Hi HoluUT». GLASILO slovenske nar U. 1MI. * UM >«t«MI« Um A« «f Onimi mt JUrafc |, mi. podporne jednote Chkac* 0I.V četrtek, 6. julij« (July 6), 1933. ne ¡omentaiji - invrfka natura" demokratski vodji ■gjteveitov tekmec za „ v prejšnjeijn letu, va » predsednikov Dočim drugi de-J, progresivci pojejo Vveltu in njegovemu kontrolo industrij, H to «ekonomska revo-Ameriki, piše Smith v Outlooku, da to "pre-■eje njegove domišlji-ntka on ne verjame^ (t praktičen, bi se dalo sklepati, da domišljija zelo tesne nt more zajeti refor-u je Rooveltovo par-industrijami. i j« povedal še nekaj iki v Outlooku. Zapi-giavni vzrok gospo-ije je — človeška « misli, da je treba |vo dvigniti na višjo jnosti, ako hočemo «konomski sistem. Ta višjo stopnjo značaj-more biti delo politikov ali business-iveč — pasja para! iv, filozofov in dok-pioh Smith ne da do- m Zdaj vemo, kako uveška natura je kri-Amerika slabe čase. mi j a slaba reč, mora tika natura, ki sko-ickkto slaba. Kdo pa kbe človeške nature? wda, ne gre tako glo-to vprašanje najbrž »j meje njegove do- sdje sami ustvarjajo mora biti krivda strani. Kdor si vol t pomanjkanje iniciati-i pripiše, če je brez irja! Zakaj si ljudje hnithove nature, pa Ipresija ne mogla tako «a? ekonomi in sociologi « to clap-trap. Tudi katerim bi Smith irifinje človeštva na ■jo značajnosti", se trditi, da je človek tontrole svojega roj-*«ka natura! Ali je Utura slabša od one v wku, ko so imeli filo-■ktorji" Smtihove šole P za modeliranje *nsčajev? Niti malo «Uvlja voz pred ko-bl človeka izvira iz k razvoja človeške I« življenje in raz HM Olovek je tak & i*vi v džungli, Jfco tivi v kapitali-plclji, na primer kjer se izkorišče-■•riščanci te po v raz-u obstanek, je pa ali izkoriščanec. u človeško naturo j« 1 luk"Ja, v katero se Politični in filo-■«Urji, kadar jim *a omejena domiš-bl rad bil progresl wvi miselnost je »»toU-rimi veriga preteklost, is izkopati, "•»«more biti njegov * «ocialni evangelij raz- o< pol i ** <*»«kalo ■t) V«* Aoooptanco for mailiag at ep«cial rate of poetaco provided for la SPLOŠEN PRE-GLEB RUDARSKE SITUACIJE |*vfto\ne "" C** praznike, )' «»krog f-'ikaško letnikov j« r ell " '"a nimi prsd-* r pr*i>ta.| m> inRkegg P "" ki .o ' «udi privabil« V J, j? v krajev i Tkl*. r' P*r- v ij . m» poči- tV ,! r,'n< ami iz fešSi Masno pristopanje rudarjev v U.M.W. Pogajanja med operatorji in Lewtoom. Progresivni rudarji v Illinoiau upajo aa priznanje Chicago. — Med Johnom L Lewisom, predsednikom U. M. W. of A., in premogovnimi operatorji so se pred par dnevi v tem mestu pričela pogajanja za sporazum o kodeksu za reguliranje industrije, ki bo predložen federalni vladi. Odzvali so se le operatorji s srednjega za-pada in zapada. Kljub odsotnosti drugih operatorjev — z vzhoda in juga — se konferenca vseeno vrši. Glode pravil ali kodeksa vlada med premogovnimi operatorji največja anarhija, ker večina še zmerom nasprotuje vsaki reorganizaciji industrije in "vladnemu vmešavanju." Kapitalističnega anarhizma se kar nc morejo otresti. In kljub pridigi vrhovnega zveznega direktorja Johnsona na zadnji konvenciji njih zveze, da bodo morali spremeniti svoje metode in nazore, niso praV nič navdušeni za "New Deal" in si le prizadevajo, na kakšen način bi preprečili uve-Ijavljenje novega industrijskegs zakona. V ta namen so se porazdelili v številne grupe, ki delujejo, da pod "novim dealom" vsaka dobi čimveč ugodnosti na račun drugih skupin in predvsem pa ns račun rudarjev. Radi tega kaosa in nesoglasja nekateri opazovalci napovedujejo, da bodo skušali pridobiti vlado za pravila po distriktih, nekatere večj< kompanije pa sploh hočejo svoje kodekse. Te družbe so postale tudi silno navdušene za — kompanij-ske unije, v katere silijo svoje rudarje. Upravitelj Pittsburgh Coal kompanije se je izrazil, da njegova družba ne bo nikdar pristala na organiziranje rudarjev v druge kot kompanijake u-nije, ne glede kaj pravi zakon. Se celo v kompanijske unije preveč ne veruje, kar je razvidno iz pravil, ki pravijo, da bo njena kompanijska unija prenehala čim poteče zakon. In v tem ni Pittsburgh Coal osamljena, ker ima med premogovnimi baroni mnogo posnemalcev. Na drugi strani se pa U. M. W. izredno rapidno razvija v Pennsylvaniji, Ohiu in West Virginiji kakor tudi po drugih državah. V zadnjih par tednih je pristopilo tisoče in tisoče rudarjev v unijo. Glaailo U. M W. poroča, da je centralna Pennsylvanija popolnoma organizirana in ae rapidno razvija tudi v pittsburghškem distriktu ter v okraju West Moreland 61ično tudi v Ohiu. V velikih trumah pristopsjo v U. M. W.. tudi rudarji v West Virginiji. Mssni shodi so izredno dobro obiskani. Poročila tu di pravijo, da se je Iicwisovi u ni j i pridružila Keeneyjeva sku pins, West Virginia Mine Workers unija, ki je pred par leti sku šala organizirati rudarje v ju-gozapadnem delu drŽave. Das se ji to ni posrečilo, je vseeno obdržala zaupanje tiaočev. Ce je med Keeneyjem in Lewisom prišlo do pobratimije, še ni znano. Najbrž so voditelji westvirginjske unije prišli do prepričanja, da je za rudarje bolje, če se zopet organizirajo v U. M. W„ ker ima še najboljše izglede, da se zopet razvije v močno organizacijo, drugo pa, vprašanje očiščenja, pride na vrsto pozneje. Na« drugi strani l>ewls najbrž računa, da bo svoje stare In nove nasprotnike že ugnal. Najbolj je komplicirana situ-scija v Illinoisu, kjer se še sko-i (Daljo aa t. «traaM 144 mrtvih po Ameriki 4. julija Avti ubili 62 oseb, drugi so uto-nili ali so Jih eksplozije usmrtile I1M, Act of Oot. t. mt, aathorited os Jaso 14, 191t. SttbecripMoa |M0 XjeäL STEV.—NUMBER 130 Chicago. — "Slavni četrti" je letos terjal 144 življenj po vseh Združenih državah; mnogo je nevarno ranjenih in število mrtvih nedvomno naraste. Ponesrečbe se dele takole: 62 oseb je bilo ubitih pri avtnih nezgodah, 46 jih je utonilo pri kopanju, šest otrok so usmrtile eksplozive pri streljanju in ostalih 30 oseb je izgubilo življenje pri raznih drugih nesrečah. V Chicagu je bilo šest mrtvih. Štiri so utonili v kopališčih in e-den — petnajstleten deček — je podlegel opeklinam od "fire-eraokerja", šesta žrtev je pa bil profesionalni skakalec iz letala, ki je na razstavišču skočil visoko iz zraka nad jezerom, toda padalo se mu ni hotelo odpreti in padel je ko kamen v jezero pred očmi najmanj 76,000 gledalcev. Poleg teh so bili trije ubiti pri avtnih nesrečah. Eksplozive, s katerimi so proslavljali četrtega, so ožgale ali odtrgale prste tisočerim dečkom. Samo v mestu New Yorku so našteli Čez tisoč takih ranjencev. RIPLONATItM ZMAGA RUSIJE Driavil department objavil lajno korospoadoaoo Ta korespodenca kaše, da sta bili Nemčija in Avatrija pripravljeni na kapitulacijo eno leto pred zaključkom avatovne voj ne Washington, D. C. — Državni dWtwrtment je te dni ofcjavff* do sedaj tajno diplomatlčno korespondenco in tako razkril nekatere podrobnosti zadnjega leta svetovne vojne. Ta korespondenca kaže, da je bila Nemčija in njene zaveznice, v prvi vrsti Avstrija, pripravljena na sklenitev premirja eno leto prej, pred no se je vojna aktualno končala, ko je bilo podpisano premirje 11. novembra 1. 