ManoonM. Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 246 Maribor, torek 28. oktobra 1930 »JUTRA« •zhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani it. 11.409 ^•IJa mesečno, prejeman v upravi ali po pošli 10 Din, doelavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 m Stanj e stvari v Jugoslaviji" Pod tem naslovom so minoli teden krnske »Lidove Noviny« objavile serijo -lankov znanega londonskega profesorja to publicista Setona Watsona. Seton Watson je bil v Jugoslaviji zadnjič pred ’«tom dni in je kasneje nedvomno zasledoval razvoj stvari samo iz zasebnih po-ročjl, tudi je opazil razna memoranda ‘'rvatskih in makedonskih emigrantov Proti Jugoslaviji. Seton Watson vidi v današnjem stanju stvari v Jugoslaviji nmoge notranje in mednarodne nevar-n°sti in svari češkoslovaško javnost Dred prevelikim optimizmom. Praški »Narodni Listy« mu v nedeljski *t®vilki odgovarjajo kratko, a zelo stvar n°' Povdarjajo, da je Seton Watson pridan star in odkrit prijatelj Jugoslovana in Čehoslovakov, kakoršne si lahko 0*>oji na prstih, seštejemo. Bil je to že Pred vojno, med vojno fn tudi po vojni, vedno je odločno zastopal svoje stališče Sproti vsakomur. Prof. Seton Watson gleda svet z očmi učenjaka, ki ima pred o&ni absolutne dobrine, temeljne prince demokracije, in po teh meri jugoslo-venske in češkoslovaške prilike, ki ga vznemirjajo. Gotovo je — povdarjajo ‘Narodni Listy« — ni vse v redu, ne v Jugoslaviji in ne v ČSR, niti v Poljski, Rusiji, Avstriji, Nemčiji, Madžarski, Italiji itd. Tudi francoski pisatelj Ducis je zelo nezadovoljen s stanjem stvari za *asa revolucije in prvega cesarstva in J6 svoji jezi dal duška s sledečimi bese* dami: »Če vidim, kaj se godi, me obhaja ‘Sija, da bi se rešil na mesec, odprl o-k«o in pljuval odtam na narod!«. Gotovo je, nadaljujejo »Narodni Listy«. da absolutistični režim, oprt na armado 'n birokracijo, potlačenje javnega mne-^ia, policijski ukrepi in marsikaj drugo najboljše. Vendar pa tudi nismo slepi *n gluhi, da ne bi čuli in videli, kaj je današnji režim v Jugoslaviji napravil dobrega. Predvsem visoko cenimo, da Je v Jugoslaviji" pogini mir, in da se tam dela z istinskiml efekti. , Režim v Jugoslaviji je enostavno do-,azal, da ima najboljše namene in dobre cl!ie, in pa, da je prehodni režim. * -ato ne vemo, zakaj naj. ne bi sogla,-.a-> z ljudmi, ki so šli sodelovat z vlado. Le poglejmo Rusijo: kolikokrat čuje-jno jz emigrantskih vrst vzdihe, da je ^teligenca, ki je odšla v inozemstvo, v ,natni meri soodgovorna za strašno be-,o ruskega naroda, in sicer zato, ker bi I’ a morala za vsako ceno ostati doma n delovati na svojem mestu. Z negacijo in odklanjanjem še nihče ni ničesar do- potovanja po Jugoslaviji. Stališče Holandca, vajenega na italijanske prilike, je zelo stvarno: ceni mir in delo ter dobro voljo režima. Ugledni Jugoslovan evropskega obzorja, profesor češke univerze v Pragi, dr. Matija Murko, se je vrnil iz Jugoslavije, kjer je bival štiri mesece na ozemljih stare Srbije, bivšega Sandžaka in Črne gore, živel med ljudmi, zbiral pesmi, študiral narodne šege, in se za hip pomudil tudi v Beogradu, ne da bi bil govoril s kakim ministrom. Naravno, da mu.kot Jugoslovanu ni vseeno, kaj se godi v njegovi domovini, kako se živi pod režimom, o katerem se po svetu toliko disputira. Po povratku v Prago je spisal dr. Murko v »Prager Presse« svoje poglede na stanje v Jugoslaviji. Njegovo mnenje je pomembno, ker je — dasi Jugoslovan — od današnje vlade neodvisen, ker je mož svetovnega ob« zorja, in ker so se njegovi nazori pred vojno v balkanskih zadevah izpolnili skoro dobesedno. Dr. Murko primerja predvsem državno upravo v Jugoslaviji 1. 1924 in danes med narodom. Našel je veliko razliko, zakaj takrat so bili še večinoma nekvalificirani upravni izvršilni organi, danes so tam pravi upravni uradniki s fakul-tetsko naobrazbo. Srečaval se je na svojih potovanjih z mladimi, simpatičnimi sreskimi načelniki, ki se vsestransko posvečajo težki in komplicirani nalogi, pa z veseljem delajo, ker se jim ni treba več pri vsaki priliki ozirati na kaprice prvakov te ali one politične stranke. Evropeizacija in modernizacija uprave je tudi v najbolj zakotnih delih države na najboljši poti. V drugi vrsti povdarja prof. dr. Murko delo, tehnični napredek. L. 1924 je še moral potovati po slabih cestah na konju, letos se je vozil po lepih novih cestah z avtobusi. Takšne nove ceste so v vzhodni Bosni, Hercegovini Crni gori, Stari Srbiji, avtobusi vozijo na vse strani, od dalmatinske obali pri Kotoru do še nedavno nepristopnih krajev na Kosovu. Dalje opisuje dr. Murko velik napredek varnostne službe v krajih, ki so še do 1. 1912 bili pod turškim cesarstvom, od 1. 1924 do danes. Pred šestimi leti je še v krajih zlasti ob albanski meji vladal večen strah pred nasilji, povsod so bile vojaške in orožniške patrulje, napadi in pokolji na dnevnem redu, varnostni organi brez moči. Danes so ti kraji pacificirani in — kakor pravi narod: »od časa, kar je prišla država« — spomini na albansko anarhijo žive samo še v spominu in pravljicah. Kakšno ogromno civilizačno delo vrši s te strani vlada, more razumeti samo, kdor je živel poprej v teh krajih in si jih pogleda zopet danes. »Narodni Listy« končno obžalujejo, da bodo sicer dobro mišljeni članki Setona Watsona dobrodošel materijal za Jugoslaviji sovražno propagando, ki je zadnje čase že pričela pojemati. Se8el, 8a«no pozitivno delo ustvarja resnične >, vrednote. nas kaj vznemirja, je to, da je raz-', u l v Ju?oslavtii, ki gre nedvomno na j pe> močno ogrožen od zunaj. j f,_ v3Vno te dni ie največji nizozemski1 l'iv 'nlk ^e'r' n3af"! števil serijo član-svojega rimskega dopisnika Si Otvoritev angleškega parlamenta. LONDON, 28. oktobra. Prvič v zgodovini angleškega parlamenta je danes angleški kralj pod delavsko vlado otvo-ril novo parlamentarno zasedanje s tra-dicijonalnimi ceremonijami. Kralj Juri se je s svojim spremstvom pripeljal iz buckinghamske palače v šesterovprežni kočiji v parlament.' V zgornji zbornici je imel prestolni govor. Otvoritveni seji v zgornji zbornici so prisostvovali wa!eški princ, diplomatski zbor in ostali dostojanstveniki. Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifu Oglate tprejema tudi oglttni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Prešernova uliea št. 4 iania aa cestah PO VSEH CESTAH V MARIBORSK EM OKOLIŠU SO PO ZADNJIH NEURJIH PLAZOVI PREKINILI PROMET. MARIBOR, 28. okt. Od-vseh strani iz ožje in širše mariborske okolice prihajajo poročila o katastrofalnih posledicah zadnjih deževij in neurij. Po vseh banovinskih in okrajnih cestah — da o občinskih niti ne govorimo — so povzročene ogromne škode. Velikanski plazovi so skoro na vseh cestah zaustavili promet. Na cesti Jarenina — Št. lij je v bližini Jareninskega dvora velik plaz zasul cesto. Cesta je do nadaljnega zaprta. Ceste proti Sv. Jakobu in Mariji Snežni so zatrpane z neštetimi plazovi in je ves promet na njih 'Ustavljen. Novo cesto Št. Ilj—Velka je zatrpalo na raznih mestih šest velikih plazov. Na novi cesti Bresternica—Sv. Križ, ki jo okraj?-! cestni odbor šele gradi, se je na Vrhu odtrgal velik kompleks zemlje, trčil na novo cesto odnesel ogr&jo ter kos obrambnega zidu. Tudi ta cesta je zaprta. Staro banovinsko cesto skozi Dravsko dolino je pri Fali zasul velik plaz. Tudi na raznih drugih cestah, tako v Sv. Lovrencu na Pohorju itd. so plazovi ustavili promet. Na Meljskem hribu so se tik nad cesto proti Sv, Petru velike skale laporja tako zrahljale, da je možno, da se vsak hip zrušijo v dolino. Zato je tudi na tej cesti ustavljen promet in so postavljene straže. Skale bo treba odkrušiti. nakar bo možno promet zopet otvoriti. Tudi iz širšega okoliša Maribora prihajajo vesti o enakih razdejanjih na cestah, ki so baš sedaj — v času prevoza kmetijskih pridelkov, vina Itd. tem usodnejša za naše gospodarstvo. Katastrofalne pouočnjf u mali Rziji CARIGRAD, 28. oktobra. Po zadnjih poročilih so zavzele povodnji v okolici Smirne katastrofalen obseg. Vode vse-bolj naraščajo, dežuje neprestano že več dni. Mesto Smirna je odrezano od ostalega sveta, vsa komunikacijska sredstva so poplavljena in uničena. Doslej so našli že 70 trupel. Število smrtnih žrtev pa bo nedvomno veliko večje, ker se je podrlo na stotine hiš in je pod ruševinami polno mrtvih. Na tisoče oseb v Smirni in okolici je brez strehe. Mesto je v temi, ker so električne centrale in plinarne poškodovane in ne obratujejo. Dovoz živil je nemogoč, v mestu primanjkuje kruha in najpotrebnejših drugih živil. Vlada je organizirala obsežno reševalno akcijo, ki pa radi vedrio naraščajoče povodnji in ker so vse komunikacije uničene, le zelo težko napredu-je. Poskusi protirevolucije u Braziliji RIO DE JANEIRO, 28. oktobra. Včeraj je prišlo sredi mesta do močnega streljanja. Prebivalstva se je polastila velika panika, ker je vse mislilo, da gre za protirevolucionarni pokret. Vlada je objavila proglas, v katerem opozarja prebivalstvo, naj se ne podaja na glavne ulice. Javlja, da je bil poskušen mal upor, ki pa sta ga policija in vojaštvo takoj v kali udušila. NEW-YORK, 28. oktobra. Vojaška policija v Rio de Janeiro je s pomočjo 6. pehotnega in prvega konjeniškega polka poskusila izvesti protirevolucijo. Vojaška lunta je upor takoj udušila. Tudi v'raznih drugih mestih so bili izvršeni enaki poskusi, tako v San Paolo Itd., ki sO pa vsi enako klavrno končali. Serum proti influenci je iznašelk?kor javljajo iz Londona — tamošnji angleški učenjak Welling-ton. Z njegovim serumom je mogoče najtežjo influenco ozdraviti tekom par Uf. Češkoslovaški dom v Zagrebu. Jugosovensko - češkoslovaška Liga, Češka beseda in »Češkoslovaška obec« v Zagrebu so izročile mestni upravi prošnjo, da bi jim z ozirom na mnogo-brojno češkoslovaško kolonijo v Zagrebu, za katero vzdržuje »češkoslovaška obec« lastno šolo, odstopila stavbišče, kjer bi navedena društva postavila skup ni češkoslovaški dom. Nova streljačka družina na Dravskem polju. V nedeljo se je vršil v Šmarjeti občni zbor Savezne streljačke družine združenih vasi Šmarjeta, St. Janž, Trr.iče in Prepole. V šoli, kjer se je vršil občni zbor, je bilo zbranih 80 kmečkih fantov. Občnega zbora so se udeležili štirje delegati oblastne streljačke družine iz Maribora s predsednikom polkovnikom Putnikovičem. Razvanje. K Sokolu v Hočah je pristopilo te dni iz lastne volje enajst mož in mladeničev. Med njimi so samostojni posestni-iki-poljedelci, kmetiški sinovi, ekonomi, zvaničniki in tvorniški strokovni delavci. Neusmiljena rednica. V stanovanju Klaneček Neže v Slovenski ul. št. 12 je nekdo skrivaj odložil sinoči približno 5 mesecev starega fantka. Ker imenovana ni z njim v nobenem sorodu, ga je odnesla najprej na policijo, potem pa na socijalno-politični urad mestnega magistrata, ki je ugotovil, da gre v predmetnem slučaju za Ivana Špeši« ča, nezakonskega sina neke dekle iz Slovenskih goric, ki je bil na reji pri neki stranki v Pristaniški * ulici, katera je najbrž odpotovala iz Maribora. Iz kakega vzroka se je hotela iznebiti otroka in zakaj ga je odnesla ravno v 'Slovensko ulico, bo dognala preiskava. Otrok je bil začasno oddan v mestni mladinski dom neusmiljena rednica pa