored tekmovanja obeh enotnih slovenskih lig: Moški — 11. maja: Krka : Kamnik, Železničar-Lj. : Krim, Peca : Branik; 17. maja: Krka : Branik; 18. maja: Kamnik ; Branik, Krka : Železničar-Lj.; 25. maja: Železničar-Lj. : Kamnik, Peca : Krka, Branik : Krim; 31. maja: Krim j Peca; 7. junija: Kamnik : Krim, Železnicar-Lj. ; Peca; 8. junija: Peca : Kamnik, Branik : Železničar-Lj., Krim : Krka. Ženske — 77. maja: Krka : Železničar-Mrb.. Železničar-Lj. : Krim; 77. maja: Krka : Branik; 18. maja: Krka : Železničar-Lj.; 24. maja: Branik-.: Krim; 25. maja: Železničar-Mrb. : Krim; 7. junija: Železničar-Mrb. : Branik; 8. junija: Železničar-Mrb. : Železničar-Lj., Branik : Železničar-LJ., Krim : Krka. O I f- S "IT" . »IRKI** Tudfi znani slvohavnjalt {javlnei? j& mn&nja, da mc>va NAŠE KOLESARSTVO NA NOVO POT Naši kolesarji so imeli 1. maja Svoje prvo večje tekmovanje. Nastopili so na tradicionalni prvomajski dirki na betonski cesti Zagreb—Beograd. Dirka je imela 3 etape, vseh vozačev je bilo nad 80, med njimi 10 Slovencev: Perne, Polak, Mikulič (Triglav), Rozman, Podmilščak, (iurk (Branik), Karner (Slavko Šlander), Mozetič, Godnič in Čok (Nova Gorica). Na lem tekmovanju je spremljal slovenske kolesarje naš znani strokovnjak France Gartner, ki je o dirki in splošno o slovenskem kolesarstvu povedal nekaj svojih misli. -: KAKO JE POTEKALA DIRKA? »Organizacija tekmovanja je bila dobra. Opazil sem, da so bili Hrvati najbolje pripravljeni. Vsi so imeli izvrstno telesno vzdržljivost, pa tudi njihova oprema, predvsem kolesa, so bila v najboljšem stanju. Videl sem, da so na primer Makedonci nastopili z najnovejšimi specialnimi kolesi iz Italije in v razgovoru z njimi zvedel, da imajo takšnih koles nad 20. Ne morem razumeti, kako to, da v Makedoniji ni problem dirkalno kolo, pri nas pa kvaliteta tega športa pada samo zato, ker nimamo niti nadomestnih delov, kaj še celo kompletnih koles.« KAKO JE BILO S SLOVENSKIMI TEKMOVALCI? »V prvi etapi je vseh 10 dirkačev privozilo na cilj v skupini, razen Karnerja, ki se je lažje poškodoval. S pobegi ni nihče poskusil, ker je bil vsakdo prepričan, da ne bo vzdržal nadaljnjega podvojenega tempa. Zamisli si hitrost 40 do 45 km na uro! In tako je šlo vse do cilja v Beogradu. V drugi etapi so po 100 km vožnje odstopili prav oni, za katere sem mislil, da ’ morejo na tej tekmi nekaj doseči. To so Perne, Podmilščak in Rozman. Spoznal sem, kako sijajno so pripravljeni ostali dirkači, medtem ko je našim začelo primanjkovati sape. Kljub temu, da niso bili trenirani, se mi zdi povsem nerazumljiv njihov odstop, saj je glavna odlika dirkača-kolesarja vzdržljivost in borbenost.« KAJ MISLIŠ TOREJ O NEUSPEHU SLOVENSKIH DIRKAČEV? »Že pred dirko sem bil skorajda prepričan, da naši tekmovalci ne bodo dosegli vidnejšega uspeha zaradi kratkotrajnega treninga in pa morda zaradi prehrane, katero so morali tekmovalci tokrat sami kupovati. Pri tem pa seveda more tekmovalec zelo grešiti, saj prehrana na etapni dirki prav gotovo odločujoče vpliva na rezultate. Temu moramo tudi dodati, da velike vročine naši tekmovalci zaenkrat še niso navajeni. To so objektivne težkoče, za katere je opravičilo. Ne razumem pa, kot sem že prej rekel, malodušja, neborbenosti in končno seveda odstopa od nadaljnjega tekmova-,nja. Nekateri so bili namreč mnenja, da je boljše odstopiti, kakor pa uvrstiti se med zadnje na cilju. To je vse graje vredno ih naj o tem spregovorijo še drugi forumi.« KAJ MISLIŠ O SESTAVI NAŠE DRŽAVNE REPREZENTANCE? »S tem, da so naši boljši tekmovalci odstopili, so izgubili vse nade, da se uvrstijo med jugoslovanske reprezentante.; Prepričan sem kljub temu, če bi bil na primer Perne, ki ga poznamo kot sijajnega dirkača, na tej dirki zadnji, bi bil danes prav gotovo uvrščen v jugoslovansko moštvo. Škoda, fantje so premalo resni in premalo borbeni.« KJE BO DIRKA V AVSTRIJI? »Dirko pripravljajo Avstrijci iz Dunaja na Semmering in obratno. Razdeljena je na dve etapi in bo pokazala stvarno moč avstrijskih in naših dirkačev.« • KAJ PRAVIŠ NA NAŠ ZADNJI ČLANEK O NAPAKAH PRI NAŠIH KOLESARJIH? »Vedno me teži in prav sedaj imam priložnost, da znova povem: dokler ne bomo imeli opreme, toliko časa, ne bo mladine in vrhunsko kolesarstvo ne bo doživelo pravega razmaha. Strinjam se z vsemi ugotovitvami pisca Lega članka, saj je prav potrebno končno vendarle, enkrat javrio spregovoriti, da pod takšnimi pogoji delo ne more naprej. Funkcionarji pri KZS, pa tudi v društvih, vse premalo razumejo težave kolesaija in sploh dvomim, če večina pozna kolesarsko problematiko. Veliko škodo nam dela klubaštvo, ki sem ga zapazil celo med nekaterimi funkcionarji KZS. Čim tekmovalci vidijo takšne razmere pri najvišjem kolesarskem forumu, potem se ne smemo čuditi, da nimajo vanj nobenega zaupanja, še manj pa spoštovanja. Torej več discipline in idealizma! Klubi naj vzgajajo svoje članstvo kot je treba, odpade naj vsaka selitev iz kluba v klub in videli bomo ali smo Slovenci talentirani kolesarji.« L. M. - Vidali zmagal v Šibeniku 1. maja Je bila v Šibeniku nočna ulična dirka, kjer so nastopili najboljši kolesarji iz Zadra, Šibenika in okolice. Poleg teh pa Je nastopil tudi Slovenec Ljubo Vidali, ki Je trenutno na odšluženju kadrovskega roka v Šibeniku. V lepi vožnji Je Vidali osvojil prve mesto z 18 točkami, sledil pa mu je Krstič iz Zadra z 12 točkami itd. KONJSKI ŠPORT REVIJA piemeiisiciii loči v Turnišču Ali ... da naši smučarski »asi« Mulej, Štefe, Polda in še nekateri zelo slabo poznajo disciplino in niso kljub ponovnim pozivom vrnili opreme, ki jim jo je Smučarska zveza dala v uporabo ... ... da je bilo v dveh kolih republiškega nogometnega prvenstva vloženih kar 6 prom testov, od teh 5 zaradi slabega sojenja s od m nikov... ... da sta poslala izdelane zemljevide lokalnih prog za Titovo Štafeto doslej samo goriŠki in tolminski okraj ... ...da stane ob športnih prireditvah v bujjetu na Stadionu v Ljubljani požirek malinovca s sifonom točno 20 din ... ... da se nekateri košarkarji ljubljanskega Žetezmčarja na treningih in tekmah precej »kulturno« izražajo in bi jim zelo tovariško svetovali, naj se teh izrazov Čim prej odvadijo ... Dirkalna doba se pričenja vsako leto že meseca aprila in se končuje v septembru ali oktobru. Letos se je pričela — že četrto leto zapored — z revijo plemenskih konj v Turnišču, 4. maja 1952. Republiška kobilarna jo je organizirala v počastitev 11. obletnice OFi Hotela pa je zainteresirati tudi javnost in pokazati uspehe zimskega in zgodnje sponi la: danskega treninga svojih plemenskih konj. Spored prireditve je obsegal devet točk. Za uvod sta pozdravila občinstvo direktor kobilarne Franc Belšak in predsednik Zveze za konjski šport Jaka Avšič. V prvi od štirih tekmovalnih točk si je izmed 6 triletnih konkurentov priborila prvo mesto žrebica Rojka, rodu Lepši K-Rozraarin pod vodstvom Štefana Tkačeva (km čas 1:44); druga je bila žrebica Dita, rodu lpo!y-Divna z vozačem Vladom Boldirevom (2:00), tretji pa žrebec A ris rodu Ficzko-Adina: z- vozačem Fr. vozačem Štefanom Tkačcvom (1:53.7). V četrti dvovprežni dirki je med 4 pari zavzela prvo mesto dvojica konj Laba-Lepuška (1:53) pod vodstvom J. Gcrdaka. Drugi je bil par Aboj-ka-Ano (1:52) z vozačem Štefanom Tkačevom, tretji pa par Lido-Arno (1:57) z vozačem Petrom Kretovom. Doseženi časi so zadovoljivi zaradi kratkega treninga ih ne ravno najboljše proge. Namen prireditve pa tako’ ni bilo doseganje nekih rekordnih časov, ampak le revija pleni čilskih konj. Pestrost te konjsko-športne prireditve je še povečal živahen nastop štirih lipicanskih plemenskih žrebcev žrebčarne Pragersko, pod sedlom, s preskakovanjem zaprek ter vajo na poslušnost; in končno telovadne vaje na živem konju (voltežiranje), izvedene od jaha- Po obsegu in kakovosti prireditev ni zaostajala za enakimi v