1918. Da ni prišlo prej do premirja, je bilo vzrok obotavljanje s strani Nemčije, ker se ni rada ločila od svojih kolonij, Velika Birtanija, Francija in druge zavezniške države pa so se prepirale, katera bo pograbila največji plen. Predsednik Wilson ni mogel pregovoriti zsvezniških držav na sprejetje njegovih točk, dokler ni zagrozil, da bo odpoklical ameriške čete z zapadne fronte. * ' To pričkanje med diplomati je bilo odgovorno za milijonske izgube človeških življenj na bojišču In za razdejanje bogaatva, ki je predstavljalo milijarde dolarjev. "To razkritje me ni prav nič presenetilo," je dejal kongres-nik Rainey, predsednik nižje kongresne zbornice. "Očividno Mala ententa tudi podpisala ne napadalni pakt s Sovjetsko a-ni jo; v pakt« je zdaj 13 dršav. Formalno ameriško priznanje pride šs ta meaec K. London, 5. jul. — Maksim Lit vinov — ki zna dobro grabiti ae-no, dokler sije solnce — je včeraj pridobil tudi malo entente (Cehdslovakijo, Jugoslavijo lr Rumunijo), da so podpisale ne-napadalno pogodbo z Rusijo. Per zija in Afganistan sta podpisali ta pakt v pondeljek — skupaj do danes trinajst dešel v pasu, ki obkroža Sovjetsko unijo od Ledenega morja na severu do Ki-tajske v srednji Aziji. Mala ententa je priznala sovjetski režim kot enota In imela bo skupnega poslanika v Moskvi. Druga diplomatlčna zmaga sovjetskega delegsta v Londonu je popolen ekonomski mir z Anglijo. Tretja zmaga pa je dobavs kredita v Združenih državah. Moekva, 6. jul. — Sovjetsko časopisje je objavilo vest o a-meriških kreditih sovjetom bret komentarja; tudi uradni sovjetski krogi nočejo komentirati tega igredno važnega dogodka zs Rusijo. Razume pa se, da so zelo zadovoljni in v privatnih pogovorih se Čuje, da bodo ameri Iki krediti za Rusijo v kratkem veliko večji in formalno priznanje sovjetske vlade po Združenih državah pride še ta mesec Raorgsalziranje »migracijske ..4 t? i A ouise Gersel, W. Aliquipps, Ps.; Vincent Puge j s teno in sinom, Went Allls, Wis.; Rudolf Oklešen in Tony Kupnik Jr., Strsbsne, Ps.; Matt, Anns in Antonija Bsrsgs ter Frsnces Rotar, Cleveland, O. (Po poročilih sklepamo, ds je bilo čez praznike najmanj «to rojakov iz vseh krajev Amerike na člkaški razstavi In drugih prireditvah, ki *o bilo tu s rsnžlrane po raznih organizacijah.) Klub brezposelnih Chicago. — Slovenski klub braiposelnih ima prihodnjo soboto zvečer Izlet na znani Kegljev vrt v Willow Springau. Vsi oni, ki bivajo v "stari Avstriji" in želijo se peljati s trukom, naj se zglasljo pri Zeleznikarju zvečer ob sedmih, oni v bližini poslopja SNPJ pa pred tem poslopjem ob pol osmih. Prva postaja *a truk je pri 2eleznikarju In druga pred poslopjem SNPJ RajaklBja umrla Milwaukee. — Umrla je Mary Leskovsr, roj. Pestovšek, stara 43 let In doma iz Prevorja pri BrefticaK. V Ameriki je bila 21 let in tu zapušča moža, sina, hier in sestro, v starem kraju pa očeta in dve sestri. Deček utonil Cleveland. — Zadnjo soboto je utonil v reki Cuyahogi desetletni John Strel, sin Johna in Katarine Stral, ko se je učil plava-njs. Zapuščs starše in sestro. Nov grob Cleveland. — Umrl je Murtin Petrič, samec, atar 4« let in doma iz Gorenje Jablance od Smart na pri Litiji. Tu ni bil pri nobenem društvu in ne zapušča nikakih sorodnikov. Novlee Is Argentine ' Buenos Airs«. Arg. — Tu je umrl za pljučnico Anton I*ban, krojač, doma Iz Gorice. V Ameriki je bil 20 1st in tu zapušč* t«*no in dva odrasla otroka. — Poročili so s« Ivan Flllplč in Neta Grlica ter Anton Kurlan it Ornega vrha nad Vipavo in P«pca IVršIČ l« Ravni nad Crnl čafni. Tukajšnji Slovenski tednik je prepovedan v Jugoslaviji. Itslijanaka sračna fk»ta na I rake m l.ondonderry, severna Irska 6 jul. — Štiriindvajset italljan-skih aeroplaitov, ki jih vodi g< neral Italo Italbo. minister italijanske tračne mornarice, ne vedno tukaj čuka ra lepo vreme za polet na Islandijo, ki je prihodnja (»ostaja • Italijanov Morda polete še danes. Balbo ii pa, da pride v Chicago prihod nje nedeljo. \ Kknekutiva progreNlvnlh rudar jev odnlovlla urednika Gillespie, 111. — Glavni odbor ProgresKne rudarske unije odslovil Gerry Allardn «hI urad ništvs "Progressive M meriš. Za vzrok nsvsjs. ds s» zadnje čass nI kotel pokorili navodilom eksekuttve glede taktike. Prati Allardu je bila velika kampanja v mehanskih listi Julneca Illinois«. ki so sovražni not emu radarskemu gibanja. Vzrok je bUa ajego^a militant-nosi Kampanja je bazirala na e*Hklh, da je komanist. Naši kritiki in špsnsks mati Kieleth. Minn. — Vstop® VK ga obkolili za mizo pišočega. Njegov obraz je odražal trda črte; taki obrazi sevajo vojakom v strelskih jarkih. "Kar naprej pišeš; se še nisi spametoval? Vedno ti govorimo, da delo, ako ni* ne nosi, ga ni vredno driaki. Zaženi pspir ia pero tjs. ps sedi, mira j. Ali tebi govoriti, je v steno govoriti — zaman. Kako se b<* ti s volikani ruval? Nimaš materiala, šele, znanja za seboj, ne jesika pod kontrolo. Glej Walterja Llppmanna, koliko on zasluži, ali on piše vssk dan." Pišoči piše dalje in se ne zmeni za govorjenje svojih obiskovalcev. 44 Ako pa res meniš posta ti dopisnik, piši po naše, piši tako, da to bo vsakdo razumel, lahka Nihče te ne razume, tako pravijo vsi, ki tvoje čitajo," "Ne znajo čitati." de pisec dalje. "Znajo čitati po naše, ali tvoje akladbe so njim Apanaka vas." Pomislijo naj malo. pa bodo razumeli." "Kal? Se po-mišljali da bit Prvič, plačati list, drugič, čitati ga in poten» 8i še beliti «lavo ob njem? Ct-taUlju ni treba pomiki jati; po-mišljati morajo dopisniku ki pišejo črno na belo. da 1)0 jasno in vidno kakor solata na Krožniku. Ne pa pačiti nagega jezika s tujimi besedami, katerih nikdo ne razume. Kakor je razvidno, razumete dobro naš jezik in želite ga ohraniti čistegs," je pobaral pišoči. "Prav dobro razumemo nsl jazik v govoru in pisavi." "Vr lo dobro. Poskusimo rasložitl prvi dve besedi." ' Spogledali so se. "Vrlo? To ni naša beseda, še nlkdsr je nismo slišali Od kje neki sts jo privlekli?" "Ker ne morete uganiti "vrlega", pa povejte kaj o vrlini — vrlina — saj so si sorodne." Dabatirali so o vrlini in zaključili, da te besede ni v našem jeziku. A vseeno bi radi razumeli vrlino, zato eden predlaga, naj se raztohnači v angleščini, ker haš jeslk ni dovolj bogat, da bi mogel tej besedi do živega . . . Taki ste vi kritiki. S prazno glavo delate šum, kritizujete, nadomestila nimate, verjamete samo onim, ki imajo diplome. 