se bo radi kaznii vega dejanja morala zagovarjati pred državnim pravdnikom. — Nad eno milijardo za šole. Proračunski odsek češkoslovaškega parlamenta razpravlja vladni predlog novega proračuna, ki vsebuje med drugim nad eno milijardo Kč izdatkov za šole. Za ojaienje naiega gledaliiia NEPOVOLJEN OBISK. - ODLIČNE PREDSTAVE. - KINO. _ DILETANTSKI ODRI. - KAJ LAHKO STORIMO. - SKUPNA AKCIJA POTREBNA. - Problem, kako vzbuditi v ljudstvu zanimanje za umetnost, osobito za naše gledališče, je posebno važen za obmejni Maribor, kjer vrši gledališče poleg umet niške tudi važno nacijonalno nalogo. — Kljub neštetim križem in težavam seje uprava vedno trudila, da s spretno izbiro repertoarja ob izredni požrtvovalnosti igralcev ter z dobro premišljeno organizacijo ljudskih, dijaških in delavskih predstav omogoči eksistenco pravega »Narodnega gledališča«. Večkrat pa smo že na tem mestu ugotavljali žalostno dejstvo, da so se one ljudske in delavske množice, katerim bi moralo biti gledališče predvsem namenjeno, odtujile umetnosti ... Letošnja sezona je že v polnem teku. Dosedanje predstave so tako kritiko kakor tudi publiko zadovoljile in kaže, da se stalno občinstvo tudi letos v svojih upih ni varalo. 2al, da so poročevalci že po prvih predstavah edini v ugotovitvi, da je obisk gledališča nepovoljen... ■ Časi, ko je ljudska masa predvojne dobe komaj pričakovala gledališke novitete v takrat ogroženem Narodnem domu ter se je peš, z vozovi in z vlaki napotila z dežele v gledališče, so minuli. To so bile prave ljudske predstave, včasih celo pravi »narodni prazniki«, ki so družili šibke meščane z mnogobrojno okolico v trden in nepremagljiv narodni obroč... Današnji čas je pa gledališču kaj malo naklonjen. Res je sicer, da so razna gospodarska in socialna vprašanja pereča in da je baš širše sloje zajela kriza; res pa je tudi, da ljudstvo, ki ne zagrabi po-nudenih kulturnih dobrin, otopi in posu-ro^i. In mariborsko gledališče je namenjeno vsemu ljudstvu in ne samo »izbrani« meščanski družbi. Na žalost sicer opažamo, da so letos nekateri iz-mejd zadnjih »pozabili« na eksistenco gledališča. To pa baje zaradi zvočnih filmov, ki »nudijo večjo umetnost in — močnejše dražilo za živce...« Dasi so te trditve precej problematične in isti pojav opažajo danes v večji ali manjši ineri v vseh mestih, brezdvomno gledali Sče ne bo opustilo svojega namena: dvigniti splošni nivo občinstva. Napovedane so že delavske predstave, ki bodo skušale pridobiti delavske množice iz Maribora in okolice. Pri tej propagandi bi moralo biti postranskega pomena, če predstava uspe denarno, ker ni gledališče trgovska temveč kulturna institucija. Seveda bi ta značaj morale imeti pred očmi vse korporacije, ki imajo za slovensko kulturo ob severni meji še ka; smisla! S skupnimi močmi bi naj tud vsa društva v mestu in okolici pomaga la gledališču, da more vršiti svojo nalo go v smeri »ljudskega gledališča«! Pa ne samo z besedami! S primerno agitacijo, z razpečavanjem vstopnic ali kuponov med širšimi ljudskimi plastmi bi dosegli sčasoma sijajen uspeh: pridobili bi za gledališče one, ki jim je v prvi vrsti namenjeno, društva pa bi iz vršila važno ljudgkoprosvetno nalogo. Da bi taka akcija v nezadostnem u-tmevanju prosvetnega dela s strani naših društev utonila, ni verjetno. Čeprav gojijo razna društva v mariborski okolici igralstvo, prirejajo več ali manj stalno razne igre, vendar lahko za populariza cijo poklicnega gledališča mnogo sto rijo! Seveda motiv delovanja diletantskih odrov ne sme biti napačen! Neko društ vo v mariborski okolici je bilo v denar ni krizi. Blagajnik predlaga sanacijo blagajne z — uprizoritvijo igre. Nekaj mladih diletantov, par.vaj, predstava napor manjkljivem odru, mnogo reklame in uspeh ni izostal. Gledalci so napolnili društveno blagajno, naravno pa je, da bi bilo odveč predstavo staviti pred stroge umetnostne zakone! Ako je res, da mora biti gledališče sestaven del našega kulturnega življenja, je prav gotovo diletantizem »slikovnica za siromašne — duhom« (M. Krleža) in s tem profana-cija kulturnega stremljenja in hotenja. V tem smislu je pred meseci popolnoma upravičeno nastopil ljubljanski režiser prof. Sest, ki je na mednarodnem gleda liškem kongresu ostro grajal neumetniške tendence diletantizma. Vsa čast pa odrom, ki goje v svojih amaterskih predstavah »sijaj modre res nice, ki jo rodi samo umetnost« (M. Gorki) in to povsem iz — kulturnih nagibov! Take uprizoritve bodo gledalce vedno duševno dvigale in jih usmerjale tje, kjer se beseda, gib in mimika harmonično družijo v umetniško ustvarjanje t. j. v poklicno gledališče, ki hoče z literarno najboljšim repertoarjem izobraziti n vzgojiti tudi najširše narodne plasti. S tem, da oni činitelji, ki jim je skrb za^ kulturni podvig našega ljudstva resnično v srcu, opuste brezplodno motrenje, skupna akcija ne more ostati brez uspeha. Naše gledališče mora postati pravo »Narodno gledališče«! _ mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 28. oktobra ob 20. uri »Sen kres ne noči« ab. A. Kuponi. Navadne dramske cene. Sreda, 29. oktobra. Zapito. Četrtek, 30. oktobra ob 20. uri »Dnev našega življenja« ab. B. Premijera. Prihodnja premijera v marlb. gledališču bo v četrtek, 30. t. m. Ob tej priliki se bo vršila premijera na novo zrežiranega in insceniranega igrokaza Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«, ki jo je uprava radi svoječasne velike priljubljenosti ponovno stavila na, repertoar, ter bo sigurno tudi letos privlačna točka dramskega repertoarja. Vsebina je zajeta iz moskovskega študentovskega življenja ter se bodo