prejšnjih letih. Le šc Prizor z nedeljskih konjskih dirk v Turnišču pri Ptuju Kramberjem (1:47). V drugi kasaški dirki štiriletnih in starejših konj je bil prvi petletni žrebec Ano, rodu Ficzko-Anica s trenerjem Stefanom Kučerom (1:47.7). Drugo mesto je zavzela petletna kobila Laba rodu Ipoly-Lepojka z vozačem Petrom Kretovom (1:44.1), tretji Šestletni žrebec Jerič z vozačem Albinom Dečmanom (1:43). V tretji dirki je od petih dveletnih konj pritekel prvi na cilj žrebček Vesko, rodu Ficzko-Vesela (1:54). Druga je bila žrebica Dinara, rodu IpoIy-Divna z vozačem Miho Pajnkiherjem (1:57.2); tretja žrebica Armida, rodu Ficzko-Adina z v svetlejši luči je pokazala bolno točko te naše edinstvene konjerejske ustanove, to je pomanjkanje prvorazrednega pepiniernega plemenjaka. Zanimanje konjskih športnikov, zlasti konjerejskih, za to že skoraj tradicionalno prireditev raste od leta do leta. Letos jo je obiskalo že skoraj 3000 gledalcev, med njimi tudi večje število konjerejcev iz Maribora, Celja in Ljutomera. Ob tej priložnosti opozarjamo vse 'športnike in konjerejce, da bodo prve konjske dirke večjega sloga v nedeljo, 18. maja, v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Dr. Veble Dr. Viktor Murnik: Pomen telovadbe za obraubo in delovno moč naroda Tako ljudje sicer dalj časa žive, toda po veliki večini ne v polnem zdravju, saj ga ni poklica, ki bi zdravju ne škodil. Škoda se začne kazati že v mladih letih ne le pri učencih v šolah, ampak tudi pri učencih v gospodarstvu. Pa ti imajo vendar dosti gibanja pri delu, poreče kdo, ko v šoli sedeči učenci nimajo nobenega. No, tega gibanja ne moremo ime= ti za telesne vaje, prav to gibanje . jim kvari telo in s tem zdravje. Poglejmo, kaj pravi o tem Georges Demeny, znameniti francoski fiziolog telesnih vaj. Opazoval je delp v pariških obrtnih vajenskih šolah. O delu pri stružnicah pravi: »To delo (s stružcem in z žago) nagiba glavo na levo, povzroča pretiran razvoj mišic desne rame in prs. Hrbtenica se izbočuje na desno. Desna laket je močnejša, prsti so spačeni in skrčeni, leva noga je usločena, medenica se dviga na to stran, desno stopalo se opira na notranji rob. Podobarji imajo delo, ki dviga levo ramo in jo razvija. Hrbtenica kaže pri njih dvojno krivino; desna laket je bolj izurjena kakor leva in zapestje, stisnjeno zaradi orodja, se razširj‘a. Tapet* nikl so vedno sključeni, z glavo in trupom nagnjeni naprej, lakti se ne vadijo in noge so vedno upognjene brez gibanja itd. Takšne ali drugačne vnanje telesne napake, vidne na nagem ali že tudi oblečenem telesu, dobimo tudi pri drugih poklicih. Pa ko bi ostalo le pri vnanjih napakah, samo »lepotnih napakah«! Toda »spremljajo« jih notranje napake, zdravju in telesni zmogljivosti kaj . škodljive. Naj vsaj o nekaterih nekaj povem, da se vidi, kako neogibno potrebne so telesne vaje civiliziranemu človeku. Med delovanjem mišic in krvnim obtokom je silno važna zveza. Delo mišic (njihovo skrčevanje) zahteva vedno znova nove krvi. Akcija mišic pospešuje tok krvi in zabranja, da kri ne zastaja in tudi ne redilni šoki (tako zvane limfe). Tako je delovanje mišic krvnemu toku v veliko pomoč. Pri enostranskem delu, kjer le neke mišice, delujejo močno, pretirano, dolgotrajno ponavljajo vedno isto delo, druge ph' malo ali nič, pa na »nezaposlenih« krajih zastaja kri in ovira krvni obtok. Pomanjkljiv odtok krvi in limf povzroča tudi nabiranje presnovnih usedlin na stenah arterij (odvodnih žil), to pa ustvarja pogoje za poapnenje žil (arteriosklerozo). V telesu se nabirajo tudi kisline, zlasti mlečna kislina, ki more povzročiti boleče premembe mišic (trdote) in pripraviti pogoje za revmatizem in protin. Delo ob sključenem telesu, kakršno je videti ne le v šolskih klopeh in v pisarnah, ampak tudi pri mnogih gospodarskih poklicih (čevljarjih, krojačih, urarjih itd.), onemogočuje globoko vdihavanje, ki je mogoče le pri iztegnjeni hrbtenici. Če ni izravnavanja z rednimi telesnimi vajami, se hrbtenica prej ali slej pokvari (nastane tkzv. »okrogli hrb^t«). V letih postane tudi prsni koš trši, manj prožen, tako da se širina dihanja zmanjša na tri ali celo na en centimeter ali Še manj, ko bj morala biti šest do deset centimetrov. Razen tega oslabe trebušne mišice. Brez krepkih trebušnih mišic pa je polno izdiho-vanje nemogoče; ker je brez krepkega sodelovanja trebušnih mišic tudi za izdihovanje potrebno delovanje prepone nezadostno. Tako pa je i vdihavanje i izdihavaiije pomanjkljivo. Pljuča dobivajo premalo zraka, te telesu najbolj potrebne hrane, ki jo more le malo trenutkov; pogrešati,, medtem ko. lahko, druge hrane precejšen čas. Obenem' pa je nezadostno (ali ga sploh ni) podpiranje; ki ga morajo trebušne mišice in prepona dajati krvnemu obtoku. Tako nastane trajno zastajanje. krvi v trebuhu ,in v nogah. Zmanjša se tudi posrkavanje (resorp-eija) plinov, zlasti ogljikove kisline, v črev ju, ki ge zato napenja in tako nastane bobna st trebuh, ki se more v starejših letih povečati v »veliki« boben. O teh debelih trebuhih mislijo ljudje, da so le velik kup masti, pa ni samo mast, cesto je pri tem ni veliko, ampak predvsem napihnjenost in napetost zaradi pomanjkljive resorpcije plinov. Vse to pa še ni vsa škoda zaradi oslabelih trebušnih mišic, ampak je delovanje vseh trebušnih organov zmanjšano. Zastajenje more nastati n. pr. tudi v jetrih. Pri polnem izdihavanju, ki je kakor rečeno, mogoče le ob krepkih trebušnih mišicah, se jetra ' tiskajo kakor goba, kar je potrebno, da se j „ ::- -1 „ X~ ....... „„„„ 1.»XI« ■ ■ Jr nji ti izloča venozna kri in žolč. Pa dovolj o tem, dasi bi lahko nave«l‘ še marsikaj škodljivega, izvirajočega iz T klicnega dela, ki je vsako škodljivo, za te e Obvarovati se je treba škode . in jo tu odpraviti, ali pa vsaj zmanjšati. To P* j mogoče le s telesnimi vajami, ki vse • misu-L za testno zaposlijo ter krepijo tudi os red n J ! mišico: srce Ali vendar še nekaj! Monla bi mi kdo oponesel: praviš: da nobeno poklicno'«!< ni brez škode za,- telo, za -zdravje — kaj P poljedelci, kmetje, ti pa se vendar mnot-gibajo v zdravem zraku, na planem, 11 svetlem? Pomladna regala v SpJilu Na novi veslaški progi na Spinutu v Splitu je bila pomladna veslaška regata v organizaciji domačega Gusarja, na kateri sta sodelovala še splitski Mornar in reški Jadran, ker so Krka iz Šibenika ter Sloboda in Mladost iz Zagreba v. zadnjem trenutku odpovedali udeležbo. Ta regata je bila prvi javni letošnji nastop primorskih veslačev, ki so tekmovali na 1.000 m dolgi progi. V posameznih disciplinah so zmagali: _ četverec proste gradnje krmarjem za mladince: Gusar in Mornar 3 : 43.0, gig^Četverec s krmarjem za ženske: Gusar 3 : 43.0, gig-četverec s krmarjem za srednješolce: Tehnična šola Split. , Zvonko Barbič ANDERL 1 HECKMAIR RiJE ZADNJI PROBLEMI ALP PREDGOVOR Dragi moj Heckmair! Ko si me poprosil, naj ti napišem predgovor k tvoji tako lepi in zanimivi knjigi, si mi namignil — seveda, precej iz prijateljske priliznjenosti — da me imaš za »najboljšega poznavalca celotnega poteka zadnjih problemov Alp«. Če bi vzel ta stavek dobesedno, bi se mi kajpak pravi poznavalci nasmehnili, ko vendar vedo, da nimam nobenih častihlepnih namenov na področju aktivnega plezanja in da moje ime sploh ni v neposredni zvezi z izrednimi dejanji, o katerih govoriš v svoji knjigi. Res je, da sem ob svojem navdušenju za gore samo zaradi svojega časnikarskega poklica prišel v stik z ljudmi, ki jim je prvim uspelo rešiti zadnje probleme Alp. Pri tem mislim predvsem nate in na tvoje vrle tovariše, ko so vas tistega nepozabnega 25. julija 1938 zmagoslavno sprejeli na Eigerjevem ledeniku. Ali pa na navezo svojega rojaka in prijatelja Riccarda Cassina, ki je prišel štirinajst dni po vašem velikem uspehu, podobno zmagoslavno do zavetišča na Grandes Jorassesu, potem ko sem ga