2al, da smo si znaci. Pa pustimo jezikoslovje na stran. Jezik je vsak dober, da le dobro izraža misli sevs, najboljši jezik je pa tisti, ki je najokretnejši. "Predlog l-mam v misli: tu smo štirje znanci, živeči eden poleg drugega, delavski list krvavo potrebujemo. Ako prispeva vsak približno >o dolarju, pa bomo Imeli list v ovarištvu." "V tovarištvu še pes crkne", e eden odbil. "Ako bi šlo za kruh, bi dal dva dolarja, za časopis pa nimam centa", je podpri drugi. Mnogo sem Čital koder sem hodil, povsod so imeli vsakovrstne časopise. Ali nam je kaj bolje danes?" je dodal tretji. "Nova pot se dela", je gladil pišoči zapreke, "a ta časopis bo naša laatnlna". — "V teb hudih časih, kot ao danes je treba dolarje držati za kaj po-trebnejšega", je odbijal prvi daje. "Časopis je luksuz. Delavec ne mora učiti živeti brez luksu za," je podprl drugI prvega. "Ca-sopia ni lukmtz, časopis Je časovno «radstvo, polno oalrlh rezil, ob katere se človek le obreže." je dodal tretji. In vse daije so argumentirali. Končno so se združili na eni točki, da ne prispevajo v denarju za list. Za denar se težko dela. Takrat je vstopil še četrti znanec in glasno pozdravil: "Tukaj mojka vence Vije*. Takoj no ga obkolili. Svečano je izvlekel m ki zavitek is žepa. podolgasto steklenici podobno etvar, ter ga oddal najbližjemu, rekoč: "Pod pri ae in naprej proži." Ko je "stvar" priromsln nsssj. je pr vi rekel: "Zdaj bom pa jaz dal en dt»«ar; starejši, ti bodi pu slu trs in pojdi št» po eno tako': stvar." Tam na Španskem je mati pred kratkem ustrelila svojo h«>r, ker se je zaljubila. Vzgo i «no v strogo delavskemu duhu jo je mati (»»svetila izključno delavski probujl in hčarka se je razvila v («vratno miselno delavko. Sredi svojegn delovanja se j* hčerka raljiibila. mali pa ni mo. gla tega prenesti In ji js pogns-Is kroglo v glavo. • Tsm vse življenje ženska posveti delavski probuji, tu omahovanje moških za neksj centov za isto stvsr. Naši kritiki, vzemite na znanje to plemenito mater, žensko, primerjajte jo s seboj, primerjajte jo z mladeniči po Ramostanskih teminah, kjer žive brez koristi za današnje tr-soljudi, razmišljajoč le tr Dogodi se pa tudi slučaj, da človeka kje vjamejo, recimo, re- pljenje davne preteklosti: o božjem sinu, s krivico podpirajo. Španska mati s svojo močno o-»ebnostjo nudi tudi delavskim sl^carjem, pisateljem, klicarjem pravic, snoy in energijo njihovemu nadaljnemu delu; delavskim materam in očetom, da bodo usmerjali svoje sinove in hčerke v njihovo stxan, trudeč ae doseči 4vzor, ki ga je postavila španska mati s svojo hčerko, katero je rajši videla mrtvo, kakor da bii služila malim vzorom ali živela brez koristi za ljudi. O-bremenjena z možem bi ne mogla posvetiti vseh svojih sil sedanjemu zaraščenemu polju — dravski probuji. Njeni hčerki spomin povsod materi prostost, ker se je borila j za njo.—J. Kovaclch. Nekoliko statistike Pueblo, Colo. — Ob zadnjem ljudskem štetju je država Colorado štela 1,033,160 prebivalcev. Sedeš postavodaje je v Denver-ju. Državna kaznilnica je v Cannon City ju. Umobolnica (State Hospital) je v Pueblu. Poročilo upravnika umobolnice je vsekakor zanimivo. Nanaša se na prošlo leto. V tej bolnici je bik> koncem prošlega leta 3,184 umobolnih. V zadnjih dyeh letih so prejeli 1,011 bolni)». V tem času jih je umrlo 444 in 327 je bilo izpuščenih. Sedaj je v tej bolnici 1,727 moških in 1,457 žensk. , Izmed okrajev jih je dal največ Denver, zatem je pueblškl okraj. Po poklicu so menda zastopani vsi, kar se more reči o poklicih v sedanjem času. 26 narodnosti je zastopanih. En moški in ena ženska sta bila ata-ra manj kot 15 let ob sprejemu; 14 moških in 10 žensk starih od 15 do 19 let; 34 moških in 28 žensk od 20 do 24 let; 42 moških In 26 žensk od 25 do 29 let; 42 moških In 30 žensk od SO de 34 let; 51 moških in 39 žensk od 35 do 39 let; 106 moških in 68 žensk je bilo starih 70 let ali več ki ao bili sprejeti v zadnjih dveh letih. Število Slovencev v tem zavodu mi nI znano, vem pa, da je precejšnje. Vzroki bolezni so različni. Ce bi zdravniki podali natančno vse vzroke umobolnosti, tedaj bi šele mogli poj miti, kako globoki in kako močno so ukorenjeni vzroki slabouma v človeški rasi. Vem to, ker za enega izmed bolnikov (ne dolgo tega) sem hotel vedeti od zdravnikov, koliko časa nazaj se lahko sledi bolezen. Povedali so ml, da do rojstva. Torej je veliko ljudi rojenih. ki so mentalno deformirani. To je ena alika iz ene države izmed tiaočerih slik. veža, in ,ga .pošljejo v ta zavod in potem na pride Vod ven. Koliko stroškov Imajo države s takimi zavodi, je samo ob sebi umevno. Toda potrebni so; nuurtpo biti in bodo vse do todaj, da bo človeštvo toliko napredovalo v znanstvu zdravniške vede, da se bodo rodili le zdravi ljudje, ne slabši. V to bo potrebna kontrola, kdo se sme roditi; torej kontrola, da le zdravi ljudje smejo biti očetje in matere. Kaktus. DRUŠTVENE VESTI Redna seja 9. julija Strnthers, O. — Uljudno va* bim vse člane društva št. 277 SNPJ, da se udeleže prihodnje redne seje dne 9. julija. Podan bo račun za prošle tri mesece, imeli pa bomo tudi druge važne zadeve na dnevnem redu. Zato pa vsi na sejo! John Crfiekh. Važno obvestilo Virginia, Minn. — Člane in članice društva št. 216 SNPJ o-pozarjam, da se vsi udeležite redne meeečne seje v nedeljo, dne 9. julija, pričetek točno ob 1:30 popoldne. Na junijski seji je bilo sprejeto, da se uradno v gla silu pozove na julijsko sejo vse člane. Komur je kaj za korist našega društva, se bo te seje gotovo udeležil. Glede asesmenta: Kdor je zavarovan le za posmrtnino, plača od 1. julija naprej en cent več asesmeoia na mesec. Tako je sklenila 10. redna konvencija prošlega maja in potem se moramo vsi ravnati. To velja samo za one člane, ki so zavarovani samo za posmrtnino. Prosim, da upoštevate to in da vsi pridete v nedeljo 9. julija na se« jo.—John Yelenich, tajnik. fETRTEK, Preveč bo«^ zemljo z ijijt ^ Plača 150 mm «niči 10 milijona Milijoni , , — Fad«r*Ud PletMve*. Rudarski vodja; I. O. Dudley član stavkovnega komiteja v franklinskem okraju v Hlinoisu. (>S pomaga voditi stavko za novo rudarska unijo (P. M. A.) v naj httjftt delavski bitki v Illineisu. postrežbo ter dobro godbo za ples. Piknik prične ob 1. popol dne. Upamo, da nas na našem pikniku obišče mnogo naših prijateljev in znancev. Vabimo vsa okoliška društva in klube, posebno pa naša bratska društva in naš pevski zbor "Slovan"; kj»er je "Slovan", tam je.veselje doma. Vabimo tudi naše mlade tamburaše in vse, ki bi se radi zabavali z nami. Naša mladina pri tamburaših je hvalevredna vsakdo jo rad posluša pri njihovih nastopih. Na svidenje v nedeljo, 9. julija, v Emerald parku l Odbor. Pripomba uredništva:—Gora je štiri vesti smo prejeli v sre do, 5. julija, ko je bila uradna izdaja že v tisku. Prve tri so bi le oddane na pošto 3. julija, zadnji pa 2. julija. Važnoat društvenih sej Royal, Pa. — Opozarjam člane društva št. 263 SNPJ, da se bolj zanimajo za društvo in društvene seje, kajti nekateri člani so že skoro popolnoma pozabili na seje. Vsled tega je bilo sklenjsno na prošii redni seji, da bo društvo kaznovalo vaskegs člana, kateri se ne bo udeležil toliko sej, kakor je določeno v pravilih. Posledice naj si vsak sam sebi pripiše. Ni dovolj, da plačate asesment, treba je tudi, da pridete na seje. Plača se lahko vsak čas pred 25. v mesecu, seje pa se vršijo