med dejanjem tudi pele originalne ruske pesmi in romance. Premijera se vrši za ab. B. Nov prosvetni tečaj mariborske ZKD se je vršil v nedeljo 26. tm. v Šoštanju v tamošnji kinodvorani, ki je bila cel dopoldan polna kmetskih in delavskih mož in fantov ter tudi nekaj žensk. Z zanimanjem so sledili predavanjem zvezine-ga tajnika o potrebi stalnega izobraževanja vsakega posameznika. Veiiko zanimanje je vladalo zlasti pri predavanju strok, učitelja g. Robnika o trojnem bistvu človeka, ki tvori njegov znača;, in ki je tudi temelj dobre družine in dobrega naroda. Ko je govornik zakoličil z ie-po ;>rispodobo o duševnem ujedinjenju vseh delov jugosiovenskega naroda, so inu poslušalci pritrdili z do^otvajnim ploskanjem. Prav tako je zanimal obiskovalce tečaja poučni gospodarski in obenem zabavni film »Novi čas zahteva boljše delo«, tako da so vsi gledalci vztrajali preko poldanske ure. Popoldne pa je dvorano napolnila mladina in nekaj odraslih, ki so vsi z zanimanjem gledali poučni zdravstveni film »kako čuvam svoje zdravje«, ki je bil predvajan po nekoliko uvodnih besedah o raznih zdravstvenih problemih naših krajev. S splošno željo, naj bi ZKD še večkrat priredilo takšne tečaje, se ie tečaj zaključil. Večer francoske pesmi priredita Ljudska univerza in Francoski krožek v petek, dne 7. novembra v dvorani Apolo-kina. Ljubljanski baritonist Mirko Pugelj nam bo podal sliko sodobnih francoskih samospevov. ________ Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 31. oktobra, na predvečer vseh svetnikov, bo primerna počastitev tega praznika s prireditvijo velikega predavalnega mojstra Flehnerja. iz Dres dena. Recitiral bo indijsko legendo: Oči večnega brata, ki jo je spesnil znanidu-najski pisatelj Stefan Zweig. Legenda je proslava vseh ponižanih, vseh trpinov in razžaljenih na svetu. Zweigova pes-niev je goreči slavospev ljubezni do na-, šega bližnega! S predprodajo vstopnic se je že pričelo pri ge. Zlati Brišnik in g. Hoferju. Odlikovanja v ljubljanski železniški direkciji. Z redom sv. Save III. stopnje sta bila odlikovana direktor drž. železnic v Ljubljani dr. Jakob Borko in načelnik pri isti direkciji Anton Dolinšek Mariborski in dnemi drobil Iz šolske službe. Absolvent višje pedagoške šole, gosp. Joško Trobej, dosedaj strokovni učitelj na meščanski šoli v Slov. Bistrici, je nastopil svoje novo službeno mesto kot suplent na drž. moškem učiteljišču v .Mariboru. — Izpit na višji pedagoški šoli v Beogradu je napravil strokovni učitelj meščanske šole v Slov. Bistrici, gosp. Bogomir Bačič. Čestitamo! — Veliko zborovanje hrvatskih kmetov se bo vršilo začetkom decembra v Zagrebu. Pripravlja ga Karlo Kovačevič, ki nanovo organizira hrvatski kmetski narod v duhu kraljevega manifesta od 6. jan. 1929 in njegovih 'kasnejših aktov, v duhu sodelovanja za edinstvo naroda in njegovo gospodarsko povzdigo. — Smrtna kosa. V Smetanovi ul. 54 je umrl sinoči ple-tar Engelbert Spolenak, star 19 let. — Velika poplava vsled neregulirane Pesnice. V nedeljo, dne 26. t. m. je bila vsa dolina od železniške proge do konca mar-ješke župnije z redikimi izjemami par višje ležečih zemljišč pod vodo. Novo u-rejena banovinska cesta je bila istotaka na petih krajih široko preplavljena, tako da je bil vozovni in automobilni promet domala čisto ustavljen. Sredi velikega jezera se je kot »slovenjegoriški Bled« dvigala cerkvica Sv. Marjete ob Pesnici s sosednimi poslopji. Voda seje zdaj razlila dalje po globlje ležečih zem ljiščih ob vsaki strani ceste tja do vznožja hribov. To je že četrta povodenj v tej dolini. Obžalujemo naše pridne Mar ječane, ki leto za letom trpe toliko škode vsled neregulirane Pesnice! Obžalujemo in čudimo se, da tako potrpe v čakanju na pomoč, t. j. na regulacijo Pesnice. Merodajni faktorji, vam pa kličemo: Ali vas res ne ganejo mnogoštevilne prošnje naših narodno-delavnih in zavednih obmejnih Šmarječanov, katerim nočete nuditi gospodarskega spasa, marveč jih leto za letom pustite huje toniti v nepotrebnih poplavah in močvir jih! KINO sv "~i Grajski: ====== Od danes dalje Žrtve vie liutai 100% govoreča zvočna drama Krasen veiefilm v nemškem Jeziku. LOUISE BROOKS, JEAN BRADIN. Union: Od danes, pa do vključno petka Rio Rita Najlepša filmska opereta. 100% govoreči zvočni film z znamenitim opernim pevcem JOHN BULES v gl. vlogi. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19., 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17., 19. in 21. uri. Predprodaia dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI v vseh velikostih se prodajajo samo ta teden po izredno znižanih cenah Oglejie si izložbe Veletrgovina Vilko Weixl Obmejni promet. Izšla je knjiga »Obmejni promet, zbir-ca zakonskih predpisov o obmejnem prometu v Dravski banovini«. Ista obsega v prvem delu vse zakonske odredbe in pravilnike, dopolnjene z razpisi in pojasnili ministrstva za finance, o obmejnih prebivalcih, dvolastnikih, potni-rih, turistih, avtomobilskem prometu in o tranzitu domačega blaga preko tujega ozemlja. V drugem, tretjem in četrtem delu knjige so objavljene specijalne odredbe iz trgovinskih pogodb z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, v kolikor se nanašajo na obmejni promet. Te odredbe so dopolnjene z vsemi zapisniki in pojasnili, ki niso nikjer objavljeni in vsled tegia jako težko dostopni. Knjiga je namenjena predvsem za prakso in se je ne bodo posluževali samo obmejni organi, nego je potrebna tudi občinskim uradom, dvolastnikom, turistom, avtomobilistom, obmejnim zdravnikom in veterinarjem itd. Po njej bo segel vsakdo, ki ima opravila z državno mejo in so mu zadevni predpisi neznani ali pa nejasni. Cena knjige iznosi 35 Din, s poštnino 4.50 Din več, ter se naroča pri Sterle Vinku, računoispitaču glavne kontrole, Ljubljana, glavna carinarnica. Za zaščito nagih delavcev v inozemstvu. Ministrstvo socijalne politike in narod nega zdravja, oddelek za socijalno skrbstvo, je storilo ponovne korake za za-ključenje konvencij o zaščiti in zavarovanju naših delavcev v inozemstvu. V programu je zaključenje takih konvencij s Francijo, Holandijo, Belgijo, Grško in Rumunijo. — Podružnica Jugoslovenske Matice v Mariboru vabi na izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 30. t. m. ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Dnevni red: Reorganizacija podružnice, volitev odbora, slučajnosti. — Zapuščeni otroci v pomanjkanju In mrazu. Včeraj je pripeljala v banovinski dečji dom v Strossmajerjevi ulici neka Marija G. v dvokolnem vozičku tri otročiče, vse premrazene in sestradane in jokaje prosila za zaščito otrok. Oče teh otrok je pred štirimi meseci zapustil svojce, mati je skrbela za male, kolikor je mogla a pretekli teden jo je vrgel stanodajalec iz hiše prav radi otrok, ker so bili V° dnevu, ko je bila mati na delu, brez nadzorstva. Tako je ostala družinica brez očeta in strehe, mati je iskala delo in stanovanje, a povsod so jo odvračali zo* pet radi otrok. Ginljiv je bil pogled n*1 voziček, v katerem je imela svoje malei katerih najmlajši ima komaj dober ime* sec, najstarejši pa štiri leta, ki so bili za-basani med starimi kočami in cunjami tako, da so jim gledale samo glavice iz gnezda. Zadnje noči so prebili v neki listnati šupi blizu Limbuša, odkoder so jih napotili v dečji dom. Otroke so v za* vodu takoj očistili, prehranili, oskrbeli * novo obleko ter dva začasno sprejeli, do* čim se je mati z dojenčkom obrnila za pomoč na zdravstveni dom. _______ Nesreča. 18Ietnemu Francu Robiču, sinu po* sestnika pri Sv. Križu nad Mariborom, je na opolzkem pragu spodrsnilo in si je pri padcu zlomil desno nogo v členku. Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico v Maribor._____ Hoče. Tukajšnjo šolo bodo razširili v šest* razrednico. Stanovanjsko poslopje za učitelje bo zgrajeno posebej. Sokol-Hoče priredi v nedeljo 2. novembra za so* eolsko deco, naraščaj in drugo občin* stvo igro »Čudežne gosli« pod' vodstvom s. Apihove. Za šolarje iz Razvanja, Brezja, Sv. Miklavža, Reke in Hoč P* se bo igra ponavljala 9. novembra pr* znižanih cenah. Društvo pripravlja tudi akademijo za 30. novembra (namesto 1. decembra). Podrobnosti bomo še poročali. Vallka kavarna SVEN6AU V kraljevstvu fakirjev1 Svengati — Tor*£ Torek Osrednje društvo nižjih poštnih in bfZ°’ javnih uslužbencev skupina Maribor. priredi veliko dobrodelno tombolo dne 12. aprila. Ker je eventuelni dobiček na menjen v prid podpore bolnim šem, njih vdovam in sirotam, se.pr°t0 vsa cenjena društva, da vpoštevajo uimanitarno prireditev in opuste mor * )itne prireditve. V Mariboru, dne 28. X. 1930. Mariborski V E C E R N1K Julra ?fran % O kanibalstvu orl iivalih ZAKAJ ŽIVAL ČESTO UMORI IN POŽRE SVOJEGA MLADIČA. - NAGON SAMOOHRANITVE IN VZDRŽANJE ZDRAVEGA POTOMSTVA. Niso redki primeri, da živali ubijejo ali požro svoje mladiče. Ljudje se zgrabijo, kadar vidijo, kako svinja z velikim apetitom žre svojega lastnega mladiča, ali če kokoš ali kanarček poje lastno jajce. Torej neke vrste kanibalstvo! Površni opazovalec in moralist bo to seveda brez nadaljnega obsodil in prišel do prepričanja, da je žival pač žival in da se zato ni treba čuditi temu Krutemu postopanju nerazumne svinje, kokoši ali kanarčku, ki niso na tako visoki stopnji morale kot človek. Toda spretnemu očesu sodobnih prirodoslov-cev niso ušla mnoga dejstva, ki popolnoma opravičujejo to postopanje živali, dočim se človeški kanibalizem in brez-dušnost majke človeškega rodu ne more tako lahko opravičiti. Čimbolj človek opazuje žival, tem prej pride do prepričanja, da so živali često plemenitejše °d civiliziranega človeštva. Ravno ono, o čemur mislimo, da je pri živalih nemoralno, je dobro in se nikakor ne da Primerjati z onimi »plemenitimi« stremljenji civiliziranih ljudi. V prirodi je po našem razumevanju mnogo krutosti, toda one niso niti od daleč tako strašne »iti tako nepotrebne, kakor krutosti, ki so Plod človeške civilizacije. Mnogi so opažali, kako svinja ubije •n požre svojega mladiča. Zakaj je mati tako kruta napram svojemu mladiču, dočim ji človek meče hrane v izobilju. 3lad je sigurno ne sile k tako krutemu ''ločina! Vendar so mnogi prirodoslov-pri opazovanju teh pojavov pri živalih prišli do zaključka, da svinja ne Požre svojega mladiča iz neke brezduš-nosti, temveč je v to prisiljena v interesu drugih svojih mladičev. V mnogih Zooloških vrtovih so z raznimi poizkusi prišli do prepričanja, da tako domača svinja kakor divji prešič požreta svojega mladiča le tedaj, če je prišel na svet s kako napako: da slabo vidi ali ima slab voh. Torej — če je mladič nesposoben za življenje! Ali niso Špartau-ci in Germani enako postopali s pohabljenimi novorojenčki? Take primere pa niso opazili samo pri svinjah, temveč tudi pri bizonu, volku, lisici in še pri mnogih drugih živalih. Vedno so bili isti vzroki. Toda, zakaj poje svinja svojega mladiča in kokoš svoje jajce, za lo so zopet drugi vzroki. Mnoge živali potrebujejo organske hrane in kadar je nimajo, so prisiljene, da se v svojem in v interesu zdravega potomstva lotijo kanibalizma, ker jim to narekuje živ* ljenska potreba. Teodor Zeli pripoveduje v svoji knjigi, kako so v berlinskem zoološkem vrtu delali poizkuse in se je pokazalo, da vsaka