zaradi izredno ugodnih vremenskih razmer lahko dva dni in pol opazoval iz svoje opazovalnice v zavetišču Leschaux, ko je uspešno premagoval severni steber Pointe Walkerja. To se torej pravi, da morem spregovoriti le kot navaden gledalec in opazovalec. Toda — in zdi se mi, da si ravno to hotel namigniti, ker si se obrnil s prošnjo name — tvoja knjiga vendar ni namenjena samo nekaj izbranim, »ekstremnim«, temveč vsem, ki so navdušeni za gore. Vsem torej, ki sami sicer nimajo sposobnosti, da bi tvegali tako težke smeri, a se jih vendar udeležujejo — kakor je bilo v antični drami dano zboru, da so v njem odsevala dejanja junakov — in dokazujejo svoje duhovno sodelovanje z epičnim slavljenjem velikih dejanj. Pa je tudi resnična junaška pesem, ki nam jo poješ s svojim dramatičnim opisom. Junaška pesem z imeni vseh, ki so na poti omagali, in vseh, ki. jih je na lesketajočih se vrhovih ovenčala slava — pesem, ki nam v večno enakem jeziku govori o človeškem boju in zmagi. Zaradi svoje vloge »kronista« bi rad zlasti poudaril prav ta epični moment, ne da bi hotel podrobneje razlagati posebno pomembnost, ki pripada v zgodovini alpinizma zmagovalcem nad severno steno Matter-horna, nad severno steno Grandes Jorassesa in nad severno steno Eigerja. Sicer pa, ali nisi že sam prepričljivo opozoril na zgodovinsko pomembnost z naslovom svoje-knjige: »Trije zadnji problemi Alp« in s tem nakazal, da je s prvimi zmagami teh smeri končano raziskovalno obdobje? Pred kakimi dvajsetimi ali tridesetimi leti je bil alpinizem na najboljši poti, da »zakrni«. V tekmovanju z drugimi športnimi panogami, ki je v njih sicer manj duha, a so zaradi borbenosti bolj dramatičnega značaja in so zato bolj vplivale na privržence, je plezanje med širšim občinstvom očitno izgubljalo na privlačnosti. Samo majhne skupine neomajnih pristašev so mu ostale zveste. Po krivici so ločili spoznavanje Alp (po besedah Leslie Stephensa PLAV — GROUND OF EUROPE) »evropskega igrišča« od prvotnega pojma boja in junaškega osvajanja. Čeprav nihče ne oporeka, da nas gore navdušujejo že s svojo čistoto in prvotno lepoto, je vendar tudi popolnoma jasno, da bi bile (če naj, uporabim Ruskinove klasične besede) te »veličastne naravne katedrale« ostale brez slehernega odmeva, če bi jih ne hoteli napolniti s svojim življenjem. To se zgodi najbolje, če pritegnemo misel na boj, ki ga je bilo — in ga je — treba tvegati, da se zmagoslavno približamo goram, če.se spomnimo na pionirje junaške dobe ali pa če si ohranimo častihlepnost, ki je lastna vsakemu pristnemu planincu: z iskanjem novih poti izpopolniti in dopolniti delo pionirjev. Vi, zmagoviti naskakovalci Matterhorna, Eigerja in Grandes Jorassesa, ste dosegli, da je ta prvotni motiv boja in osvajanj, ki edini more navdušiti mladino za plezanje, pred vojno vnovič zazvenel v svetu. Obnovili ste čudež, da ste na novo naredili Alpe za pravi STADION EVROPE. To je bil trenutek — kakor tudi sam pravilno poudarjaš v svoji knjigi — ko so se velika plezalna dejanja v javnosti kosala z največjimi svetovnimi dogodki in s t-.m našemu športu ustvarjala nesluten propagandni odziv. Vsi planinci, ki so doživeli to nepozabno obdobje velikih pos-kusov in velikih osvajanj v letih^ 1931 do 1938, vsi planinci na severu in na jugu Alp, pri vas v Nemčiji in pri nas v Italiji, v Franciji in v Švici, se bodo strinjali z menoj, če rečem, da smo takrat doživljali najlepše, kar nam je kdaj posredoval mit planinstva. Zal pa so bila to tudi zadnja doživetja v tem idealnem svetu, kajti kmalu nato se je tudi čez igrišče gora težko in nepredirno spustil temni zastor vojne. Ali bo Ray Robinson osvojil . tretji naslov svetovnega prvaka* International Boxing Club je objfrvib se bo svetovni, boksarski prvak srednje k&L’ gorije Ray Sugar Robinson 23. junija na Yankee Stadionu v Newyorku z Jo* K' Maximom v borbi za naslov svetovnega 'r vaka poitežke kategorije. V zvezi s .tifli predsednik I. B. C. Jim Nor ris izjavil, da. j odpadlo predvideno srečanje med Robi n <•# v Moskvi na skupnem treningu s sovjetskiu11 in ostalimi vzhodnoevropskimi plavalci skorajšnjo letno olimpiado in tam dosegi: JiO* svetovni rekord 4 krat 100 m prosto za žefl' ske z rezultatom 4:27.2 (Litomericky 1;06; * Eva Novak 1:06.6, Szekely 1:06.6, 1:08.0), kar je boljše 0.4 sekunde od prejšnji' ga svetovnega rekorda danskih, plavalk, so.. nedeljo in ponedeljek nastopili- v Stockholm?1* proti švedskim plavalcem in plavalkam. Rezultati prvega dne so bili: 100 ni prosi0' Kadas (M) 58.5, Larsson (S) 58.6, 100 m hrti' no: Gyongyosi 1:11.0; zenske: 100 m prod0’ Temes 1:07.6, Litomcricky (obe Madž.) 4:09*j> Lundkvist (S) 1:09.5, 200 m prsno: Eva Novak (M) 2:58.2, Eklund (S) 3:03.1, ,100 m hrbtn°[ Temes 1:17.0, Hunnvadi (obe M) 1:17.7druti* dan — 100 m prosto: Larsson 57.6, Švantep5' son (oba S) 59.5, 200 m prsno: Rask (šj 2:4l ?» Tiimpek (M) 2:42.0, 400 m prosto: Csorda9 4:48.0, Nyeki (oba Madž.) 4:49.3; zenske ^ 4 krat 100 m prosto: Madžarska 4:42.3, ska 4:39.4 (nov švedski rekord), 200 m prst*0, Szekely (M) 2:51.6, Eklund 3:02.8, 400 m pr°' sto: Eva Novak 5:18.1, Szekelv 5:26.6, Lupo' kvist 5:31.9. V vaterpolu je švedska premagala Madžarsko 5:4 (3:1). ; ' Na Dunaju so italijanski plavalci Massarip* Grilz in Pedcrsoli v okviru dvoboja Avstrija : Italija, ki sc je končal 39:36, izboljšali i*d' lija n ski rekord na 3 krat 100 m mešati*) "* rezultatom 5:21.4 (preje 3:23.0). V Nem Uaoenu je štafeta valske univerz® v privatnem poskusu dosegla nov svetovtb rekord na 3 krat 100 m mešano z rezultatom 3.07.0. Prejšnji rekord je imela ZSSR s 3:H L vendar je reprezentanca Francije nedavD° plavala v času 3:09.6, kar pa še ni služben® priznano. Časi posameznih plavalcev yals^e univdea ■ evropskih navezi. Gnido Toti elit Ženeva, v avgustu 1949. 25. mala sc puinc v 2atyccbu w EVROPSKI KEGLJAŠKI ŠAMPIONA? Stanko Hladnik bo branil naslov evropskega prvaka Malo tal era športna panoga je imela pri nas op osvoboditvi toliko uspeha, kakor kegljanje. Od dru. žabne igre, ki je bila vezana na gostilno in z. njo na vse negativne pojave — hazard,. pijančevanje itd. — 'kakor je bilo to pred vojno, je kegljaški šport po osvoboditvi postavljen na popolnoma novo podlago, tako da je dobil vse elemente Športa in zavzel odgovarjajoče mesto v našem celotnem športnem življenju. Kegljanje je danes zares množični šport, kegljišče pa je poslalo najudobnejše. shajališče naših delovnih ljudi po dnevnem delu. '; Dvignila se je tudi kakovost igre. Vse . )e' posameznikov, ki v različnih keglja- • ,‘h. disciplinah dosegajo rezultate z nad 400 keglji, v mnogih klubskih in medna-'odnih nastopih pa so naši kegljači dosegli Mike uspehe, ki so daleč prekosili mednarodne uspehe, posebno tistih držav, kjer kegljanje velike tradicije — v Avstri-l‘> Franciji, Nemčiji, Švici in severnih drhali. Prav ti momenti so dali delegatu avstrijske zveze za kegljanje povod, da na ustanovni konferenci mednarodne organizacij za kegljanje F1Q, ki je bila 27. jaguarja t. 1. v Hamburgu, predlaga jugoslovanski kegljaški zvezi organiziranje II. evropskega šampiona ta. Ta predlog so enoglasno sprejeli zastopniki ostalih držav, na-Ia zveza pa je pristala na to ponudbo in so se takoj nato začele priprave. Zagrebški šampionat je predviden v letošnjem maju. Njegova otvoritev bo 25. t. nakar se bodo nadaljevali, službeni na-?