Stvarnost narekuje nove naloge Državno-pravne spremembe pri nas doma in zgodovinsko dogajanje, ki se odigrava na evropskem teritoriju, globoko režejo v tradicionalnost in miselnost vsakega posameznika, kakor v razvojno pot narodnega življenja. Z usodno naglico se vrstijo dogodki, ki nazorno kažejo novo obdobje v zgodovini evropskega človeka. Naj zremo na to dogajanje s strahom ali z vedrim optimizmom, eno je gotovo, da bo le tisti vsaj delno obvarovan pred presenečenji in razočaranji, ki bo brez bojazni in predsodkov poiskal objektivne vzroke in kritično premeril realnost dogajanj ter se tako miselno in čustveno pripravil na prihodnost. Tega se morajo zavedati predvsem vsi oni, ki jih že življenjski poklic veže z vsemi področji in odtenki družbenega življenja. To so pa v prvi narodni učitelji! Njihova odgovornost pred mladino in njihov položaj v družbi jim narekujeta prisebnost in pripravljenost. Kakor velja to za vsakega posameznika izmed nas, tako velja za stan kot celoto, posebno pa še za stanovsko organizacijo, ki naj predstavlja miselnost in razpoloženje stanu. Mnogi so v teh razburljivih časih obrnili pogled od življenja v stanovski organizaciji pozabljajoč, da je od splošno družbenih dogodkov neposredno zavisna usoda našega stanu in razvojna pot naše stanovske organizacije, zato ravno današnji položaj zahteva čim večjo aktivnost in iniciativnost v organizaciji. Tu naj opozorim le na nekaj pojavov, ki se mi zdijo v tem momentu važni. da o njih razmišljamo. 1. Odnos stanovske organizacije do prosvetne uprave. Razvoj dogodkov na letošnji državni skupščini otipljivo kaže na simptome, ki se morda zdijo na videz le subjektivnega in slučajnostnega značaja, imajo pa vendar močno objektivne vzroke. Volitve so dale samo povod, da so vsi ti objektivni vzroki, notranje diterence, zadovoljstvo in nezadovoljstvo posameznih skupin in grup, prišli na zunaj do izraza. Stanovska linija, do katere je prišlo organizirano učiteljstvo na osnovi desetletnih izkušenj, je bila v stanju združiti vse konstruktivno in pravicoljubno učiteljstvo ne oziraje se na svetovnonazorsko opredelitev in politično orientacijo. Spoznanje, da ima v danem položaju vse učiteljstvo skupne stanovsko pravne in materialne zahteve, je sililo k enotnemu nastopu. Večina učiteljstva je vztrajala na tej liniji, ker je vedela, da bo le na ta način v stanju izvojevati zahtevane pravice. Vsled doslednega vztrajanja na tej liniji so padale žrtve, težke žrtve, kar je le potrjevalo pravilnost linije. Učiteljski politični klubi, ki so skušali minirati prizadevanje enotnosti na stanovski osnovi, so poleg ostalega zahtevali obnovitev prijateljskih odnošajev vodstva organizacije s prosvetnimi oblastmi v državi, Vsak odkrit in pošten član organizacije razume, da je koordinirano delo in lojalno sodelovanje učiteljske organizacije in prosvetne uprave prvi pogoj za uspešno reševanje stanovsko pravnih in materialnih zahtev učiteljstva na eni strani ter splošno prosvetnih in šolskih teženj na drugi strani. Kakor je to medsebojno sodelovanje in izpopolnjevanje nujno in izvira iz logičnega in stvarnega skupnega dela, pa ta nujnost ne more veljati za vse prilike in za vsako ceno, predvsem ne za cenc, da bi se večina stanu odrekla svojim osnovnim človečanskim in družbenim svoboščinam, da bi pogazila svoje demokratične ideale, da bi zatajila svoja dovčerajšnja stremljenja kakor je to na demagoški način zahtevala skupina učiteljev. Učiteljstvu ni to dopuščala niti vest niti odgovornost pred zgodovino. Videz je kazal, da so se prilike toliko spremenile, da je nastopil čas, ko je lahko upostaviti prijateljske medsebojne odnose in koordinirati delo. Vsak iskren član je pozdravil to spremembo, ker je pričakoval koristi za stan in za šolo in prosveto. 