ona domača ali divja svinja, ki je dobivala perijodično komad svežega mesa, nikdar ni napadala svojih mladičev, temveč je bila vedno zelo dobra njihova mati. Čim pa je svinja v drugič skotila mladiče in ni dobila take hrane, je takoj en mladič postal njena žrtev. Tudi pri kokoših opažamo, da šele tedaj pojedo svoje jajce, ako jim manjka črvov in apna. Pri kanarčkih je isti slučaj kakor pri drugih pticah pevkah. Radi tega dajejo ptičarji pticam zelo pogosto črve, kuhana jajca in apno, kar je za njihov organizem neobhodno potrebno, ker postanejo sicer krmežljave in se lotijo lastnih jajc. Navedli bi lahko še na stotine podobnih slučajev in primerov, o katerih se je mogel vsakdo, ki se bavi z gospodarstvom, sam prepričati. Kakor razvidno, žival ni krvoločna in brezčutna vsled nekake pokvarjenosti, temveč jo le zdrav nagon za samoohranitev in za interes svojega lastnega potomstva sili, da dela to, kar se zdi našim očem nemoralno. Angleška ponudba za Izgradnjo luke Bakar V zvezi s ponudbo angleške finančne skupine za eksploatacijo železnega rudnika Ljubije, v katerega hoče — kakor smo že javili — vložiti milijon funtov, Prihaja poročilo, da je ista skupina — Neylor Benzon & Čo. — stavila ponudbo, da bo iz rudnika Ljubija letno izvozila 350.000 ton železne rude preko luke Bakar. V to svrho se tvrdka obvezuje, da bo regulirala luko Bakar in iz-Sradila naprave, po katerih se bo železna ruda lahko direktno iz vagonov Pretovarila v parnike. Angleži bi v to svrho zgradili svojo progo in jo opremili z nalašč v to svrho izdelanimi va-uoni. Državi bi za ureditev luke ne tre-bulo dajati nobenega denarja, ampak bi stroške izgradnje plačevala z železno fudo. Angleška tvrdka se tudi obvezu-ie, da bo plačevala vse predpisane pristaniške takse in zaposlovala samo domače delavce. Pogajanja za zaključek tega velikega posla so še v teku. Nobilova smrtonosna iznajdba Silno- tragično učinkuje, da je postalo vprašanje razdelitve Noblovih nagrad aktualno zopet ravno v času, ko sta se dogodili v Nemčiji dve strahoviti rudniški katastrofi, ki ste zahtevali skupno nad 400 človeških življenj, povzročila pa je obe nesreči v prvi vrsti eksplozija dinamitnega skladišča. Dinamit je bil najznamenitejša iznajdba Alfreda Nobla. Pridobil si je namreč Prav kmalu tako ogromno premoženje, da je potem ustanovil največjo ustanovo sveta in tako ovekovečil svoje ime v zgodovini. L. 1867 je Alfred Nobel, sin tvorni-pffa razstrelivih snovi Emanuela No-£!»■ med delom v svojem laboratoriju t:'sto slučajno opazil, da gotovi trdi j^ednieti vsrkavajo tekoči nitroglicerin, ^•‘daljna njegova opazovanja in poiz-_ Usi so dovedli do presenetljivega re-*u [tata. Odkril je namreč postopanje, ako bi se tekoča, skrajno nepriročna in pzko prevozna eksplozivna snov spra-lla v promet Tako je masti’ linamit, masa, ki se strdi že pri 8 stopinjah mraza. Ogromna eksplozivna sila dinamita se je pokazala že prav kmalu po Noblovem odkritju izredno učinkovito. Pred mestom Limo v južnoameriški republiki Peru je zletela v zrak neka ladja z 20 sodi dinamita, in sicer tako temeljito, da ni bilo mogoče najti nobenega sledu niti od ladje niti od njene posadke. Ta kolosalni uspeh, v pravem pomenu besede vse uničujoči uspeh, je prinesel Alfredu Noblu ve'ikansko bogastvo. Ko je dne 10. decembra 1896 umrl, je zapustil ustanovo, ki nosi njegovo ime in ima glavnico 40 milijonov švedskih kron. Vsako leto, na obletnico smrti ustanovitelja pa se razdele obresti glavnice, ki predstavljajo že lepo premoženje, pod pogoji, ki jih je določil Nobel sam in so splošno znani. Anekdote Dobri prijatelji so hoteli nekoč slavnega prirodoslovca Cuviera, ki je živel od 1. 1769—1832, prestrašiti. Ko se je Cuvier ponoči radi nenavadnega ropota zbudil, je zapazil pred svojo posteljo strašno postavo z volovsko glavo, kije bulila v njega. »Kaj želiš?« je vprašal neustrašeni u-ur.jak. »Požreti te hočem,* je odvrnila pošast. »Mene požreti? Kako*« Cuvier sl je med terr strašilo natančno ogledal, nato pa hladnokrvno odgovoril: »Kopita in rogovi. Ti zreš torej tra''o Mene torej ne moreš pr.ž eti. Izginil« ln strašilo jc izginilo, kajti te logike n’ bilo mogoče pobiti. ♦ # * Podobna ;*tv.\r se jc pripetila nekoč nekemu aiijoefkainu kapitanu, ki trn ;e bilo težko s..»rav5»i iz ravnotežja. Ko je moral nekoč v temni noči mimo nekega samotnega nro«:ora, mu je stopila nasproti strašna pošast. Stari kapitan, ki je že pri svoj: ženi siino pretrpel, pa je ostal popolnoma miren in je rekel: »Ako ni to vrag, potem pojdi k vragu! Ako pa si vrag, potem pojdi z menoj, kajti jaz imam tvoio sestro za ženo.« • « privat-pokazal bil pre-odlične- Nekoč je posetil Moszkowski no zbirko slik. Lastnik mu je neko slabo sliko, o kateri pa je pričan, da je ena najlepših, delo ga umetnika. »Kaj menite o tej sliki?« je vprašal Moszkowskega. »Gospod, ta slika ne bi bila nikdar previsoko obešena!« »Že 20 let sem poročena s svojjm možem in sem še vedno do ušes zaljubljena«, je pripovedovala neka gospa , pisatelju Tristanu Bernardu. Ta je pogledal dami v oči, nakar jo jc vprašal sarkastično: »Kako pa se piše mladi mož?« * * K 911etnemu Rockefellerju je prišel neki posestnik in ga nagovoril: »Sijajno izgledate, gospod Rockefeller, res -lepa starost!« »Kaj čvekate,« je zarohnel Rockefeller, »lepa starost je 20 let!« * * Mlad dramatik, čegar duševne produkte so zelo pogosto igrali v gledališčih, je vprašal nekoč svojo tajnico, kako ji ugaja njegovo najnovejše delo. Ne da bi pomišljala, je dama odgovorila: »Z gledališkimi komadi je ista kakor z jedili: ako se opazuje, kako se kuhajo, potem se izgubi apetit.