*°pi za končni naslov prvaka med moštvi j® Posamezniki Evrope, ki bosta znana 2. Junija, ko bo šampionat zaključen. Ta ve-uki nastop najboljših kegljaških reprezen-‘at!c in posameznikov iz Evrope bo tri leta F® prvem povojnem šampionatu, ki je bil °u 2. do 11. julija na Dunaju, kjer je I. reprezentanca Avstrije osvojila prvo mesto * 6.452 keglji, naš reprezentant Stanko 'Hladnik pa naslov prvaka Evrope med poveznila z 868 keglji. Na tej prireditvi s° bila tekmovanja na asfaltni stezi v mednarodnem slogu v disciplinah 200 lučajev uuošaiio; tak bo tudi skorajšnji zagrebški ‘aiupionat, kjer bodo nastopali pod istimi Pogoji kakor prejšnji na Dunaju. Reprezentanca Avstrije in naš Stanko Hladnik uosta na zagrebškem turnirju branila naslona- ki sta jih dosegla na prireditvah I. “uipionata. končane so vse priprave ., Po številu udeležencev bo zagrebški šamana!; bolj množičen, kakor je bil, na Du-^uju. Doslej je prijavilo svoje sodelovanje ujpštev iz 7 evropskih držav. Avstrija, j^mčija in Jugoslavija bodo sodelovale z "' efna moškima in eno žensko ekipo, dočim bodo Belgija, Francija, Danska in Švica sodelovale samo z moškimi ekipami. V: okviru teh prireditev bosta reprezentanci Švedske in Finske medsebojno odigrali tekmo na parketni »I-stezi« z 10 keglji, ker ta način igre gojijo le .v teh deželah .poleg Amerike. Istočasno bo tudi tekma v balinanju med našo ekipo in reprezentanco Italije, predvidena pa so še. srečanja naših republiških reprezentanc z inozemskimi ekipami. Vse priprave za to prireditev so že pri kraju. Poleg tehničnih priprav za organizacijo prireditve je v Zagrebu zgrajeno tudi novo Štiristezno. kegljišče, ki je prvo take vrste v naši državi, ker je urejeno:po vseh principih moderne športne gradnje. Kegljr-šče bo kmalu popolnoma dokončano in bo na njem že 15. t. m. izločilno tekmovanje za končni sestav naših reprezentanc NAŠI KEGLJAČI SO V ODLIČNI FORMI Priprave za sestav naših ekip so se začele že v začetku leta. Tedaj je strokovna komisija Kegljaške zveze Jugoslavije, ki so jo sestavljali Crvič, Pipinič in Vranešič, razpisala prepozicije za izločilna tekmovanja v okviru klubov. Vsi registrirani kegljači so imeli pravico sodelovanja na teh tekmovanjih v discipini 100 lučajev mešano. Dosedanji' rezultati dokazujejo, da so kandidati za naši reprezentanci v izvrstni formi, posebno Kružič, Vukasovič in Krstulo-vič v Beogradu, Smoljanovič in Likovnik v Ljubljani ter Hladnik, Komboi, Nadinjič, Putanec, Bojanič, Rajčič, Bobanac, Paškvan in drugi v Zagrebu. Lanski državni prvak Ante Karadjole je tudi v dobri formi in se sedaj pripravlja v Celju, kamor je bil po končanem šolanju službeno premeščen. Po teh izločilnih tekmovanjih v klubih bo vsalca republiška zveza poslala najboljše posameznike na zvezno izločilno tekmovanje, ki bo 15. t. in. v Zagrebu, dva j seto-rica prvoplasiranih kegljačev pa bo sestavljala jugoslovansko A in B-moštvo za šampionat. V tekmovanju posameznikov bo sodelovala, prva deseterica in Stanko Hladnik kot naš enajsti igralec in dosedanji evropski rekorder. Na šampionatu bo sodelovala tudi naša ženska reprezentanca. Po nastopih z ekipami Avstrije .bo to prvo’ močnejše srečanje naših tekmovalk; njihovi ■ uspehi v dosedanjih srečanjih nam dajejo polno upanja, da smo optimisti. Največji uspeh so pokazale nase tekmovalke v igri na »čiščenjekatera disciplina zahteva tudi od tekmovalcev boljšo pripravo in večletno izkušnjo. Tudi naše tekmovalke so v dobri formi. Slovenski kegljavki Tončka Breskvarjeva in Irena Ilnikarjeva sta v zadnjih nastopih dosegli rezultate, ki so boljši celo od evropskih rekordov, državna prvakinja Bariča Bulič pa je na nedavni tekmi svoje ekipe podrla 403 keglje! Razen njih pridejo v poštev po rezultatih še Stojanka Petrovič (Ljubljana), Biščan, Jugovič. Dudovič, Sinček, Gasparič in Šimunič iz Zagreba. Mateško Bučan . * ' ::'G O D ' BO JP " 1^. A. - Ivo Cirman, trener državne prezentance v odbojki Maša moštva naj vadijo srednje visoko igro 19. aprila sta se sestali v Parizu francoska in Jugoslovanska reprezentanca v odbojki. Za to srečanje se je naša reprezentanca pripravljala v Beogradu. Sama organizacija treninga je bila slaba. Trening se je pričel dva odnosno tri dni pozneje kot Je bilo predvideno. Namesto v soboto, 5. aprila, se Je pričel v ponedeljek zvečer, ker dopoldne še vedno ni bilo mreže niti žog. rej Uspeta akademija v Hai/cm mestu Pred dnevi je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano Doma Ljudske prosvete v Novem mestu, kjer je priredilo telesnovzgojno društvo »Partizan« Novo mesto svojo telovadno akademijo. Zaradi priprav za združitev bivšega telovadnega društva. z bivšim športnim društvom Krko je bila akademija sicer precej pozna, vendar je bila zato temeljito naštudirana in tako dobro pripravljena, da se je . v razmeroma kratkem času pred gledalci zvrstilo vseh nap-—■ ?anih 18 točk. Po uvodnem govoru drušv. enega predsednika tov. Colariča so vsi oddelki, od najmlajših pionirjev in pionirk do članov, in članic v dobro izvajanih točkah prikazali zletne vaje, deloma pa tudi proste sestave domačih vodnikov. Člani so nastopili: tudi na bradlji in drogu, mladinke na dvovi.šinski-bradlji, talno telovadbo pa so izvajali c’ ni in mladinci. Celoten program je napravil pri gledalcih skladen in zelo' dober vtis. Pohvaliti je treba vse nastopajoče in njih preizkušene vodnike: prof. Glonarja. prof. Jankovičevo, prof. Dobovška, prof. Smrdujevo, Romiha, Zakonjška, Finkovo in druge. Za šolsko m dijaško mladino je bila akademija izvajana že v soboto popoldne ob prav tako polni dvorani. K. ]. Samo 12 udeležencev na tečaju v Novem mestu Preti kratkim je bil v Novem mestu z zaključnimi izpiti končan desetdnevni prednjaški tečaj za okrožje Novo mesto. Udeležilo se ga je 12 tečajnikov, povečini začetnikov. Razen ostalega programa so tečajniki predelali zletne proste vaje za pionirje ‘-n pionirke, ter vaje za mladince in mladinke. Tečajniki so lahko videli vzorno vadbeno uro, dalje organizacijo republiškega prvenstva v crossu ter telovadno akademijo, ki jo je priredilo domače društvo. Program in vodstvo tečaja i$ bilo v rokah Okrožnega Odbora Partizan oz. načelnika in načelnice, tov. Romiha in prof. Smrdujeve. Pripomniti bi bilo le, da- je bila udeležba premajhna spričo potreb po vaditeljskem kadru. V bodoče naj vsako društvo pošlje v tak tečaj po enega ali dva tečajnika, Že po nekaj dneh treninga sem opazil, da so vsi igralci, razen slovenskih, brez kondicije. Tako sem moral dati igralcem dan odmora in že tako kratek trening se je zopet skrajšal Se za en dan. Vsega skupaj smo imeli 6 treningov in dve tekmi. Tekmi sta pokazali slabost reprezentance — igra v polju, različnost podaj za tolčenje. Igralci, ki so bili izbrani za reprezentanco, igrajo namreč pri. svojih matičnih klubih popolnoma različno igro. Tako so srbski Igralci vajeni zelo nizke igre, Hrvati in Slovenci pa visoke, Vigrati moštvo v 8 dneh je kar precej težka stvar. Da je bilo v Parizu poleg tega precej nervoze zaradi važnosti tekme, je razumljivo. Tekma se je odigrala v Coubertainovi Sportir, dvorani, ki je res prvovrstna. V prvem setu je naša reprezentanca nastopila v naslednji postavi: šurkalovjč, Mikina, Stojmiro-vič, Milosavljevič, Skrbinek, Markovič. Jošt na lastno željo ni hotel nastopiti v prvem setu. Igro v tem setu lahko karakterizlramo takole: tolčenje na mreži obeh reprezentanc, igra v polju dobra le v posameznih momentih. Francozi so takoj povedli z 2 : 0, Po izenačenju so se menjavali v vodstvu izmenoma Francozi in Jugoslovani, Vse do stanja 16 : 16, ko so Francozi dosegli dve zaporedni točki in zmagali z 18 : 16, kljub temu, da smo imeli že set žogo pri stanju 15 : 14. V tem setu je bil Izmenjan Stojmirovič — Fingerliut. Drugi set je bij v znamenju še večje nervoze. Na mesto Fingerhuta je prišel Popovič. Trije nesporazumi pri lovljenju servisa so privedli Francoze v vodstvo s 3 : 0. Po enominutnem odmoru ter izmenjavi Popoviča z Joštom se stanje nj izboljšalo. Jošt kot srednji igralec na mreži, se nikakor ni znašel ter je hotel nekajkrat tolči žoge podane Skrbineku, seveda neuspešno. Pri stdnju 6 : 0 ponovna menjava. Skrbhiek me je prosil naj ga zamenjam — poslal sem v igro Antekoloviča, na mesto Jošta pa Popoviča. Francozi so