2al pa je bila ta radost preuranjena in to predvsem pri slovenskem učiteljstvu. Tako v pogledu prosvetne personalne politike. In v pogledu ostalih vprašanjV Najlepši odgovor na to daje tajniško poročilo naše sekcije za poslovno leto 1938./39., kjer je jasno pokazan antagonizem med našimi težnjami in zahtevami na eni strani ter med doseženimi rezultati na drugi strani. Nihče ne more odrekati vodstvu organizacije iskrenih namenov in dobre volje pri lojalnem sodelovanju, vendar pa smatramo, da gre pri tem za več kot samo za lojalno scdelovanje, da gre namreč za reparacijo vseh izgubljenih pravic kot osnovni predpogoj za povrnitev zadovoljstva v učiteljske vrste, za uspešno delo v šoli in med narodom. Dokler tega ni, je vse drugo brezpredmetno. Dokler ni teh pogojev in garancij, bo organizacija morala misliti na spremembo dosedanjega načina dela. 2. Odnos vodstva organizacije do deljenih mnenj in pogledov članstva. Kot posledice sodobnega družbenega presnavljanja so se nujno pokazale miselne diference v vrstah delegacije na letošnji državni skupščini. Objektivni vzroki so dobili subjektivnega izraza. Tu so mišljene miselne diference onih delegatov, ki dosledno stojijo na stanovski liniji. Hrvatski delegatje so zapustili skupščino; v zadnjem momentu je bila sestavljena tretja lista za volitve upravnega in izvršnega odbora. Kdor bi te pojave smatral samo kot kaprico posameznikov, je na najboljši poti zmo- te. Da je bila zrahljana enotnost in da je dancs organizacija brez hrvaškega in dalmatinskega učiteljstva, so bili za to dani objektivni vzroki. Smatram, da jc bila storjena usodepolna pogreška v tem, da poklicani niso umeli v dani situaciji kritično premotriti objektivnih vzrokov, ki so privedli do deljenih mnenj in niso umeli najti poti. ki bi preprečila razcepljenost ter omogočila skupnost in tako potrebno enotnost. Slovenska delegacija se je znašla v delikatnem položaju, v položaju, ki ji je narekoval, da lahko največ doprinese k razčiščenju in pomirjenju. Delegacija očividno ni bila kos tej nalogi! Zato pa na slovenskem učiteljstvu še naprej leži dolžnost. da s svojim vplivom doprinese vse potrebno k razčiščenju in enotnosti. Naša sekcija stoji tu pred važnimi koraki. Upajmo, da bo kos te.j nalogi. 3. Vprašanje mlajšega učiteljstva. Ne smemo si slepiti oči pred dejstvom, da je naše mlajše, predvsem pa najmlajše učiteljstvo močno desinteresirano za delo in življenje v organizaciji. Kdor bi to dejstvo hotel opravičiti zgolj z brezbrižništvom, bi grešil. Tudi ta pojav ima svoje objektivne vzroke, kakor je tudi brezbrižništvo pogojeno v objektivnih vzrokih dane situacije, ako že hočemo obv.iseti na brezbrižništvu. Morda so že v prejšnjih dveh poglavjih zapopadeni delni vzroki njihovega odnosa do organizacije! Morda. Vsekakor pa stoji organizacija pred nalogo. da razmišlja o teh vzrokih, jih skuša odstraniti in mlajše učiteljstvo privesti v vrste svojega aktivnega članstva. S temi par primeri sem hotel opozoriti članstvo in vodstvo naše organizacije, da o tem razmišlja in izvaja konsekvence. M. M.