« # # Operetni komponist Moszko\vski je nekoč srečal nekega prijatelja komponista in ga vprašal, kaj sedaj komponira. Ta je odgovoril, da trenutno nič ne dela. »Kako,« je odgovoril Moszkovvski, »ali te je zapustil spomin?« Zdravnikov avto Nekemu znanemu italijanskemu zdravniku se je pripetil nekoč dogodek, ki bi ga drugi raje zamolčali. Ker pa je ta zdravnik človek, ki ljubi šale in dovtipe, se ni popolnoma nič ženiral in je dal stvar takoj razširiti med svojimi znanci. Bilo je poleti. Ponoči je nekdo pozvonil na vratih! zdravnikove vile, oddaljene 6 km od železnice. »Kaj želite?« je vprašal zdravnik skozi okno neznanca. Iz teme se je javil glas: »Koliko zahtevate, gospod doktor, da posetite težkega bolnika v bližini kolodvora?« Vprašanje je bilo nenavadno, ker pa je bilo že pozno ponoči in je hotel biti zdravnik siguren za svoj honorar, je odgovoril: »Sto lir«. »Prosim Vas, pridite takoj!« Kmalu nato se je zdravnik oblekel in prišel s svojim lepim avtom. Neznanec mu je takoj plačal sto lir ter se vsedel v avto, ki je odpeljal z veliko naglico. Ko sta zdravnik in neznanec prišla do železnice, je zdravnik vprašal, kje je hiša bolnika. »Je ni,« je odgovoril neznanec, »hotel sem dobiti od Vas samo voz, ker so vsi kočijaži v mestu zahtevali za vožnjo do železnice 150 lir...« Stekel človek v vlaku. V osebnem vlaku Miskolcz—Budimpešta se je vozil minuli petek 221etni dninar Bela Nemeth iz Miskolcza, ki ga je vgriznila stekla mačka in katerega je v vlaku popadla steklina. Nemeth je začel gristi potnike, ki so prestrašeni bežali v sosedne vagone. Nekaj bolj junaških železničarjev je divjajočega zvezalo, ko je pa vlak pripeljal v Budimpešto, so Nemethu nataknili prisilni jopič. Korenina. Nedavno je umrla v Braziliji Roza Costa, ki je trdila, da je najstarejša žena na svetu. To je verjetno tembolj, ker so vsi njeni otroci — živi vseli 18 — danes stari že vsak nad 100 let in se je torej njo lahko mirno cenilo na 150 let. Vsi otroci so zdravi in 'krepki, R/pza Costa sama je bila do poslednjega duševno krepka. Razen 14 sinov irt 4 hčera je ostalo po njej sto in četvero vnukov in 230 pravnukov. Hasanbeg Priština, znani nasprotnik albanskega kralja Zo-gu, je prispel te dni v Solun in izjavil v nekem govoru albanskim dijakom, da je on bodoči predsednik albanske republike. Spori Medmestna tekma Gradec-Maribor se je na prošnjo Gradca preložila na 16. november in se bo dne 9. novembra odigralo prvo kolo tekem za pokal LNP. Zimsko-sportno predavanje. Dne 3. novembra bo predaval gosp. Koranek na pobudo zimskošportnega odseka SPD v dvorani Zadružne gosp. banke »O Korošici — smuškem raju v Savinjskih alpah«. Že ime predavatelja jamči, da bodo prišli vsi zimskosportniki na svoj račun. G. Koranek bo predaval na podlagi 150 skioptičnili slik. SokffUsfna Starejše članice pričnejo s telovadbo v torek 4. novem -bra. Telovadne ure se bodo vršile v torkih in petkih od pol 19. do pol 20. ure. v Cankarjevi telovadnici, pod vodstvom s. Ele Horvatove. Vpis v oddelek se vrši med redno telovadbo. Smrt dvojnika angleškega prestolonaslednika V Londonu je umrl te dni Bill Hum-bert, dvojnik angleškega prestolonaslednika. Humbert je bil sin bogatega trgovca. Svojo presenetljivo podobnost s princem je znal temeljito izrabiti. Posnemal je prestolonaslednika v najmanjših podrobnostih. Bil je celo tako predrzen, da je naročaj obleke pri istem krojaču, kakor princ. Nekoč se je pri konjskih dirkah pomešal med občinstvo, ki ga je smatralo seveda za prestolonaslednika. Kmalu nato so ljudje opazili, da imajo izpraznjene žepe. Nekoč je prišel Humbert v neki londonski klub, kjer so ga nagovorili s »Kraljevsko Visokostjo«. Humbert je takoj izrabil ugodno priliko in nekega gospoda »napumpal« za malenkostno vsoto 100.000 Din, češ da je pozabil svojo denarnico doma. Gentle-man je bil seveda silno vzradoščen. da je mogel popularnemu princu izkazati uslugo. Angleški prestolonaslednik se je kasneje od srca nasmejal, ko je zvedel, kake stvari uganja njegov dvojnik na njegov račun. Zanimiv eksperiment na češko-saksonski meji Iz Prage javljajo: Ko so se v soboto neki češkoslovaški šoferji vračali iz Saksonske na Češkoslovaško, so se vsi avtomobili, ki so vozili z največjo brzi-no, na gotovi točki tik meje nenadno ustavili, ker je bil prekinjen električni tok na motorjih. Ta »»mobilizacijska« cona je obsegala 4 km. Šoferji so poskušali na vse načine, da stavijo vozove v pogon, pregledovali motorje, ki so bili v popolnem redu, in tudi sicer ni bilo na vozovih nobenih defektov. Čez nekaj časa je prišel saksonski orožnik in šoferjem dejal, da bodo lahko točno ob treh pop. nadaljevali pot. In tako se je tudi zgodilo. Po neki verziji je šlo za poskuse, da se z novimi magnetskimi žarki, ki delujejo na daljavo, prekine električni tok in tako upliva na magnete motorja, zaustavijo na gotovem mestu vsi avtomobili in aeroplani. Vseruski sovjetski kongres. Letos v) decembru se bodo izvršile volitve v mestne in vaške sovjete. Delegati lokalnih sovjetov se bodo sestali meseca januarja na kongrese po pokrajinah in izvolili delegate za vseruski sovjetski kongres, ki se bo sestal 23. februarja 1931. Ta kongres bo izvolil centralni izvršilni komitet in določil glavne smernice bodoče politike. Letošnje volitve so posebno važne radi tega, ker je milijonom sovjetskih državljanov vr-liena volilna pravica. Odgovor na anketo. Neki veliki nemški dnevnik je razpisal za svoje Čitatelje anketo o vprašanju. katerih S slik bi bilo treba najprej rešiti, ako bi nastal v pinakoteki v Mo-nakovem požar. Slikar Friecz je odgovoril kratko* »Rrvih pet pri .viatih.