bili v tem setu popolnoma v premoči ter so ga zakoličili z rezultatom 15.5 v svojo korist. Tretji set je bil najboljši. Nobena ekipa ni mogla doseči vodstva več kot za eno točko, itako vse do stanja 14.14, ko so Francozi dosegli zopet dve zaporedni točki ter s 16.14 odločili set ter igro v svojo korist. Brez dvoma so Francozi pokazali kot ek^pa boljšo igro. Rezultat 3 : 0 Je po prikazani igri sicer realen, ne daje pa ocene niti jugoslovanske niti francoske kvalitete v odbojki. Obe ekipi sta igrali sistem s 4 igralci na mreži. Francozi igrajo visoko igro. Značilno zanje je, da so vsi igrab-i na mreži in v polju enako .dobri. Ni Izrazitih tolkačev — »hombarder-jev«, temveč tolčejo solidno, dočim so v polju izredni V jugoslovanski ekipi so prav tu velike razlike. Tolkač-bombarder je t polju zelo slab.'Zaradi tega je igra mrtva, podaje slabe i. t. d. Najboljši. igralci so bili: Konstantin, Bu-hacel, od naših pa Mikina in Milosavljevič. Zadovoljil je tudi Antekolovič. Končno se lahko vprašamo, zakaj Imajo Francozi tako dobro igro v polju, kaj je privedlo Francoze, da skoraj vse tolčene žoge lovijo na prste obeh rok? Mislim, da njihova igra dokazuje, da polagajo važnost na izenačenost igralcev, na igro v polju, da ni specializacije tolkač-podajač. Mnogo pripomorejo k taki igri v polju sodniki. Mirno . lahko trdim, da bi po našem načinu sojenja jugoslovanska reprezentanca dobila prvi in tretji set. Ne mislim' pri tem, da nas je sodnik. hote oškodoval. Np, oni sodijo v splošnem zelo da ne bo v skrbeh za vaditelje. K. J. Smoljanovič (Žel. L j.) je resen kandidat za državno reprezentanco Slulbeno obvestilo o zadevi Paime-Laiovk }e- rZveaa za drsanje 'n hokej na ledu LRS St’i«h ponovno razpravljala o vsega ob-lja vrednem početju drsalnega para Palme *JOx'c in enoglasno ugotovila sledeče: Voli, ^-U c ^ebruarja sta oba s potrebnimi Jo Va ./"h sodelovala na mednarodnem tekmo-Vr'•J.u na Dunaju. S tega tekmovanja se nista d§,a domov, pač pa sta na lastne stroške hiiur ’ kot- je bila Zveza informirana, na tre-*r>or,\Monakovo- Tu sta brez dovoljenja naših o^v; ni 1 forumov večkrat javno nastopila v Vrst..0 drsalne revije, ki je pravzaprav to-\an: ° .Podjetje. Po približno tritedenskem bi-Bjtji m nastopanju v Monakovem, je prejtdo >: ka? > matl<-no društvo SD Ljubljana p'smo, 8vojeerem ikonsko sporočata, da prepuščata dyaJ n mesto v športu mlajšim močem, ona bosUPV» odhajata med profesionalce in da fe8t0 ’ kadar se bosta vrnila, svoje med pro Pridobljeno znanje prenašala r.a Lr *voza za drsanje in hokej na ledu ^klp,,;,0venije Jo nadalje ugotovila, da sta Pogodi*^ 8 Pod.iot.jem Karla Schdferja enoletno odDntDVa revialne nastope in da sta baje 0 vser»Va a 8 tem Podjetjem v Južno Ameriko. Higt- ™ lom svojem samovoljnem postopanju ker rla noben pristojni športni forum, za PO ujunl pameti to sploh nista smatrala *nOf!r.ztr0xno‘ Potrebni pa so jima bili vsi Orga,,.1 ^Portni forumi, poetVniM in razni Prejo,« , lasti vsa leta po osvoboditvi, ko sta Dtranclf a materiaUio. politično in sploh vse-^rabii ° P°m°o, da sta sedaj lahko vse to 6f) ia,?.a svoj zahrbten in podel korak JUbljana je nekajkrat razpravljalo o dejanjih in odločitvi La jev: ca m Falmetove. Večina funkcionarjev društva je smatrala 1 odločitev obeh za povsem razumljivo in p ra- ! vilno, češ, da je za njiju to edino možen ko- i rak in i motivacijo, da pri nas nimata več nobene perspektive. SD Ljubljana zato tudi 1 ni smatralo za potrebno razpravljati o obsodbi Lajeviea in Falmetove, posebno pa še zato ne, češ, da brez njihove prisotnosti, odnosno obrazložitve ne morejo ničesar ukrepati, da jih lahko samo črtajo iz seznama članstva, ker sta se pravzaprav že sama črtala. Zveza za drsanje in hokej na ledu smatra, da je vsak komčntar k stališču ŠD Ljubljana odveč. Na podlagi gornjih, tu skopo navedenih ugotovitev, je Zveza za drsanje in hokej na ledu LRS enoglasno odločila: 1. Obsojamo z vso ostrino zahrbtnost, neiskrenost in izdajstvo Lajovica in Falmetove, ki sta poteptala svojo nacionalno čast, oblatila ime športnikov naše socialistične tlomo-v'ne in podlo prodala svoje znanje, pridobljeno z vsestransko podporo naših delovnih ljudi. 2 Istočasno, obsojamo ŠD Ljubljana, da za korak Lajeviea in Falmetove ni našlo drugih bespd in ukrepov, kot samo črtanje 'z seznama članstva. 3. Lajovic Marko in Palme Silva sta do-ži vije n iško diskvalificirana in izključena Iz vrst športnikov nove Jugoslavije. 4. Odvzeti so jima vsi naslovi, ki sta Jih v športnih vrstah. Zveza za drsanje in hokej na ledu LRS Nekaj o delu okrožnega odbora »Partizan« v Novem mestu Novi odbor Okrožnega odbora Partizan v Novem mestu, ki mu predseduje dr. Hočevar Tone, razume svojo nalogo in je krepko zgrabil za delo. Pregledal je tudi delo vseh društev, za katera so dali poročila posamezni odborniki. Nekatera društva že kar dobro delajo, predvsem Novo mesto in Trebnje, nekatera pa doživljajo zaradi notranjih trenj krizo, ki jo bo moral okrožnj odbor po svojih zastopnikih odstraniti, tak v Št. Petru, Šmihelu in Mirni. Občne zbore morajo izvesti še društva v Stopičah j n Mirni peči. Kot rečeno, delujeta v bivšem trebanjskem okraju le društvi Trebnje in deloma Mirna. Potrebno bi bilo ustanoviti društva v Št. Rupertu, kjer se nahaja telovadni dom, v Mokronogu ’n v Dobrniču. V Črnomeljskem okraju delno dela samo društvo v Metliki, ki pa Ima velike težave zaradi telovadnega doma. Za. Belo Krajino je to vsekakor premalo. Kaj dela Črno melj? ‘ ' Okrožni " odbor sj' je zadal nalogo, 'da hr ustanovil društva v vseh krajih, kjer bo to možno, predvsem pa tam,' kjer so še b'vši telovadni domovi in bivši vaditelji. Ce ne več, s pionirji bi se dalo pričeti v vsaki vasi. Pritegniti je potrebno vse lokalne faktorje, kjer ge da. se osloniti na gasilna društva in enote PLZ pa tudi na centre predvojaške vzgoje. Dalje je sklenil okrožni odbor posredovati pri Svetu za prosveto in kidturo OTLO Novo mesto, naj vse šole naročijo tednika »Telovadec« in. »Vodnik«, iz katerih bo učiteljstvo črpalo potrebno snov za vadbene ure. K- J« Tekmovanje pionirjev s skiro V nedeljo. 11. maja, bodo na Cankarjevi cesti v Ljubljani velike dirke pionirjev s skirom (leseno vozilo na dveh kolesih). Začele se bodo ob 9. uri pri Narodnem domu, cilj pa bo pred kinom Moskva. Dirke organizira kolesarska sekcija ŠD Krim in sprejema prijave v Križevniški ul. 2. V prijavah je treba navesti tudi letnico rojstva. Prvih pet tekmovalcev v vsaki skupini bo prejelo lepa praktična darila. Pionirji Ljubljane, udeležite se tekmovanja! žogo na prste obeh rok, ker se ne boji, da bo napravil pri tem prej omenjene napake. Pri nas smo ravno v tera pogledu zelo strogi. Končni rezultat Je ta, da tolčene žoge Igralci lovijo oziroma odbijajo z eno roko, lahtjo itd. Te žoge so bolj ali manj za nadaljnji napad neuporabne ali celo Izgubljene. Pri takem sojenju se igra mnogokrat prekinja, postane mrtva. Pri načinu sojenja, kot sem ga videl v Parizu, pa je igra živa, zanimiva tudi za gledalca. Torej, v zvezi z napakami, ki jih je pokazal trening in igra naše reprezentance, bi bilo potrebno: 1. Tclkači naj posvetijo vso pozornost na igro v polju ter različnosti udarcev! 2. Reprezentante izbirajmo — v kolikor ni možnosti za daljši trening — iz klubov, ki igrajo enako igro. 3. V vseh naših vrhunskih klubih naj se začne vadba srednje visoke igre. Pokazalo se Je namreč, da Je pretirano nizka (srbski igralci) in pretirano visoka igra (Slovenci) zelo slaba. Moje mnenje je, da Je srednje visoka hitra igra najboljša, ne zato, ker Je to ravno »zlata sredina«, temveč zato, ker Še vedno dopušča nekoliko manjšo pozornost pri podajah na mreži, obenem pa zaradi hitrosti onemogoči koncentrac jo nasprotnikove obrambe — bloka, če bi se uvedel en pribVžno enak način igre v naših vodilnih moštvih, iz katerih izbramo reprezentante, bosta sestava in trening gotovo lažja in uspeh boljši; Moštvo ljubljanskega Krima v odbojki je nastopilo v Karlovcu in osvojilo drugo . mesto V finalni igri je lokomotiva prema 1 gala Krim s 18 : 16. 