le po enkrat na mesec. Prihodnja redna seja našega društva se vrši v nedeljo, dne 9. julija. Opominjam vas, da se u-deležite v obilnem številu. Toliko v obvestilo in vednost Martin Spollar, tajnik. Piknik društva 580 v nedeljo Brooklyn, N. Y. — Društvo "Ali American" št. 580 SNPJ priredi svoj piknik v nedeljo, dne 9. julija, v Emerald parku na Martin in Myrtle ave., Glen dale, L. I. Richmond Hill kara vas pripelje do parka. Pikniški odbor bo preskrbel vse potrebno za dobro zabavo in Waflao« o rehabilitacij poljedelstva Pravi, da je reševanje farmskega problema težka stvar St. Paul, Mian. — (FP) — rtlnik zveznega poljedelske-departmenta Wallace je svojem govoru pred profesor, bi dijaki državnega kolegija izjavil, da izgledi glede prodaje previška pšenice, ki znaša 350, 000,000 bušljev, na zunanjih trgih niso ugodni. Ob tej prilik je pojasnil tudi načrt, ki pred viduje manjšo setev pšenice prihodnjih dveh letih. Ta redukcija ne bo znašala več kot dva set odstotkov. "Naša nadprodukcija glavni ppljskih pridelkov je dejstvo, je rekel Wallace. "Ako hočemo da se bodo cene pridelkom dvl-ggle, morsmo uravnati odnos med ponudbami in povpraševan jem. Zavedam se, da farmarji ne obravajo načrta glede znižan produkcije, toda drugega Iz hoda ni." Wallace je dalje rekel, da je reševanje farmskega problema težavna stvar in da bo vze precej časa za rehabilitacijo po- S Pfece, ljodelstva. Omenil je, da so pri dflovalci bombaža povečali se tiv, ko so se pričele dvigati cene temu pridelku. Ako ne bodo omejil produkcijo v smislu načrta bodo cene spet pričele padati. V sličnem položaju kot pridelovalci bombaža se nahajajo tu< farmarji v Iowi in drugih državah, ki pridelujejo velike množine koruze, za katero pa ne morejo dobiti trga, kar je vzrok za nizke cene temu pridelku. N ameriških farmah je danes 1 milijonov manj konj in mul kol: pred dvajsetimi leti. TI so prej porabili pridelek tooruze In vsled tega ni bilo* nadprodukcije. Letni prevlšek produkcije koruze znaša nad 500,000,000 bušljev in to je vzrok, da nima ta pridelek skoro nikake cene. Ameriški fašisti se orirsahrirajo. Art J. Smith (na levi), vo-dja ameriških fmMrtm. pravi, da ne vrši pohod v Washington'* 4. JuHta In d« takrat ho Imel n neM Mde«et milijonov prfetatev." Srake ameriških fašistov ao olivne (khaki) barve "Navaden r« k et «a razmetavanje srajc." pravijo federalni okiaotnikL Washington. _ (PP) h°vi Karla Marxa' yL etične kontradikciie ki " odkril, bodo ^vs krono v uničenju ^ joaov akrov bombaT* hodijo milijoni r* ' bi dežela potreboval»^ čo tega bombaža ki T najbolj cinični destruQ Za ta korak ae je jedelski tajnik WallTI obenem tudi "farmar^' tor- V gvrho odfikc farmarjem vlada pi*, milijonov dolarjev. Uiv Malenezije bi tega nail mogel razumeti: uni predmeta, za katerega je] potreba v deželi. Tudi a navadno pametjo jn ¿uti cialne vrednote težko to. Ne pa v kapitalu vzgojeni — civilizirani! dobro razumejo. Wallace ni pri tem skušal zamižati velike v deželi Priznal je, ds stVo lahko porabilo «le bombaža. Ampak pri kapitalizma to vpra pride v poštev. Tukaj poštev le vprašanje ceij ohranijo cene bombažu 1 višji točki. In reg so se. ] po tem odloku se je cen bšiŽu v enem dnevu zvii štiri dolarje pri bali. Pod socializirano eko bi se take stvari ne dol Pod tem sistemom bi vi skrbela za uničevanje do poleg še plačevala ogrom te, ampak njena briga < da živijo v blagostanja sti, ki so zmožni in ielijo Wallace jeva naloga, k naloga vse Rooseveltove 1 stracije je, da sanira in na noge gnilo telo kapit To «e ji mogoče posreči» časa, nakar se zopet poa gi^no poglavje amerisk* stva. Tega ne bo prepn ben "new deal", dokler! v svojem poglavju maim vanje dobrin, katerih p jejo milijoni. Ker pa "cene" — denarja — bo potrošila 150 milijonov i čenje 10 milijonov akn baža. Od Rooaevelta priš kaj drugega, bi bilo nel ker je bil izvoljen, dai kapitalizem. Njemu ki Walleceju gre vsekakor nje, da se na «voj posel p bro razumeta. Mogoče! Okaške veletrgovine proti kai-nilniAklm izdelkom Chicago. — Lastniki _________________"'«^."orzvijn. d« W rlh čikaških depsrtmentnih tr-j ¡¿^J, iir*«"1*"» Lepi izgledi teriarioaali Neunijska ladjedelnica i Ilk kontrskt zs vojae ' Wsshingtes. - (F?) tistimi, ki bodo deleini deals, je ameriika wkcij Internscionale" - n»UJI kraljev — na prv*«> 240 milijonov, ki ji* ¡J troii za nove boj» » Newport News Ships kompsnija dobila kontu 40 milijonov. Ts družba jo bila i« drugimi vred ¡zredim * "mzo rož it veni" zadevi lobista S**1* pas leti je bil« v nih novic, ko je da je finaneirsia njef" taftns aktivsosti M * konferenci. Hornsrični ™ te dal rutini. J« knntrsktov S^T I oddal ^ ! drufbsm I f*1* W nikov pravijo. Hb is "M* privstnih ,r ' "JTi* govin so isjsvili. ds ne bodo pro-dsjsli kaznilniških izdelkov na podlagi posebnega kodekas, ki gs|j"V^T ^ )f pripravljajo v smislu sprejetega vij|Hniw, ladj^H*1* zakona za okrevanje industrij.! Njihov kodeks določa minimalno, ^ " ' m mezdo $9 za 48 ur dela na teden1 I><»k!« r - • za delavce pod osemnajstimi le- no. kot r ti. od $10 do $12 za ženske In^1 Hko časa v od $12 do $18 za moške. ' ti miru. 6. JULIJA." PROSYETÄr Vesti iz Jugoslavije (IsTinu 99P&* Jageslsvljs.) f Zagrebu hrvtfaki ¿»MBt ptv > rtltk»pv 58. letu. SeTv t^r tolmač svoje i Pesnice vzore je U I mad slovenskimi pesni-Muma in Župančiču ae d ponudil. Zato je RrJnašimi 8loVen" ^poslovnimi revijami in prijateljska m več i pesmi je objavil tudi v Z revijah. Po poklicu %dnik. svetnik banskega Bil j€ član Akademije jj, predsednik zagrebške-,*kluba. častni predsednik »Matice itd. mp poplavi. - Komisi-(jmske mestne občine je ¿1» poplavljene predele to ugotovila, da je velik kov uničen. Na terenu, preiskala komisija, je in fižol 100 odstotno u-mfcna je koruza, žitd pa {eno 80 do 90 odstotno, ¿na. korenje in pesa i za ^•e je uničeno. Barjanski i pa le boje, da ne bi prislovih poplav. Vreme se nikakor noče odločiti za Po zadnjih hudih popja-je na binkoštno nedeljo fepo zvedrilo in je bila to Aetno vroča nedelja, toda adnji dan ni bilo več spln-rišel je spet dež. Potem ¡za kak dan zvedri, pa ± Tako smo že blizu po-Jsnija, pa je vreme htad-kakor prejšnji mesec in amfera nekaj nezdrave-emalo močnega solnca je in zdi se, da vse to kaži tveka. V Ljubljani je pol-obolenj, skoraj vsak fiovek je bolan: kakor ne-Jpanska. Ljudje so leni, dremavi, brez teka, tyži-rfrtinah itd. Žele si »velita, pa naj ga prinese že «verni veter ali vroče Imetje v poplavam izpo-aih krajih se boje novih i, ker je nebo zmerom za-i oblaki, iz katerih vsak L danes bolj, jutri manj. ivadno nezdravo vreme »meda tudi na rast. Do-M lani ob tem času ljub-trg ie poln bosanskih ki m jih dnevno dovaža-M00 kg, jih dovažajd le-Italije le po kakih lOOO »oTiiv vvi ilvrA<'n« ^•Najprej se bodo -J""'1« v moravski in c±flr;,ni'kj<>r • '»«< tkom ^ '"'do lile ^^ ki sta prišla čez mejo iz Avstrije, oblečena v turiatovski obleki. Nekdo je opazil, da mečeta v poštne nabiralnike