« KOMPOLJSKI. • Mutasto kolo Zgodba iz življenja naših obmejnih Slovencev v polpretekli dobi. 'J dušo se mi je vselilo tako trpko čuvstvo, da sem menda v tistem trenutku čutil vso ogromno pezo trpljenja, ki se je gromadilo leta in leta po nestrpnih tujcih na naš ubogi tlačanski rod v tej lepi Dravski dolini prepojeni s slovenskim znojem in s slovensko krvjo. Zdaj se pa nam tako-le reže kruh pravice! Vsak pritepenec, pa naj si bo raztrgan in potepuški cigan, lahko neovirano govori svoj jezik. Le Slovenec domačin, ki redi in vzdržuje s svojimi žulji vso to pravo in lažigospodo, nima nobene pravice! Njegov materni jezik je zasramovan in zaničevan! In če ga govoriš, ti pretijo z mesta, kjer bi ga morali ne samo upoštevati, ampak tudi spoštovati in čuvati, da te zapro kot kakega zločinca! Če delajo tako z menoj, kako postopajo še-le z našim okornim in v takih stvareh docela neizkušenim kmetom in delavcem! Silno majhen, neznaten in slaboten sem se zdel v tistem trenutku sam sebi. Daisi sem preje možato odklanjal pismena vabila, se uprl uradnemu slugi in njegovi zahtevi, ter še celo vztrajal pred samim sodnikom popolnoma dosledno braneč svoje pravice; dasi ne bi bil niti za las popustil, pa čeprav bi bil sodnik izvedel svojo grožnjo in bi me bil zaprl v ječo, vendar bi bil sedaj klonil menda pred vsako ostro besedo, vsak otrok bi me bil z lahkoto podrl na tla, tako strt sem bil duševno in telesno. Niti trohice odporne sile ni bilo več v meni tisti hip. In takrat mi pride v največji malodušnosti na misel moja šola in družina na Muti. Ženo in deco sem zapustil vso preplašeno in obupano v skrajni negotovosti, ko sta me odgnala orožnik in sodnijski sluga. Kako so preživeli te tri dolge ure doma? Jaz sem vsaj vedel in videl, kako je. Vsi ti pa ne vedo nič! In kaj je hujšega na svetu, nego tista moreča negotovost, ki ti razjeda srce in dušo! Ura je četrt na tri. Še tri četrt ure, pa se bode sklenil pouk. Vsa šolska de-ca se bode razkropila po okolici, kjer prebivajo naši najboljši ljudje, kateri še niso klonili kljub vsemu pritisku in kljub zaničevanju in zasramovanju pred oholim tujcem, ampak še vedno vztrajajo pri veri in jeziku očetov; kateri hočejo, da bodo tudi njihovi otroci vzgojeni v narodnem duhu. Pa se bode vrnila ta slovenska nebogljena deca na svoje raztresene domove in povedala, da je njihovega učitelja odvedel iz šole — orožnik! Kaj si bodo mislili ti ljudje v svoji pošteni preprostosti! Vstajali jim bodo v dušah dvomi, zmajevali bodo z glavo. Zakaj, saj me niso še mogli spoznati do dobra. Bival sem komaj tričetrt Posestnica želi znanja z nastavljencem ali obrtnikom. Dopise na upravo »Večernika« pod »Vdova 42«.______________________ 3079 Gospodična želi vstopiti kot učenka v brivski salon za dame in gospode. Ponudbe pod »223« na upravo lista. 3078 Kateri dobrosrčni obrtnik bi hotel sprejeti vajenca s pohabljeno nogo. Starši so pripravljeni zanj tudi nekaj plačevati. Ponudbe pod »Vajenec« na upravo lista._______________ 3877 Štirisobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in drugimi pritiklinami oddam s 1. decembrom. — Vprašati Cvetlična ul. 29 I, levo. 3076 Otomane, divane, garniture, nove, ponošene, ves tapetniški materija! kupite najceneje pri tapetniku F. Novak-u, Maribor, Slovenska ul. 24. ______________________________________3075 Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—Sletnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII leta med njimi. Njihova vera v mene torej še ne more biti trdna. In če koga odžene orožnik, to vendar ni kar tako! Če pa celo odžene učitelja med poukom iz razreda, to je pa prav tako, kakor bi vzel duhovnika izpred oltarja! Tu mora biti pa že poseben in tehten vzrok in silno hud pregrešek. Tako bode dvom kakor črv izpodje-del prve rahle koreninice naklonjenosti in vere, ki so pognale v srcih okoličanov do slovenske šole. In one tenke po-četne niti, ki so še spajale slovensko lepo se razvijajočo šolo in dom. bodo zopet pretrgane. Splošna narodna stvar v tem tolikanj ogroženem kraju bode s tem zadobila nov hud udarec. Kaj naj storim? Morda se vse to še da preprečiti, če se jaz vrnem, predno zapusti deca šolo. A zdaj je tričetrt na tri že proč. Bom li zmagal v dobri pol uri pot, za katero se rabi polna ura? Pa poskusimo! Časa za razmišljanje ni. Vsaka sekunda je dragocena. 8. Zopet doma med svojimi malčki! Kako sem tistega lepega pomladanskega popoldne premeril dobro uro hoda dolgo pot iz Marenberga na Muto tekom pol ure, še danes ne vem. Dasi sem jo meril pozneje že večkrat tudi z naglim korakom, vendar nisem nikoli več prišel v -.ako kratkem času. Toliko se pa še danes spominjam, da sem pozabil na vso utrujenost, na prazen želodec in na silno duševno potrtost že v tistem hipu, ko sem se odločil, da vsaj poizkusim dc-biti deco še v šoli in sem napravil prvi Kr rak izpred marenberške-ga sodišča proti Muti. Tupatam sem med potjo srečal voznika ali pa samotnega pešca. Vsak se je ozrl za mano in se čudil, čemu imam tako silo. Posebno začudene ob:aze .so seveda napravili tisti Mutčani. ko so me pred štirimi urami videli, kako sem odhajal v častnem Spremstvu. Toda jaz nisem imel časa c-pazovati vse to, ampak sem samo hitel, hitel. Ves znojen sem prisopihal v šolo in stopil v vežo. ko je ravno udarjala ura v zvoniku tri. Vse mirno in tiho. S par koraki premerim stopnice' v prvo nadstropje, pusinšam in slišim, da v razredu ravno rto:i o. Torej počakam in si obrišem poten obraz. Takrat pa mi pride na niiše, da bi bilo dobro otrokom v par besedah pojasniti, zakaj se je vse