15 : 13 in 15 : VZ. M O C’ O AV ALKOHOLNE PIJAČE PROČ Z NAŠIH IGRIŠČ! Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije prepoveduje s takošnjo veljavnostjo na vseh nogometnih igriščih Slovenije točenje kakršnih koli alkoholnih pijač. Proti kršilcem te odločbe bodo pod vzeti disciplinski ukrepi, uprave klubov pa bodo klicane na odgovornost. ČE ENKRAT O SPREJEMU FRANCOSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE V 22. Številki našega lista smo priobčili notico, da francoske študentske nogometne reprezentance — ki je v aprilu nastopila v Beogradu proti jugoslovanski študentski reprezentanci — ni nihče sprejel. Po naknadnem pojasnilu študentske organizacije v Ljubljani smo dot ili tečnejšo vest, da je že v Sežani pričakal goste de’egat ljubljanske Univerze Damjan Hladnik in Jih spremljal do Ljubljane. Prvi del zasavskega nogometnega prvenstva je končan Nogometni Šport v Zasavju je zaradi letošnjega prvenstva precej razgiban. V tekmovanju za prvenstvo zasavskega nogometnega centra sodelujejo: Proletarec in Svoboda — Kisovec iz Zagorja, Bratstvo iz Hrastnika, Rudar II. in Retje iz Trbovelj ter Litija. Tekmovanje poteka v najlepšem redu. Pravkar je bil zaključen prvi del tekmovanja, razveseljivo pa je, da ni bil noben Igralec kaznovan niti izključen. V celem pa . je bil vložen samo en protest protj tekmi Bratstvo : Svoboda, ker slednja ni imela pravilno registriranih igralcev. Največ uspehov v tekmovanju zasavskega centra ima Proletarec iz Zagorja, ki je doslej iz vseh srečanj izšel kot zmagovalec. Lestvica po I. delu prvenstva je naslednja: Proletarec 5 5 0 0 25:4 10 Bratstvo 4 3 0 1 13:5 6 Rudar II. 5 2 0 3 13:10 4 Svoboda 5 2 0 3 7:16 4 Retje 5 2 0 3 7:18 4 Litija 4 0 0 4 1:13 3 Nogometno prvenstvo goriškegn centra Kot drugod, se Je tudi na Primorskem začelo skoraj pred mesecem dni nogometno prvenstvo goriškega centra. V prvenstvu sodelujejo: Železničar iz Nove Gorice in Sežane, Branik iz Solkana, Mladost >z Ajdovščine, Tolmin in Vipava, v mladinskem prvenstvu pa Železničar-N. G. in Sežana, Branik in Mla- dost. Dosedaj je bilo odigrano 5 kol in s tem zaključen prvi del prvenstva. Najboljše rezultate je doseglo vojaško moštvo iz Vipave, ki je pokazalo popolno nad moč v tehniki in kondiciji ter vseh pet tekem odločilo v svojo korist. Tudi bivši član republiške lige Železničar iz Nove Gorice kaže zadovoljivo formo in je bil poražen samo od Vipave. Najvažnejša tekma prvega dela prvenstva je bil- preteklo nedeljo med Branikom in goričkim Železničarjem, v kateri je slednji premagal Branika s 5 : 2. Tekmi je prisostvovalo čez tisoč gledalcev, ki so z zanimanjem sledili, borbeni in napeti igri. Branik je v prvem polčasu že vodil z 2 : 1, v drugem delu gr#1 pa ga je Železničar z lepo in hitro igro popolnoma nadvlada! in zasluženo zmagal. Lestvica po prvem delu je naslednja: Vipava 5 5 0 0 30:6 10 železničar Gor. 5 4 0 1 18:10 8 Branik 5 2 0 3 11:16 4 Mladost 4 112 3:7 3 Tolmin 5 0 2 3 4:10 2 železničar SeŽ. 4 0 13 1:18 1 V mladinskem tekmovanju pa je najboljšo formo pokazal Železničar-Sežana, ki je doslej premagal Železnjvarja iz Nove Gorice s 5 : 1 in Branika 3 : 1 In vodi na tabeli s 4 točkami. Rezultati dosedanjih tekem so naslednji: Železničar-Sež. : Železničar-N. G. 5 : 1, Mladost : Branik 3 : 1, Železničar-N. O. : Mladost 3 : 1, Branik : Železničar-Sež. T, : 3. Branik : Železničar-N. G. 2 : 3. Lestvica: železničar Sež. 2 2 0 0 8:2 4 železničar N. G. 3 2 0 1 7:8 4 Mladost 2 1 0 1 4:4 2 Branik' 3 0 0 3 4:9 0 TD »PARTIZAN« NOVO MESTO : NK ILIRIJA LJUBLJANA 4:2 (1:0) GREGORČIČ : LJUBELJ (TRŽIČ) 11 : 1 V prvenstveni tekmi kranjskega nogometnega centra je moštvo Gregorčiča na Jesenicah visoko porazilo tržiški Ljube’j. z 11 : 1 (2 : 1). Gostje niso mogli kljub veliki požrtvovalnosti nuditi razigrani enajsterici Gre-gočiča pravega odpora. Tekma je potekla brez najmanjšega incidenta, kar je vePka zasluga odličnega sodnika. ŠTRUMBL Propozicije tekmovanja pionirskih moštev 1. Tekmovanje se vrši po pravilih nogometnega pravilnika NZJ. 2. Tekmovanje vodi N PL, ki določa termine, čas igranja Vn službujoče delegate. Razpored in čas bo objavljen v POLET u za 2 koli v naprej. 3. Pričetek tek movanja bo predvidoma 11. V. id 52’ ti to i-aj sodelujoča društva pošljejo do 10. V. 1^52 spisek pion rjev, ki bodo igrali.- Spisek naj vsebuje . sledeče podatke: Priimek, in ime. datum in kraj rojstva, poklic, šola, k jo obiskuje ali kje Je v službi. Na tekmovanju bodo imeli pravico nastopa samo oni pionirji, ki so bili prijavljeni. Nove igralce — pionirje lahko društva prijavijo naknadno, vendar pionirji;' ki so že bili prijavljeni za neko društvo, v tem tekmovanju ne bodo mogli nastopiti za drugo društvo. Igralci pionirji morajo pokazati službojočemn delegatu pionirsko legitimacijo, dijaško knjižico ali podobno zaradi ugotovitve identitete. 4. Pravico nasto pa imajo pionirji, ki so rojeni 1936. (in še niso dopolnili 16 let) 1937. in 1938. leta 5. Igra traja 2X20 minut Pionirji lahko Igrpjo v copatah (gumijastih) ali bosi. 6. Kavc;jo din 300.— Je treba plačati do 10. V. 1952. 7. Da ohranimo red in disciplino na naših igriščih tudi pri najmlajših, opozorite pionkje. da vsak, kateri bo izključen iz igre radi nešportnega vedenja, ne bo imel pravico v tem tekmovanju nastopati. 8. Picnirj1 naj bodo zdravniško pregledani, za kar odgovar jajo vodstva klubov. Na spisku igralcev nr.J bo klavzula, da so imenovani resnično pregledani. Spored tekem LNP Nedelja, 11. maja 1952 Ljubljana — igrišče Krima: Krim : Odred pionirji ob 8., služb. Smrekar, sodi Nemčev, Krim : Ilirija mlad. ob 9., služb. Lazar, sodi Vedeliski, mejni Nemčev, Krim : Grafičar I. moštvo ob 10.30, , služb. Lazar, sodi Sovine, mejna ‘Stupica in Prlej; igrišče Slovaria; Slovan : Grafičar pionirji ob 8., služb. Crv> sodi Ričan, mejni Jošar, Slovan : Sloga mlad. ob 9., služb. Crv:, sodi Jošar, mejni Kičan, Slovan : Kamnik I. moštvo ob 10.30, služb. Črv, sodi Gregel, mejna Pilej in Kičan; igrišče Odreda: Odred : Grafičar mladinci ob 10., služb. Korenčan, sodi Gjud; igrišče Železničarja: Železničar : Domžale pionirji ob 15.30, služb. Pilej, sodi Betetto; igrišče Ilirije: Ilirija : Papirničar pionirji ob 9.30, služb. Mihelič, sodi Tadič, Ilirija : A rdel I. moštvo ob 10.30, služb. Mihelič, sodi Ritter-man: Domžale: Domžale : Papirničar mladinci ob 9., služb; Pavlič, sodi Flis, Domžale : Jadran I. moštvo ob 10.30, služb. Pavlič, sodi Boškovič, mejni Flis; Vrhnika: Ivan Cankar : Železničar Postojna ob 16., služb, sodnik, sodi Krušnik; Kočevje: Kočevje : Železničar mladinci ob 12.30, služb. Andolšek, sodi Jovanovič, Kočevje : Papirničar I. moštvo ob 14., služb. Andolšek, sodi Njegovan, mejni Jovanovič. Torek, 13. maja 1952 Postojna: Železničar (Postojna) : Logatec ob 1., služb, sodnik, sodi Stepanovič. Pionirske tekme, delegirane za 11. maj, so preložene zaradi pionirskega praznika na 18. maj. Vsem nogometnim kluhom! Na vseh nogometnih igriščih- na območju NZS so prireditelji tekem dolžni organizirati zdravniško dežurno službo. Službujoči delegati morajo to kontrolirati in v svojih poročilih navesti ime dežurnega zdravnika. Odločba stopi v veljavo takoj. ________ Iz IO NZS Plenarni sestanek Odbora nogometnih sodnikov Ljubljana bo jutri 9. t. m. ob 19.30 uri. Na gostovanju v Zurichu Je italijansko nogometno moštvo Inter včeraj premagalo vodilno moštvo švicarskega prvenstva Grasshop-pers 3 : l (1 : 1). LOVRO ŽEMVA; SHUCANJE 0 Z IMiO, Na poti z Bleda proti Pokljuki, v prijaini gorenjski vasici, živi naš večletni mednarodni tekmovalec in olimpijec, danes