pisma, pa je to prijavil oblaatem. In ker je po ustavi zajamčena pisemska tajnost, so zastopniki oblasti ta pisma odprli in videli, da tiče v kuvertah komunistični letaki. Neznanca pa sta med tem že izginila iz Gornjega grada ter odšla proti Kamniku. Tamkaj so ju aretirali ter odvedli v gor-njegrajske zapore. Kdo sta are-tiranca, ali sta tujca ali slovenska emigranta, tega javnost ni zvedela doslej. Strela jo je ubila. — Dne 9. jynija je prišla nad ptujsko o-koiico huda nevihta s trenkan-jem. Napravila sicer ni mnogo škode po polju, zahtevala pa je Človeško žrtev. Preužitkarico Terezijo Zupaničevo, staro 54 let, je nevihta zalotila v bližini Haj-dine. Stopila je pod drevo ve-drit. Tedaj pa je udarila strela v drevo in Zupaničeva je obležala na mestu mrtva. Doma je bila na Bregu pri Ptuju. Umrli so: v Gorenji vasi v Poljanski dolini 80-Ietna Ivanka Hrovatin, po rodu iz Libevč pri Idriji, v Kamnici pri Dolskem trgovec in posestnik Franc Zupančič, star 77 let, v Mariboru 7-letna Josipina Stojkovičeva, v celjski bolnišnici 81-letna IVa-na Križanova iz Celja in 37-letna posestnica Roza Gačnikarjeva iz Brezna pri Vitanju, v Solčavi župnik Miloš Smith, v Ljubljani Avguština Zevnikova, v Hrastniku delovodja pri rudniku Franc Krištofič, v Spodnjem Ka-šlju Ivan Snoj, posestnik in trgovec, v Ljubljani dimnikarski mojster Franc Vrhove, star 72 let, na Bregu pri Celju 83-letni Anton Serak, v celjski bolnišnici 12-letna Angela Belinova iz Spodnje Hudine. 6e en glas o Molekovi knjigi. — Zagrebška založba Binoza (Bibliotega novinarske zadruge) izdaja poleg knjig tudi svojo revijo "15 dana", ki izhaja dvakrat na tpesec ter prinaša beležke in člančiče o knjižnem življenju Jugoslavije. V številki 8. letošnjega letnika z dne 5. a-prila (številka nam je prišla šele zdaj v roke) je priobčila ta revija tudi poročilo o knjigah Cankarjeve družbe. O Molekovi knjigi je poročevalec I. K. zapisal tole: "Dva svetova" Ivana Moleka je prvi dio trilogije u ko-joj se (kao u Adamičevu "Smi-jehu u džungli") opisuje život naših iseljenika u Americi (drugi dio "Veliko mravljišče" i tre-či "Hooverville" niso još nigdje objavljeni). Ivan Molek je Slovenec, koji živi stalno u Chica-gu, kao glavni urednik radnič-kog dnevnika "Prosveta". U romanu "Dva svetova" ima ispo-četka nešto autobiografskih mo-menata, dok opisuje odlazak Toneta Pleseca u Ameriku, ali Čl-tava knjiga ni je autobiografska. Kao Upton Sinclair u "Kaljuži" črta čikaške klaonice i korumpi-ranu, puritansku, pseudomoral-nu amerišku javnost, grlatu u lansiranju t. zv. američke demokracije, gdje svaki radnik može postati kapitalist, ako hoče da radi (Ford i dr.), Molek u "Dva svetova" prikazuje tvorni-čke i rudničke centre (Pitts- burgh, Steelton i Calumet) i radniško gibanje u njima. Ta dva svijeta, o kojima govori, su ¡spočetka Evropa i Amerika (po geografskoj diviziji, stari i novi svijet od Evrope, več su oba kontinenta jedan svijet, a dva svijeta se nalaze i u jednom i u drugom. Inače se Molek razlikuje od anglosaskih (Sinclair, M. Gold, Lewis i dr.) i njemačkih (Braune, Kisch, Glaeser i dr.) pisaca ove vrsti slavenakim sen-timentom i izvjesnom toplinom, kojom opisuje neznatne erotske avanture. Početak romana u se-lu, gdje se rodio Plesec, a koje je zapuščeno in malo, i ako ne blatno kao «ela I. Cankara (na-pose iz "Bratina Kačura" i "Kurenta"), je čisto naš, regionalan. Oprema N. Pirnata (dobraKi predgovor M. Klopčiča (pregledan in informativan)" — Požar v Stari Loki. — V nedeljo 11. t. m. zjutraj okrog pol 1. se je vnela hiša posestnika in mizarja Franca Pogačnika v Stari Loki. Hiša je s požarnim zidom razdeljena na dva dela. Gorel je zgornji del, kjer ima Pogačnik stanovalce in na podstrešju svojo zalogo mizarskih del, posebno rakev. Ta del hiše je zgorel, stanovalci so jedva rešili svoje življenje. Neki starček Smid, ki je stanoval tamkaj, je dobil tako nevarne opekline, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Gasilci iz Škofje loke so se potrudili, da so omejili ogenj. Oprofičenl. — Okrog 14 dni je trajal v Beogradu velik proces proti trem višjim uradnikom finančnega ministrstva, ki so bili obtoženi, da so z napačnimi kemičnimi analizami in razimi ca* rinskimi manipulacijami omogočili Standard Oil kompaniji neo-carinjen uvoz nafte in drugih olj. S svojo večletno "prakso" so oškodovali drŽavo za okroglih 60 milijonov dinarjev. Proces je trajal 14 dni ter se je 13. junija zaključil z — oprostitvi-jo vseh treh obtožencev. Obtoženi so bili inž. Milena Beračeva ter načelnika finančnega ministrstva Pete Borisavljevič in Slobodan Djakovič. Protesti iz Amerike. — Kakor so zabeleiili nekateri hrvatski listi, šo hrvatski izseljenci i t A-merike poslali Svetu Društva narodov ter predsedniku razoro-žitvene konference protest proti zatiranju hrvatskega naroda. Proteste je podpisalo 68,690 Hrvatov iz Južne Amerike in 250,-000 Hrvatov iz Severne Amerike. Protest so podpisala tudi razna hrvatska društva izseljencev v Belgiji, Nemčiji in Avatri-ji, skupno torej nad 800^000 podpisov. Gre najbrž za resolucije, ki so j Hi podpisala razna hrvatska izseljenska društva v Ameriki in Evropi. Ni pogorela. — Pred tednom so nekateri slovenski listi poročali, da je pogorela pred dvema letoma zgrajena planinska koča na Sveti Gori pri Litiji. Zdaj pa poročajo isti listi, da se bo vršila slovesna otvoritev koče in njen krst dne 15. junija. Koča namreč ni pogorela, pač pa je pred tednom dni gorela hosta tik koče, vendar pa ao ogenj pravočasno pogavili ter se koča sploh vnela ni. Koča stoji na zelo razglednem mestu in obiskujejo to goro kaj radi tudi zagrebški tu--isti. Kočo bodo krstili za "To-mazinovo kočo", po predsedniku litijske podružnice Slov. planinskega društva, ki je kočo zgradila . Amerika bo dala sovje-lom štiri milijo«« krotita Vlada bo financirala izvoa bom-baša v Sovjetsko unijo. Dogovor v Londonu Washington, D. C. — V pon-deljek je bilo uradno naznanjeno, da bo vladna korporacija aa finančno rekonstrukcijo posodila sovjetski Rusiji štiri milijone dolarjev za nakup 50,000 do 80,000 bal ameriškega bombaža. Ta vsota bo kreditirana Ameri-ško-ruski trgovski druibi (Am-torg) v New Yorku, ki je sovjetska oficielna trgovinska organizacija v Ameriki. Amtorg bo dala omenjeni kor-poraciji dolžne note za 70% plačila za nakupljen bombaž; te note morajo biti zajamčene po sovjetski vladi. Preostalih 30% za bombaž mora Amtorg plačati v gotovini. Ta transakcija je prva, ki postavlja ameriško vlado v finančno zvezo s sovjetsko Ruaijo kljub temu, da Združene države še niso dale formalnega priznanja sovjetom. Vendar ae to lahko smatra za de facto priznanje, London, 3. Jul. — Ameriški pomožni državni tajnik Raymond Moley je včeraj imel dolgo privatno konferenco x Utvi-novom, ki vodi sovjetsko delegacijo na ekonomski konferenci. Vsekakor sta razpravljala o novih trgovskih zvezah Amerike in Rusije ter o kreditih, ki jih sovjetska vlada upa dobiti od Združenih