pa eden redkih, pravih vzgojiteljev smučarske mladine, Lovro 2emva. V Gorjah ima svoj prijazni dom, kjer je vedno, prav posebno pa še v zimskih mesecih, velik živžav. Kako tudi ne? Lovro vzgaja mladino, ki je že pokazala svoje sposobnosti in lepe uipehe in ki je ponosna na svojega učitelja. Pol me je zanesla mimo njegovega doma, zvedeti sem namreč hotel kaj več o njegovem vzgojnem delu in o bodočih perspektivah društva v Gorjah. Žal pa je bil tokrat zdoma, imel je popoldanski trŠihi*. p jeseniški Železarni. Uspelo mi je priti še pred drugo uro na Jesenice. In že sva bila v živahnem pomenku. Lovru je bilo 15 let, ko je začel tekmovati. V sokolski organizaciji je našel prva učitelja Jana in Prešerna, ki sta začela organizirati tekmovanja v Gorjah. Mali Lovro je z veliko pozornostjo sledil pouku svojih prvih učiteljev in ni bilo dolgo, ko je, čeprav še zelo mlad, dosegel zelo lepe uspehe. Zanimali so ga smučarski skoki, vso pozornost pa je posvetil tehniki smučarskega teka. »Spominjam se, kakor bi bilo včeraj, ko sem kot sedemnajstletni mladenič nastopil na meddruštvenih tekmah v Bohinju. Na startu so bili sami »asi«: brata Janša, Kmet, Murovec, Gašperin, Arh, Režek in kdo še vse! Vsi so imeli smuči izvrstno namazane z najboljšimi mažami, kar jih je takratni smučarski svet poznal. Imel sem široke smuči, namazal pa sem jih že prejšnji dan s parafinom. Približal se mi je Ante Gnidovec, ki smo mu že takrat rekli »boter«, ter mi smeje ogovoril: »Fant, ti si še premlad in ne moreš nastopiti.« Seveda sem bil precej užaljen, kljub temu, da sem videl okrog sebe same starejše in izkušenejše smučarje, ki so imeli za seboj že vrsto težjih tekmovanj. Končno mi je le uspelo priboriti si pravico do nastopa in v tej izbrani eliti sem dosegel deseto mesto. Takratni športni novinarji so napisali: »Uspeh malega Žemve ali Janez Petelinček med kanoni!« To je bi! moj prvi važnejši nastop in šele takrat sem dobil pravo veselje do smučarskega športa.« Pozneje se je Žemva vse bolj izpopol-. njeval in dosegel nekaj izvrstnih rezultatov. Bil je na Češkem, na Poljskem, sodeloval na vsesokolskih tekmovanjih in bil povsod med prvimi. Leta 1936 je bil na zimskih olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchenu, kjer je bil v teku na 50 km dvajseti in pustil za sabo vse Nemce. Ponosen je na lep uspeh v Romuniji, kjer je dosegel v teku na 18 km drugo mesto, v kombinaciji pa prvo. Takoj po vojni se je znova vključil med smučarske tekmovalce in leta 1947 osvojil državno prvenstvo v teku na 18 km. »Zadnja leta sem začutil v sebi vse večjo odgovornost pri vzgoji najmlajšega naraščaja. Čeprav sem bil za prejšnje olimpijske igre povabljen v tečaj, sem pri izbirnih tekmah odpovedal, samo zafo, ker sem imel že takrat polne roke dela z mladino v svojem kraju. Izpadel sem iz kombinacije za sestavo državne reprezentance in čeprav me je takrat to precej bolelo, sem danes vesel, ko vidim, da moj trud in moj idealizem nista bila zaman.« Ko je začel Lovro govoriti o pionirjih, ki jih je, predvsem v zimskih mesecih, v njegovem domu več kot preveč, je žarel od navdušenja, »Pri meni doma se neprestano pribija, kuje, pili in seveda tudi kriči. Mladina je neprestano nad mano z vprašanji in za vsakega moram najti odgovor. Dobro se namreč zavedam, če nisem pozoren do najmlajšega, potem tudi ne morem imeti razumevanja že za popolnejšega tekmovalca. Oglej si nase nove tekmovalce v teku, ki resda nimajo še mednarodnih izkušenj, vendar sem vedno vesel, ko vidim njihova imena zapisana v našem strokovnem in dnevnem časopisju. Vso pozornost vedno posvečam kadrovski politiki. Po lej, na primer, letos bo odšlo na odslužen)e kadrovskega roka nekaj mojih boljših tekmovalcev, toda to mi ne dela nobenih skrbi. Za njih imam že nadomestilo in videl boš v prihodnji sezoni, da je eden boljši od drugega. Že lani so naši tekmovalci, kakor Slivnik, Rožič, Vodnov, Golob, Dolenc, Jakopičeva, Janova, Rožičeva, Černetova itd. osvojili republiško prvenstvo v štafeti. Letos so bili ti tekmovalci še boljši, poleg republiškega so si osvojili še državno prvenstvo. Vesel sem, da so moji učenci resnični idealisti. To so zdravi kmečki fantje in dekleta, disciplinirani in pošteni. Na tem zane na istem kraju druga za drugo in ne kakor doslej, ločeno. Tudi naše tekme niso živahne. Spominjam r., kako so nas večkrat v inozemstvu tik pred tekmovanjem pričakali z godbo, kar je nas in številne gledalce razveselilo in vzpodbudilo k še večji pozornosti. Opazil sem, da so naši starejši tekmovalci, ki zastopajo državo v inozemstvu, oportunistični in zato večkrat škodijo naši športni panogi. Spoznal sem, da je bolje, da zunaj dve leti ne nastopamo, posvetimo pa v tem času vso pozornost vzgoji mlajših, za katere vem, da so sposobni in nadarjeni smučarji. Potrebujemo idealne tekmovalce, zato moramo vzgajati mladino, ker je nepokvarjena.« Oglasila se je tovarniška sirena, žemva Žemva na startu v Chamonixu mestu se moram zahvaliti tudi društvenemu odboru, prav posebno pa tov. inž. Ostermanu, ki nam je vsestransko pomagal. Brez stvarnih pogojev je vsaka dobra volja zaman, in tako bi bilo tudi z nami. Že danes imam izdelan načrt za prihodnjo sezono. Pri tem seveda nismo pozabili na delo v mrtvi sezoni. Pri nas ni mladinca, ki bi počival v kateremkoli letnem času. Zgradili si bomo skakalnico, predvsem pa si bomo izpopolnili naše vrste z novimi pionirji. Že večkrat sem moledoval na Smučarski zvezi ali pri drugih odločujočih forumih, da je treba smučarski šport vsebolj propagirati. Republiška prvenstva naj bodo organizirana tako, da so vse discipline narti- je moral na delo. V jeseniški Železarni je delovodja v mehanični delavnici, sicer pa je izučen strugar. »Oglasi se še kaj, pa se bova lahko še kaj zanimivejšega pogovorila,« in že je urno izginil mimo vratarja. Marjan Lipar Obvestilo Na seji Izvršnega odbora dne S. maja t. I. so bili zaradi nediscipline suspendirani sledeči tekmovalci: štete Janez, Mulej Tine, Klančnik Karol, Klančnik Gregor, Polda Janez, Hlebanja Zdravko in Razinger Tone. Proti njim Je uveden disciplinski postopek. Vsem navedenim Je za čas suspenza prepovedano vsako nastopanje na tekmovanjih, o čemer obveščamo vse osnovne organizacije. Smučarska zveza Slovenije Kolbe 181 cm v višino Pretekli petek, 2. maja je TVD »Partizan« ▼ Litiji organiziral otvoritveni atletski m ti/tg. Nastopilo Je precej mladih atletov, ki so pokazali, da so za letošnjo sezono dobro pripravljeni. Doseženi rezultati so za zaCetek kar zadovoljivi, največje presenečenje pa je pripravil 20-letni Kolbe Milan v skoku v višino, saj Je s 181 cm dosegel letos najboljši rezultat v državi. Upamo, da bo Kolbe ta rezultat v bodočih tekmovanjih še Izboljšal, seveda pa bi nujno potreboval dobrega trenerja, kakršnih na našem podeželju sploh pogrešamo. Tehnični rezultati mitinga so bili: skok v višino — ženske: Likovič 122 cm;: moški: Kolbe 181 cm; daljina moški: Lebinger 524 cm; 60 m moški: T.ehii Sodnik 13.70; Lebinegr 7.4; krogla moški: disk moški: Kastelic 30.40 m. Trener Kumer bo treniral atlete Železničarja Zvezni trener Kumer bo prihodnje dni tre-ral atlete ljubljanskega Železničarja. Tovariš Kumer se namreč pripravlja za odhod v Beograd, kjer bo prevzel strokovno vodstvo naših atletov pred odhodom na olimpijske igre. Atletski sekciji Železničarja je uspelo pridobiti našega atletskega strokovnjaka za nekaj dni. Opozarjamo vse atlete tega društva, da bo v petek, 9. t. m., ob 18.30 na Stadionu v Šiški strogo obvezen sestanek članov. Atletski miting ŠD Grafičar V soboto dne 10. maja ob 16. uri priredi SD Grafičar na letnem telovadišču v Tivoliju otvoritveni atletski miting z naslednjimi disciplinami: teki 100, 300, 2000 in 500 m (han-d>cap), skoki v višino in daljino, meti krogle, kopja in diska. Tekmovanje se ponovi v nedeljo 11. maja. Preteklo soboto in nedeljo je bil na Dunaju atletski dvoboj med Dinamom iz Zagreba in WAF z Dunaja. Zmagali so atleti WAF 89 : 75. PLANINSTVO Strašna nesreča v Špiku V nedeljo se je v ostenju Špika v mar-tuljkovi skupini pripetila strašna planinska tragedija, ki je zahtevala 5 smrtnih žrtev. Trije bratje Uršiči iz Slov. Bistrice in še 2 alpinista so se vzpenjali v Dibonovi smeri v Špiku. Nenadoma jih je zalotilo slabo vreme, zato so se obrnili. Pri tem je ena naveza strmoglavila 200 m globoko in sta bila oba plezalca takoj mrtva. Ostali trije v drugi navezi so se v tem zavarovali in čakali na pomoč. Požrtvovalni gorsjki reševalci so takoj prihiteli na kraj nesreče, žal pa niso mogli nikogar več rešiti živega, ker so vsi plezalci pomrli od izčrpanosti oziroma mraza. O vzrokih nesreče na Planinski zvezi nismo dobili še nobenih podrobnih pojasnil, ker bodo o fem še zaslišani strokovnjaki, tudi plezalci sami, ki so se ob tem varlji-ski preobrat, nepravilnost pa so zagrešili gorski reševalci, očividci itd. Po vsej verjetnosti je nesrečo povzročil nagel premen-vem letnem času poda'" v to težko steno. Se nekaj o turnirju ..Mairano" Košarka je v Evropi igra v največjem in najznačajnejšem razvoju. Zato je nujno, da se to vsakem večjem tekmovanju pojavljajo komentarji in analize bolj kot v vsakem drugem športu, ki regulirajo bodočo smer razvoja, kat mora pomeniti za nas še posebej kvalitetni dvig! Doživeli smo neuspeh! : razgovora z Vojmilom Šerbcom, ki je bil v naglici, bi si lahko bralec ustvaril napačno sliko pogojev in vzrokov za r.euspeh. Njegov poziv k razgovoru in namen seznaniti javnost z nekaj novostmi in zanimivostmi me je napotil, da obnovim priprave in turnir. Lahko ločimo dve fazi: priprave in turnir. Nikolič A. je dal svoj načrt na sestanku v polemiko, v kateri je bil soglasno sprejet. Moje mnenje o statičnosti in nevarnosti kombinacij, ki jih je pa vsekakor treba poznati in obvladati, ni merodajno, čeprav ni osamljeno. (Prav proti Švici smo igrali popolnoma prosto in izvrstno individualno — Gec in Loči.) Mislim, da kombinacije predvsem vežejo in skoraj onemogočajo samoiniciativo in zato individualne sposobnosti. Na treningu je bilo vse narejeno, kar se je dalo v pr. kr at kem času in v težkih finančnih pogojih. Vprašanje je edino še, ali smo se turnirja smeli udeležiti glede na to, da smo startali pred začetkom sezone? Mislim, da smo se turnirja morali udeležiti in nikakršna opozicija ne v tisku ne z druge strani ni kazala drugačnega mnenja (s tem je načeto vprašanje strokovnosti novinarjev). Bilo je edino resno tekmovanje pred olimpiado. Končno je bolje, da izgubimo ugled v Milanu kot v Helsinkih -— če že izbiramo med slabim. Mislim tudi, da je bila državna reprezentanca sestavljena pravilno in da je akademsko vprašanje v enem članu, ker bi tudi ta sprememba bistveno ne vplivala. N. Popovič je po igri na treningu glede na velike izkušnje, še posebej v Italiji, zaslužil vstop v reprezentanco. Znaki zelo slabe forme so se pokazali šele na tekmah! Mnogo več se da očitati drugemu delu — turnirju. V prvi vrsti menjave, ki so bile veliko prepozne in konzervativne ter so jasno odražale nezaupanje zveznega kapetana do vseh, razen prvih sedem igralcev. To je razumljivo glede na njihovo dolgoletno nastopanje za Jugoslavijo in vsekakor njihovo znanje in rutino, toda nerazumljivo glede na formo nekaterih. Tako je bil predvsem izvrstni Engler prepozno in premalo uporabljen. Poleg teh, lahko presodnih napak, je bila tudi naša taktika zelo malo elastična. Tako bi lahko kljub slabi igri v conski obrambi prav to uspešno uporabili proti Grčiji in Franciji in nemara individualno proti Italiji. Tudi Zmaga Crvene zvezde v Franciji V Marseillu je bil pretekli teden mednarodni ženski košarkarski turnir, na katerem SO nastopile tudi igralke beograjske Crvene zvezde. V finalu je Crvena zvezda pokazala nadmočno Igro in zasluženo osvojila prvo mesto. Nastopile so prvakinje Belgije, Holandske, Severne Afrike, Monaca in FUC (akademski prvak Francije iz Marseilla). Prvenstvo Slovenije v košarki Letošnje prvenstvo Slovenije v košarki za moške ekipe bo v dveh skupinah. V ljubljanski bodo nastopali Poljane, Krim (bivši Triglav), Domžale, Rudar in Nova Gorica, v mariborski pa Železničar Maribor, Branik, Železničar Celje. Prve tekme se bodo pričele že v nedeljo, 11. maja po temle razporedu: Ljubljanska skupina 11. maja: Rudar : Gorica, Domžale : Krim, Poljane prosto; 18. maja: Gorica : Domžale, Poljane : Rudar, Krim prost; 25. maja: Domžale : Poljane, Krim : Gorica, Rudar prost; 1. Junija: Poljane : Krim, Rudar : Domžale, Gorica prosta; 8. junija: Krim : Rudar, Gorica : Poljane, Domžale proste. Mariborska skupina: 11. maja: železničar Maribor : Železničar Celje, Šoštanj : Branik; 18. maja: Železničar Celje : Branik, Železničar Maribor : Šoštanj; 25. maja: Šoštanj : Železničar : Celje, Branik : železničar Maribor. V finalu bosta sodelovali prvoplasirani ekipi obeh skupin. V slučaju, da sodelujejo v finalu tudi društva iz Kopra, bo predhodno dvokrožna polfinalna tekma med prvakom koperske skupine in drugoplasiranim ljubljan ske -skupine. Prvak ene skupine tekmuje z drugoplasiranim moštvom druge skupine, zmagovalca obeh srečanj se bosta borila nato za prvo in drugo mesto, premaganca pa za tretje in četrto. Prvak finalnega turnirja za leto 1952 dobi naslov prvaka Slovenije in obenem tudi pravico sodelovanja na kvalifikacijskih tekmah za vstop v zvezno ligo. kopiranje grške sigurne igre bi v nekaterih tekmah koristilo. Prav odprava nekaterih teh napak je imela za posledico vse boljšo igro v zadnjih tekmah proti Franciji Handegand, center (Francija — 198)’ Loči, krilo (Jugoslavija — 180). Boris Kristančič Tudi mladi košarkarji bodo tekmovali Slično kot Branik za nogomet, je org*"'0 ziral KK železničar tekmovanje za prvens^ mariborskih srednjih in industrijskih košarki, za katerega se je prijavilo 8 moSte-Igrali bodo na stadionu ob Tržaški cesti v liga-slstemu in je žreb določil za otvoritve^ tekme dne 6. maja popoldne naslednje n . slednje nasprotnike: 1. par: Kmetijski ten kum : I. gimnazija I., 2. par: I. gimna& II. : Industrijska kovinska šola, 3. par: * . sična gimnazija : Železn. Industr. šola, 4. Pa Ekonomski tehnikum : II. gimnazija. Rokometni pokalni turnir Ljubljanski Krim bo organiziral roko' metni turnir ljubljanskih društev za Pre' hodni pokal. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni Križevniška ulica 2 do 1 maja. _______________________ Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« t MiiOU® — Odgovorni urednik Igor Prešern. — aištvo in uprava v Ljubljani, Likozarjev« — poštni predal štev. 377. — Telefonske 6 „ vilke med tednom 33*85 in 50*09. ob ned« L t pa 43*84 do 88 to 35*58. 30*63. 26*28 - ^ ovni račun uprave SL 602*90331*0. — >lnn tiorA^nln« »imS* dlli 800.— pOl* - mesec" letna naročnina znaša din 800.' din 400.—. četrtletna din 200— In din 80 — Hotel in kavarna »KOROTAN« JESENICE NUDI SVOJIM GOSTOM ALKOHOLNO IN BREZALKOHOLNO PIJAČO VSEH VRST, TOPLA IN MRZLA JEDILA * VSAKO SOBOTO IN NEDELJO PLES* HOTEL »POŠTA« J E SENICE TUJSKE SOBE KAVARNA IN RESTAVRACIJA VLJUDNO VAS POSTREŽEMO Z ODLIČNIMI VINI TER DRUGIMI ALKOHOLNIMI IN BREZ- ALKOHOLNIMI PIJAČA- MI, S TOPLIMI IN MRZLIMI JEDILI S E PRIPOROČAMO! Najlepši majski izlet je na svetovnoznane nar-cisne poljane k Sv. Križu nad Jesenicami NAUŽILI SE BOSTE LEPOTE IN ODDIHA OKREPČILO PA BOSTE NAŠLI .Dom« POD GOLICO11 Odlično višinsko letovišče Tujske sobe in prenočišča Prvovrstna hrana in pijače Prekrasni izleti v naravo Ce hočete biti dobro posfreženi, pojdite v restavracijo Restavracija „T r i g I a v" Jesenice Vas solidno postreže Dobra vinska kapljica in druge alkoholne in brezalkoholne pijače * Topla in mrzla jedile Se priporočamo