držav. Litvinov je imel že več sestankov t ameriškimi delegati. SPIjOŠEN PRET,LED RUDAR-8KE SITUACIJE (NsdaUsvanjs • 1. strani.) raj leto dni bije boj med progresivnimi rudarji in Lewisovo unijo. Dasi ima nova unija veliko večino rudarjev v tej državi na svoji strani, ji Lewis a pomočjo oblasti in velikih premo-gopnih družb uspešno kljubuje. Strahovlada v južnem delu države Ae ni nič ponehala. Izgledu, da tej bratomorni vojni in pa gangeškemu terorizmu lahko napravi konec le federalna vlada, kc»so vse državne oblasti odpovedale, oziroma ao na atra-ni kompanij in Lewisa. Progresivna unija upa, da bo dobila priznanje pri Johnsono-vem odboru za kontrolo industrij, kateremu je z operatorji, s katerimi ima pogodbo, predložila kodeks. Ce bo potrjen, Je upati, da bo konec boju v Illinoi-su, ker operatorji bodo morali priznati tisto unijo, za katero se rudarji v večini izrečejo. Ni pa veliko upanja, da se to zgodi. Prvič Je član Johnsono-vega odbora (delavske sekcije) I^ewis, ki se je uprl temu priznanju. Drugič bo njegova unija prej ko ne dobila zaslombo pri administraciji, ker je na Lewisovi strani bankir Uaruch, ki je v teku Roosevoltovih počitnic neoficielno nadomestoval predsednika. Končno pa ima na svoji strani Ameriško delavsko federacijo, kar tudi veliko šteje. Ce Je odstavitev Gerry Allar-da od uredništva "Progressive Minerja" kakšen kriterij, se lahko v bližnji bodočnosti pričakuje kompromisnega pobotanje aapMMHHaaa ** Pisali. UMa-i 'Mvrr, ■Mk "'■temu teh voli- K ! Na f .loj Ifc v. Pred beo-- »d išče m so i. obtočen L !r''livo, on»tj# I i letake iz |ta-'•btot,.npr Korčulo-v Italijo in jf bil 1 o na doumrt-rtinuvič je do-Milan p« 8 i ta». ^Whér * FW. V zapore o-rnj< m gra-it Kaoyii-JJJ aretirali h *<"'«torja. V lrim 1 - pojavila «»'ada turista. med obema unijama. Vsekakor bo prišlo do tega prej ali slej in je le vprašanje Časa ter načina pobotanja. V obstoječih razmerah tudi ni izključeno posredovanje zveznega delavskega de-partments, ki bi pod vodstvom Perkinaove gotovo upošteval vzroke aa razkol. Ce pride do tega, boj illinoiskih rudarjev ne bo zaman. de- Letna konvencija angMke lavnke stranke London. — Angleška delavska stranka bo obdržavala svoj letni kongres v Hast insu dne 2. do 6. oktobra. Konvencija bo velike vaAjoesti, ker mnogi opazovalci pričakujejo splošnih volitev v bližnji bodočnosti. Agenda vsebuje diskusije o mnogih važnih vprašanjih v avrho formullranja strankine taktike. Prihod fašizma v Nemčiji je angleško delavako gibanje Še bolj acementlral ln je danes bolj enotno in militantno kot kdaj prej. Stranka od zadnjega poraza hitreje okreva kot so mnogi pričakovali in poataja zopet močan politični faktor. Fred Henderson, vodilni angleški socialistični Čaanlkar, pravi, da bi stranka dobila ne manj kot 200 mandatov, če bi ae volitve takoj vršile. Dinamitiranje premogovnika Eldorado, 111. — Rov št. 2 Rex Coal kompanije je bil dlnamiti-ran prošli teden najbri vsled tega, ker je družba podpisala pogodbo s novo progresivno unijo. Eksplozija, ki se je prlgodila ravno opolnoči, je bila tako močna. da so ae atresle tri milje oddaljene hiše. Kontraktorjl oblegajo Wa*hlng-ton Washington. —• Sedaj ao na vrsti pohodi gradbenih kontrak-torjev, ki prihajajo v Washing-ton v velikih trumah in oblega-jo urade notranjega tajnika Ickea« in administratorja javnih del Sawyjerja. Semkaj jih jo privabil vladni program javnih del, za katere bo v prihodnjih par letih izdala nad tri milijarde. Ickes je te dni naznanil, da bo vsaka diiava dobila avojega administratorja javnih del ter da ae pri nastavljanju administracija ne bo ozirala na političm» pripadnosti, marveč na spodobnost. Na drugi atrani tisoče demokratov vidi v tem programu končno plačilo aa avojo aktivnost v aadnji volilni kampanji: službe, ki jih je administracija končno pričelu deliti, Zakon o minimalni mead I v Oklu Columbus, O. — Legislatura te države je sprejela zakon aa minimalno plačo za delavke in mladoletne. Minimalna mead» ni navedena v zakonu; določala jo bo v vsakem posameznem slučaju državna induatrijaka komi-ajja, namreč po Indutarljah. Sličen zakon je sprejela tudi legislatura države New Jersey. Nanaša se le na "znoj nične* tovarne, kar njegovo vrednost zmanjšuje. Kaj je znojnlčna tovarna in kaj nI, bo določil državni komisar aa delo. ProtlmllHarlstlčno gibanja mladino Chlcago. — Mladinski mirovni svet, ki ga tvorijo dijaki in člani radikalnih mladinakih organizacij, je aklical konferenco za 10. julija in povabil vae organizacije protimilltariatlčnega značaja, da pošljejo avoje zastopnike na to Zborovanje, SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA ■ evojs publikacije In Aa posebno Ust PrMftto Ml koHatl. ter potrebne agitacijo otoJIK drvite? m članstva In u propagando svojt* Idej. Nikakor po ee aa propagando drugih pod-pornlh organised j. Vsaka se- in namenila drugih podpornih orgnnisaelj In njii iraftto? mJ se no pošiljajo listu Proevet* ni i i i i il NAZNANILO m ZAHVALA 0 tuinim arram naananjamo aorudnlkom, assnram In prljalaljai* iirom Adsarika Isloaln« vrat, da Ja namlla asirt pratrgala sit ftlvlja. nja satanu ljubemu alsti ln brats Oll Ja pmoàan «d vlak» m pregl l'l(Uber«li A Mka Krla dna It. jusija l«33 is umrl v M cK er« por t bolsišslrl 17. jusijs ab 2:10 ajulrsj. Kojrn ja bil fi. okl., ItOS, ob amrtl alsr 14 lat, M maaorav In II dni. Pogreb aa ja vréil la bUa ftoleoti po katottifaa« obrads na Waat Now. ton pobapalMla dna 10. junija t. I. I'okojnlk ja MI Man druètvs «I. ; 7SI HNIM, Slav. Dorna v i alllnabursu Is Kraakan Htarba Kaaa« som-ikaga društva št. 105. Nada nsjlapés bvala sa d asov «n» vanaa Is rvatllrr druftbl < olumbla Radiator, Waat l*osn I'oarar Co., John Auto, Waat Nawton Haanball Club, Yough Valley Knlgkta No. 7.10, HNIM, - Blov. ttasn Ii CalllnaMirgfca. ter drsšInMa sir. In mra. Ilartal, «r. Is m na, Mefwa, sir. Is sira. Albert Haéley, sir. Is mra. A loin Ko-kelj, ror. Is mra. Joeepji Zorke, mr. Is mra. Marlin Jsmnlk. nr. William Kimrbner, sir. Is mrs. Jobn Oblak, mlae JuaUsa Heoa Is mr. Prask Krl«ner irH* val Is (Telllsabsrglia. Mr. Is mro^ ♦ Pevirk. Yukon. Pa., mr. In «na. Merl Hadt Is (!tovalssd. (JMs, mr. Is mra. Pssl Jenen is (JrnesebsrgA, Pa., mr. Is mra. James Htalkidie Is Pawpoabalawney, Pa., mra. Mteban Ii llermlnle, l'a„ mra. Igsats Koa Is Irwin, l'a., mra. JoeepMne Wervefcs la llalulun, Pa. In drufttvu Torrb of l.iberty No. 7tft, HNPJ la l.alrobe. Pa. N «dalla lapa hvsls ^ vaern, kl ate ga oMeksll ob mrtvaAkem ttdru, kakor ludl vaem, kl ate ne udeleftlll pegraOe Is gs apremiU k «adnjajs* poMlks sa mlrsdesr. 'Lepe Avals aa sagreAsI gaver kr. Jobs Kobeln, predaedniku drsllva . At. 710, HNPJ, v asgledkem jealku In br. Joaepb /orkiHu aa govsr v alevanakem jealku. lakrens Arsis vnem, kl ate dali sa rsapslsge avl «»m obi la Is veaill pri pograAs breaplsAoa. fte enkrat ssjlepAs bvala 'vaem nkspsl. Ako je katerega Iste lapuAteso pronHno, da nam epreeil. Tebi, dragi ain In brst ssš, dokopal el nasje psi Mvljesjs, vae pre* rane in oddel ed na» ss veJss, poiiva| v miru v anmljl hladni, als SSŠ. , are/no, ar«rfs»t "Hladko apavsj V temljl tihi, rnànn tug ai ln boleéls. Tebi gmdo na à i vsdlAil f Tvoj v arvlh bo oalal ■ pom In." "Svat veaelja nsa sa mika, kar udlel al Ti od naa-//guba U Ja prevelika,. John la ■ 'nvak. Pa. Andy Jr., Prask, ■ tf'AaHen Hsabl, v West Newton, Roosevelt Je Imenoval blvAege Hoovrovega tsjolks Walter). NoWtaoo aa rrfinsnrirsnje didgm m.Hk pomnikov. Načrt za to reftesarlrooje deš^s «en miMJeHI vlad-aegs denarja v U namen Progresivci no bili silno àznenadenl. ko sn Ésvede« sa i NA2N AÎflLO IN ZAHVALA M tnlnlm arrem nassssjssi laleetne vent vaem aerodnlkem. prljs-1,1)«* in * en ure«, da je od sstomoMla ebtta. umHa dne ti. jesljs lOtl me|e Hobs sopeofs M «Ml antomm punta Pegrrb ee |e vrMI po kololtAUm sArede dse M. jeMIs. PoAojsles ja MU ab Mem alors IS tel Is 0e*M ja Mia U MorsvJ, dekllAko Ime je MU (»rebeA. Ns tmm mente ee prav lepe aebvsHm veem. kl ale jo odrs M v^m. kl ate j« spremili k aadnj^ss Irpo k « ata en darovane vesae Is rvelljlre »«n IAPeaet.es bvoM ps laffpAsSi OrsMseei I l»ebfavr t i tfsr, m Hko-M KaMts. Vt. MagsM. Msre, M «low. Prsok Herese M mm U-mu Mnts Jeiete PIsAots %m Oesm, M se mé ss kakerAeokeél ss^s ke| pemossM Is eMsnleoasM S semi. Hvale vaem, kl ae ae sdaleélH «•grans Is vaem ss der»vese »rar» TaM drags aeprega Is mail sots M letimo po/iva| v m 1rs M taAAs eej TI beds smarlSka aemlja U lejW' M sit Plebote. noprog MatA M Pred. aleoas V ate* Antes M Marije (Metek etoriM. 1er es Arsl Is Mets liebet a. t r t. 1. M Ml. Končno pa se je temu življenju privajala i vsakim dnem bolj. Postajala je trdna, da je ne bi poteptale skrbi, in uživljala se je vase, ko je stala nenadoma sama sredi ceste, ki je ni bilo moči pregledati. — Moj bog, si je očitala, bolj in bolj ga porabljam. Vsak tretji dan mu pišem, pa sem čimdalje bolj proč od njega. Ko si v postelji zaželi človeka, ki jo bo dvignil in ponesel iz teka prekletstva, je tisti človek čisto drugačen. Velik in ponosen, da bi zadrh-tela ob njegovi silnosti. Drugo jutro se je tuji častnik oglasil in je bil zadovoljen s sobo. Ceh je. Praporščak pri tehnični komandi, v civilu profesor risanja na gimnaziji v Brnu. Govorila sta nemški. Zvečer se bo vselil. Velik je in koščen, govori votlo, mehko, polno, zelo je domač in ni oficir, četudi nosi uniformo. Mlad je, komaj da je končal študije. Skoraj še študent. Ima temne oči in nazaj počesane, skodrane lase. Bogdana je vzel v naročje. Dete se je koj pričelo igrati z zvezdami na njegovem ovrat- niku. — rr Razumeli se bomo, gospa! je dejal. Nisem vajen kasarne in me bo ta domačnost razveseljevala. Ponudil ji je za sobo več kakor je pričakovala. Za zajtrk in večerjo jo je prosil, za kosilo ne, ker je vojaški urad predaleč. Ko mu je potožila, da je težko za hrano, ji je rekel: — S tem ne boste imeli nikakih skrbi. V kasarni je vsega dosti. Oskrbnik oficirske tnen-ze je moj rojak in ničesar nam ne bo nedosta-jalo. Na svidenje! je dejal toplo in jo pogledal, kakor da se že zdavnaj poznata. Nasmehnil se je Bogdanu, ga pobožal in odšel. Stala je pri oknu in ga videla, ko je šel čez cesto. Visok in vitek je bil v svojem oficirskem plaiču. Na pločniku si je prižgal cigareto. Njegova mladost in njegova živahnost sta se močno podčrtavali na pusti, hladni cesti. Zavest, da se je tako rešila mnogih skrbi za življenje, jo je bodrila. Vse lepše je bilo zdaj gledati na cesto, ki jo je mehčalo v blato južno solnce. Pisala je Justinu. Ko Je zapirala vrata v sosednjo sobo, je obstala in se razgledala po prostoru. Popravila Je mačlce v vazi. Zid se jI Je zdel prazen. Vzela je iz spalnice svojo sliko in jo obesila na steno k oknu. 12 Justin je bil odpuščen iz bolnice prav tisti dan, ko je Italija napovedala Avstriji vojno. - Rana se je lepo celila, vendar mu je v komolcu ostala roka malce trda, kar se je dalo imenitno izrabiti. Dopust, ki ga je imel že skoraj v rokah, mu je snedla nova vojna napoved, toda na ponovnem zdravniškem pregledu ni bil več potrjen za frontno službo. Vtaknili so ga v straf.no stotnijo malega poljskega mesteca. Kristine od tistih dob nI več videl. Ko se je tedaj vrnil iz sobe, kjer sta se se-šla, se je počasi pričel zavedati. Predramil se Je kakor po hudi pijanosti. Dogodek sam si je šele zdaj točno predstavljal, ostal mu je nepojmljiv, zagoneten, jezil se je nase, ker se je izpostavil takemu ponižanju. Spomnil se je njenega obraza pd svetilko, ko je strmela vanj. Zgroz.il se je nad samim seboj, ko ga je poklicala nazaj beseda, s katero jo je udaril. Ženska, ki je nekoč živela zanj v najlepših sanjah, na kater-zantna, važna, da vse diletante gledam r. višin svojega veličast- J» Nekoč sem sedel z igralci v zakotni pivnici pri vinu in koš-t run j l pečenki ter poučeval svoje starejAe tovariše, kako je treba podajati lllestakovljcvo vlogo. Prav nič me nI motilo, da je moj kolega Gogolj že zdavnaj pred mano vse nstančneje In podrobneje obrazložil igralcem to vlogo. Suhljat mlajši gospodek r. belimi lasmi in z licem. s|>ačenim «l večnega smehljanja, Je stopil k nam In pričel vsem igralcem prijazno stiskati roko: "Pozdravljeni, C.arriki!" Seznsnill ao nafft. "Ste vi tudi igralec?" sem ga s pomilovanjem vprašal. "Kaj pa mialite!" je odvrnil In (tokazal zobe. "Kako morete človeku ob prvem pogledu prisoditi kaj tako slabega?! Nnk. niaem Igralec, toda o vašem poklicu vendarle marsikaj vem. Ste ftc dolgo pri gledališču?" Pogladil sem si svoja obrita "Oho! Potemtakem bomo čez osem dni lahko praznovali prvi jubilej. Hehe ... Kar predstavljam si, kakšno tremo imate na odru! "Kdo — jaz? Nikakor ne, niti najmanj!" , "Nu da, saj se poznamo! To se ve, če ste se vlogo nagulili, če imate pred seboj zanesljivega suflerja in če vas povrhu obdajo Ae izkušeni tovariši, potem je stvar popolnoma jasna. Toda pomislite — kaj, če se zgodi ns odru neksj nenadnega, nekaj takega, česar nista predvidevala niti režiser niti avtor — lah-/ko si mislim, kakšno fizlono-mijo boste napravili In kako se vam bodo tresla kolena . . "Nu," sem se nasmehnil, "mene nI moči tako kmalu spraviti z ravnotežja." "Pravite, da ne, toda prepričani bodite, da se kaj takega lahko prlj»etl celo Varlamovu in Davldovu!" "Meni se ne more." "Zellm, da so mladi ljudje skromni T Je zakričal. Nato a» je zamislil in me postrani ogledoval. Imel sem vtis, da mu grem na živce . . . "Kaj pa igrate Jutri r " Kolo ii vi jen ja* Rahlmova Sam avtor Je obljubil, da pride jutri pogledat, kako igram Ce-šihlna." "Vi torej igrate Cešlhlna? In pravite, da vas na odru nihče ne more apravttl Is ravnotdtja?" "Koliko stavimo? Sest steklenic kahetinskega vina in šest koAtrunjih pečenk." "Nočem." "Cemu ne?" "Premalo je. Po deset tega in onega, plus kavo k benediktin cem." "Dečko, vi boste ali daleč pri Ali ali pa . . . nesrečno končal Sprejmem!" Tako je bila ta čudna stsva sklenjena. Rilo je v drugem dejanju "Kolega življenja". Ravno sem kon čal buren prizor z ljubljenim dekletom, \i\ mi je Izjavilo, da ne ljubi mene, marveč nekoga dru gega. "Kdo je ta druga?" sem vpra Aal skrajno mračno. "To vas nič ne briga", je ponosno odvrnila In odšla. Svojo vlogo aem prav dobro znal. Po odhodu ljubljenega de k let a bi se moral zgrabiti za gla vo, zaškripati z zobmi, se zagriz ti v dlvsnovo blazino, potem pa Izvleči iz žepa revolver In si ga prisloniti k sencu. V tem trenutku bi morala planiti v soboto gospodinja, ki me skrivaj ljubi med tem ko je jaz prav nič, me zgrabiti za roko, ihtetl ns mojih prsih in ml priznstl svoja čuvstva . . . Med nami rečeno, takih dram nI prav nič težko i-gratl. Ae manj pa pisati. 7. a —trnbmmrni Platem. Newyorški bankir Joseph W. Harriman, ki je upropastil banko, katero je vodil, in 35 J dolarjev ljudskega denarja, je "prebolan," da bi Šel v zapor. Zato je Še vedno na prt*tem. mladenič z belimi lasmi, prav tisti, s katerim sva stavila, da me bo na odru spravil iz ravnotež- a. Z dveh strani sem začul piskanje: spredaj je bil to sufler, zadaj lože pa je zrlo na nas ostol-benelo avtorjevo lice. "Zdravstvujte, Cešihin," je zgovorno dejal belolasec in mi podal roko. "Niste me pričakoval i, kajne? Cigaretico sem prišel zvit in malce pokramljat." Spredaj sem slišal pritajeno piskanje, zadaj za kulisami pa dbupno preklinjanje. "Zdravstvu j, Vasja", sem mračno dejal. "Toda zdajle ravno nisi prišel za časa. Nič te ne rabim. Kaj, ko bi prišel kdaj drugikrat, a? Sam bi bil rad ..." "Ta je pa dobra!" se je za smejal belolasen navlhanec in se zavalil na divan. "Sediva in kramljava." Publika ni opazila ničesar, le za kulisami je zlovešči šum vedno bolj naraščal. Zamišljen sem pričel stopati po odru. "Vasja!" sem pomembno de jal. "Poznaš Lidijo Nikolajev no?" Poškilil Je name, mi neopaže no namignil in izustil: "To se ve, da jo poznam Prekrasno dekletce." "A-a!" sem zakričal v nena dejanem napadu besnosti. "Tak tako, ti si torej tisti, ki se mi je zaradi njega izneverila?! (Suflerjevo mesto je na mah postalo prazno, jaz pa sem bil ravno zavoljo tega kar nekam močnejši in odločnejši). Ti?! Odgovori, lopov!" "Vasja" je ves prestrašen pogledal moje stisnjene pesti in s pomirjevalnim glasom dejal: "Pustite to, pogovoriva se rajši o čem drugem . . ." "O čem drugem?" sem zatulil in zmagoslavno pogledal avtorja, ki je skakal po ravnateljski loži, kakor konj po gorečem hlevu. "O čem drugem? V grob bi me bil skoraj spravil, zdaj pa hočeš govoriti o čem drugem?! Odgovori! (Planil sem nadenj, pokleknil na njegova prsa, ga zgrabil za goltanec in pričel u-drihati z njegovo glavo po robu divana.) Odgovori — kako daleč je stvar že prišla?" "Vasja" je pobledel ko smrt in zašepetal: "Pustite me, medved! Saj me boste zadušili! Ali ne razumete šale?" "Umrl boš!" sem kriknil. "Nikdar si ne boš mogel več privoščiti takihle dovtipov!" Gledal me je s prosečiml očmi. Nato je šepnil: "Nu, izgubil sem, kaj še hočete od mene? Pustite me, da grem." "Smrt, smrt!" sem se drl v zlobnem zmagoslavju in še enkrat tako udaril z njegovo glavo ob divanov hrbet, da je jek-nil in se zavalil po tleh. "Ali sem ga ubil?! sem zakrš-čal in pričel teatralno lomiti roke. "Vode, vode, nesrečnežu!" Zgrabil sem kozarec vode In temeljito polil "Vasjino" telo. ki se je zvijalo na tleh. Prestrašeno je kriknil. "K sebi je prišel!" sem se raz veselil. "Zdaj pa Izgini, nesreč-ncž. zunaj boš lahko premišljeval o tem. kar si nspravll." Zgrabil sem ga za ovratnik in prišel nesrečni Vasja v prave roke. "Tako, zdaj torej vem, kdo je njen izvoljenec!" sem bolestno kriknil. "Nak! Rajši smrt, kakor to spoznanje!" ' Naprej je šlo vse, kakor po maslu: izvlekel sem revolver, ga prislonil k sencu, skozi srednjs vrata je pritekla ljubeča žena, mi padla na prsa — izkratka, spet sem se znašel na pravem tiru, s katerega so me s tako smolo poizkušali spraviti. "Kolo življenja" se je zavrtelo: sufler se je spet pojavil na svojem meatu in v loži pomirjeni avtor. * Po končani predstavi so mi v garderobi dali listek z naslednjo vsebino: "Žrite svoje vino in koštrun jo pečenko brez mene. Vse sem plačal. Sam grem domov in sam bom objokoval svoj poraz. Bodite prekleti!" IZLETNIKOM IN OBlKKOv] CEM SVETOVNE KAZSTJ Naznanjam, ds imam v hotelu in ksbinsh prostora oseb. Prostor se nahaja krasnem malem terilku » wn drevoredu. Kabine oddajen nikom dnevno, tedensko ali v najem. V ksbinsh je pna i oprava, dasi najemniki, ako lahko aami kuhajo. Tukaj&nja okolica je telo prijazna, vslovit svet ob lili ki, je ns razpolago za rit pripravno za izlete v okolico znameniti "Starved Rock" ia Psrk", Najboljša postrežba jamtaa.| Prostor se lahko najde, je pol milje južno od mesta La poznan pod imenom "VALLEY VIEW INN"! Read 7-a in 2, U Salle, J08£PH ŠČKK, I _ U PRILETNO ŽENSKO ŽELI Potrebujem žensko za domača hišna dela in paziti na dva otroka, stara 9 in 12 let. Zunaj Chi-caga v Hinsdale, 111. Želim žensko, staro 45 do 60 let. Plača po dogovoru. Oglasite se na naslov: SLUŽKINJA, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. (Adv.) sem se zgrabil za glavo, ž« • • , , sem po avtorjevi «misli «aAkri-tS^T*' "V™"1?* T?*? lUa: "Razmeroma. Jutri bodo trije Zlovešče ae je nasmehnil. Po-tedni." _ _ _ 4 dal ml je svojo koščeno roko. Da. Menim, da bi se vsakdo psi t zobmi in ravno sem se pri-1 zaman trudil." pravljal. da skočim k divanu. so! se namah odprla atrsnska vrata In je stopil na oder suhljati Prijel sem ae za glavo In prisluhnil. Po mehkih zvokih udarcev in po pritajenem stokanju za kulisami sem Ishko sodil, ds je SLOVENSKA KNJIGA ZA KONZERVIRANJE sadja, sočivja in mesa, tiskana na mimiograph s 120 recepti in vsem navodilom. Cena je 60c, poštnine prosto. Angleška z 270 recepti 25c. Denar lahko pošljete tudi v znamkah po 3c. FRANK LUKANCICH Midway, Pa. WttES DKM OFFICE Ustsnovljen pred M h CENE SO ZMERN Preiskava zastonj Nasproti Daria pr V v Z. nad-strools. 3.?6 S STATE SI Popolna zanemarjen« J« pravilni lirai ta mot* in W pomas**»» Uvljenja in iw>fl m * T kar W monili hill. .._ Nuga-Ton J. pr«dpta adravmka aprtjaU*. bolj»« sdravj«. v.i moil i* NvUa aoi«ri» motom in Uma» pet In »Uridaa«t tat »uri» Val ■ vam proda »Uktanleo dovolj | adravlla NUOA-TONK tabtau- - «I prav« «o Jamtonr nr ■ rt «U opravilni do najbolj*««. JUGOSLAVIJO Madrina adabaaat In a«a«¡* r vek ra a rad i b . . . Ta*.*. •d»'«, la 1. Tarka . . . Pristav», la bit» èataaaUkt I'll Baabe rea M ZMERNE CENE ► Pajean lia va«« da vaek Matal HAMBURG-AMERICAN LINE 177 N. Michigan Ave., Chicago, "« TISKARNA S.N.P BPREJEICA VSA v tiskarsko obrt spadajoča ¿A Tiska vabila za veselice in shode, knjige, koledarje, letake itd. v -lovenikem.br" slovaškem, češkem, nemškem, «ngleikena jexnu VODSTVO TISKARNE 8. N. P. J„ DA V SVOJI AML TISKOV »JI TI|KA IRA NA OVINE NABOtA RM CUtfl Vaa pojasnita dajo erfstvo tiOsrsa uaijeke dato ym Pišite po informacij« aa aasl" S.N.P.J. PRINTER 2657-59 So. (well 4*4 i